PRIMORSKI DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA SLOVENSKO PRIMORJE Ce sestavljamo proračun v interesu italijanskih imperialističnih koristi, bo vedno pasiven, Če pa imamo pred očmi koristi tukajšnjega prebivalstva, proračun ne bo nikoli pasiven. Leto 3. štev. S03 - Cena 5 lir - 3 jugollre - 2 din Poštnina plačana v gotovini Spedlzione m abbon. postale TRST, sreda, 22. januarja 1947 UREDNIŠTVO in UPRAVA, PIAZZA GOLDONI št. 1 - L TeL št.: Ur. 93806. 93808 - Upr. 93807. Rokopisi se ne vračajo la Kal gre? V Trst je prispela gospodarsko-finančna komisija Sveta štirih zu nanjih ministrov. Ni prva in bržkone tudi ne zadnja ki priJiaja k nam. Zakaj je pristat Rečeno je bilo, da ima komisija nalogo proutiti finančni in gospodarski položaj Tržaškega svobodnega ozemlja in ugotovjti njegove življenjske sposobnosti. Z drugimi besedami: z mednarodno odločitvijo je Tržaško svobodno ozemlje nastalo, sedaj pa je treba ugotoviti, že je ta tvorba sposobna samostojnega življenja, ali Se jo bo treba rediti. Italijanski nacionalisti trdijo, da je Tržaško svobodno ozemlje mrtvorojeno dete, nesposobno sa-■■‘dstojnega življenja, obsojeno na kronični deficit od štirih do osemnajstih milijard sedanjih lir letno, kakor pač kdo računa. Le Italija naj bi bila v stanu zagotoviti mu Gospodarski obstoj; le Italija torej S® lahko zrediš. 2 njihove strani je to stališče razumljivo, ker jim je gospodarsko življenje Trsta in Julijske krajine I°d Italijo znano iz prvega vira. tiod Italijo je bila celotna Julijska krajina $ Trstom vred pasivna; v novih razmerah pa je Trst ie na šlabšem; kljub temu so pripravljeni areditin ga ie nadalje. Kako se njihovo sedanje stališče krije s Prejšnjim, ko so dokazovali, da je Italijo Trst gospodarsko nev-Predoval, nam ni jasno; a to nas trenutno ne zanima. Pribiti hočemo le dejstvo, da je pač danes njiho-v° stališče tako, in se baje le iz človekoljubja potegujejo za nadalj nje tpodpiranjev tržaškega gospodarstva, to pot v obliki denarne in Urinske unije z Italijo. — — — I* kakšnih razlogov naj bi bil Proračun Tržaškega svobodnega o-rtrnlja pasiven! Zakaj naj bi bili izdatki stalno večji od dohodkov! ti® podlagi kakšne cenitve prihajajo do podobnih zaključkovf Kam P«* taco moli, je (jasno; pregled tetivnih postavk v njirovem proračunu pa bi nam prav tako jasno Pokazal, zakaj so te pasivne po-števke tako visoke in zakaj so obratno aktivne postavka tako nizke. **">* °>iiottio vprašanje je vedno; kdo rakuna in v čigavem interesu. Ce Sestavljamp joorračun v interesu ^dlijiinskih italijanskih imperiali-sitnih korist', potem je kakor pri-' bito, dr,r bo vedno 'proračun pasiven, Pa na j ga obračamo kakor hočemo; e Pa imamo pred očmi interes tukajšnjega prebivalstva, laško mir-ne duše trdimo, da proračun ne bo nikoli pasiven. Pri sestavljanju Poskusnega proračuna je torej od-Ocilnega pomena, kdo računa in kakšnega zaključka hoe priti. Obstoje sicer neke objektivne meje, ‘ preko njih ni mogoče; a glavna je predvsem na subjektivnem sfalištu onega ki sestavlja prorar cUn. Vzemimo na primer postavko: črnost na služba. Tu manjka vsak objektivni kriterij za določanje višine žen Konferenca namestnikov zunanjih ministrov RAZGOVOR 0 POSTOPKU e Danes bo Jugoslavija pojasnila svoje zahteve nasproti Avstriji London, 21. — Namestniki zunanjih ministrov bodo imlei jutri važno sejo. Med razgovorom, ki se je zavlekel dve uri, se namestnikom, ni posrečilo sporazumeti se o postopku pri zaslišanju manjših zavezniških držav, od katerih so ne- i trišnjem zasedanju, na katerem bodo razpravljali o Avstriji, podal za nekaj dni v Pariz. Belgijska spomenica Kakor smo se poročali, bo v sredo 22. t. m. Jugoslavija objasnila kate;e zahtevale popolno udeležbo P«'d namestniki svoje zahteve na- pri razgovoru na konferenci in pr; izdelavi .načrta mirovnih pogodb z Nemčijo in Avstrijo. Britanski, francoski in ameriški namestnik so predlagali, naj bi se v dobi pripravljanja mirovne pogodbe z Nemčijo posvetovali z vsemi manjšimi zavezniškimi d.ža-vami. Francoski delegat Couve de Muc-ville je predlagal ustanovitev posebnega evropskega posvetovalnega odbora, čigar naloga bi bila, posvetovati se z vsemi manjšimi zavezniškimi državami. Ameriški delegat je podprl francoski predlog, medtem ko je angleški delegat izjavil, da je treba pr^ razgovoru o mirovni pogodbi dati manjšim zavezniškim državam vsako možnost, če prej ne, pa vsaj po konferenci zunanjih ministrov v Moskvi. Sovjetski delegat je izjavil, da so posvetovanja z manjšimi zavezniškimi državami velike važnosti, poudaril pa je pri tem, da. bodo morali mirovno pogodbo pripraviti štirje zunanji ministri. Ameriški delegat Murphy je predlagal, naj bi se sklenil začasni sporazum, dokler ne sklenejo dokončne mirovne pogodbe. Ta dogovor bi po njegovem mnenju lahko potem predložili nemškemu ljudstvu, da se o njem izreče, ali pa- bi ga predložili v odobritev strankam začasne nemške vlade. Britanski delegat William Strang je pripomnil, da bodo priprave za mitovno pogodbo dolge in da bi bil zato potreb;n začasni sporazum. Couve de Murville je glede na ameriški predlog izjavil, da sedaj ne želi razpravljati o ideji, ki jo ta predlog vsebuje. Dejal je. da je dvoje vrst odločitev. Prve so odločitve zasedbenih sil, ki jih bodo Nemčiji naložili, druge pa bo vsebovala, dokončna pogodba, pri kateri bo imela nekaj besede tudi nemška vlada. De Murville je nato vprašal, v katero vrsto odločitev bi spadal začasni sporazum. Francoski delegat se bo po ju- sproti Avstriji. Belgijski veleposlanik v Veliki Britaniji je predložil londonski konferenci namestnikov zunanjih ministrov spomenico belgijske vlade, nala med Renom in Donavo, ki bi vezal vodne poti zahodne Nemčije in Belgije. 4. Podaljšanje pravice opcije, k: jo Belgiji daje Versajska pogodba za zgraditev Kanala, ki bi vezal Ren in Schelbo. Belgija si pridržuje pravico predložiti nadaljnje zahteve. Tudi nemški Jtidje so postavili Nemčiji svoje zahteve. Predvsem zahtevajo ukinitev protižidovsklh zakonov in enako ravnanje, kakršnega bodo deležni vsi ti st', k' ki vsebuje belgijske zahteve na- ^ ^ Hi{lei.jev režim preganjal, sproti Nemčiji. Glavne zahteve Belgije so: 1. izročitev potrebnih.surovin za obnovo belgijskega gospodarstva, predvsem izročitev potrebne količine premoga in lesa. 2. Zmanjšanje nemškega in povečanje belgijskega brodovja na Renu. 3. Zgraditev Ka- Veljavnosl mirovn h pogodb London, 21. — Uradna svečanost za podpis mirovnih pogodb z Italijo, Madžarsko, Bolgarijo, Romunijo in Finsko bo 10. februarja v Parizu. Ameriški zunanji minister Byrnes je te pogodbe že podpisal | in ravno tako poročajo, da jih bo j tudi Bevin podpisal pred 10. februarjem. V Parizu bosta verjetno pogodbe podpisala ameriški in britanski veleposlanik. Po podpisu predstavnikov štirih velesil bodo pogodbe podpisale male zavezniške države in končno bivše sovražne države. Pogodbe bodo stopile v veljavo, ko bodo položile ratifikacijske listine države, ki so podpisale premirje. Tako bo Finska pogodba stopila v veljavo, ko bosta Velika Britanija in Sovjetska zveza položili ratifikacijski listini. Pogodbe z Madžarsko, Bolgarijo in Romunijo bodo stopile v veljavo, ko bodo položile odobritvene listine ZDA, Velika Britanija in Sovjetska zveza; italijanska pogodba bo stopila v veljavo, ko bodo odobritvene listine položile Velika Britanija, ZDA, Sovjetska zveza in Francija. Na podlagi te določbe ni potrebna ratifikacija bivših sovražnih držav, da pogodba stopi v veljavo. Tako bi na primer italijanska mirovna pogodba stopila v veljavo tudi če je Italija ali Jugoslavija ne bi odobrili. V tem primeru pa pogodba ne bi bila obvezna mod tema dvema državama. PULJSKI DELAVCI bodo nadaiievaii borbo za obrambo ljudske imovine nadaljevalo politično Pulj, 21. — V nedeljo je bilo- v Pulju konferenca enotnih sindikatov za Pulj. Ob otvoritvi 'so vsi navzoči poslali pozdrave delavcem, ki jih je te dni krivično obsodilo zavezniško vojaško vojaško sodišče, ker so branili svojo pravico do življenja. Po pozdravnih govorih predstavnikov raznih organizacij in oblasti je tov. Kapuralin govoril o važnosti dela Enotnih sindikatov v Pulju od kapitulacije Nemčije do danes ter o borbenosti puljskega delavstva, ki se je borilo proti nacifašizmu in Socialno skrbstvo v Dalmaciji Split, 21. Tanjug. — Med družine borcev in žrtev faš'stičnega terorja ter revno prebivalstvo v Dalmacij: so socialne organizacije razdelile r.ad 78 milijonov dinarjev, okoli 70 tisoč parov čevljev in veliko množino oblačil. Ljudske oblasti so z an-tifaš:stlčn’ml organizacijami ustanovile več zavetišč za vojne sirote. e te postavke v proračunu. Kak. policijski aparat je potreben °Pravljanje varnostne službe na r*aškem svobodnem ozemlju? Ce Se pri določanju višine te po-avke hoteli opreti na prakso Za ?**hiške vojaške uprave, potem bi w ta sama postavka požrla ves pro-r<>tun, ne da bi s tem že dosegli *at>'-ito državljanov, njihovega ime. la in v njihovih oseb, kakor r\am ’e *nano iz lastne izkušnje. Zlasti Antifašisti rvso mogli v nobenem Primeru računati na zaščito ob 't°jcčega policijskega aparata. Iz eff® bi mogli sklepati, da je že itak °Bromni policijski aparat se vedno Premajhen. Podobno temu je sta-“Ce italijanskih nacionalistov, ki ftedvidcvajo kar tri milijarde iz-Atkov samo za policijski aparat, ki naravnejšega, kadar gre za po-llški aparat, ki ima nalogo ou-£ti interese protiljudskih režimov. akor ves državni aparat, tako je takih režimih tudi e varnostna)) u*ba izredno draga. Na Tržaškem °bodnem ozemlju pa je pred vir ^ demokratična upravna uredi v> in taka ureditev ne potrebuje rat° °Bromnc0a policijskega apa->- a’ kot si ga je ustvarila doseda BORBA GRŠKEGA LJUDSTVA Proglas demokratične armade Vladna kriza se traja - Stavke državnih nameščencev v vsej Grčiji Atene, 21. — Demokratična armada Grčije je objavila preglas grškemu narodu, v katerem poudarja, da je monarhofašizem, izvr-žek angleškega imperializma, napovedal odkrito uničevalno vojno junaškemu demokratičnemu grškemu narodu zato, da bi mu nadel dvojne okove, okove domačega zločinskega monarhofašizma in okove krvavega angleškega imperializma. Proglas poudarja nato junaško borbo grškega demokratičnega naroda proti fašističnim napadalcem, v kateri si je s krvjo pribonl svobodo in neodvisnost, ki mu jo sedaj monarhofašizem in angleški imperializem kratita. V ta namen sta uvedla režim druge okupacije in vodita uničevalno vojno proti grškemu narodu. V takšnih razme- ljudstvo in trdijo, da so pristaši demokratične Gičije «ljudje brez domovine*, »avtonomisti* in podobno. Grški partizani in partizani makedonskih Slovanov iz Grčije, pristaši demokratične armade, pa dokazujejo s svojimi dejanji, da ljubijo svojo domovino. Monarhofašisti nimajo pravic« govoriti o nevarnosti avtonomije, ker so sami podariR Ciper angle-šk m imperialistom in vzhodr.o Tra-cijo Turčiji. Ravno tako pomagajo angleškim imperialistom, da bi napravili iz Grčije kolonijo. Proglas se končuje s pozivom na vojake in častnike, naj nastopijo proti angleškim okupatorjem, proti narodnim izdajalcem in se postavijo na stran demokratičnega naroda. Grški kralj je pozval vse grške Gradnja sovjetskih prekooceanskih parnikov Moskva, 21. — Sovjetsko mornariško ministrstvo je naročilo najboljšim' sovjetskim graditeljem ladij, naj Sestavijo načrte za gradnjo prekooceansk h potniških parnikov od 35 do 50 tisoč ton, k: bodo prevažali preko 4.500 potnikov in dosegli srednjo brzino okoli 50 km na‘ ur o. je pozneje borbo. Puljsko delavstvo, tako je dejal tov. Kapuralin, je sedaj pripravljeno na borbo za obrambo svojih strojev in sredstev, ki mu omogočajo življenje, kakor je tudi pripravlje. no, da po priključitvi k Jugoslaviji začne borbo za izgradnjo in obnovo svojega mesta. Sledil je nato referat tov. Rado-loviča, ki je med drugim dejal, da predstavlja Pulj po 19. mesecih an-glo-ameriške vojaške okupacij« žalostno sliko na polju produktivnosti. Dokler je bila v Pulju jugoslovanska vojska, se je število zaposlenih delavcev znatno povečalo; takoj po prihodu anglo-ameriških čet pa je bil velik del delavcev odpuščen, ker so največje tovarne zaprli. Govorili so nato še član! sindikalnih odborov raznih podjetij, ki so poudarili, da delavstvo nestrpno pričakuje čas priključitve Pulja k Jugoslaviji, da bo lahko posvetilo svoje delo obnovi. S konference so poslali pozdrave Enotnim sindikatom Jugoslavije in maršalu Titu. Albansko ljudstvo bo razkrinkalo angleške diplomate Tirana, 21. — Poročevalec tiranskega radia je izjavil, da albansko ljudstvo odklanja obtožbe, ki so navedene v britanski noti. Dejal je dalje, da bo albansko ljudstvo srečno, če bodo njegovi predstavniki ' pozvani pred Varnostni svet, ker ima albansko ljudstvo mnogo povedati in razkrinkati. Britansko ljudstvo bo prav gotovo zelo presenečeno, ko bo izvedelo o dejanjih in obnašanju svojih predstavnikov. Lake Success, 21. — Varnostni svet je nadaljeval razpravljanje o britanski pritožbi proti Albaniji, Sprejet je bil predsednikov predlog, naj se Albanija udeleži debate a posvetovalnim glasom, nakar so odobrili zasedanje, dokler ga predsednik ponovno n,e skliče. Marshallove izjave o zunanji politiki ZDA Washington, 21. — Georger Marshall je danes prisegel kot novi zunanji minister. Izjavil, je, da želi nadaljevati ameriško zunanjo politiko svojega predhodnika Byr-nesa. POLJSKE VOLITVE rah je nastala demokratična arma- parlamentarne voditelje, vštevši So- da, ki se bori za kruh, svobodo, neodvisnost, narodno suverenost in demokracijo. Anglo-grški fašisti slepijo grško fulisa in Gonatasa, ki je v soboto odstopil, naj se posamezno zglasijo pri njem na posvetovanje, da povedo svoje mnenje o sedanji De Gasperijeva odgovornost za sedanjo vladno krizo v Italiji la \ki to jaška uprava, kjer je policij-iq aparat imel se čisto jjosebne na-®e- Demokratično ljudstvo nima lle’ne’ta rediti tako ogromnega in Z obnega policijskega aparata. ka°bi v našem proračunu postav. *® varnostno sluba zavzemala fr^Ačno mesto, kot ga ima na te er v proračunu vojaške i,prelij b pioračunski kampanji ita-Ijaj^^b. nacionalistov (ki sj omii-nl/i se neko posebna vrsto privat-H°bor0ženih sil), ko a>i0r 'pri vprašanju policije ta-°Pa-C tU(li * bpiaianjt upravnega Vea ata‘ davkov, carin, valute itd. štvo-° Smo Postavljeni pred dej-teresj^^0 rntuna in b čigavem in- V i , •boa gavem interesu računa go-arsko-finančna komisija Sve-“ nirih Rim, 21. — I)e Nicola je pričeli danes posvetovanja za rešitev vladne krize. Sprejel je najprej bivšega ministrskega predsednika De Ga-sper-ja, nato bivšega predsednika ustavodajne skupščine Saragata. Orlando se ni jav.l, ker je zbolel. De N,oola je nato sprejel še Nitiija, Bonomija m Parrija. Razgorarjai oe je tudi z grofom Sftxzo'in končno s Togliattijem Razgovor s slednjim je trajal nad eno uro. Po razgovoru s predsidn kom je Togliatti izjavil, da je treba pri reševanju vladne krize in sestavi nove vlade spoštovati demokratična parlamentarna načela. Poudaril je, da mora najmočnejša stranka v zbornici rešiti vladno krizo. Z drugo besedo: De Gasperi je vlado strmoglavil 'ta on naj sestavi novo. Komunistična stranka želi, da sloni nova vlada na troh glavnih strankah v zbornici in na drugih bližnjih demokratičnih gibanjih. Danes predpoldne se je sesiala demokrščanska parlamentarna^ skupina v navzočnosti De Gašper-ja. Tiskovni urad italijanske socialistične stranke je izdal poročilo, v katerem obsoja, da je De Gasperi proti vsakemu ustavnemu in parlamentarnemu običaju odstopil, ne da bi se prej posvetoval z nvrt.str-skim svetom in ustavodajno zbornico in ne da bi poročal ministrskemu svetu o izidu svojega potovanja v Združenih državah In o obveznostih, ki Jih je v tej zvezi prevzel. Vodstvo sociafstične stranke zavzema tudi odločno stališče proti poskusu, da bi se vladna so pre-niakn'la na desno. Nova vlada se bo znašla pred težkim položeni, ker se po vsej državi množijo protesti in stavke zaradi stalnega naraščanja cen in brezposelnosti. Sedaj je v Italiji 2 mil'jo-na brezposelnih. zunanjih ministrovt bo računala Ce lijan 'JU računala v interesu ita-Sa a* rga’ francoskega, angleške-te>n l n'"e’iškega gospodarstva po 1 čvonia, da bo proračun tr- žaškega svobodnega ozemlja pasiven, močno pasiven, kronično pasiven; če pa se bo pri vseh teh vprašanjih držala načela kaj je ko-rstno gospodarskemu razvoju Tržaškega svobodnega ozemlja, od nosno kaj je koristno najširšim slojem tukajšnjega ^prebivalstva (kar je socialni ekvivalent gornjega vprašanja), potem ni dvoma, da je vprašanje našega proračuna stvar, ki mu je tržaška demokracija kos brez več ali manj intere-tiranih erednikovs. Pri sestavi široke koalic’jske vlade, bo imenovanje zunanjega ministra naletelo nedvomno na težkave. Demokristjani želijo, da bi to mt-nististvo prevzel De Gasperi, toda ludi socialisti zahtevajo to ministrstvo, kajti Nennijev odstop še ne pomeni, da se je njegova stranka odrekla temu res-ru. Nepričakovan odstop De Gasperi-jeVe vlade je povzroč’1 veliko presenečenje v italijanskih političnih krogih, kajti domnevali so, 8-a bo Nennijevemu odstopu sledilo imenovanje novega ministra. Nekateri rimski krogi ugotavljajo povezanost med nedavnim potovanjem De Gaeperija v ZDA in med njegovim odstopom. Poudarjajo, da je De Gasperi na svoji fskovni konferenci V ponedeljek zatrjeval, da je treba dati ZDA vsa zagotovila za ohranitev demokratičnega sistema v Ifal'ji. Ta opomba je v čudoviti vzročni zvezi s priznanjem podtajnika de-mokristjanske stranke TavAnija, da je odšel De Gasperi v ZDA, da bi zagotovil Amerikancem, «da pojde njihov denar za njihovo vplivno področje*. Ta cilj pa se zdi, da je mogoče doseči samo z vlado, ki bi jo vodili demokristjani in kjer bi imeli tudi glavno besedo. Vseeno je, če bi predsedstvo prevzel nemara kdo drugi, morda socialistični disidenti, četudi Saragat v svojem novem listu «L'Umanita» «ne odobrava vladne krize*. Socialisti In komunisti vztrajajo slej ko prej odločno na stališču, da je vsaka vladna kriza za Italijo škodljiva; isto stališče je zavzela republikanska stranka, ki napada vse stranke razen socialistov in komunistov. Glavno zanimanje rimskih političnih krogov se sedaj vrti okoli tega, ali bo mogoče sestaviti vlado brez komu n's tov (to je, kot vse kaže, demokristjansk": načrt), ker bito pomenilo tudi vlado brez socialistov. Obe stranki sta namreč s sporazumom med seboj povezani. Pa tudi republikanci, najvažnejši med manjšimi italijanskimi strankami, taki rešitvi ostro nasprotujejo. Vsekakor pa bo razvoj pokazal, ali je mogoče potegniti Italijo po tujih navodilih in s pomočjo domače reakcije, politično na mesto, gospodarsko pa v skrajno odvisnost tujega kapitala. vladni krizi. Medtem ko so težave za sestavo nove vlade vedno večje, poročajo iz Aten, da so danes po vsej G;čiji začeli stavkati držami nameščenci, ki zahtevajo povišanje plač. Stavkfe proti draginji v Italiji Rim, 21. — 400.000 delavcev italijanske tekstilne industrije grozi s stavko, če ne bo prišlo do nove kolektivne pogodbe. Delavska zbornica v Ch oggi je odredila ustavitev dela za šest ur kot protest proti pristranosti pri delitvi iivil. V provinci Fros'none bodo jutri proglasili splošno stavko zaradi draginje, Vojaštvo po sveta doma pa primanjkuje delavcev London, 21. — Britanska vlada je objavila belo knjigo o vprašanju obnove britanskega gospodarstva, Knjiga poudarja potrebo poozviša-r,ju pioizvodnje. Za to pa primanjkuje v industriji pol milijona delavcev. Traktorski tečaji v ZSSR Moskva, 21. — Poljedelsko ministrstvo ZSSR je odredilo ustanovitev posebnih tečajev za spsciali-crane traktoriste in mehanike, ki bodo dodeljeni traktorskim postajam in poljedelskim strojem. Teh tečajev &e*bo udeležilo nad 200 tisoč traktoristov. V ta namen bodo poljedelskih okrajih odprli 200 šob r -V Sibiriji bodo letos prvikrat uporabljali velike traktorje, ki so izdelani v tovarnah Celjabnsk. OGROMNA ZMAGA demokratičnega bloka prihaja vedno bolj do izraza Suša v Ukrajini Moskva, 21. — Državna komisija za načrtovanje je sporočila, da je suša, ki je prizadela širne ukrajinske predele, najhujša, kar jih je bilo v zadnjih 50 letih. Posledice pa ne bodo tako hude, ker je bil v drugih področjih Sovjetske zveze pridelek odličen. Varšava, 21. — Poročila, ki prihajajo s Poljske, ki so sicer popolna, vendar »e ne uradna, govore jasno o ogromni zmagi vladnih strank demokratičnega bloka na nedeljskih volitvah. Podatki iz 6726 poljskih okrajev kažejo, da pripada od 444 sedežev v novem Sejmu (parlamentu) vlad. nim strankam 334 sedežev. Miko-laj "kova ljudska stranka je doživela velik poraz, čeprav je bil njen voditelj Stanislav Mikolajčik izvoljen. Medtem ko je njegova stranka PSL imela v dosedanjem začasnem parlamentu 53 sedežev, si jih je na volitvah pridobila le 24. Ostali nevladni sedeži pripadajo stranki dela m skupini Nove Wyzwole-nie, ki je sestavljena iz bivših članov PSL, ki pa so to stranko zaradi njene reakcionarne politike zapustili. Iz jugovzhodnih predelov Poljske, kjer še niso poysem urejene razmere, poročajo o primerih, da so skušali motiti volitve. Poročajo, da je bilo skupno ubitih 35 ljudi, veči- FRANCOSKA VLADNA KRIZA: KITAJSKA LJUDSKA VOJSKA Dopisnik t,Daily Workerja)> na Kitajskem Jack Chen, znan tudi iz drugih britanskih Ostov, na primer iz revije uFortniglithjv, pripoveduje o življenju v prestolnici kitajskega osvobojenega ozemlja in o borbi kitajske ljudske vojske proti Cangkajiku ir ameriški intervenciji. Mesto Jenan je po japonskih bombardiranjih skoraj popolnoma porušeno .n njegove znamenite skalne dupline nudijo sedaj gostoljubje skoraj vsemu civilnemu prebivalstvu, vladnim uradnikom ta voja.-kun poveljstvom. Jenan je bil do nedavnega središče obmejne pokrajine - Smsi-Kansu _ Ninghsia s prebivalstvom okoli 1,500.000. Jenan pa je bil tudi središče dobro organiziranega partizanskega gibanja proti Japoncem, ki Je z ogromnimi žrtvami doprineslo k osvoboditvi Kitajske izpod o-svajMca. 100.000 študentov je hodilo v vojaško in politično šola Njihovo mladostno navdušenje je napravilo iz Jenana enega izmed najaktivnejših krajev na vsem svetu. Jenan je danes 'se vedno sedež glavnega stana 18. skupine armad, (stara 18. skupina armad ta nova 4. armada) in sedež k.tajske komunistične stranke. Zaradi tega je še danes žarišče vsega osvobojenega ozemlja. Vendar pa je mesto skoraj zapuščeno. Velika večna Javnih ustanov je zapustila Jenan zaradi Kuomintangovih napadov. Toda tudi v sedanjem položaju je videt; veliko spremembo vsakdanjega življenja v Jenanu. Takoj je opazna razlika med tem mestom ta med središči, ki jih kontrolira Kuomintang. V Jenanu ni kitajskih težakov in tudi ni rika. Tovore prenašajo oslički in konji, dejstvo, ki je bilo poprej nekaj povsem nenavadnega zandl izredne bede kmetov. Nova gospodar.-.ka neodvisnost kmetov se kaže v njihovem do- Montgomery pripravlja obrambo imperija London, 21. — Avstralski ministr. ski predsednik je izjavil, da bo 1, julija obiskal Avstralijo maršal Montgom:ry, ki se bo razgovarjal o obiambi britanskega iinperija Montgomery bo iz Avstralije odpotoval v Novi Zeland, Anglo-egipfski razgovor Kairo, 21. — Ministrski predsednik N okras; Paša ja izjavil, da an-gio-egiptovski razgovori o Sudanu še n'so končani m da bo treba h brati drugo pot, če se ne bodo ugodno zaključili. V političnih krogih menijo, da misli Nokraši Paša nasloviti v tem primeru pritožbo na Združene narode. •k MOSKVA. — V ponedeljek 20. t. m. se je sestal pod predsedstvom Nikolaja &vernika preridium vrhovnega sovjeta ZSSR, ki je sklenil, da bo 20. februarja sklicano III. zasedanje vrhovnega sovjeta ZSJSR. HELSINKI. — Vlada je danes predložila parlamentu v odobritev mirovno pogodbo z zavezniškimi državami. brem nastopu in njihovi dobri volji. Sedaj so okusno oblečeni, čeprav so oblačila skromna ta često zakrpana. Zaradi gospodarske blokade, ki so jo uvedli Japonci, in ki jo nadaljuje Kuomintang, je v jenansk.h trgovinah malo obleke in obutve. Živil pa je v obilici ta po dokaj nizki ceni v primerjavi s cenami na Kuomintangovem področju. Jasno je, da je agrarna reforma in napredna socialna politika jenanske vlade rešila enega izmed največjih problemov Kitajske, ki ga je Sunjatsen imenoval #problem obstoja kitajskega ljudstva«. Vladni uradniki ta vojaški poveljniki se brez razlikovanja udeležujejo življenja ljudstva. Številni tuji opazovalci, ki so bili v Jemnu, lahko potrde popolno poštenost ljudske vlade. Korupcija in podkupovanje sta neznan pojav. Družabna ureditev, ki je v veljavi že osem let, se odtlej ni spremenila, temelji pa na načelih nove demokracije, ki je po-stala temelj organizacije osvobojenih pokrajin. Ta demokracija je prilagojena miselnosti kitajskega ljudstva. Foleg ljudskih skupšč.n, sindikata,h ta kulturnih organizacij, ZAUPNICA RAMADIERU Herriot predsednik narodne zbornice noma vojakov in miličnikov. Na nekem Lubltasketa vol.štu so bile volitve v ponedeljek, ker je tolpa Mikolajčikovih pristašev zasedla volišče ta tako onemogočila redno glasovanje. Sef tiskovnega oddelka zunanjega ministrstva Wiktor Gorsz Je izjavil na tiskovni konferenci, da je poljska vlada popolnoma zadovoljna z volivnim izidom. Preb.valstvo je vzorno pomagalo oblastem pri vzdrževanju reda. Poudaril je, da je bila volivna udekžba izredno velika, tudi v desetih pokrajinah, kjer je opozicija pozivala k bojkotu. Grosz 'fe izrazil tudi presenečenje. da je Mikoiajczik že v nedeljo ob 15 uri izjavil tujim novinarjem, da bo protestiral proti volitvam m zahteval, da se razveljavijo. V poljski prestolnici ni zaenkrat nobenih komentarijev o govoricah iz Londona, da bo britanska vlada odtegnila svoje priznanje poljski vladi. Pač pa poročajo, da bo Poljska podvzela diplomatske korake, da odpokličijo britanskega veleposlanika, ki Je zapleten v vohunsko zadevo grofa Grocholskega. Prihodnji teden se bodo pričela posvetovanja za sestavo nove vlade, ki se bo prvič sestala 10. februarja. Pariz, 21. — Francoska narodna zbornica je nocoj s 577 glasovi izglasovala zaupnico Paulu Rama-dieru, ki je dobil nalog za sestavo nove vlade. Pred zbornico je Kamadier obrazložil program svoje bodoče vlade. O plačah je dejal, da bi njihovo povišanje povzročilo z druge strani povišanje cen. Dejal je, da je treba plače sprav.ti v njihovi meji in ne povišati/ Za to je potrebno pospešiti proizvodnjo. Špekulanti bodo strogo kaznovani. Ramadier je nato poudarjal potrebo uravnovešenja proračuna in je napovedal varčevanje bodisi pri osebnih, bodisi pri materialnih izdatkih. Govoril je nato o zunanji politiki in izjavil, da je na mesto kolonialnega imperija stopila francoska unija. Omenil je tudi dogodke v Indokini in izjavil, da je bila Francija žrtev napada. Nedvomno poleg delovnih brigad ta delavskih zadrug, obstoje zasebna trgovska uv*lndustrijska podjetja. Zaradi tega je jenanska vlada dobila polno podporo za vse svoje vojaške operacije na severnem Kitajskem ta v Mandžuriji, kljub japonskemu nasilju ;n Kuomin-tangovim napadom. Ljudska armada, ki je pred osmimi leti štela 300.000 mož, je narasla na 900.000 mož, ki tvorijo sedanjo redno vojsko. Temu jedru je treba prišteti pol milijona partizanskih borcev in tri ali štiri milijone članov ljudske zaščite. Kitajska ljudska vojska je sestavljena iz prostovoljcev, ki ne prejemajo nobene plače. Člani vlade, poveljstva in vodstva komunistične stranke, pa dobivajo obleko, hrano in denarne vsote, ki komaj zadostujejo za cigarete. Ofenziva kitajske osrednje vlade proti pokrajinam, ki jih diži ljudska vojska, pojema vedno bolj in že sedaj je očitno, da bo lahko samo znatna ameriška pomoč ponovno spravila v pogon Cangkajškov vojni stroj. Po vrnitvi s potovanja v Jenan, kjer sem govoril z nekaterimi ljudskimi voditelji in voditelji komunistične stranke, lahko z.tt.dm. da je Kuomintang mnogo preveč optimističen,-če se mu dozdeva, bo Francija našla predstavnike Anamcev, s katerimi se bo lahko pogajala. Ob zaključku je zatrdil, da Francija ne more pozabiti, da je bila v manj ko enem stoletju trikrat napadena od Nemčije. Zato se mora Francija zavarovati pred novim napadom ta dobiti jamstvo za reparacije, do katerih ima pravico. Podpredsednik narodne zbornice m tajnik komunistične stranke Ja- Poijaki se vračajo v domovino Rim, 21. — Od 1200 poljskih beguncev, ki so bilj do sedaj v koncentracijskem taborišču blizu Rima, je 640 odpotovalo na Poljsko. Odhodu je prisostvoval poljski veic-poslank Stanislav Kot. M KRATKE VESTI MOSKVA. — Sovjetski kmetje so izbrali za'kandidate za volitve v republiške sovjete mnogo znanstvenikov in agrono-mov. QUEBEC. — Vasi ob zalivu Sv. . Lovrenca bodo morali zalagat, z le-ques Duclos je na proslavi 23 ob- • tali. Leodolomilci, ki so Imeli zala- -v n 41 1-ma I f\ lrl —. — ra.. I.i, A 1 ln Ju Alji—O- letnice Leninove smrti izjavil, da zahtevajo komunisti 2ase razen ministrstva za obrambo tudi zunanje ta notranje ministrstvo. Francoska narodna zbornica je danes izvolila novega predsednika namesto odstopivšega Vincenta Au_ riola, ki je bil izvoljen za predsednika republike. Od 484 volivcev je bil s 429 glasovi izvoljen za predsednika voditelj radikalne stranke Edvard Herriot. da bo z lahkoto vtaknil v žep ljudske sile. Meni se zdi, da so ljudske sile v neosvojljivem položaju. Komunistični general Cu Teh je dejal, da je ljudska vojska v, zadnjih petih mesecih onesposobila z«, borbo nad 300.00 Kuomintangovih mož, kar pomeni moštvo 39 brigad. Vse to je bilo doseženo brez izgube ene same cele ljudske brigade. «Ce se bomo v‘prihodnjih petih mesecih,« je dodal general, ((lahko znebili nadaljnjih 40 sovražnih brigad, potem — potem lahko pričnemo z našo ofenzivo«. Priznal je, da ni mogoče predvidevati dneva te protiofenzive, toda če bo Kuomintang še kar nadalje na veliko izgubljal čete v zameno za porušena mesta, bo kazala državljanska vojna na Kitajskem po petih ali sestih mesecih povsem drugačno lice. Cu Teh je nedvomno izrazil zaupanje in mnenje vseh svojih tovarišev, ko mi je dejal; «Izgu-be strateških položajev, kot je Kalgan, ne pomenijo ošibitve naše strategije in naših operacij. Nas namen Je uničiti napadalce«. Drugi vojaški predstavniki v Jenanu so mi dejali, da so bile na številnih frontnih odsekih Kno-mintangove sile prisiljene na prekinitev operacij zaradi pomanj- gati kraje, ki so zaradi ledu odrezani, so se vrnili, ne da bi jim bilo mogoče izvršiti nalogo. WASHINGTON. — Sovjetska zveza je kupila dva oceanska vlačilca od presežkov ameriške mornarice. Vlačilce bo v Sovjetesko zvezo odpeljala sovjetska posadka, WASHINGTON. — V starosti 87 let je umrl član ameriškega kongresa Andrcnv J. Volstead. ki je bil oče zakona o prohibiciji, ki je tudi po njem dobil svoje im«. Ta zakon je bil odobren leta 1919, ukinjen pa leta 1933. kanja opreme, mutacije in dobav. Zdi se, da je čangkajšek nedavno poskušal doseči vojaške uspehe tudi za ceno težkih človeških ta materialnih žrtev, da bi pokazal Amerikancem, da je gospodar položaja ta da predstavlja edino vojaško silo, ki lahko osvobodi deželo, da bi tako dobil ameriško podporo v orožju ta opremi. V Mandžuriji so njegove čete odrezane vzdolž železniške proge San Haik-Cang Cunj; medtem ko ima tako dovolj sil za zasedbo Harbma, kahko ljudske čete vsak čas prekinejo njegove zveze kjer koli v zaledju. Cangkajškov položaj na severnem Kitajskem ni n;č bolj rožnat. Mesta, v katerih so Kuom n-tangove posadke, so obdana z ozemljem pod nadzorstvom partizanov. Nedvomno bi bile potrebne mnogo večje sile, če bi Cang-najšek hotel izvesti čiščenje vseh partizanskih središč. V najboljšem primeru se bo moral Čangkajšek vdati v usodo in se dolgo časa nadaljevati državljansko vojno, kar vsekakor ne bo olajšalo strahovitih davkov *a kritje vojaških potreb, ki žu-Njo kitajsko ljudstvo. (Jack Chen -*Daily Worker», London) PRIMORSKI DNEVNIK — 2 — 22. januarja 1947. Večna slava Lenina Snoči je tržaško delovno ljudstvo. proslavilo 23. letnico smrti velikega učitelja in voditelja vseh delovnih ljudi, ustvar-.telja prve socialistične države na svetu V, X. Lenina. Nauki in delo tega velikana, ki je vse svoje življenje žrtvoval v borbi proti imperialist.čnim silam, vodijo tudi tržaško ljudstvo prav v teh odločilnih dneh, ko hočejo iste imperialistične sile zadušiti njegove težnje po svobodi, socialnem napredku ter gospodarski neodvisnosti. V vseh krožkih in tovarnah so se brali meščani in delavci. Po izvajanjih govornikov, ki so orisali borbene izkušnje velikega voditelja socialistične revolucije, je tržaško delovno ljudstvo zaključilo prosla ve s stisnjenimi pestmi in z vzklikom: «Večna slava Leninu» Delavski zadružniki volilo svoje delegate V preteklih dneh so bila v Gorici, na Proseku, Opčinah in v Sv. Križu zborovanja članov Delavskih zadrug, kjer so izvolTi delegate za izredni občni zbor. člani in članice Delavskih zadrug so se v velikem številu udeležili zborovanj ter pokazali veliko zanimanje pri izb'ri delegatov. Gospodinje So namreč prepričane, da jim bodo Delavske zadruge v veliko oporo v borbi proti «svobodni trgovini®, to je zakoniti črni borz', če jim bodo upravljali člani sami. Vsa zborovanja so potekala redno, volitve delegatov so bile kar najbolj demokratične in zborovalci so razpravljali v slovenskem in italijanskem jez'ku, kar ni povzročilo nikake nestrpnosti. V kratkem bodo zborovanja v mestu v teku e-nega meseca pa bo izredni občni zbor. Taki so TRŽAŠKI DNEVNIK Delavci razhrinKavaio spletke dona Miriarija Pred kratkim so se ustavili v raški gostilni 3 vojaki in neki čast uk JA. Mimo je privozil ameriški eep s petimi pijanimi vojaki, ki o izstopili iz avta, stopili v go-itilno z naperjenimi puškami in ahtevali od borcev JA, da se legitimirajo. V soboto so pa prišli v vas 4 ci-iriln! policisti in ameriški vojak er izvršili preiskavo pri Barbari Spoladovi. Odnesli so vse kar je lilo podobno ameriškemu blagu.ee-o konserviraip sadje in grah, ki o ju dobili v aprovizaciji, in 2 tosa mila. Stavka gozdnih delavcev V breginjskih gozdovih podirajo les na veliko. Delo vodi nek; Palčič, ki je najel delavce iz videmske pokrajine in tudi nekaj domačinov. Z delavci se je sporazumel za akordno delo ter, da jih bo plačal vsakih 14 dni. Preteklo je že 25 dni, a delavci niso dobili niti predujma niti plače. Zato so sklenili stavka. V soboto je skupina gozdnih delavcev demonstrativno zapustila delo. Namestnik delovodje je delavcem ponujal 50% plače, toda de. lavci so ponudbo odklonili m zahtevali polno izplačilo za opravljeno delo. Sklenili so, da se ne vrnejo na delo, dokler Jim podjetnik ne izplača, kar so zaslužili. Izjave, ki j'h je podal katoliškim delavcem prosluli don Marzari o 3pojitvi obeh sindikatov, so silno ogorčile vse tržaško delavstvo. To ogorčenje nima protiverskega značaja, ker je tr.žasko delavstvo nasprotno le duhovnikom, ki pod versko krinko uvajajo v cerkev politiko. Don Marzari hoče po navodilih delodajalcev vnašati med delavske vrste razkol ter imenuje to svoje podlo početje »obrambo krčanstva*. Delodajalce namreč bodo v oči e-notnost vseh delavcev, zato bi jih radi razdovjili. S tem bi jim lahko znižali mezde, povzročili bodo in brezposelnost ter jih prisilili na kolena. Delavci pa dobro poznajo te raz-dvajalne sile. Zato se ne bodo več pustili zavesti. Prej je don Marzari skušal ločiti delavstvo z nacionalnimi gesli, ker pa so ta gesla spričo slovensko ital'janskega bratstva o-stala obrabljene fraze, je don Mar-, zari spremeril svojo protiljudsko taktiko ter špekulira z verskim ču-stvovavjem, češ da sta vera in krščanka civilizacija ogroženi. Delavci niso kalini in ne nasedajo spletkam, četudi prihajajo s prižnice. Zato so budni in sproti razkrinkavajo vse nakane takih »dušnih pastirjev®, ki jim je . vera le sredstvo za zakrinkavanje nj'hovcga podlega rovarjenja. Včeraj zjutraj so se delavci sestali po vseh tovarnah in podjetjih ter ostro obsodil’ politično delovanje dona Marzarija. V tovarni strojev pri Gasliniju, Arjuili, ILVI, Ar-senalu, ladjedelnci Sv. Marka m drugod so delavcem spregovorili njihovi tovariši in orisali ter opredelili razdiralno delo tega protiljud-skega duhovnika. Po zborovanju so po vseh tovarnah sprejeli resolucije, naslovljene na osrednji odbor za sindikalni sporazum. Delavci tovarne strojev pišejo v svoji resoluciji: «Delavci menijo, da je ta novi napad na sindikalno enotnost v tem trenutku, ko si vsi delavci prizadevajo. da bi se združili v enotni or-garizaciji, pravi zločin. Saj bo edino le enotna organizacija lahko zaščitila njihove pravice, ki jih delodajalci stalno ogražajo. Zato pozivajo delavci odbor, naj zavzame proti tem odvratnim spletkam o-dločno stališče*. Delavci v podjetju ILVA opdzar- Damače delavstvo odpuščajo Ze večkrat smo poročali, kako razna podjetja favorizirajo tako zvane «begunce» iz cone B, Jih nameščajo in domače delavstvo z raznimi pretvezami odpuščajo. Zadnje čase je to postalo kar pravilo V septembru so ladjedelnice v Tržiču odpustile kakih 500 delavcev. Z energičnim nastopom je E-notnim sindikatom uspelo te delavce zaposliti pri izuševabju bližnjih močvirnih zemlj šč. Seveda so bili delavci plačani kot ročni delavci ne pa kot strokovni. Pred kratkim pa je bil domačemu delavstvu pri osuševalnih delih odvzet še ta skromni zaslužek. Odsek za delo pri ZVU je nenadno razveljavil pogodbo o Izsuševanju zemljišč z upravo ladjede-lric v Tržiču. Enotni sindikati so zopet intervenirali. Na pristojnih mestih so jim odgovorili, da se bo Izsuševanje močvirij nadaljevalo, čim bo lepše vreme, medtam pa bodo delavci prejemali 66% plače. Namesto obljubljenega >ri.s por. LivairiV 7' n Malarija Najemen por. 1 V soboto 25. t. m. ob 20. uri v Ilirski Bistrici: »Scampolo*. V nedeljo 26, t. m. ob 15. in 20, uri v Postojni: »Scampolo*. V torek 28. t, m. ob 20.30 urj v Skednju: »Matiček se ženi*, dijaška predstava. RADIO TRST II. V SREDO, 22. jan. 6.54 otvoritev - koledar; 7. vesti v slov.; 7.15 vesti v ital.; 7.30 zaključek; 11.30 Schubertove skladbe; 12. iz Združenih držav; 12.15 glasbeni program v zvezi z Vidmom; 12.45 napoved časa - vesti v slov.; 13. filatelistično predavanje; 13.15 pestra glasba; 13.30 operne uverture; 14. predavanje: Novi Svet; 14.10 čitanje sporeda - zaključek; 17.30 glasbeni program v zvezi z Vidmom; 18. svetovna književnost: »Začetki polj- skega »lovstva*: 18.15 vaški kvintet; 18.30 ameriški skladatelji; 19. radijska povest - Ptički brez gnezda; 19.15 oddaja odreda Jugosl. armade; 19.45 napoved časa - vesti v slov.; 20. vesti v ital.; 20.15 pestra gdsba; 22.55 valčki; 21. slušna igra; 22.30 plesna glasba; 23. napoved časa - vesti v ital.; 23.15 vesti v slov. - čitanje sporeda; 23.30 plesna glasba; 24. zaključek. KINOFREDSTAUE: ROSSETTI. 18: «Casabianca», I. Bergman. SUPERCINEMA. 18: »Strup v paradižu*. A. Baxter. FENICE. 18: »Zorrojevo zname- nje*, T. Powe'.-, L. Darnell. FILODRAMMATICO. 16: »Zlo- i čin brez kazni*. ITALIA. 18: «Vedno v mojem srcu», Gl. Warren; petje. ALABARDA. 14: »Robih Hood», E-roll Fliir.n. IMPERO. 18: «Lydia», M. Obe-ron, A. Marshal. VIALE. 18: »Nabonga*, B. Cra-ber. CINE DEL MARE. 18: «Pusto lpvščina majorja BuloSkina*. MASSIMO. 14: «Sanjal sem o angelu*. G. G"ant. GARIBALDI. 14: »Bandit*, A. Nazzarl. Magnani. NOVO CINE. 18: »Skrivnost! Pa-rizaif. ARMONIA. 16: «Amerikanec na počitnicah*. Variete. ODEON. 17.30: «Moja sestra Evelina*. čič. Tu so policisti izpraševali po sinovih. Družinski poglavar je odgovoril, da se še niso vrnili domov. Civilni policisti so nato odšli v sosednjo hišo. k Hledetovim. Tam pa so našli Franca Bevčiča (enega izmed obeh, ki so ju iskali) ravno ko je obvezzoval ranjenega Darka. Takoj so ga aretirali. Razen njega so aretirali s'e njegovega brata, nato nekega Oskarja, Petra Jo-!o Simčičevo in Simona Maraža, ki so bili v tem času pri družini Jožefa Pušnaja na Humu. Izvedeli smo, da so se pomudili v tej hiši, ker sta tistega večera potekli dve leti, odkar so Nemci aretirali soseda Petra. Aretirance so prepeljali v Kojsko in po vasi govorijo, da so jih na postaji civilne policije pretepali. Nerazumljivo je, -zakaj je policija aretirala zgoraj navedene, ki so bili vendar ves čas v družb;. Naivno zatrjuje uradno poročilo gonjke civilne policije, da je Humar Lade spoznal po glasu nekega Petra Humarja iz Huma, ki naj bi bil med neznanimi napadalci, ko je bil vendar tudi on v družbi pri Pušnarju, :n so ravno njega pred dvema letoma Nemci aretirali. Kriminalni napadi v Brdih pa dokazujejo, da civilna policija ni zmožna vzdrževati red in varnost v naših krajih. Po Brdih krožijo tolpe, ki so oborožene, ,n civilna policija je bila sproti obveščena o vsakem njihovem pojavu, a ni ničesar . ukrenila. Tudi sedaj bi hotela prikazati javnosti ta zločin kot «neko politično obračunanje». Briško ljudstvo obsoja vsak teror, še posebej pa tak, ki ima č.sto kri-m.nalni značaj. su» (revija «Affari Internazionalm. ’ Danes so že znani vzroki De Gašperjevega neuspeha glede samega posojila. Kot demokrat ima pred-, sedn.k Truman toliko bolj vezane ; roke pred kongresom, kjer imajo večino republikancu Kongres je, nasproten nekdanji Rooseveltovi' politiki obnove sveta s pomočjo velikih ameriških kreditov in teži na tem, da silo ameriškega gospodarstva uporabi kot orožje za politično ekspanzijo v svetu. Državni de- j partement namerava predložiti ' kongresu v odobritev načrt o 400 milijonskem kreditu za nadaljnjo pomoč obubožainm evropskim državam (na mesto UNRREi, toda podelijevanje zunanjih posojil bo prepuščeno Mednarodni banki za obnovo. V vodstvu same banke ki še ne razpolaga z zadostnimi kre- ‘j d:ti, so hude razprtije glede finanč. ne politike, o čemer priča nedavni odstop njenega predsednika in pod. predsednika. Ameriška vlada teži i za tem, da čim bolj zavaruje ameriško javnost, oziroma ameriške kapitaliste pred presenečenji, kakršna so doživeli po prvi svetovni voj; ni, in je. zato zelo previdna pri izdajanju dovoljenj za izvoz kreditov. Odtod tudi razlaga, da je dovo. lila 100-milijonsko posojilo italijanski industriji, ki daje solidnejša jamstvo kakor sama italijanska država, in da De Gasperi ni dobil «bitne. podpore za italijanske finance* (revija «Relazioni Interna-zionali*), to se pravi posojila, potrebnega Sta stabilizacijo lire. Italijanski ministrski predsednik je poleg tega imel smolo, da je prav za. časa njegovega bivanja v Washingtonu nastopila kriza v zunanjem ministrstvu zaradi Byrne-sovega odstopa, kar je seveda oviralo ameriško-italijanska pogajanja. Med raznimi pogoji, ki so’ jih stavili Američani za redno posojilo, je bil tudi «nasvet», naj Italijani znižajo uradni tečaj lire (225 lir za dolar) na 400 lir za dolar in 1600 lir za funt. De Gasperi je uspel .glede poravnave stroškov za vzdrževanje ameriške vojske v Italiji in glede vrnitve nekaterih zaplenjenih ladij, ne pa glede zahteve po vrnitvi 72 ton zlata, ki so ga odnesli Nemci iz Italije in ki je zdaj v rokah zavezniške «Gold Commission* v Bruslju, kakoro tudi ne glede zahteve, da Američani ne zaplenijo italijanskega imetja v Ameriki za kritje vojne škode. Kaj zdaj? Treba se bo obrniti čimprej na druge države,-na Argentino, Švedsko ali Švico, svetujejo «Relazioni Internazionali*. DAROVI IN PRISPEVKI Za .-.Dijaško mat'co» so darovali Santon. Marija 100, udeleženci na' Gregorčičevi proslavi v Vicolo dsl-!’Ospedale Militare 1083.50, udeleženci na komemoraciji Vojke šmu-cove 528 lir. Za tiskovni sklad »Primorskega j dnevnika* je daroval Zobec Bor s j iz Boljunca namesto cvetja na I grob pok. strica Josipa Sancina 503 lir. ______________________________ Odg. urednik DUŠAN HREŠČAK; MALI OGLASI ZMANJKALA mi je denarnica a dekumenti in 1200 lirami. NajditeS Ija naprošam, naj mi vrne vsaj dokumente na naslov Glavina Santi-na, Lonjcr 283. RAZNOVRSTNE TRTNICE cepljenke dobite v trtnici Tavčar -Ivanji graa 13, Komen. Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo žalostno vest, da nas je .po dolgem mučnem trpljenju za posledicami nemškega terorja za vedno zapustil naš ljubi sin in brat ŽGUR ALBIN star 22 let. Pogreb pokojnika bo danes 22. t. m. ob 15. uri v Kazljah pri Sežani. Sežana, 21. 1. 1947. Žalujoči starši, Danica in Jožica, sestri; brat Rudolf, župnik, in ostalo sorodstvo. OBVESTILO DELAVSKE BOLNIŠKE BLAGAJNE V TRSTU Zapazil; smo, da številni delodajalci niso v določenem roku v preteklih mesecih piedlcžili Delavski bolniški blagajni sezname (obr. V 4 In V 5), ki so največje važnosti za upravo, da bi se mogla nuditi redna pomoč zavarovancem. Ker so prizadeta podjetja po zakonu dolžna predložiti omenjeno sezname v roku 8 dni po preteku meseca, na katerega se nanašajo, in ker se daljnji izgovori za neizpolnjevanje te obveze n? bodo mogli več upoštevati, pa tudi glede na dokončne mezdne sporazume, pozivamo delodajalce, da brez odlašanja predlože vse sezname za leto 1946, katerih dosedaj niso predložili. V primeru, da delodajalci ne ■ , -zprlr.il! avjj-. obveze, l-o TV la v-ka b-dnlška blagajna prisije ZAHVALA Vsem, ki so se udeležili pogreba našega dragega sinu FRANCA se najlepSe zahvaljujemo. Posebno smo hvaležni ZPP iz Kontovelja in Proseka, vsem organizacijam za vence in cvetje in tov. Antor.u Pavletiču za njegovo požrtvovalnost ob prevozu pokojnika. Kontcvelj, 21. Iv 1947. Druž ni PUNTAR in GRILANC ZAMJK iz TREBČ priredi v SOBOTO dne 25. t. m. ob 19. uri in v NEDELJO 26. t. m. ob 17. uri svojo prvo prireditev v Ljudskem domu. Na sporedu bosta enodejanki «JECA SE JE ODPRLA« in «ANALFABET« Deklamacije in pevski komceri Po končani prireditvi PLES IN PROSTA ZABAVA S 8AL.1IVO POŠTO. Ob koncu sezije prodaja KRZNARIJA Zlil OTTO vse blago po najnizjih cenah TRST . ULICA TRENTO 11 . TEL* 29-374 mesce star Atili j Odllont l-n 9 me*a-| proti vsem zamudnikom in pr* kr •Siteljem. postopati naistrože. eav star Gian Franco Oami.