277. štev. iijr.taij» mmmum V Ljubljani, petek dne 4. oktobra 1912. Leto I. Posamezna številka 6 vinarjev. „DAN" izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah in praznikih — oh 1. uri zjutraj; v ponedeljkih pa ob 8. uri zjutraj, — Naročnina znaSa: v Ljubljani v upravništvu raesoClj K 1’20, z dostavljanjem na dom K T5G; s pošto celoletno K 20'—, polletno K 10'—, Četrtletno K 5'—, mesečno K 1*70. — la inozemstvo celoletno K 30’—. — Naročnina se « pošilja upravništvu. :s Telefon Številka 118. n: t • •9 NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK. Posamezna številka 6 vinarjev. e 0r#dnt8tvo in npravniStvot « Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska nllea št. 8. Dopisi se pošiljajo uredništvu- Nefranklrana pisma i se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase te plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in eahvale vrata 30 v. Pri večkratnem oglašanju po* n pust — Za odgovor je priložiti znamko, ts • •• ••• Telefon Številka 118. 'iriiinirflTiimirnrir.iT ii i 'iir 'ti in Vojna na Balkanu. Kdo je za ^vojno? — Velesile niso proti vojni. — Evropski narodi zS vojno! — Navdušenje na Balkanu. — Zakaj je bila Rusija proti vojni? — Spomini na 1. 1878. — Nevarnost v slučaju poraza. — Evropska hvaležnost in sebičnost. — Kako se napove vojna. — Določbe mirovne konference 1. 1907. v Haagu. — Kaj pomeni utiimalum. — Iz zgodovine Bolgarije. — Preteklost Balkana. — Razvoj starega Bolgarskega carstva. — Propad pod Turki. — Narodno probujenje in osvobodenje. VOJNO RAZPOLOŽENJE. Kdo Je za vojno? Lahko rečemo: vsi. Dasi so velesile — po poročilih vladnih listov — na pele vse sile, da bi vojno preprečile, vendar ni nobena država odločno nastopila proti vojni. Nasprotno so države precej popustljive in puste balkanskim državam prosto roko, ako se vojna lokalizira, t. j. da ne prestopi sedanje meje balkanskih držav. To vedenje držav se da razlagati deloma iz tega, ker je balkansko vprašanje tako pereče, da bi se ob njem razvnel lali-Ko pravi evropski požar, in se je vsaka država bala pregloboko poseči v balkanske razmere. JNa drugi strani pa je bilo dvoje vzrokov: države so lahko izprevidele, da bi bilo vsako postopanje proti vojni brezuspešno, ker so bile balkanske države po volji naroda prisiljene začeti vojno. Vsako vmešavanje od zunaj bi bilo nevarno in bi imeto lahko grozne posledice, ker živi ravno v Srbiji in Bolgariji med ljudstvom prepričanje,' da nima nihče drugi pravice zapovedovati v njih domovini — nego narod sam. Poleg tega so pa morale države same uvideti, da so razmere v Turčiji nevzdržljive, in da tako ne more iti dalje. Trajen mir pod takimi pogoji le nemogoč —- in je boljše da se odloči. — Zato se zdi, da države niso proti vojni, dasi na videz intervenirajo. Narodi vseh držav pa so za voj-dvoma, da žele vsi evropski narodi mage balkanskim državam. Naravno je, da posebno slovanski narodi po vseh državah žele svojim južnim bratom bojne sreče. Najbolj navdušeni za vojno pa so oni, ki so pripravljeni s krvjo braniti čast svoje domovine in osvoboditi svoje brate stoletnega trpljenja. ZAKAJ JE BILA RUSIJA PROTI VOJNI. vi Do zadnjega časa je bila Rusija proti vojni. Vladni listi so pisali, da čas za vojno ni ugoden, oplosno se je smatralo to, za uspeh nemške pomike. V resnici pa je bilo v tem kos državne previdnosti. Rusijo se namreč splošno smatra za paokroviteljico balkanskih Slovanov. Za vsakim gibanjem so nekateri videli Rusijo. Zato je tem bolj čudno zdelo, da je bila ravno Rusija proti vojni. Rusija pa je tako postopala, ker je videla, da imajo balkanske države zunaj Balkana več nasprotnikov nego prijateljev in da igra pri vseh državah sebičnost prvo ulogo. Rusija je že leta 1878. svojo idealno nesebičnost drago plačala, za svojo požrtvovalnost je žela Je malo hvaležnosti. Poleg tega ima sama do-volitve in se boji notranjih sovražnikov Zgodilo bi se lahko, da bi sama morala težko reševati, kar je 1. 1878. po težkih bojih prido- n! fifc Ji? C L i8‘ 5e pokaza,a» da M s Turki ni tako lahak, kakor si mislimo; ko je leta 1877. vojna začela, se je sodilo v Evropi, da bodo urk! kmalu poraženi. Rusija je poslala hrabre R u na bojišče, podpirali so jo prostovoljci z »alkana in od drugod, simpatije vse Evrope so *>i-e nagnjeni strani — in vendar je bilo treba dve leti trdega boja, da je bila Bolgarija osvobojena. S kakim strahom in upom je zasledovala cela Evropa boje okoli Plevne! — In kaj je LISTEK M. ZE V AKO t V senci jezuita. (Dalje.) Vihteč tako svoje orožje, se je bil postavit neznanec tako, da je varoval Spadakapo. Ta pa je medtem nadaljeval svoj posel, lučaje kamen s podvojeno silo proti vratom.... Železo se je vdajalo... zid je pokal naokoli. Vojaki so se vrtili okrog tujca s plamenečim rapirjem, izkušaje mu zadati udarec za udarcem... Toda on je prestregel vse... zdelo še je, kakor da stoji neznanec za steno samih bliskov... Kmalu je celo zamenil obrambo z naskokom... Rapir je švigal semintja ter suval in sekal tako, da so se vojaki najprej umeknili. tuleči groze in gneva, nato pa so vsi poparjeni Pobegnili na kraj, ki je bil oddaljen vsaj sto korakov — ravno v trenotku, ko so se podrla Vrata mrtvašnice s peklenskim truščem... Z enim skokom je bil Manfred zunaj. Prikazal se Je. z mečem v roki. srdito iz-Pačenega obraza. Široko je zasopel sveži zrak, nato pa je zaklical z grmečim glasom: »Zdaj pa le po nas! Približajte se! Makar, ce vas je dvajset — če vas je sto! Dovolj moči čutim v sebi, da se postavim po robu vsetn Podložnikom tega peklenskega Monklara!...« . Z resničnim občudovanjem je pogledal tujec tega mladeniča z moško postavo ter lepim n Poštenim obrazom... »Zdi se,« je zamrmral sam pri sebi. »ida nisem rešil navadnega razbojnika!« konečno Rusija za to imela? Avstrija je morala dobiti Bosno in Hercegovino — da je smela biti Bolgarija prosta. In v prosti Bolgariji so potem odločali drugi — Rusiji pa je ostal le idealni priimek osvoboditeljica balkanskih Slovanov. — Zato je naravno, da je imela sedaj Rusija pomisleke proti novi vojni — in je začela zbirati svoje čete šele potem, ko je že stvar postajala resna in je bila vojna skoraj neizogibna. KAKO SE NAPOVE VOJNA? Na znani mednarodni mirovni konferenci v Haagu 1. 1907. se je govorilo tudi o tem, kako naj se začne vojna med dvema državama. Dasi se čudno sliši, kako more mirovna konferenca o tem določati, je vendar konferenca I. 1907. določila sledeče: Vsaka država mora pred vojno določno in jasno povedati, kaj hoče in mora povedati kdaj zanjo nastopi bojni čas. Do te dobe ni bilo popolnoma določeno, ali je dolžnost države, ali ne. Zgodilo se je, da so tu in tam čete ene države prekoračile mejo druge države in vojna seje začela. Pogosto se je zgodilo, da kaka država ni dala jasnega odgovora, ali pa da je odgovor zavlačevala tako dolgo, da so bile čete že v ognju. Znano je, da je posebno Napoleon znal na ta način prehiteti svoje sovražnike z bojnimi pripravami. Mirovna konferenca je take napade prepovedala in določila, da se mora začeti vojna ali s tem, da se poda ultimatum, ah' s tem, da se odkrito napove vojna. Država torej lahko na dva načina začne vojno: ali s tem, da vojno napove in da utemelji svojo napoved! Ako bi država svoje napovedi dobro ne utemeljila, upliva tako slabo na druge države, ki v tem slučaju lahko proti vojni protestirajo; napoved mora utemeljiti država, ne pa parlament ali vlada. Drug način, kako se vojna napove, je to, da se poda ultimatum. Tak ultimatum stavi gotove pogoje o možnosti miru. Ultimatum lahko prikriva pravi namen vojne in se v njem zahteva lahko kaj drugega. Nasprotni državi se mora po ultimatumu dati čas, da sie odloči (ako se napove vojna tega ni treba). Za odločitev se da navadno 24 ur. Ako nasprotna država ultimatum zavrne — to se je zgodilo sedaj v Turčiji — poda lahko prva država nov ultimatum — ali pa lahko takoj začne vojno, ker je nasprotna država dokazala, da ni pripravljena ugoditi njenim zahtevam. Ako nasprotna država v določenem času ne odgovori — je znamenje, da sprejema vojno, to se je zgodilo, ko je lansko leto Italija podala ultimatum glede Tripolitanije. Turčija ni odgovorila in vojna se je v 24 urah začela. IZ ZGODOVINE BOLGARIJE. Vojna, ki se pripravlja na Balkanu je odmev davnih časov. Bolgarija ne gre ropat v tuje dežele, ampak gre osvobojevat svoje brate in hoče zasesti kraje, ki so bili že njena last. Ni pokrajine v Evropi, ki bi bila v razvoju zgodovine tako izpostavljena političnim In narodnim preobratom, kakor balkanski polotok. Tako pravi zgodovinar Roth, ki je napisal zgodovino Glasno pa je rekel; »Bežite, gospod, ne mudite se!« »Bežim da naj?! Kvečjemu, če odidem! In če pojdem, ne pojdem iz bojazni pred temi siromašnimi zajci, marveč le iz nepremagljive groze do tega kraja... Toda najsi se mi še tako mudi — prej ne morem iti, gospod, preden vam ne povem, kako vas občudujem in kako sem vam hvaležen zaradi vašega posredovanja ...« »Verjemite mi, mladi mož, in spravite se na varno..« »Smrt božja! Izmed tisočev, ki bi bili šli mimo. bi ne bil eden storil, kar ste vi storili! Napodili ste stražnike! Strli železna vrata! In vse to, da otmete človeka, ki je nemara velik zločinec, ker je bil obsojen na tako strašno smrt! Ah, gospod, vaše velikodušno dejanje je zares vredno junakov starega viteštva. Prosim dajte mi roko!« Tujec mu je pomolil roko. Manfred je prijel zanjo. In preden se je mogel tujec ubraniti, je dvignil to roko do svojih ust in jo poljubil. Toda v tej gesti ni bilo ničesar nizkega, niti pretirane hvaležnosti... Bilo je le genotje, plemenitega bitja, ki ga Je presunil plemeniti čin v dno srca. Priklonivši se z mladostno, ponosno prožnostjo. se je Manfred zravnal in pogledal moža, ki se mu je bil tako poklonil, on, ki ni sklanjal glave pred nikomer. »Gospod,« Je dejal, »ali mi hočete povedati svoje ime?« Tujec mu je že hotel odgovoriti prijazno t »Pa vi? Kako je ime vam?« Toda pomislil je, da bi bilo nevredno njegovega viteštva. vprašati preganjanega in zasledovanega, 5lQX^i»,iUŠgpyem imeou,, balkanskih držav — in zgodovina nas uči, da Je to res. 2e za časa Grkov in Rimljanov je bil Balkan središče svetovnega gibanja, za tem je prišlo preseljevanje narodov, ki je tri stoletja onemogočilo vsak miren, razvoj narodov na Balkanu, za Goti in Vandali so prišli Slovani, ki so se naselili ob Donavi in so obkrožili okoli in okoli zadnje ostanke bizantinskega oz. vzh. rimskega cesarstva. V boju za gospodarstvo na Balkanu so ravno Bolgari pokazali največ odločnosti. Roth trdi, da se ravno na Balkanu nobenemu narodu ni posrečilo za stalno ustvariti velike države; priznati se mora, da so ravno Bolgari bili oni, ki so prvi na razvalinah vzh. rim. cesarstva na Balkanu ustvarili svojo kulturno državo. L. 517. je prišlo od Urala pleme z imenom Bolgari na jug ob Donavi in to pleme je podjarmilo Slovane ki so tam prebivali. Šli so tudi na jug v Tesolijo in so ropali po Grškem. Bizantinski cesar je rešil le svoje mesto Carigrad. Bolgari pa so počasi prevzeli jezik podjarmljenih Slovanov in so postali popolnoma slovanski rod, ki Je počasi zasedal pokrajine bizantinskega cesarstva. Do čim so takrat vse pokrajine ob Donavi imeli v oblasti Slovani: Srbi, Hrvati In Slovenci, vendar niso mogli vsled napadov raznih vzhodnih narodov ustvariti svoje države. Bolgari so prvi ustanovili svojo skupnost lfl so Pitali nevarni zastarelemu in pol-propadlemu bizantinskemu cesarstvu. Najprej so imeli Bolgari svoje Gane, ki so vodili boje proti bizantinskim cesarjem — ko pa je slovanski narodni element popolnoma prodrl — se je začela razvijati notranja bolgarska država. Bolgari so imeli notranjo deželo, toda hoteli so priti do morja, zato so imeli z njimi Bizantinci težke boje. Mesta ob morju so bila namreč grška. Bolgari so že 1. 852. zašli v boje s Srbi in od takrat sta se ta dva naroda bojevala za prvenstvo na Balkanu, dokler nista oba padla pod turško silo. Bolgarski knez Boris je sprejel 1. 864. krst od sv. Metoda in tako so postali Bolgari kristjani. Ko sta brata Ciril in Metod ustanovila slovansko službo božjo, in je bilo po nemški intrigi slovansko bogoslužje in z njim slovansko duhovništvo izgnano iz zapadnih dežel — so našli slovanski menihi v Bolgariji zavetje in je tani nastala prva slovanska kultura. Boris je umrl 1. 907. kot prvi narodni bolgarski svetnik. Za njim je vladal Simeon, ki je zmagal pri Dri-noj>o!ju nad bizantinskimi četami in I. 912. je videl Bizanc Bolgara pod obzidjem. Bolgarska država Je segala takrat do morja in daleč v današnjo Srbijo. Simeon je bil »car Bolgarov in vladar Grkov.« Za njim so nastali notranji boji, ki so jih porabili Srbi, da so vzeli svoje kraje nazaj, bojar Sištnan pa je porabil priliko, in je ustanovil svojo državo, ki se je razvijala dalje. L. 1218. je zavladal Azen, kot car in potem so vladali razni vladarji, ki so bili v vednih bojih z okolico. Car Mihael (1322—1333) bi bil vzel skoraj Carigrad. Kmalu na to so pridrli Turki v Evropo: Srbi so padli 1. 1389., tri leta na to so Turki vzeli Trnovo (1393) in je bilo konec starega bolgarskega carstva. Iz turške sužnosti so bili Bolgari rešeni šele 1. 1878. Toda ne vsi. Za neodrešene brate se pripravlja nov boj. * RAZVOJ DOGODKOV NA BALKANU. Zadržani grški parniki. Carigrad, 2. oktobra. Ker je tudi Grška že proglasila generalno mobilizacijo, je turška vla- da izdala ukaz, da se skozi Dardanele ne sme spustiti nobenega grškega parnika. Grška ima sedaj v Črnem morju 55, v Bosporu pa 23 parnikov. Pričakovati je, da pride v tem kritičnem času radi turške odredbe med Turčijo in Grško še do zelo ostrega nastopa. Albanci za Turčijo. Carigrad, 2. oktobra. Bivši albanski poslanec Badio Sečk je izjavil turški vladi, da bodo Albanci v slučaju balkanske vojne stopili na stran Turčije. Ruski prostovoljci za bolgarsko armado. Sofija* 2. oktobra. V Sofiji so trdno prepričani, da se bo takoj po proglasitvi vojne prigla-1 silo na tisoče ruskih prostovoljcev za vojno. Demnostracije pred turškimi konzulati na Bol« garskem. Sofija, 2. oktobra. Pred turškimi konzulati je v več mestih prišlo do velikih demonstraciji Ker se mohamedanski prebivalci nahajajo v zelo nepritejnem položaju, beže trumoma na Rumunsko. Rumunska vlada je ukazala oblastim po lukah, da ne smejo turškim oblastim delati nikakih zaprek. Carigrad 2. oktobra. Napadi na Turke od strani Bolgarije se po Bolgariji nadaljujejo. V Svištoru so Bolgari streljali na Mohamedance. Bukarešt, 2. oktobra. Poročila, ki so došlcj semkaj iz Svištova, zatrjujejo, da so bolgarski prebivalci v resnici streljali na mohamedance. V Vidinu je prišlo pred turškim konzulatom do velikanskih demonstracij. Tudi v Nikopolju gro-< ze Bolgari Turkom. Bukarešt, 2. oktobra Uradni »Agence Ru-maine« poroča: Vsled bolgarskih napadov so mohamedanci pobegnili iz Svištova v rumun-sko luko Simien. Bolgarski poslanik odpotuje iz Carigrada. Carigrad, 2. oktobra. Bolgarski poslanik Sarafov je izjavil, da je v bolgarskem poslaništvu že vse pripravljeno za odhod iz Carigrada. Moratorij na Bolgarskem in v Srbiji. Dunaj, 2. oktobra. Bolgarska narodna banka je zaprla svoje blagajne. Vsled tega so zaprle svoje blagajne tudi vse druge banke. Zatrjuje se, da dobe trgovci za izplačanje svojih obveznosti moratorij, katerega bo narodna skupščina nastavila na 6 mesecev. Enak moratorij bo sklenila tudi srbska narodna skupščina. Bolgarska je za vojno popolnoma pripravljena. Vojni načrt balkanskih držav. Dunaj, 2. oktobra. Mobilizacija bolgarske, srbske, črnogorske in Grške armade je radi tega izvanredno velike važnosti, ker se splošno domneva, da je nekdo, ki vodi vrhovno upravo in bo tudi vodil vse štiri države v slučaju vojne. Za mobilizacijo je potreba še par dni, vsekakor pa cel teden, da se popolnoma izvede. Predno se to zgodi, ni pričakovati vojnih operacij. Kakor Je jasno, da bodo šle vse štiri države proti skupnemu nasprotniku, tako je tudi ji.sno, da je treba vse štiri armade tako organizirati, da bodo mogle operirati na način, ki bo prinesel vspeh. Na svojevoljno postopanje ene izmed štirih armad ni niti misliti. Naravno, da je v največjem interesu Turčije, da prepreči skupni nastop vseh štirih balkanskih armad. Za to se bo Turčija najprej z vso silo vrgla na Bolgarsko in jo skušala premagati. Proti Srbiji, Grški in Črnigori bo sorazmerno postavila veliok slabše voje. Ti voji ne bodo imeli druge naloge, Rekel je torej z vso preprostostjo: »Ime mi je vitez Ragastan.« »Vitez Ragastan ...« je zamrmral Manfred. »Nikoli, nikoli ne pozabim vašega imena in vašega obraza...« To rekši je pozdravil še enkrat ter izginil lahnih korakov za grmičjem, ki ga je obsevalo solnce s prvimi žarki jutra, še čisto vlažnimi od megle. Vitez Ragastan je gledal nekaj minut zamišljeno v tisto stran, kamor je bil izginil Manfred ... Nato je zmajal z glavo, zavzdihnil in sedel zopet v kočijo, dočim je zlezel Spadakapa na kozla. Prestrašeni vojaki so gledali ta prizor od daleč, ne da bi si ga upali motiti. V kočiji, ki se je premeknila takoj, je prijel vitez Ragastan damo za roko. Gotovo mu je morala zaupati brezmejno, kakor zaupa le tuintam kaka plemenita ženska plemenitemu možu, ki ga razume v dno njegove duše; zakaj ves čas spopada ni niti zakričala, niti ni vztrepetala — in je sedela z zaprtimi očmi. kakor Ji je bil priporočil. »Draga Beatrika«. ji je dejal, »glej, zdaj bova takoj v Parizu...« »V Parizu!« je odgovorila dama. »Ne vem, zakaj... toda bojim se tega mračnega Pariza, zaradi tebe, ljubljeni moj!« Brez odgovora je vitez stisnil dami roke, kakor dia jo hoče pomiriti.., Oči so se mn izgubile v daljavi.,. Z griča, po čigar pobočju }e drdrala kočija počasi navzdol, Je videl tisoče koničastih streh, stisnjenih druga k drugi, ozkih in ostrih oken S stekli, na katerih so se odbijali sclnčni žarki, s temnimi, sivimi in gotskimi zvoniki, dsjsajfi&mi *© »soko m srak**. »Pariz!« je zamrmral vitez Ragastan. »Pariz! Zemlja mojega detinstva! Z ganjenim srcem te pozdravljam zopet! .Pozdravljam vas. vi ljubljeni kraji mojih otroških let! O. da bi našel med vami njega, ki ga prihajam iskati v globinah pariških!« Preden dohitimo Manfreda, pustimo viteza Ragastana, da nadaljuje svojo pot, in vrnimo se k stražnikom, ki Jih je bil postavil gospod De Monklar, da bi nadzorovali njegovega jetnika — bolje rečeno, njegovega obsojenca! Po odhodu kočije so se vrnili vojaki k pod-zidku vešal ter se posvetovali, stiskaje pesti za vozom in spremljaje ga z besnim preklinjeva-njem. S posebno iznajdljivostjo v psovkah se je odlikoval desetnik; saj imajo že od pamtiveka destniki več pravice do sočnih izrazov kakor navadni vojaki. Ko si je olajšal srce s celo ploho stražarskih kletvic. Je zbral ta desetnik svoio razkropljeno čedo in nagovoril vojake takole: »Šleve! Babe! Zajci! Strahopetci! Figarji! Ali nosite haleparto ali kikljo?« Vojaki, dasi precej užaljeni po priimkih »strahopetci« in »figarji«, se niso genili, prenašale stoično ta izliv zgovornosti. »To še ni vse,« je povzel seržant. »Saj niste vredni, da bi si človek trgal grlo, kakor zaslužite. Toda kdo bo obešen zaradi te reči? Jaz že ne! Jaz bom povedal, da ste bežali...« Žalostno godrnjanje se je začulo v vrsti ha-lepartlrjev. »Da! Obešeni boste, ali pa ceto razčveter-jeni, bičani in nakoleseni; žive yas starejo na kolesu na trgu Grev!« »Vas pa z nami vred!* Je vzkliknil eden izmeti vojakov. forTla 1Sb36 šlcušafi preprečiti zjedinjenje sch štirih armad. Kje se nahaja vrhovno poveljstvo nad vsemi štirimi armadami, ki bodo &Le v boj proti Turčiji, se še ne ve, toda splošno Se smatra, da je to neka država, ki pridno opazuje gibanje turške armade. V avstrijskih vojačkih krogih se smatra, da je to Rusija. To trditev potrjuje tudi poskusna ruska mobilizacija, iki se čisto nič ne razlikuje od prave moblizacije. Iz istih krogov se tudi zatrjuje, da je ta mobilizacija namerjena na adreso Avstroogrske. V oklicu te tudi mnofi^Tlepega — natnrefc" socialni’momenti. V članka zamenjuje dopisnik v besedah — seveda se te sanje ne — uresničilo. Nemške sanje o jugu. Graški »Tagblatt« je v sredo prinesel t. zv. Mladonemški poziv, ki obsega eno celo stran. iV tem pozivu se čita mnogo zanimivega in podajamo glavne misli: »Nemštvo v Avstriji — tako se začne — je v veliki stiski, od severa, juga in vzhoda preti nevarnost, ki jo bo komaj mogoče odgnati. Za-|to so nekateri možje postavili nov program, |t. zv. »mladonemški program«, ker hočejo prenoviti nemštvo v Avstriji, in ker naj nemška mladina ljudstvo dvigne k novemu življenju. Prepričani smo namreč, tako pravijo, da usoda nemškega naroda ob Donavi ni nesrečna, ako bi se ljudstvo zavdalo, da so Nemci poklicani. da igrajo vodilno ulogo v Avstriji. In zato je treba v Ostmarki in Siidmarkl postaviti trdnjave, od koder se bo širilo nemštvo narodno, politično in gospodarsko na iue in na vzhod. To pa je mogoče le, ako je ljudstvo gospodarsko silno in narodno zavedno. Naloga mladonemcev je torej okrepiti ljudstvo z vsemi sredstvi. Narodna politika in narodno gospodarstvo sta podlaga za svobodno narodno delo. Izobrazba in telesno zdravje dvigata ljudstvo. Ta program pa mora iti v življenje, zato pravijo mladonemci: A. Nemškemu narodu gre v Avstriji vodstvo. Z vsemi sredstvi je treba to doseči in zahtevati, da je nemščina edini občevalni uradni in armadni jezik. B. Ustava, zakoni, šola, uprava se morajo svobodno razvijati. C. Gospodarski razvoj nemštva morajo podpirati vse stranke, ker le tako morejo Nemci vladati. Iz tega sledi 19. točk programa. 1. Prost razvoj nemškega naroda. 2. Svoboden razvoj notranje države v duhu novega časa. 3. Duševna svoboda y vsakem oziru... 4. Izobrazba ljudstva v šoli in izven šole. 5. Narodna vzgoja nemškega naroda tur-perstvo in telesne vaje treba podpirati, da bo vzrastla krepka mladina. 6. Nemška podjetja, gospodarstvo itd. mora država podpirati s primernimi pogodbami. 7. Železnice naj se urede tako, da bodo množile gospodarsko silo Nemcev. 8. Varovati je treba kredit. 9. Gojiti in podpirati je treba rokodelce in obrtnike. 10. Povzdigniti je treba industrijo in izrabiti vodne sile. 11. Kmečki stan se mora okrepiti. 12. Urediti se morajo delavske razmere. 13. Socialno zavarovanje. 14. Davki se morajo pravično razdeliti. 15. Birokratizem je treba odstraniti. 16. Vsako delo naj doseže svoj uspeli. 17. Država naj se oboroži in okrepi proti J/šem zunanjim sovražnikom. 18. Država naj obvaruje svojo oblast v deželah in nai bo proti vsaki hegemoniji (avtonomiji). Najodročnejše pa se mora nastopati proti [Vsem slovanskim težnjam, ki branijo Nemcem pot do Avstrije. Vsi avstrijski Nemci se morajo postaviti proti »Trializmu« ako ne bo njim v korist. 19. Avstrija se mora ozko nasloniti na Nemčijo, da se s tem okrepi nemštvo in da se svobodno more razvijati. Razmerje do Italije naj se pojasni. Na Balkanu naj se goje prijazne politične zveze, da tako lahko uspevajo gospodarske zveze in nemški nameni na Balkanu. To je torej program »mladonemcev«. Ta program je enak programu nemških nacional-cev in ni v njem nič novega. Iz njega se vidi, kako sodijo Nemci v jugu in kako lahko si mislijo svojo pot do Adrije in kako upajo gospodariti na Balkanu. Slovenska zemlja. Iz Krke. Gospod urednik, v nedeljo 29. kimovca, smo imeli pa pri nas žegnanje. Saj Vam je gotovo znano, da varujeta našo faro sv. Kozma in brat njegov sv. Damjan. Dobra svetnika sta morala to biti, zakaj gospod jih kar niso mogli prehvaliti. Rekli so tudi, da naj jih skušamo posnemati, posebno pa naj si njiju stanovitnost v dobrem prilastimo, potem da smo rešeni vseh skrbi. Ja. zelo kratka je ta filozofija življenja. Ne bi bilo slabo, če bi se tako lahko dalo znebiti vseh teh morečih skrbi. No in ko sem takole pametnega gospoda poslušal in gledal po cerkvi, sem našel vsaj domišljujem si tako. vzrok ali pa prav majhen povod, zakaj naša doba tako silno na vseh koncih in krajih nazaduje. Ljudje iščejo vzroka temu nazadovanju vsepovsod, a samo v enem so si edini in to je, da so davki preveliki. In tudi jaz jim tukaj pritrdim, davki so zelo, zelo, mnogo preveliki, toda ne cesarski, temveč tisti, ki si jih sami nakladamo, a jih zavoljo kratkovidnosti nočemo niti videti, niti jih pripoznati, da so davki. In katere davke imam v mislih? Pač tiste, ki so najbolj vidni na človeku, to je oni davek, ki se izda za zu-najnost, za obleko. Če bi se dandanes sklepalo od obleke na trdnost kmetije, ej. to so po vsej Dolenjski celi, premožni gruntarji, polzemljaka ni med njimi. Toda kako se človek zavzame, če stopi za gospodinjo, v baržunu in svili oblečeno, čez prag v hišo? Iz vseh kotov plane nanj en samat obupen klic revščina, beračija, dajte kruha itd. Seveda so tudi tu izjeme, ki potrjujejo pravilo, a povedati hočem le: ljudje božji, imejte pamet! Le toliko se lahko stegnete, kolikor vam postelj dopušča, ali z drugimi besedami, toliko se gvantajte, kolikor vam razmere, gmotno stanje dopušča. Kar je črez, je greh in velika potrata. Takele misli so mi rojile po glavi celo pridigo in še med mašo, dokler se ni začel ofer. Ko pa sem gledal s kako vnemo nosijo pobožnjaki na oltar gospodov nov, tudi prostovoljen in nepotreben davek in ko sem še dalje videl, kako je cerkovnik zavil vse tiste okrogle bakrene in nikelnaste stvarce in jih komaj odnesel tja v zakerstijo, kjer jih je sprejela vesela blagoslovljena roka, tedaj sem napravil v svoji neuki glavi drzno vzporednico in se vprašal, koliko izmed teh darovalcev bi se vdeležilo ofra, ki bi ga tako gospod oznanili in ki bi imel namen za kako narodno stvar, in dalje, da bi se jim ne moglo očitati, da spravljajo narodnost v cerkev, naj bi ga pa napravili okoli cerkve. Ali mislite, gospod urednik, da bi se to ne moglo storiti? O gotovo! A samo pod pogojem, da so duhovniki to, kar bi morali biti, a ne to, kar so sedaj! Da bo moje poročilo popolno, povem še, da stno dobili novega učitelja, dalje da dela na orgije učenik z Muljave, Sokolov imamo 16 in so sami fejst fantje, Orlov pa je tudi nekaj, vendar pa se ne morejo dosti vpoštevati, ker so sami nezreli otroci. Sedaj si boste pa menda mislili, vse imajo. samo Marinaric ne. O tudi te so na Krki in so na žegnanju prav pridno plesale. Prihodnjič še kaj pa zdravi! Iz Sevnice. Naši nemškutarji se v »Štajercu« jezijo zaradi Sokola in pa zato, ker so pogoreli pri bolniški blagajni in požarni brambi. Pa vse nič ne pomaga, če bo Krč še stokrat po Sevnici govoril, da je ponosen na svojo stranko. »Dos is naša stranka, mi ole Štajerc lezn. Vinerajter geben niks zolst«, tako razlaga ta steber nemštva po Sevnici. Ljubi Krč, tvoia stranka se strašno* krči. Iz Središča. Tukajšnji klerikalni dopisnik razpravlja o »Slov. Gosp.« o kaplanovi zbirci. Pri tem zlobno omenja, da so Središčani dobri ljudje, da so dali kaplanu vkljub vsemu »liberalizmu« zbir-co, da niso napredni, ampak da vlada tu strahovlada nekaterih maloštevilnih itd. O tem se prepirati bi bilo brezmiselno, ker kako je Središče sedaj, ve ves slovenski svet, kako pa bo, pokaže bodočnost, v kateri pa bodo odločevali drugi, večji, od srediških kaplanov neodvisni politiko in človekoljubnost. Res je, da so Sre diščani dobri ljudje, pomagajo vsakemu revežu in vsak berač dobi svoje. Zakaj potem kaplan ne bi? Kaplan je v tem slučaju berač, ki hodi z malho od hiše do hiše in prosi milodarov. Dejstvo, da človek s takozvano akademično izobrazbo (ki pa se kaplanu sicer nikjer ne pozna!) mora beračiti je samo na sebi žalostno; in kako mora biti šele žalostno, ako se mu zapirajo vrata. Kakor je resnica, da so dobrotniki to upoštevali, tako je resnica, da bi isto dobil vsak pomoči potrebni, ker priznano dobri Središčani ne morejo videti nikogar v pomanjkanju. Nadalje naj ve dopisnik in za bodoče gospod kaplan, da je pri večjih hišah dobil iz samega kavalirstva. ki noče nikogar žaliti in nikogar ne žali, če kaplan poprej na prižnici prosi za usmiljenje ali ne. Kaj ima pri zbirci opraviti politično prepričanje, nam je nejasno. Mogoče nam dopisnik prilično to razjasni. Pri isti priliki naj tudi razjasni svojim pristašem vsebino pojmov vera, cerkev, stanovski interesi duhovništva in narodnost, ker za pravo razumevanje takih in enakih člankov je pravo razločevanje prej omenjenih pojmov neobhodno potrebno. Gospod kaplan, resnici na ljubo nam povejte, ali ste res hodili Središče preskušat in ne za svoj žep beračit? Verni kristjani smo sicer, v tako nesebičnost in politično požrtvovalnost pa vendar ne verujemo, osobito pri Vas ne. S kaplani se načeloma rad ne bavim; če pa berač, ki se danes vmuzne na dvor s klobukom v roki, jutri v javnosti svoje dobrotnike zasmehuje, presega to meje najpriprostejše človeške dostojnosti. In kakšna je izobrazba duhovnika, ki rie pozna najenostavnejših pravil dostojnosti? Vprašajte svojega kot dvornega kavalirja poznanega škofa, mogoče vas vendar pouči, kako se je obnašati proti dobrotnikom kavalirjem. Gospod kaplan. dam vam dober svet: ker je pestunja pri Vas zanemarila svojo vzgojno dolžnost, prosite s klobukont v roki od nas vseh spoštovano kuharico, da Vam, če Vas sploh smatra še vrednega svojega truda, naknadno opravi od pestunje zanemarjeno delo in tako napravi iz vas mogoče še vrednega uda človeške družbe. Od meje komenskega županstva na Goriškem. Iz verodostojnega vira smo doznali, da je komenski kaplan gospod Makuc v nedeljo, v dan sv. Mihaela, pridigoval v komenski cerkvi o tem svetniku. Navajal je vrline svetnika nad-angelja Mihaela in predbacival navzočim, da tega svetnika prezirajo s tem, da ne dajo novorojencev krstiti na to ime, kajti skoraj ni človeka v naši fari z imenom Mihael. — Ožigosal je stariše, ker krstijo otroke na novodobna slovanska imena: Zorka. Danica, Slavica, Dušan, Slavko, Milan itd. — Navzoči so po službi božji, domov grede se o tem pogovarjali, zmajajoč z glavami, češ. kaj gospoda kaplana to briga in da on pač ni poklican nam narekovati imena naših otrok. — Seveda so gospodu kaplanu Makucu bolj pri srcu priraščena poetično se glaseča imena: Regina, Ida in druga, kajti na ta imena se glaseča komenska dekleta so dobivala svoj čas iz Oorice in tudi iz evharističnega shoda »z Dunaja brezpodpisne raz-lcdnice. — Nekoje razglednice — iz Gorice — so bile podpisane z šifro (nomen omen): »Os-lin«. Mislimo, da nam ni treba navajati, kdo da je bil pisec dotičnih razglednic. — Gospodu kaplanu Makucu pa svetujemo, naj se v bodoče ne utika v take stvari, ki ne spadajo v njegovo področje. — Naj bode pameten, inače ga bodo Komenci nazivali namesto Makuc --Matuc. DNEVNI PREGLED. Čuvaja je sram. Pred par dnevi je, kakor znano, hrvaška zdravniška zbornica na svoji skupščini v posebni resoluciji vložila energičen protest proti nečuvenemu postopanju zdravniških izvedencev v Jukičcvcm procesu. Kraljevskega komisarja Čuvaja je ta korak zdravniške zbornice silno presenetil. To je bil zanj in za hrvaško justico naravnost katastrofalen uda rec. Zato je Čuvaj doglo pomišljal, kaj bi ukrenil, da se reši te silne blamaže, obenem pa brani svoje poslušne hlapce. In prišel je naravnost na imenitno idejo. Mož je kratkomalo razveljavil sklep zdravniške zbornice in misli, da je s tem afera končana. Obenem se poroča, da namerava dr. IfeFzbrga7W1F¥efčrirard^SeT stvari čisto enostavno izgnati iz Hrvaške. Če Čuvaj misli da je s tem svojim korakom rešil sebe blamaže, se silno moti. Ravno sedaj je dokazal, da je bila zdravniškima izvedencema izvedeniška izpoved naravnost diktirana. Odmevi evharističnega kongresa. Slavnostni komite evharističnega kongresa na Dunaju si je v dneh kongresa nabavil za tuje udeležence shoda posebne vodnike. Honoracija teh vodnikov se je zakasnila in komite ponuja sedaj le 5 K za celi dan, kongres se je namreč končal z velikim deficitom. Uboga slovenščina. Neki slovenski list, ki je bil konfisciran, je te dni presenečenemu svetu naznanil, da je sodni dvor po pritožbi sklenil. da se dvigne zaplemba. Radovedni smo, kako se taka zaplemba »dvigne«. Ali ni mogoče varovati naš jezik takih »kozlov«. Prečinske občinske volitve. Doba za reklamacije volilnega imenika je že potekla. Ker je upati, da sc bodo reklamacije brez posebnih ovir ugodno rešile, je pričakovati, da se nove volitve razpišejo že sredi tega meseca in da se vrše koncem oktobra, najkasneje v prvih dneh novembra. Agitacija na obeh straneh je v polnem tiru. Klerikalci so bili dolgo časa v nejasnem zaradi Vintarjeve kandidature. Župnik sam to pot ni maral za Vintarja, ker bistroumen mož dobro ve, da si z Vintarjevo ponovno kandidaturo pokvari celo kandidatno listo. Vintarja ne mara zdaj nihče, k večjemu tisti, ki so mu dolžni in so primorani ga zopet kandidirati. Med drugimi takimi posili volilci se nahaja tudi neki Šurla, svoj čas hud liberalec, odkar pa je moral zapustiti Vintarjevega brata hišo, je že iz maščevanja do liberalnega brata postal Franceta Vintarja somišljenik. Kot trgovec, ki ga baje Franc Vintar podpira, posebno sedaj, ko se taka podpora na drugi strani obrestuje, ima nekaj upliva v Straži. Za to je treba naprednim volilcem biti previden tudi v razgovoru glede teh volitev. Ker so se Vintarja sramovali, so klerikalci izprva kandidirali na njegovo mesto sedanjega podžupana bršlinskega Turka. To pa klerikalcem v Ljubljani ni bilo všeč. Zastavili so vse svoje kremplje, da za pomoč v tej sili pridobe pomočnika iz sosednje občine in to je kandijanski župan Zurc, vulgo Štembur. Ta se je zaradi svoje gostilne, kamor zahaja več liberalcev, kakor klerikalcev, doslej z vsemi štirimi branil se javno izpostaviti kot klerikalec. Za to je kakor znano, že večkrat odklonil kandidaturo za deželnozborskega poslanca. Ker pa je vsled malomarnosti novomeških naprednjakov prepričan, da mu sedaj ne more več škodovati, če se kakor sam pravi, »ekspunira«, je pustil, da ga je klerikalno vodstvo tudi o?i-cijelno izpostavilo kot somišljenika stranke Eselesa. Naložili so mu neprijetno nalogo, da pri teh volitvah v sosednji občini, ki mu prav nič mar ne gre, osebno posreduje za Vintarjevo kandidaturo. V nedeljo na znanem Jarčevem shodu ga je res tudi oticiielno proglasil za kandidata na županski stoiec. To župniku sicer ni bilo všeč, toda povelje je povelje. Kot privlačno vabo si je Zurc izmislil most na kokah. Vsled čuječnosti naprednjakov pa se io tu načrt izjalovil. Kajti danes prizadeti sami uvidijo. da'*'a-k.»- bi bil ta most tudi res potreben, je no dr: tri strani budalost misliti, da bi sc mosio par revnih vasi toliko žrtvovati, kolikor že snmo vzdr-žavanje mostu zahteva, ne glede na glavno vprašanje, kdo ga bo piačal. Zurc Za s v o; e n .i kandidata zdaj študira druge načrte. Pri vsc-stranskem vplivu tega moža je treba že zeaj imeti povsod odprte oči. Posredovanje poslanca Pegatka v zadevi orožniškega nadporočnika Akterja, iz Novega mesta se nam poroča: Te- dni se ie trniJil v Novem mestu klerikalni poslanec vitez Pogačnik. Ker je ta gospod le redka prikazen v Novem mestu in se nam čudno, zdi, da bi i:il zaradi komisije v svrho razširjenja novomeškega kolodvora prišel že en celi dan pop rej e semkaj, (če je imel pri tej komisiji sploh kaj opraviti), so Novomeščani ugibali, po naj je gosp. poslanec prišel v naše mesto. Po dolgem ugibanju semtertja so sicer brihtni meščani tole uganili: Kakor znano, je tukajšnji orožniški nadporočnik bil nepričakovano brzojavnim potom prestavljen v Galicijo, To premeščenje je zanj pomenilo pregnanstvo v Sibirijo. Kot vzrok so se navajali denuncijacije klerikalcev ker nadporočnik ni zahajal na klerikalne veselice. CONAN DOYLE: Zgodbe napoleonskega huzarja Ozrl sem se, da vidim, s kakšnimi sredstvi še razpolagamo v svojo obrambo. Konji gardnih šaserjev so bili popadali; ostal je samo še eden. star, sivobrad stražmešter Razen njega so bili tukaj še Soult, Lobau in Bertrand; toda kljub vsemu spoštovanju do njihovih sposobnosti bi jih bil v stiski prav rad zamenjal za enega samega huzarskega desetnika. Bil je vr-hutega še cesar sam, kočijaž in komorni sluga, ki sta se nam bila pridružila v Charleroiju — jvsega skupaj torej osem mož; toda izmed ivseh teh sva bila samo dva vojaka, sposobna za boj, tako da se je bilo zanesti na njiju v sili. Mraz me je izpreletel. ko sem pomislil, kako smo strašno zapuščeni. Ta hip pa sem dvignil oči ter zagledal devetorico pruskih jezdecev. ki je jahala po hribu navzdol. Po obeh straneh ceste se širi v tem kraju Sdprto, gričevito ozemlje — na eni so bila ru-lena žitna polja, na drugi pa bujni travniki, in Sambra se je vila po njih. Južno od nas se je cazgubljalo nizko hribovje, preko katerega je hvodila cesta v Francijo. Po tej poti je prijahala ,mala četa pruskih jezdecev. Grof Stein je to-h oi ubogal svoja navodila tako izborno, da je napravil velik ovinek proti jugu. samo da bi mogel izvršiti sv.oj namen in ujeti cesarja. Zdaj je prijahal od tiste strani, od katere smo se ga nadejali najmanj — saj smo sami hiteli tja. Ko mm jih zagledali, so bili še kake pol milje odi nas. Sfc-e!« zakličem, »Prusi!« Vsi so se zdrznili in zastrmeli v tisto smer. cesar je prvi prekinil molk. »Kdo pravi, da so Prusi?« »Sire, to pravim jaz — Etienne Gčrard!« Kadar je došla cesarju nepovoljna vest. je vselej zbesnel nad tistim, ki jo ie prinesel. Začel me je zmerjati s svojim trdim, krakajočim korzičanskim glasom, ki smo ga slišali samo takrat, kadar je izgubil vso oblast nad seboj. »Norec ste bili svoje žive dni,« je zakričal nad mano. »Kako morete trditi, da so Prusi, tepec vi? Kako morejo prihajati Prusi s francoske stiani? Ali se vam je čisto zmešalo v glavi?« Njegove besede so me zadele kakor udarec z bičem — a-kaj, ko nas je vse navdajalo do cesarja čuvstvo, ki ga ima zvest star pes do svojega gospodarja. Nisem se hotel prepirati z njim ali utemeljevati svoje trditve. Ze s prvim pogledom sem bil spoznal bele prednje noge prvega konja in sem vedel brez dvojbe, da sedi na njem grof Stein. Devetoriča jezdecev se je ustavila za hip in nas začela opazovati. Nato pa so izpodbodli konje in zdirjali z zmagoslavnim krikom po cesti navzdol. Videli so, da je plen zdaj v njih oblasti. To naglo bližanje je kmalu razpršilo vse dvome. »Bogme, sir. zares so Prusi!« je zaklical Soult. Lobau in Bertrand sta tekala po cesti semtertja kakor par preplašenih kokoši, laserski stražmešter je izsul ploho najstrašnejših kletvic in potegnil sabljo. Kočijaž in sluga sta kričala in vila roke. Napoleon je stal med nami hladnega obraza, eno nogo na stopalu kočije. In jaz — ah, mes amis, to je bilo krasno! Kako vam naj naslikam z besedami svoj lastni nastop ljenja, da ga opišem le približno? Tako miren, tako strašno hladnokrven, tako bistre glave, obenem pa tako vesel in pripravljen na treno-tek dejanja! Imenoval me je norca in tepca! Kako naglo se mi je ponudila revanša, in kako plemenita po vrhu! Ko je zapustila njega lastna pamet, je morala pamet Etienna Gerarda nadomestiti ta pomanjkljaj. Boriti se, je bilo brezumno, bežati — smešno. Cesar je bil obilen in upehan do smrti. Kako naj uide tej devetorici, vojakom, izbranim iz cele pruske armade? Najboljši jezdeci so bili med njimi. Toda — jaz sem bil najboljši fran-coski. Jaz, jaz edini sem se mogel poizkusiti z njimi. Ako se spuste za mano namesto cesarjem. je bilo rešeno vse. Te misli so mi šinile v glavo tako naglo, da sem v naslednjem hipu tudi že naglo in energično udejstvil svoj sklep. Planil sem k cesarju, ki je stal med kočijo in svojimi sovražniki kakor okamenel. »Vaš plašč, sire! Vaš klobuk!« sem zaklical. Kar potegnil sem z njega to dvoje. Nikoli v življenju se pač ni dal tako suvati in pehati. Kakor bi trenil, sem nateknil oboje nase, njega pa pehnil v kočijo. Nato sem se zavihtil bliskoma na njegovega slovečega belega arabca in zdirjal čez polje, pustivši malo družbo samo. Gotovo ste že ugenili moj načrt, messieurs; toda vprašali me boste, kako sem mogel upati, da me bodo imeli za cesarja. Moja postava je bila takšna, kakršno vidite še zdaj, on pa ni bil nikoli lep, zakaj bil je majhen in debel. Toda velikost moža ni tako očitna, kadar sedi na konju; sicer pa se je bilo samo treba skloniti naprej, zgrbančiti hrbet in se držati kakor vreča < XT_ ______;______!___1 !___Irln- y tistem najzvišenejšem trenotku svojega žiy^A. moke. Na glasi sem imel .cesarjev triogelni klo buček, ogrnjen sem bil z njegovo široko, sivo suknjo, ki jo je poznal vsak otrok od enega konca Evrope do. drugega, in jahal sem cesarjevega lastnega belega arabca. To je zadoščalo. Ko sem zdirjal, so bili Prusi komaj se dvesto metrov od nas. Vzmahnil sem z rokami v znamenje groze in obupa in r>“gnal konja cez cestni jarek. To je zadoščalo. Vsi iusi hkrati so zarjuli radostno in besno kakoi gladni volkovi. kadar zavohajo plen. Jaz pa sem poganjal konja čez travnike in kukal med dirom izpod pazduhe nazaj! Oh. slavni trenotek, ko sem videl. kako se je zapodilo osem jezdecev čež jarek in za mano! Samo eden je bil ostal zadaj. Slišal sem bojni krik; spomnil sem se starega šaserskega stražmeštra in zaslutil, da nas številka devet ne bo več nadlegovala. Cesta je bila zdaj prosta, cesar je lahko mirno nadaljeval svojo pot. . Toda msliti sem moral zdaj tudi nase. Ce bi me Prusi došli, bi v svoji jezi in nejevolji gotovo opravili z mano na kratko. V tem slučaju — če bi izgubil življenje, sem ga unel namen prodati za čim najvišjo ceno. Toda upal sem, da se jih otresem. Z navtidninii jczdeci im navad-nih konjih bi to bilo lahka stvar, a tu sem imel opravka z najboljšimi ljudmi in živalmi. Bežeč, ki sem ga imel pod seboj je bil čudovit, toda truden od dolge nočne ježe, in cesar je bil eden tistih jezdecev, ki ne znajo olajšati konju njegovega truda. Imel je malo usmiljenja s konji in tako težko roko, da so jih boleli gobci. Seveda pa je imel tudi Stein s svojimi ljudmi jako dolgo in naporno pot za sabo — dirka je bila torej enakorodna! [in ker je pri volilnih sleparijah v Prečini in v |Kandiji s svojim moštvom postopal, kakor je moral. Obenem pa se je očitalo tudi tukajšnjim nemčurjem, da so ga na merodajnem mestu očrnili, ker ni občeval v njih družbi. Apeliralo se Lie na predsednika odseka za obrambno reformo naj on ta škandal popravi. L3 a j e je bilo več gospodov od tu osebno pri gospodu poslancu s prošnjo, naj bi on v tej zadevi posredoval. In 'da se o stvari osebno prepriča, je uporabil svoj jglvani namen obiska našega mesta tudi za to 'poizvedovanje. Saj se je obrnil tudi na Štem-burja, v takih stvareh gotovo na najboljši vir. — Ne vemo sicer, ali se je g. vitez Pogačnik res zanimal za gori omenjeno zadevo ali ne. 11 oliko pa smemo kot gotovo smatrati, da če so pri premeščeniu tega nadporočnika bili merodajni opetovano označeni razlogi, nadporočnik Miiller za to pregnanstvo ne dobi zadoščenja na račun posredovanja poslanca Pogačnika. Ce so bili res vzrok klerikalci in Nemci, ne more tudi Pogačnik pri vsem svojem vplivu in uljud-nosti ki jo goji tudi napram neklerikalcem, ničesar doseči. Kje bi tudi ta vplivni poslanec dobil na Dunaju ušesa, ki bi poslušala pritožbo proti klerikalcem in Nemcem. Treba bo kreniti druge korake na boljše naslove. Nagrada za rešitev iz smrtne nevarnosti. Iz Metlike nam poročajo: Deželna vlada je priznala posestniku Josipu Nemaniču iz Zelebeja pri Metliki nagrado 52 K 50 vin., ker je ob lastni nevarnosti rešil Martina Malešiča vtopljenja v Kolpi. — Ob tem reševanju se je rešilec Nemanič tako prehladil, da bi kmalu moral plačati svoj človekoljubni čin — s smrtjo. Nova stavba v Idriji. Fotograf Josip Pelikan je začel graditi na bivšem Petričevem stav-bišču (poleg Šepetavceve hiše) svoj lastni atelje. — Stavba bo jako lična, podobna visoko-pritlični vili s stolpičem na gorenjem koncu. Služila bo mestu v izdatno olepšavo. Domačega fotografa, ki izdeluje res izborne slike, moremo spričo njegove marljivosti in podjetnosti le toplo priporočati. On krasi mesto — mesto naj podpira njega! Začetek in zaključek obokavanja novomeškega predora. Prihod iz novomeškega kolodvora proti mestu je dobil te dni novo krajevno sliko. Pričeli so graditi obok vhoda v predor. Na drugi strani predora (pod mestnim parkom) pa smrekov mlaj vrh predora naznanja, da je izhod predora že obokan. Sedaj bodo ta izgotovljeni del oboka zasuli ter izpeljali deloma preko oboka kolodvorsko cesto za toliko časa, da bodo mogli nadaljevati obokavanje predora tudi preko oziroma pod cesto. Razširjenje novomeškega kolodvora. V sredo se je vršil politični obhod ter razglasilna razprava na lici mesta po predlaganem načrtu v svrlio razširjenja novomeškega kolodvora. Kolodvor se razširi na eni strani do državne ceste na drugi proti Krki. f Tomo Štrukelj. Dne 30. septembra je umrl v Cerknem na Goriškem Tomo Štrukelj, trgovec in posestnik. Bil je vrl, neustrašen naroden in napreden mož, ki je posebno razumeval pomen in važnost Sokolstva. Bil je tudi prvi starosta cerkljanskega Sokola, ki mu je vedno požrtvovalno stal ob strani. Pokopali so ga dne 2. t. m. ob veliki udeležbi znancev in prijateljev ter ob spremstvu Sokolov. Bodi možu značaju blag spomin! Pogreb starega veteranca Malije Mr še ta se je vršil v sredo popoldne iz hiše smrti na novomeško pokopališče. Pokojnika je spremil k zadnjemu počitku en del meščanske garde pod poveljstvom narednika g. Kušljana ter godbe. Pokajniku je izkazal zadnjo čast tudi poveljnik in stotnik meščanske garde g. Bergman ter nadporočnik Moravec z drugimi člani garde. Mno-gobrojna množica tudi civilnih udeležencev je pokazala, kako priljubljen je pokojnik bil v vseli meščanskih krogih. Ker je pokojnik bil v .vojski 1. 1866. ga je meščanska garda ob odprtem grobu počastila z zadnjim »salutom«. Bodi mu zemlja lahka! Kaj stori žganje. V pondeljek je bil na Dolu pri Hrastniku semenj. Na semnju je dosti pijače in pijača rodi pretep. Lorene Kališnik je prebodel nekemu fantu pljuča, vendar pa ni posebno hudo. Več ali manj so bili vsi tepeni. Oplenjena planinska koča /n pokvarjena mladina. Iz Gornjega Grada nam poročajo: V času med 20. in 29. septembrom je bila koča Slovenskega planinskega društva na Menini planini oplenjena. Zlikovci — in to je značilno za našo dobo — so bili pobje, ki hodijo še v šolo. Odnesli so iz koče vse namizno orodje, vsa živila, ki so se nahajala tam in tudi nekaj lusne oprave. Tudi notranjost koče so zelo poškodovali. To je Skrajna pokvarjenost, ki zasluži najostrejšo kazen! Samomor kapelnika. Včeraj popoldne je našlo več izletnikov na neki stranski gozdni poti blizo Marije-Trost pri Gradcu moško truplo.^ Nadaljna raziskavanja so pojasnila, da je mož umrl vsled strela, ki si ga je sprožil v trebuh. Naznanili so o tej najdbi orožništvu v Mariji-Trost. Na mesto umora je prišel takoj orožniški stražmojster Beinhauer z okrajnim zdravnikom dr. Kocbekom. Pri umrlem so našli papirje, po katerih se je dalo sklepati, da je mrtvec kapelnik Franc Streicher iz Dunaja. V zadnjem času je bil gledališki kapelnik v Opavi na Slezkem in je moral priti za kapelnika v MarPri možu so našli 15 K denarja, uro in [verižico. Ustrelil se je najbrže včeraj' dopoldne. Poleg trupla je ležal samokres na šest strelov in v njem se je nahajala samo ena izpraznjena patrona. Ker ni izključeno, da ne bi bila pri tem kaka tuja roka vmes, so obvestili državno pravdništvo o celi stvari. Truplo so prenesli v mrtvašnico v Marija-Trost. Samomor vsled opeklin. 30. m. m. zjutraj so našli na Dunaju v XXI. okraju, v Miihlgrund-ski ulici 301etno pomožno delavko Barbaro Fezl v kleti hiše št. 176 kot upepeljeno truplo. Barbara Fezl je prišla 29. in. m., ko so njeni stariši že spali, v hišo in se je podala takoj v *let. kjer je našla grozno smrt v plamenu. Ostanki sežgane obleke nesrečne deklice so kazali sledove petroleja. Grozin čin blaznika. V Kalkuti v Sprednji Indiji, kakor poročajo angleški časopisi, je ustrelil neki mlad Evropejec, Gaspar po imenu, svojega stričnika in svojo sestričnino. Nato je streljal na svojo teto, katero je težko ranil. Po tern grobnem činu si je pognal še sam krogljo v glavo. Vse štiri osebe so se peljale v bolnišnico, da bi obiskale Gosparjevo bolno mater. Pred vrati bolnišnice se je voz ustavil. 1 u je Gaspar naenkrat potegnil iz žepa samokres in je začel streljati. Misli se, da je Gaspar zblaznel, kar pripisujejo prevroči klimi. Kupčija s človeškim mesom. Iz Clevelanda nam poročajo: Policija dela tu z vso silo zadnje dneve, da zbere dovolj materijala proti kup-čevalcem z belimi sužnji. Vse kitajske perilnice in restavranti so zastraženi. Policija pravi, da je Cleveland postal v zadnjem času nekak glaven trg za kupčevalce s človeškim mesom. Policijski odvetnik dobiva čimdalje več pritožb od starišev, da je izginila njih liči. neznano kani. Policiji pomaga zvezina vlada, duhovni, razna društva, mladeniško sodišče in drugi. Policijski načelnik Kobler je poslal v sredo kakih 40 detektivov v razne kitajske perilnice in restav-rante. Policija je pri tem dobila 231etno Maggie Shimko, katero so Kitajci zvabili k sebi in jo imeli dolgo časa zaprto v neki pčrilnici na 55. cesti. Policija trdi, da inia mnogo Kitajcev le radi tega perilnice, da zakrivajo pravi namen trgovine — s človeškim mesom. Policija je nabrala že mnogo obtežilnih prič proti raznim osebam. »Pika« —- edini slovenski satirično humoristični list je zopet izšla. V. številka prinaša slike v barvah in obilo humorja. Do Novega leta bo >:Pika« izhaiala samo po dvakrat na mesec. Celoletno 5 K. Ljubljana. — K jubileju slovenskega gledališča se nam poroča: Slovensko gledališče v Ljubljani slavi letos 20 letnico. Ali bi ne bilo umestno ob taki priliki dati na oder n. pr. Tugomerja in s tem že enkrat premagati ono staro cenzuro, ki leži nad tem delom. Ako nima naše gledališče od vlade druge podpore, kakor strogo cenzuro — ne zasluži nobenih poklonov. Drugod se naša mala gledališča svobodno razvijajo, slovensko gledališče v slovenski Ljubljani pa stoji pod dvojno cenzuro: pod nemško vladn in pod slovensko klerikalno. Jubilej bi ne smeli slaviti v znamenju ponižnosti, ampak v znamenju odločnosti. Ako dve cenzuri stojita na tem, da se na slovenskem odru v Ljubljani ne sme slišati resnice — moramo mi stati na tem, da bi morale ob slavnostnih prilikah priti na oder dela, ki so naša in za nas važna, da s tem pokažemo, da smo res dalje, nego smo bili pred 20 leti. — Iz pisarne Slovenskega deželnega gledališča. Jutri, v soboto 5. oktobra t. 1. se prvič ponovi Calderonov ljudski igrokaz »Sodnik Zalamejski« v prevodu in prireditvi pesnika in pisatelja Otona Zupančiča, sedanjega dramaturga Slovenskega deželnega gledališča. »Sodnik Zalamejski«, v katerem igra naslovno vlogo g. Anton Verovšek, je pri primieri prošli torek na našem odru dosegel nenavadno velik uspeh, v čemer soglašajo vsa poročila naših dnevnikov. Če se vzame v poštev staroznano dejstvo, da je otvoritveno predstavo le malokdaj šteti med najbolj uspele prireditve, smemo po vsej pravici pričakovati, da bo jutrišnja repriza še popolnejša, kakor je bila prirriiera. Začetek točno ob pol 8. zvečer, konec ob tri četrt na 9. Slavnemu kritiku v album! l’a blamaža je pač huda Za preučenega moža, Ko stoji pred umotvorom Pa se prav nič ne spozna. Če ga drugo tu ne vodi oželjnost le pozna Pač ne more bit drugače, Da je kritika strankarska. "Brate pojdi še študirat To t’ svetujemo možje. Da :\izločil boš prihodnjič, Koga vzameš med zobe. Učenjak! Oj ubogo revše .. IDober in vesten« na »Prvo anončno pisarno«. nA 1Z A0 več sto pelerin s kapucami ali pa otročje ►5amQ PO IV ^ oblekce (kostumi). ===-== O.TZ _______________________ daljše pelerine ali pa kamgarnaste hlače SSSLiSS AV J za gospode. - TZ Q«_________ najdaljše pelerine ali pa moderno izdelane od IIIU EJU AV ° obleke za gospode. ========;=_= V damski konfekciji vedno velika izbera. Postrežba točna. Cene nizke. Angleško skladišče oblek" O Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg štev. j Ivan Jax in sin, Ljnbijapa Dunajska cesta štev. 17 /»fe. priporoča svojo bogato zalogo šivalnih strojev in stroje za pletenje (Strickmaschinen) za rodbino in obrt Pisalni stroji Adler, - Vozna kolesa. Ceniki zastonj in franko. 1 ji tl Prosveta. Slovensko deželno gledališče. Včeraj zvečer je bila slavnostna predstava na predvečer cesarjevega godu. Gledališče je bilo razprodano in polno. Posebno lože so bile dobro zasedene. Pred predstavo se je dvignil zastor in se je pokazala alegorija s podobo cesarja. Orkester je zaigral in zbor je za odrom zapel cesarsko himno. Občinstvo je vstalo. Na to se je pela »Cavaleria rusticana«. ki smo jo videli na našem odru že večkrat igrano z različnimi močmi in uspehi. Moremo reči, da je bila si- Odgovorni urednik Radivoi Korene Last in tisk »Učifeiiske tiskarne* :g: <1^5=3 Tvrdka Gričar & Mejač Ljubljana, Prešernova ulica štev. 9 priporoča svojo bogato zalogo izgotovljenih oblek za gospode in gospe, dečke in deklice. Še nikdar niste kupili po tako nizkih cenah! Radi velike zaloge vseh i/ W« kakor tudi galanterijskih predmetov prodajam po zelo nizkih cenah na drobno in debelo. Trgovina s papirjem in galanterijskim blagom: FR. IGLIČ, Ljubljana Mestni trg št. 11.—13. - Mestni trg št. 11.—13. živela ta opera na našem odru. Orkester je bil pod vodstvom kapelnika Pazdere zelo dober. V naslovni ulogi je igral kot gost znani zagrebški tenorist gospod Camarotta, ki nam je bil že večkrat gost. Njegov nastop, igra. glas, maska, vse je kazalo pevca prve vrste, ki je v tej ulogi pač dosegel že mnogo uspehov. Poleg tega so včeraj nastopile tri nove operne moči: Primadona Elza Orlova nam je podala Santuzo, kakor smo jih menda malo videli na našem odru. V igri in v petju je bila enako dobra. Pokazala je, da je umetnica in da niso bile prazne besede. kar se je pisalo o nji. Igrala je strastno, s pravo južno krvjo. Nje glas je posebno v višini lep in blagodoneč. Enako je gospod Pfeifer imel izboren nastop. Pokazal je, da smo v njem dobili pravega pevca in izkušenega igralca. Gospodična Rihtova je ulogo Lole izvedla s lino koketnostjo, njen glas je nežen in ljubezniv. Po operi je sledil viharen aplavz, kar pomeni, da so si naše operne moči osvojile občinstvo in da bomo imeli letos lepo opero. Pohvaliti moramo tudi gdč. Peršjovo in zbor. ki je pel precej dovršeno. — Naravnost grozno pa je bilo v operi slišati novotarijo na »v«. Slišali smo naravnost neverjetne oblike n. pr. bif, kradef, zapustit, čakav itd. Pomisliti moramo, da so pevci tujci, ki ne morejo vedeti, kakšen je pravi dialekt. Poleg tega pa celo narod v pesmi ne rabi dialekta. Ako hočete biti dosledni, bi moral zbor peti: Slava njemu ki »vstou« je od smrti. — Med premorom je občinstvo na koridorjih ogotčeno protestiralo. Ako ne bo teh novotarij konec, se zna zgoditi, da bo občinstvo inten-danco poučilo, kako naj sc govori na slovenskem odru. Po Cavaleriji sc ji igral »Možiček«. Pantomina je domače delo dr. Jos. Ipavca m je res nekaj srčkanega. Lahna godba, domače melodije, igra in smeh. Kipi iz glasov. Tudi igra na odru je bila dobra. Baletov pri nas nismo vajeni, zato smo veseli, ako dobimo vsaj odmev tega, kar imajo srečna velika mesta. Ploskanje na koncu je pokazalo, da je »Možiček« zelo ugajal, k sreči se v njem nič ne govori, sicer bi morali zopet slišati kak »ov«, zato nimamo kai pripomniti. DRUŠTVA. — Na vsporedu koncerta »Lj. Zvona« v soboto dne 5. oktobra t. 1. v Mestnem domu, zaslužijo posebne pozornost tri nove skladbe plodovitega skladatelja Emila Adamiča, ki jim je besedilo ^vzeto iz Golarjevega »bosanskega pe-rivoja«. Ženski zbor »Solnce sije, zeleni livada«, moški zbor »Kregata se baba in devojka« in mešan zbor »Mlad junak po vasi jezdi« so moderne skladbe jugoslovanskega kolorita in jako srečne invencije pa originalne in težke za izvajanje. Uvrščena sta v vspored poleg teh tudi dva starejša lahka in ljubka mešana zbora istega skladatelja. »Ko bi rosica bila« in »Ptička«. Posebno zadnja je posebna, šegava in živahna pesmica z zanimivimi dialogi moškega in ženskega zbora. Vstopnice za ta koncert in besedilo skladb je naprodaj v trafiki gdč. Jerice Dolenčeve v Prešernovi ulici. Cene sedežem a 3, 2 in 1 K, stojišča GO vin., za dijake 40 vin.