narodnim motivima i ritmici,  te se ugodno dojima slušaoca."
Dostavljam, da riše ta uvertura dva glavna motiva v kontrastujoči razporedbi. Ostri in kratki akordi označujejo najprej nastop seljaka Stanca, potem karnevalsko veseli akordi po motivih narodnega „kola" razposajeno mladino, nato nagel prehod v oživljen motiv Stančev, dokler se po brzih ritmih odhajajoče mladine cela kompozicija ne zaustavi s krepkimi motivi Stančevimi,
Kompozicija je sestavljena po klasični formi vkljub moderni orkestraciji in se drži strogo komedijinega značaja. Motivi so pristno hrvaškonarodni, karakteristični in originalni, kar je priznal tudi sam — učitelj Zaje.
Samoposebi umljivo je, da je starina Zaje vesel — svojega učenca in najbrže tudi naslednika v svoji šoli.
Na uspehu ima gotovo obilo zaslug tudi znani kapelnik Muhvič, kar treba še posebe omeniti.
Da sem vse to bolj naširoko omenil, sem storil iz posebnega razloga. Vem namreč že dobro leto, da se pripravlja mladi Širola na še večjo skladbo, ki bo gotovo zanimala tudi slovensko občinstvo. Poznam namreč njegov štiriaktni načrt za slovensko opero „Krst pri Savici" že izza januarja lanskega leta, ko mi ga je v glavnih obrisih poslal na ogled, češ da misli že dobra štiri leta na operno delo Prešernovega „Krsta". Širola je šele štiri leta Zajcev učenec. Po dovršeni maturi bi bil moral iti na konservatorij, a gmotne razmere mu niso dopuščale. Vpisal se je na filozofsko fakulteto v Zagrebu ter postal Zajcev učenec.
Zanimivo je posebno to, da se je pričel Širola zanimati za gosli že v tretjem razredu ljudske šole. Do mature je bila to vsa njegova glasbena naobrazba;
KAKO SLEPCI ČITAJO.
LJUDSKI DOM V LJUBLJANI: TELOVADNICA „ORLOV".
potem pa se je samolastno lotil harmonije in kontra-punkta, dokler ni došel v Zajčevo šolo ter se v njej povzpel do gori omenjenega viška v orkestralni kompoziciji. Po izpitih se namerava posvetiti študiju na konservatoriju, potem pa udejstviti svoj glasbeni ideal — slovensko opero „Krst pri Savici". Morda nam res po učencu Zajčevem povrne po-sestrima Hrvaška obresti od kapitala, ki ga je nekdaj podarila Slovenija svoji sestri  z  Zajčevim rodom.
Vsi prijatelji Prešernovega imena si gotovo želimo, da bi poetova največja umetnina vendar že dobila sebe vrednega glasbenega kongenialnega interpreta in izbornega — libretista!
Upajmo, da bo Širola izpolnil v polni meri naše želje; slovenska narodna opera po principu klasične forme, vkljub moderni orkestraciji in na podlagi motivov narodne pesmi. Za opero „Krst pri Savici" prouči Širola temeljito tudi slovensko narodno pesem. Tako bi bila njegova opera res slovenska, narodna. Če se mu posrečivzor! Da bi se —!
Pripominjam še, da je Širola do-sedaj že Prešernovega „Mornarja" komponiral.                    Jos. Puntar.
Dr. Ljudevit Jenko f. Dne 5, februarja je umrl v Ljubljani vrli rodoljub, zdravnik za očesne bolezni dr. Ljudevit Mihajlovič Jenko. Bil je ustanovitelj in predsednik Ruskega kružka. Njegova soproga, gospa Terezina Jenko, je znana velika širiteljica učenja ruskega jezika in slovanske vzajemnosti.
Prof. Lavrencij Mullner f. Zadnje dni listopada minulega leta je umrl v Meranu, kjer se je lečil, odlični filozof dunajskega vseučilišča, L. Miil-ner. Njegova poglavitna stroka je bila praktično modroslovje. Rajnki je bil pri vseučiliški mladini zelo priljub-
—   117   —