» n Naj reč j i slovenski dnemik v Združenih državah Velja aa vse leto . . . $6.00 Za pot leta.....$3.00 • $7.00 $7.00 n i pol Za New York celo leto Za inozemstvo celo leto List slovenskih delavcev v Ameriki. T The largest Slovenian Daily in* 1 the United States. q Issued every day except Sundays [jl and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: CORTLANDT 2876. Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act cf Congress of March 3, 1879 TELEFON: CORTLANDT 2876. NO. 100. — ŠTEV. 100. NEW YORK, MONDAY, APRIL 23, 1P24. — PONDELJEK, 23. APRILA, 1924. VOLUME XXXIL — LETNIK XXXIL DAUGHEBTYJEV BRAT DANES ARETIRAN Senatni komite j, ki preiskuje uradno poslovanje prejšne-ga generalnega pravdnika, je izdal varant za aretacijo Daugherty-jevega brata. — Moral bo na vsak način nastopiti pred senatnim komitejem. — Vladne permi-te je bilo prav lahko "sfiksati" v Washingtonu. Washington, D. C., 27. aprila. — John J. McGrain, pomožni Sergeant at Arms v sqjiatn Združenih držav, je do-l>il včeraj varant, v katerem se glasi, **da mora privesti pred senatno zastopstvo "telo" Mul S. Dangherty-ja. "hrata prejšnega generalnega pravdnika". McGrain je takoj odpotoval v Washington Court House, O., da aretira Daugherty-ja in to se bo zgodilo najpozneje v ponedeljek zjutraj. Za enkrat je še dvomljivo, če l>o izvedel svojo nalogo ali f-c se bo ohijskemn bankirju posrečilo upirati se-postopanju s pomočjo državnih sodišč. Splošno pričakujejo tukaj, da se bo unel v Ohiju postavni boj, temelječ ali na Habeas Corpus ali poskusu. da se onemogoči korak odposlanca senatnega komi- C'e se bo-odposlancu senata posrečilo dobiti Daugher-1 y-ja, ne bo slednji vtaknjen v ječo. Stanoval bo v hotelu j »od nadzorstvom odposlanca senata. Varant za aretaei jo bankirja Daugherty-ja jc podpisal začasni načelnik senata in ta varant je temeljil na poročilu Brookhartove-ga komiteja, ki preiskuje uradno poslovanje prejšnega generalnega pravdnika. Washington, D. C., 27. aprila. — H. R. Glosser, prejšni tajnik Gordon Campbella, petrolejskega špekulanta h Montane, ki je imel v svoji službi senatorja Wheelerja kot ] »ravnega zastopnika, jc pričal včeraj in*ed Borahovim komitejem, da je čul reči Wheelerja, napram Campbellu, naj se ne vznemirja glede vladnih permitov, "ker jih je prav lahko sf i k sat i v Washingtonu*'. Glosser je bil baje najbolj važna priča pred veliko poroto v Montani, ki je dvignila obtožbo proti senatorju Wheelerju. Ker temelji obdolžitev na trditvi, da je sprejel Wheeler denar, da izvede svoj uplivpred departmcntom za notranje zadeve, je bilo pričevanje Glosserja bolj škod-ljivo senatorju kot katerokoli drugo v isti zadevi. To pričevanje pa je izgubilo skoro vso svojo silo vsled priznanj prire tekom križnega zaslišanja in vsled drugih pričevanj, ki so vključevala naslednje: Velika porota, ki je dvignila obtožbo proti Wheelerju, je sprejela dokaze, katerih ni hotel sprejeti senator Borah pred svojim komitejem z izjavo, da bi ne bili pra vomočni pred nobenim sodiščem, ker temelje na tako-zvanih ugotovilih Campbella, ki niso bila podana v navzočnosti senatorja Wheelerja. Velika porota v Montani ni vzela nobenega protokola o svojem postopanju. ANGLEŠKI POLET KROG SVETA ŠPANSKI PRINC NEVARNO ZBOLEL. Bordeaux, Francija, 27. aprila. Danes je dospel som španski kralj Alfonzo s princem »Jamie, ki jo nevarno bolan. Kralj je poklical iz Pariza dva slavna zdravnika, ki bosta princa zdravila. --r NITTIJEV SIN JE BIL ZOPET RANJEN. Napolj, Italija. 27. aprila. — Viir/.enzo Nit ti, »in bivšejra ministrskega predsednika Xittia. ki jo bil zadnji teden ranjen v nekem dvoboju se je včeraj zopet dvo-bojeval ter jo tudi včeraj izkupil. Nasprotnikova krogla mu jc predrla roko. Dvoboje-vala >ta se zastran politike. SKORO VSI MADŽARSKI LISTI ZATRTI. Budimpešta, Madžarfska. 27. aprila. Vlada je zatrla razen d veli vse liste. Za vzrok navaja dejstvo, da s» namenoma poročali neresnico ter begali ljudi. DENARNA IZPLAČILA V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM OZEMLJU. Danes so naše cene sledeče: JUGOSLAVIJA: 1000 IJin. — $13,50 2000 Din. = $26.80 5000 Din. = $66.50 Pri n&kjLxilih. ki xna&ajo manj kot en tisoč dinarjev računamo posebej 15 centov za poštnino in druge stroške. Razpošilja na zadnje pošte in izplačuje "Poštni čekovni zavod". ITALIJA IN ZASEDENO OZEMLJE: 200 lir ......... $10.10 300 lir.........$14.85 500 lir ...........$24.25 1000 lir..........$47.50 Pri naročilih, ki gna&ajo manj kot 200 lir računamo posebej po 13 centov za poštnino in druge stroške. Razpošilja na zadnje pošte in izplačuje Jadranska Banka v Trstu, Op»- t i ji in Zadru. Za pošlijatve, ki presegajo PETTISOČ DINARJEV aH pa DVATISOČ LIR dovoljujemo i>o mogočnosti še poseben dopust. Vrednost Diparjeni In Liram sedaj ni rtalna, menja se večkrat in nepričakovano; iz tega razloga nam ni mogrče podati natančne eene vnaprej, računamo po ceni tistega dne. ko nam pride poslani denar v roke. POŠILJATVE PO BRZOJAVNEM PISMU IZVRŠUJEMO V NAJKRAJŠEM ČASU TER RAČUNAMO ZA STROŠKE $1.— Glede izplačil v amer. dolarjih glejte poseben oglas v tem listu. Jo poslati najbolje po Domestic Postal Money Order all pa New York Bank Draft FRANK SAKSER STATE BANK 12 Cortlandt Btrtet, New York, N. Y. Tel. Cortlandt 4887. 4 Slika nam kaže angleške zrakoplovee, ki l)ogljah, katere je izstrelil iz iste pištole. liutts je rekel, da bo odpotoval v Hartford, v naprave Colt .Manufacturing Co.. kjer bo vprizor-jena znanstvena preiskava kro-gelj. V soboto je kupil celo zaklano tele pri nekem mesarju v St. George, S. I., ter oddal um truplo več strelov, v namenu, da ugotovi prodirno silo kroge I j iz Hoffmanove pištole. tako skozi mišice kot skozi kosti. Uspehe svojih poskusov je sporočil okraj nem n pravdniku Fachu in detektivskemu kapitanu Van Wagner ju. ki načelnje policijski preiskavi slučaja. Okrajni prav-dnik je pozneje izjavil, da so bili uspehi teh poskusov "skrajno zadovoljivi1'. Rekel je. da je bila obtožba radi umora po prvem redu sicer uveljavljena na okolišč-nih dokazih, da pa bodo prišli na dan več kot okoliščni dokazi, ko se bo razpravljalo o zadevi pred porotnim sodiščem. Del lova za direktnimi dokazi je obstajal včeraj- v tem. da so dektektivi obiskali vse hiše v Chelsea. Linoleum vilic in Grani-teville. ki obdajajo pozorišče u mora. Okrajni pravdnik je rekel, da so našli detektivi pri tem nadaljno pričo, ki je baje videla Hoffmana v bližini South Avenue v Chelsea v avtomobiio, malo predno je bil izvršen umor. Deklica. .• - •' Rim, Italija. 27. aprila. — Bojte se rentne marke, — svare tukajšni finančni izve1 mel italijanske menjalce denarja, hotelirje in druge, ki pridejo v stik z vedno naraščajočim valom nemških turistov, katerih je za enkrat v Italiji nekako sto tisoč in ki izdajo na dan približno tri milijone lir. Nemci so sedaj Italiji ter posokajo Anierikance. Angleže in vse druge narodnosti! skupaj. Pred par meseci, ko se je pričel ta naval nemških turistov, ga je vsakdo z veseljem pozdravljal, a sedaj so se pričeli pojavljati pomisleki. Xemei niso le pregnali Angležev iti Francozov, temveč so prinesli tudi v deželo rent-no marko, katero zamenjavajo za lire za dve tretfaii kvotirane vrednosti. Vedno naraščajoče množine rentne marke, ki nima nikakega zlatega jamstva ter je povsem špe-kulativen denar, se nahajajo v posesti lokalnih menjalcev denarja in majhnih bank. Celo hotelirji so se pričeli vpraševati, zakaj so Nemci pripravljeni plačati dvojno ceno kot jo ponujajo Amerikanci in zakaj so zadovoljni spati pod milim nebom mesto v sobVli hotelov. Finančni izvedenci namigujejo, da bo nemška rentna marka kaj kmalu igrala ulogo prejšnih pa-parnatih mark. s katerimi so Nemci v pričetku kupovali v inozemstvu vse mogoče stvari. Pra. dajalci so prišli šle dosti pozneje do spoznanja, da ni denar nič vreden ter so izgubili vse. Rentna marka bo po mnenju italijanskih finančnih izvedencev sledila vzsrle-du prejšne papirnate marke. Nekateri diploma t je izjavljajo, da je to le nadaljnji nemški načrt, kako oslepar.ti zaveznike za odškodnino. Nemci, ki so prepričani, da bodo morali na temelju Dawesovega načrta plačevati kar bodo mogli, hočejo izdati sedaj -toliko kot le mogoče, dokler še sije solnce in dokler se zavetniki še vedno prerekajo med seboj. Izprva so Italijani z radostjo sprejemali nemške turiste ter se radovali, ko so videli, kako Nemci zapravljajo svoj denar, a sedaj so se vzbudili pomisleki gilede odkritosrčnosti namenov nemških turist OA-. Italijanom je sedaj en ameriški turist še vedno ljubši kot pa de set nemških. politiko. A* njenem imenu je go- o-aj0 francoski odgovor v smislu, da ni mogoče razveljaviti sedaj obstoječih odredb v Rub m ali jih izpremeniti. dokler ne bo Nemčija dejanski izvedla načrta izvedencev. Ministrski predsednik Poincare je mnenja, da obstaja "izvršenje načrta izvedencev" v pričetku poslovanja zlate banke, stvorjenju železniške družbe, predlagane v načrtu, izročitvi potrebnih industri jalnih obveznost i. ter sprejemu zakondaje od strani nemškega državnega zbora, ki je potrebna, da se spravi nemške finance v red. Dokler ne bo Nemčija izvedla zgoraj navedenega, so tukajšni ofieijelni krogi prepričani, da ne moreta Francija in Belgija zamenjati sedanjih jamstev za druga n da mora. biti izpraznenje Rubra odvisno od natančne izpolnitve teh pogojev od strani Nemčije. Nadalje bodo ust rajali Francozi pri zahtevi, da mora priti pred izpremembo režima v Ruhru medzavezniški dogovor glede sankcij ali kazni za slučaj, da bi se Nemčija izneverila ter ne hotela zadostiti svojim obveznostim, i vsem svojim obveznostim".} Glede te zadnje točke je francosko naziranje nasprot-ssseldorff, Nemčija, 27. apr. no angleškemu, ali z drugimi besedami: — osnovne razlike. vorii kancler Marx, ki nastopa kot kandidat. V prvi vrsti se je zavzel za Dawesova priporočila in povdar-jal. da jih mora nemški narod vpoštevati. kajti edinole na ta način se bo iznebil strahovite more, ki ga muči. "Samo potom dela in žrtev vodi naša pot iz revščine v svobodo in bolpjše čase. Ako bomo uvaže-vali Dawesova priporočila, bomo lahko zadostili reparacijam ter rešili svoje brate v Por lir j u in Po-renju. PrLporočiol sicer zahteva od nas velikanske žrtve, toda volja nemškega naroda bo dovolj močna, da bomo v doglednem času zadostil Duesseldorff l>ancs je imel tukaj svoj volibii ki so obstajale med Lloyd George-om ter francoskim mini-govor nemški kancler dr. Wil- jstrskim predsednikom Millerandom, Bonar ~L»a\v-jeui in helm Marx. Njegov govor je po- Poim-arejem, obstajajo še sedaj med MacDonaldom jn lami turisti | *l»5alo nad 4000 ljudi, ki so mu Poinearejem. ob zaključku navdušeno ploskali. WWAKI, KABO0AJTB BE » OUkfl VABODA', HAJVEOJJ UMtVBlA T ROJALISTIČNA PROPAGANDA NA GRŠKEM JE PREPOVEDANA. Francoska politika je bila izražena v prvotnem odgovoru Poineareja na sporočilo reparaeijske komisije z dne 21. aprila in tej politiki je dal pozneje tudi izraza ministrski predsednik v privatnem psmu, naslovljenem na Bar-tliouja* načelnika reparaeijske komisije. Vsi merodajni tukajšni krogi so prepričani, da je raz-Atene, Grško, aprila. — Gr- lika v naziranju med Londonom in Parizom glede te točke ški ministrski predsednik je v po- jasna in neoporečna. Izvedenci za zahtevali, naj Fran-sebni odredbi prepovedal vsako | c i ja izprazni Ruhr, da bo omogočena izvedba načrta. Fran-rojalistično propagando na Gr- eya pa pravi: "Izvedite najprej načrt in mi bomo nato iz-škem. Odredba naj bi bila veljav- pj»-|Zllili Rllhr " Xa drugi strani pa zahteva angleški ministrski predsednik MacDonald izpraznenje Ryhra in to izpraznenje 'naj bi se izvršilo istočasno s pričetkom izvedenja načrta. Poincare hoče, da postane uporaba sankcij avtomatična. na deset let. Kdorkoli bi se pre grešil proti ji. se bo moral zago varjati pred vojaškim sodiščem.i ADVOKATINJA SE ZASTRUPILA V HOTELU. Detroit, Miehr.. 25. aprila. — V nekem tukajšnjem hotelu se je zastrupila 23-letna advakatinja TV and a Stipa. Življenje si je vzela zato, ker je izvedela, da jo zasledujejo eikaški detektivi zastran umora. Usmrtila jc bila ne kega starega vrtnarja dovolil vstopa v stanovanje svojega gospodarja Y. K. Smith;), v katerega je bila nesrečno zaljubljena ter ga hotela usmrtiti. kakorhitro bi Nemčija ne zadostila svojim obveznostim, a Anglija predlaga, naj bi se zavezniki posvetovali ter nastopili soglasno, predno bi se naložilo Nemčiji kako kazen. Oficijelno se je izjavilo, da francoska vlada kordi-jalno odobrava načrt izvedencev, katerega sprejema prav v tako polni meri kot ostale zavezniške vlade, da pa je prepričana, da so dali izvedenci le izraza svojemu lastnemu mnenju in da je naloga reparaeijske komisije in priza-U"^j'detih vlad izpopolniti to poročilo. Poincare hoče, da re-paraeijska komisija jasno definira posamezne točke, nakar naj bi zavezniške vlade iznova odobrile izpopolnjeni načrt. COOLIDGE SE VOZI S SVOJO JAHTO. Washington, D. C\. 27. aorila. Predsednik Ooolidge se je.danes vkrcal j^a svojo jahto ^Mayflower ter bo ž njo križal par dni po morju. Pri njem sta njegova žena ter Frank \Y. Stearns, njegov osebni svetovalec. POTRESNI SUNKI V OKOLICI SEATTLA. LENINOVA GROBNICA BO KRATKEM DOVRŠENA. Moskva, Rusija, 27. aprila. — Xa stotine delavcev je zaposlenih pri grobnici, v kateri bo počivalo Leninovo truplo. Grobnica mora biti do 1. maja dovršena. KARDINAL MUNDELEIN OBISKUJE RIMSKE CERKVE. Rim, Italija, 27. aprila. — Ameriški kardinal Mundelcin je obiskal včeraj več eerkva ter je bil zvečer gost kardinala Tosssija. Mašo je Ambreg&o. Seattle, AVash., 2o. aprila. — Prebivalstvo tukajšnje okolice je čutilo danes zjutraj več močnih potresnih sunkov. Vodstvo opazovalnice je izjavilo, da se jc potres za vršil v oddaljenosti par tisoč milj. NOVI MEHIŠKI POSLANIK MEHIKI. Berlin, Xemei a. 25. aprila. — Mmisterijalni ravnatelj nemškega zunanjega urada. Hubert Knip-ping> je bil danes imenovan nemškim poslanikom v Mehiki. Njegov ptedniik je bil Adolf von Mont gel ass. DEMPSEY SE BO NAJBRŽ PRETEPAL V BERLINU. hotel boriti s Oarpentierom. Poleglega l>i mu plačal tudi pet tisoč dolarjev za potne stroške. Wolff ima baje na razpolago stadij za 70.000 gledalcev. SOVJETSKA VLADA BO DOLOČILA CENE VSEM PREDMETOM. Moskva, Rusija, 2-5. aprila —■ V namenu, da razvije državno in kooperativno trgovino proti privatni trgovini, je sklenil svet komisarjev določiti stalno ceno vsakega posameznega (predmet a. Kdor bo prodajal stvari dražje kot so določene, bo kaznovan. MASARYKOV SIN SE 30 POROČIL V ZDR. DRŽAVAH. -_^V_^ ______._- ■ ~ IS -- -- -_ Pariz, Francija., 25. aprila. — Nemški impresario Wolff je povabil v Berlin znanega ameriške-irael v cerkvi Santa I ga rokoborca Dempseya in mu po-I nudil 150,000 dolarjev, če bi se Pragma, Čehoslovaša, 27. aprila. John Masaryk, sin predsednik;^ čehoslovaške republike, se bo poročil z Amerikanko Frances Lea-therby, sestro Richarda Crana, ki je bil pred tremi leti ameriški poslanik v Pragi Nezvesto je ločena od svojega prvega moža. A « NARODA" m CerttanM •f Um ti^poi (tlun uri sf mnhattu« ___H *»wi Wtlwrti NM Ywfc City. N- v. ■•LAt N A It O DA« (V«l«« •* th« PMpla) Iwry Day Kxcfit »widay Mri H»tl«ay. Ka to Ca teto valja I Uri ■ Amarlka la Mu«« ■..rn»»»» IWI Za Nnr Yarfc aa lata lata Za pot lata ............n Za inozamatv« aa aala laM Za »ol lota ► a 4 »ufaripMan Yaarly tm AtfvirtlHmint on Agiaamant. "•laa Nararia** lahaj« vaicl Jan tevwmll wadaij iroM podplaa la ooboiioatl aa na prlobCuJoJo. D soar aa) »o Kom7 Ordar. Pri aptaotamU kraja wioSnikor, proateo. taril praliaio M1t*HKS* aareanl, da. tattreja najdaua •••LA« NAROD A1* , Borouflt af Manhatttan, 1 Talaahona: Cortlandt M7I m. y. DIRKA PROTI UNIČENJU Zastopniki oboroženih zraf-nih sil Združenih držav ter IVn-lijc dirkajo kroj; sveta in v tej dirki imamo jasen vzgled j.rostiTiu-ije znanstvenih razkritij in mehaničnega napredka v službi iiuperijalizma. Izključim znanstvenemu načrtu niso le dali tekmovalnega narodnega značaja. temveč je ekspedieija zgolj vo-jaskega znaeaja. — kajti vodijo jo narodne utilitaristične skupine, kojih zanimanje za eksperiment se omejuje na doloeenje relativne uspešnosti vojaških letal ali aeropla-nov obeli narodov. Iz javnih ugotovil avijatikov je povsem jasno in določil* razvidno, da sta ekspedieiji le nekak vojaški manever. Angleži so objavili, da nameravajo poraziti Ame-rikanee in Amerikanei so istotako trdni v svojem sklepu, da bodo popazili in QjoniflaJi- Angleži. Vsaka skupina tekmovaleev se bo poslužila izkušenj, dobljenih tekom poleta, da izboljša svoje bojne zračne stroje. Skoro vse polje zrakoplovskega razvoja je v rokah kapitalističnih vlad, kar pomenja, da je v glavnem na razpolago za vojevanje, — ofenzivno vo je van je, kajti aero-plan ni defenzivno, temvee ofenzivno orožje, kojega glavna iunkeija, — soglasno s priznanji zrakoplovskih izvedencev, bo opustošiti ozemlja, obljudena od nebojevnikov. "Tnieiti eivilno moralo sovražnikov," je blagozve-neča fraza, katero se navaja, če se opisuje bombardinarje ter zastrupljanje mest in poljedelskih okrajev. Takih in stičnih fraz se poslužujejo navdušeni zagovorniki in pr-voboritelji vojaške zrakoplovske tehnike. Moderni kapitalizem se mobilizira za vojno in plen, za zasužnjenje delavskega sloja svojega lastnega in sovražnega naroda ter se poslužuje pri tem znanstvenih razkritij, ki bi primerno uporabljena napravila iz tega sveta paradiž, ker bi izločila prenaporno telesno delo ter spojila skupaj narode sveta v eno samo veliko družino. Novice iz Slovenije« .GLA^NARODA, 28. AP*R. 1924 Drsoii vlom / Ljubljani. Ljubljana postaja ms velemestna. Vlomi, ropi, tatvine in umori .>-<► Mit dnevneia redu in skoraj ne lni'ie dan l>rez senzacij. Polieija je sicer v zadnjem črtfui vlomilci radikalno pomedla, vendar se zdi, da imajo Ljubljančani zopet opraviti z dobro organizirano, spretno vlomilsko družbo, kar dokazuje drzen vlom v izložbeno < vsakean nočnem easu opažati številne pasante. Vlom je bil izvršen v noči od "j. d'» 6. aprila. G.nspa J. M;:L>. k .<»o je nahajala v soboto 5. apr. večer do 10. ure v trgovini :n je nnrejala s pomočjo Antona Sin« izložbeno razstavo. Izjemoma je ostala izložba topot raz--v< ti j'»na tudi preko noči in kot i bieajno je bila zavarovana z modernim nr-ivni želernjm o mrež-jem. V bližini trgovine je gorela i*u!i plinova poulična svetiljka. Ko ;uito iSirca naslednje ju-tro. t<> je v nedeljo 6. apr., okoli adel doli. Pri padcu je dobil težke poškodbe po ži>*otu. i Janez Žakrlj, 41etni posestnikov sin iz Stare ja padel s po- da in si zlomil desno nogo. 7 gostilni. — Prijatelj, zateči "plačat", pravi goet svojemu znancu. meni ne-bodo verjeli, — ae odreže prijateij. Iz Jugoslavije. Smrt hrvatske milijonarke. V F« >ogradu je nenadoma nmrla v hotelu Moskva Frančiška Milic, rodom iz Dubrovnika, znana južnoameriška milijonarka. Pred kratkim je prišla s svojim možem v Jugoslavijo, da. obišče svojce. V Dubrovniku ji je pa nenadoma 7tH-let mož in umrl. Po smrti moževi je hotela Milic odpotovati na-raj v republiko Argentino in se je v to svrlio napotila v Beograd,, da preskrbi jiotrebne vizume. V Beogradu jv stanovala v" hotelu Moška, kjer jo je zalotila smrt. Bila je zadeta od kapi. Mili«- je posestnika 2G liw v Argentini. Poljedelrtro in tehnika. Ljubljanski *' Xar. Dnevnik" piše: Jugoslavija je pretežno a».:a'iLa di'žava, kot taka produ-cira več poljedelskih pridelkov kot jih raici ^ama. Z rastočim številom prebivalstva bo postal domači konrum vedno večji in v si cd množinej namenjene eksipor-tu. vedno manjše. Ker ni upanja, da bi se pri nas industrija tako hitro raz via, da bi nadkriljevala produkt-jo notranje potrebe in bi "ndustrijski produkti krili izgubo !>o manjša nega ekapwta poljedelskih produktov, moramo že sed?:j nUli.-i na t^). kako bi vsaj eksport •Mdjedelskih produktov obdržali .»a isti višini. Produkcija poljedelstva zavisi »•d racijonalne in kolikor mogoče intenzivne izrabe naše zemlje. Intenziven poljedelski obrat, kakor ■ta vidimo izpeljanega za časa Liebiga v Nemčiji, ni megoč brez uporabe- tehniSkifi^ sredstev naj razLicnejših vrst. Posebno je Vpe-java tehničnih pomožnih strojev potrebna vsled vedno dražjih de-:ovnih moči. Prvi zač<;tki industrije za izdelovanje poljedelskih strojev so se pri nas že začeli, krili seveda ne bofcio še dolgo časa domače potixj-*>e, ah vsaj začetek je tu.. Drugo pa, kar se pusti p«Tpc]noma v ne-iinr. je to, da ni do danes še nobena naših visokih šol sprejela ali vsaj ne v zadostni meri vpeljala v svoj pi-ogram narodno-gespo-dari?ko tako važne poljtdelske. tehnike. V veliko večji meri kot dosedaj m se morala pečali tehniška zna-lost s poljedelstvom, le na ta način bi se pridobilo dovolj izvežba-nih moči za povzdigo produkcije našega poljetlel,tva. Poljedelsko stavbarstvo, vodno 20srpodarstv svečano pro Javila. V Zagrebu se br vršil medicinski kongres, katerega se udeJeže zastopniki iz vseh krajev Jugoslavije tier se obenem priredi tudi medicinska razprava. Poljedelski td£ji Y vojdti. iz Beograda se poroča, da ?e je ftoljedebfce minirtr^vo odločilo, dR tekom teta tvori poljedelske nbljedelilte tečaje ca vojake v diTfeiJrii. Prvi prijede&fci y*Jdee le bee- Angleški profesorji v Beogradu. Meseca maja pride v Beograd .'»0 angleških profesorjev. !z Beograda odidejo profesorji v notranjost Srbije in si nameravajo ogledati vse važnejše kraje. Jz SHnje odidejo angleški profesorji v Maike-donijo, od tam skozi Črno gore v lie ko Kotorsko, od kjer se bo.lo vri.il i v l.ondoii Nesreča z bombo. P»ii Splitu sta dva dečka Niko m Dušan Al *ksa na nekem zidu nešla ročno granato. Začela sta se z njo igrati. Granata pa je eks-plod:rala ter na mestu raztrgala Dušana. Aleksa Niho pa snrrtno-nevarno poškodovala. Pijanca Bog varje1 Iz Xa*ic na Hrvatskem j?\ljajo zagfeški listi čudovit slučaj, kako si je ohranil življenje neki kmet. pvi t a mošnji železniški postaji .ar-bile zaprte zapornice, ker je pri-hcjal vlak. .Malo pred prihodom se ie Cez ^aporniee prekotalil nt-ki pijan seljak ter je pad^l s svojim težkim telesom med tračnice tako, da mu je glava obvisela na en« tračnic. Na postaji stoječi ljudje so g«, opazili, zaman pa je bila vsaka ikiuoč, kajti tovorni vl-i.k z dvema lokomotivama in vozovi bil že.v btijakovi bližini, iiaj bo1 J.judje trepetali. icrivali so si obraze, da ne vidijo grozne nesreče. Toda gk j *udo! K*., je vlak prevozil, je «a njrni vstajal pijani seljak in v pozdrav mahal s klobukom. Kaj .se je bilo zgodilo? Lokomotiva je vozila ]io-a t'lovosk° ^met«. Ideja o Velikanski in nenadni"ropot pa jel^1" no m"iri? k nm'°fiov' ki ^ pijanca streznil mahoma in ko je vlak prevozil, je hit pijanec v polni svoji zavesti. Res pravi pregovor; Pijanca Bog čuva *:.mo -.loti -j. dokler •»»' v jamo ne ivrne! Becprajr-ke novice Na Adi Ciganliji pri Beogradu so našli truplo nekega uezuanaa, ::a katerega se je ugotovilo, tla p<~in-srečeni identičen z LajoŠem II: ipjo.m. ki je izgrnil pred dvema mesecema. V Beogradu je bil prijet seljak S t mi U o J^van.-vič '/. 31irij.-v^, ki je prodajal p svaj bm, pt sen nam dali kulturo**. Dr. Granit torej dokazuje, da ni pekla. Pater Koverta dokazuje, da je. Obveljala bo trditev tistega, ki jo bo znal dokazati, oziroma z zadostnimi dokazi podpreti. Ameriško delavstvo se ne bo dosti brigalo za take dokaze in protidokaze. Pretežen del ameriškega delavstva veruje v peklo na item svetu. Tako je iztrpljeqo od tega pekla. da se ne zmeni dosti za pekel na onem svetu. ★ Znanstveniki so dognali, da je na svetu se za sedem tisoč let premoga. Marsikdo, ki bo čital to poročilo, bo rekel sam pri sebi: — Oh. da bi ga bilo že vsaj čez zimo dovolj v moji kleti. * Pater Koverta pravi, da se bodo slovenski frančiškani preselili na farmo. Ce jim je bila podarjena ali kupljena, ne pove. Pravi le. da je njihova la^t. Sedaj se bodo stroški šele začeli. Razpisana bo kolekta za zgradbo hiše, kolekta za fence, za pe rutnino in govejo živad. 55a avtomobil ne bodo kolekta-li. Avtomobil že imajo. In tudi kozlov imajo hvalabngn dovolj na razpolago. ★ Poznam rojaka, ki gre fifty-fifty s svojo ženo. Deset centov da ženi za karo. deset dolarjev pa sam obdrži. ★ Na osmi so že začeli mufati pijačo iz kevdra. Vsak večer se lahko vidi kakega vernega farana. ka«) j,!tkopa!išeu in pade v neki ^rtib. I'l-e-^trasil se je s'eer, a vendar ree«*: * I^u^.Kal bom, da vidim aii ]>ri-dev- a!i«*v!i. Komaj In 7.111»% /.<• zacuje zvonee. • Kvo jili, i" »redo". reC-e Nus-[.ulin-l'odza in vzdigne glavo, da vidi angele. A to nisi, 'ul i angeli, 1 em več karavana kamel, ki so se sjilaštli-, ko ;i delaš tukaj, srn vraga?" "Kaj delam? No, umrl sem, pa se nekoliko sprehajam, da »pre menim zrak.'* Kamelarji j»a s paln-ami po u jem: "Čakaj, lopov, ti bomo že dali spremembo zraka, zapomni! si boš, da si nam kamele splašil!" I'a so i^a do dexbrega natepli in mu razbili glavo, nato so «ra spustili. Ko pi ide Na^ratliu-hodža domin in ga vidi žena tak;) zdela--•.ega, ga vpraša: "'Kje ,s: pa bil, Hovek božji?" ilI*il .cm na onem svetu", od-gavori Nasradin-hodža. 4 l'a kako je na onem svetu?" ii i vpraša žena "ITcj, kake je?! Oe ne splaviš kamel, tedaj je dobro!" odvrne Nasradin-hodža. Nekega dne je sedel Nasradin-hodža v zgornjih prostorih svoje 'vse, ko pride neki elovek in potrka na vrata. Nasradin-liodža odpre okno in ga vpraša, kaj hoee, a oni mu odgovori, naj pride k vratom, da mu bo povedal. Xasratfin-hodza gre dol in odpre vrata, a oni ga pro ji: "Revež sem, pa som prišel, da ■ni kaj nrilošeine." Xasridin-hodža ta gor in ko sede Nasradin-hodža na prejšnj? mesto, reč-e Vfeiaeu: •'Ti bo že JSo? dal! Saj ni,* nimam '" lioii a>č mu odvrne : "^a zaJd spodaj: ' Zakaj si prenehal?" Nasradin-hodža odgovori: ' Kako naj vem. ali te je pripeljala sreča aH zlo,- če bi ne prenehal, bi ti morebiti mirno stal. a morebiti bi bil prišel tu gor." ROJAKI, NABO0AJTE SE NA 'PULI NARODA', 1TAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDRUŽENIH DRŽAVAH. NOVA i JIOA NA KRVAVIH POLJANAH EPIJ&NJX la stnhote s bojnih peta&re IdzieCi dovenskeg* planinskega polka, T knjigi ao popisani ysi bojl bivšega sIoTend^a |>oIka od prvega, do sadnjega dne sretovne vojn. fp Galicije, s Doberdoške planote, s gorovja a Vtft> ]aga hriba, Hndega Loga, Bv. GabriMa. Hjavl 1» i polkovem upora ter njega lakletri OT.AS XAfiDDA, 2S. APR -1924 Mikavnost prostosti Kljub vsem varnostnim odred- • . . . Leta 1882 je bil Clement bam se posreči vsako leto več trto Augustus Koors ponižen in po-zločincem pobegniti z jetnišnic' šten mladenič v Covingtonu. Nje-in kaawlnie dežele. Čeprav se gova mati je bila vdova in nje-glase uradna zatrjevanja druga- gova najstarejša sestra se je rav-če, se ne posreči vedno zopet uje-|nokar poročila. Vsi so bili pošte- ti ie pobegle zločince. Nepravilna je tudi trditev, katero pogosto čujemo, da najdejo begunci iz jet-nun Le brez izjeme zavetišče v brlogih in skrivališčih zločincev, svojih tovarišev. Tam jih skoro v vsakem slučaju zopet poiove, kajti povsem naravno se obračajo po izvedovanja oblasti v prvi vrsti proti takim skrivališčem. V mestih, trgih in vaseh, mogoče v v» Ki neposredni bližini, stanujejo včasih možje, ki uživajo ves u gled svojih someščanov, ki vodi-jo mirino, pošteno življenje, so y>ogOKto tudi cerkveni Člani in ki opravljajo, kot vsak drugi, svo je dnevne posle, na kojili preteklosti pa vendar lahko počiva temna senca. On uglodni meščan ,k: je na.videzav> vzvišen nad vsak dvom, je mogoče mož, kateremu se je pred števifaiimi leti posrečilo odtegniti se kaznujoči pravici ir kojega napačna in kaznjiva dejanja so že davno pozabljena. V poteku let utihne "tudi gla« vesti ki je, preje motil duševni mir njegovega novega življenja in obstoja. i Koneem -konca je. mogoče to celo dobro. Skesani gre&nik, ki postane koristen in spoštovan član družbi', je že plačal za svoje mladostne zmote. Seveda, najdemo tudi slučaje, ko se takega človekr. jm> dolgih, dolgih lotih iztrga iz n j pego ve mirne sreče, a ti slučaji .spadajo med izjeme. Meni so znani trije taki slučaji, ki so nad vse znaoilni in tudi skrajno patetični. O teh slučajih hočemo govoriti v naslednjem . . . -Ar Nckf^a julijske pa p°P°ldne, le- la 1913 je prišel sivolas mož v Kentucky State Reformatory v Frankfurt, Ky. ter prosil za pogovor z wardenom. Privedli so ga v nrarl toga uradnika. — Ko j morem storiti za vas? — jo vprašal warden. — Jaz sem Koors, — je odvrnil obiskovalce. — Clement, August Koors. — No. gospod Koors, — jc re-krtl warden. — kaj želite od me-*ie? — Ali se me ne spominjate? — Ne. — Jaz sem oni obsojeni na. dosmrtno ječo, ki jc pobegnil. Warden ni mogel zadržati smehljaja. — AK se niste zmotili v naslovu kaznilnice? — je vprašal. — Ne, jaz *..-m mož, ki je v Covingtonu umoril Bruno-ja, — odvrnil obiskovalec. Warden je zmajal z glavo, poli ieal svojega pomočnika ter mu naročil, naj odvede moža. kateremu se je očividnso zmedlo v glavi. Obiskovalec pa se je ratzkačil. , — čujte, — je rekel, — jaz nisem prismojen in se tudi nisem zmotil v naslovu kaznilnice. Zmotil sem se v tem, ko sem mislil, da me še vedno iščete, a jaz som res pobegel kaznjenec. Moje ime je Koors, moja številka je bila 9119 in pobegnil sem od tukaj pred eno in dvajsetimi leti. Poglejte v svojih aktih in našli boste, da govorim resnico^ Prišel sem dva tiftoč milj daleč, da se stavim oblastim, lcajti do grla sem sittega. lažnjivega življenja. Pregled knjig je pokazal, da je govoril resnico. — Da, Koors, — je rekel warden. —- Sedag vas pač moram zapreti. Vrjemite mi. pa, ednega položaja svoj cev. Videl je v duhu boje svoje matere in sestre, ter bil prepričan, da »ta bili ubogi in brez pomoči iui da sta trpeli na posledicah njegovega prena-gljene-jra dejanja. Pričel je hrepeneti po tem. da jim priskoči na pomoč ter živi v njih bližini. Par dni pozneje je izginil iz jet-nišnicf. Naipoti] je naravnost na dom svoje matere. Ko pa je videl da zreta mati in sestra preplašeno nanj, se je pričel zavedati, kako zaman je bil njegov beg. Ni jima mogel pomagati, ni mogel olajšati bremena, ki sta ga nosili, pač pa jima je pomnožil skrbi, ter povzročali •bolečine, ker sta brez dvoma domnevali, da bodo oblasti najprvo iskale pri materi in sestri pobeglega kaznjenca. — Vwledtega .je zapustil domači krov ter se napotil v Calif orni jo. kjer je našel delo kot sedlar. Te-1 mu rokodelstvu se je prhičil v jet-ni&niei. Pozneje so ga povedla njegova potovanja v Mehiko in zopet nazaj v Kentucky, kjer se mu je zopet posrečilo videti mater. Tam pa ni bilo nobenega obstanka zanj in odpeljal se je v New York, kjer se je nastanil ter pridno delal kot sedlar. Sprejel je seveda drugo ime. Več let pozneje se je zaljubil v neko mlado žensko, ki je krenila s prave poti, ji pomagal, preskr-bel delo ter jo konečno vzel za ženo. Dočim je bil zaposlen on kot sedlar ,je imela njegova žena v oskrbi neki hoarding-house v g!e-dišem okraju New Yorka. Poteklo je več lel brez vsakih raeburlji-vih dogodkov, ko je policija naenkrat vprizorila pogon na do-tično hišo ter zaprla gospodinjo pod obdolžbo, da vodi nepošteno hišo. Pogon in temu sledeča .razkritja so spravila moža skoro ob pamet Koors je sklenil obiskati svojo ženo v Tombs zaporih, a pogled na jetnišaaico ga je tako razburil, da je zopet odšel ter se trikrat vrnii, predno se je mogel odločiti, da vstopi. Ko je hotel svoji že ni očitati, ga je slednja -grdo o-zmerjala. in ves potrt je zapustil jetnišnico. Hotel je skočiti v East River ter končati vse. Konečno pa je prišel do prepričanja, da je zakrivil vse to sam, ko je pobegnil iz jetnižnice. Prepisal je skoro- vse svoje prihranke na ženo ter se napotil v Kentucky, da se . M Kriza ntrrmhjv v Nemčiji. • n Še pred tremi, štirimi leomorejo svojemu slabemu gmotnemu položaju, predlagajo babice v svoji spomenici, da se vse mlajše ženska, ki se pehajo 7. babištvom. sprejmejo v strežniški posel po bo-lnicah. Dalje predlagajo, naj se babifika služba po drža v i in naj se izda naredba. da se vsaka porodnica, mora poslu-žiti babice. Ženske na kmetih se namreč ogibajo babi ter opravijo porod brez veščaške pomoči. Posledica tega je rana in prezgod-.nja smrt novorojenčkov. Pred vojno so bili porodi v nemških mesfih tako KtevUmi. da je na vsako izvrševal ko habiške-ga poklica v mestih odpadlo povprečno po deset porodov mesečno. Sedaj preteče večkrat po par mesecev zaporedoma, ne da bi bila babica klicana v kakšno družino. V tej zadevi so se zaceli oglašati tudi sociologi ki zahtevajo od države, da dovoli baibLcam izvrševati splavi j an je. kjer se dokaže za to -potreba. Zdra-vniiki pa se temn upirajo, sklicuje se na to, da je spravljanje privilegij samo medicinsko izšolanih ljudi, torej ugodnost njihovega poklica. Ali tudi tu se pojavljajo tež koče, kajti dokazano je, da. se žene in dekleta rajši od splavijanja poslužujejo preventrvnih sredstev .katera onemogočajo porode. Sodbe znamenitih mož o ženskah. Veliki duhovi sodijo o ženskah zelo različno in pona j večkrat ne-•laskavo. Goethe je na pr. zapT-sal; Ženske so srebrne školjke, v katere polagamo možje zlata jabolka. Jean Paul pa trdi: Žena je običajno možu ; zadnji prijatelj, ki mu ostane v nesreči. Madžar »lokav veli: Poznam dve vrsti žensk: lake, ki imajo sree, in ljubijo samo enega, in take, ki nimajo srca in ljubijo vse. Strašno je sodil o ženskih lastnosti grški modrijan Aristipos. Pisal je nekemu snubaču: -Priporočiti ti ne morem nobene; ker če ti pri poro čim lepo. te bo varala, a če bo grda, ti ne bo ugajala ; če si ubog, te bo" upropastiLa, če pa je ona bogata, boš njen suženj; če je duhovita, te bo prezirala, če je naobražena, se boš ob nji dolgočasil. če je hudobna, boš imel ž njo pekel. Slepi angleški pesnik Milton je odgovoril lordu Bueh« gamn, ki je primerjal njegovo ženo z rožo, takole: Po barvi je nr morem spoznati, toda če sodim po trnju, imate prav. Ko mu je pa nekdo priporočil, naj da hčer naučiti Se en jezik, je Milton odgovoril: Ne, Ženi zadostuje en je zik. Gotovo se s tem odgovorom moški svet povečini strinja. Razlog. — Ljubček, ti si mnogo manjši od tvojega bratca! — Da, ker sem samo njegov polbrat. Okus je odvisen od Novosti tobaka. , Pl1 našem noJ^ * tobak v cw^® ^Priftmjn *** fcakorS T ^ *<»«« PotlfT^^on 4 Povem ti, da je najboljša cigareta kdaj napravljena!" Španska bolezen in tuberkuloza. šel v jetnišmeo. Kmalu nato se je pričelo gibanje, da se izposluje njegovo pomit oščenje in ni traja« lo dolgo, ho je bil izpuščen kot prost mož. Španska bolezen ;i!i kratko španska, ki se jo oil leta 1H1S do 1924 štirikrat ra.zi*asla, ne samo po Eropi. ampak po eele.m wp tu, ni osamel izgled v zgrniovrm kužnil^ bokv.ni. Že v letih 18S!) <1 pristopil angel j. Njegova bližina. njegov nasmeh vas !>■> ozdravil. Zdravi boste na duši in na te lesu. Mladi častnik mu je podal svojo tresočo se roko. To je bil njegov odgovor. Se tNteffii dno so našli kneza Soboleja nezavestnega oh njegovi pisalni mizi. P;t je lotila huda srčna bolezen. : katero se j** že dalj časa boril. pa ne posebno uspešno. Nastopila je tudi naduha, kar je dalo povod resnemu strahu. Prešii so tedni in tedni razburjenja in skrbi. In na sveti večer, ko je za žare i o božično drevesce v vsej svoji krasoti, je sedel knez Solmi, j hied in si rt v vozičku. Vsakomur, ki je videl njegov smeh, je moralo zakrvaveti srce — t.'liko trpljenja, bolečine iti veselja j«' hilo v njem. Poh <_r njega je stal .\!t«-n visoko vzravnan. Ozdravel je bil pn po!noma ter ni bil že par dni pod zdravniškim nadzorstvom. Bolj S\CŽ in bolj cvetoč je hil kot kdaj prej. Iz oči se mu je izražala sreča. ki je bila nekak odmev ti>!ih neizrevno blaženih ur, katere je j»resede!a Len:« ob njegovi bolniški postelji.ter vlivala v njegovo srce čudovito moč mlade srče in novega življenja. Zunaj so snežinke preteč poljubljale male kali, ki so bile prezgodaj pognale iz zmelje. V sobi j.' pa pritiskal Alten roke na svoje nemirno, burno utripajoč" srce ter si moško in pošteno prigovarjal, da še ni njegov čas. Opozarjal se je. da je še prezgodaj trgati svetliee ter se moško prepričeval, da s praznimi rokami ni mogoče sejati in žeti. Par tednov je minilo za tem. iV>d širokim senčnikom je gorela svetilka v spalnici kneza Soboleja. Noč se je že k jutru nagibala, pa še vedno ni bilo spa ne.: v bolnikovih \ročih očeh. I>a. knez Kobolej je bil bolan, jaiko bolan. V vozičku si' je vozil naokoli ali se je pa s težavo vlekel no stopnicah, vsakomur se je resnično .smilil, in ba.š to je jezilo, ker st vsakemur smili. Njegov smehljaj je bil prisiljen. Neprestano je goreče prosi! IV^a, da hi bilo kmalu vsega konec. Hil je podoben sveči, ki je začela do. oljem. Zato je bilo kitovo olji-razmeroma zelo drago. Ko pa so odkrili petrolej in iznašli načine rafiniranja. je skrb glede pomanjkanja kitov postala nepotrebna dn ljudje so dobili nadomestek, ki je boljši in bolj poceni kot kitovo olje.. Kmalu za tem so lojeve sveče in kitovo olje skoraj pojjoluoma izginile. Pravzaprav ne toliko odkritje petroleja sam ona sebi. marveč iznajdbe. ki so omogočile njegovo očiščevanje. so bile poglavitni vzrok, da je petrolej pred kakimi fiO leti postal naenkrat vele važen faktor v gospodarstvu. Petrolej v svoji naravni surovi obliki ni vobče primeren za rabo. Je oljnata tekočina navadno gosta in temno rja ve barve, tupatam je redka in včasih svetla. Vedno ima oster, neprijeten duh. .Zgodnji naseljenci v Ameriki so izvedeli za petrolej od Indijancev. Naučili so se od njih rabiti ga kot lek, zlasti kot mazilo za revmati-zem. Zato so ga zvali indijansko oljfc. Par naravnih vrelcev je zalagalo naseljence z vsem oljem, ki so ga potrebovali v to svrho. Leta 1807 so v zapadni Virgi-niji začeli kopati jame za pridobivanje soli. V solno vodo pa je dotekalo polno one smrdljive ne. -potrebne oljnate tekočine, kar je naseljence zelo jezilo. Poskusili so porabiti to olje za razsvetljavo, ali pri gorenju je blo toliko lima in smradu, da so sklenili, da ni ta tekočina za nobeno rabo. Leta 1846 je neki Gesner potom- destilacije premoga dobil neko olje, ki je prav dobro gorelo v svcitiljkah. Nek pit.tsb urški lekarnar, imenom Samuel Keir. ga je posnemal in rabil isti način destilacije** petrolejem. Končno se mu je posrečilo destilirati Iz petroleja precej po vol. j no olj»> za svetiljke. Čim je ta iznajdba postala popularna, je takoj na-talo povpraševanje po petroleju. Prihodnji problem je bil. kako digniti na površino zalogo olja. ki se nahaja pod zemljo. Da razume, mo ta problem treba znati, kje petrolej leži. Nahaja se porih luknjičastega kamenja, nad katerim se nahajajo neluknjičasaste plasti. Da ni teh neprodirnih plasti nad kamenjem, kjer se petrolej nahaja, bi se petrolej povzpe-njal na površino in se izgubljal vsled izhlapevanja. To se je bržkone zgodilo v mnogih krajih. Okoliščina pa. da se nad luknji-často plastjo nahaja pokrivalo krobn»zrnatega skalovja, ustvarja naraven reservoar. Da se pride do olja. treba prevrtati zgornje plasti. Leta 1S5H je "Colonel*' Drake, bivši železniški kondukter. izvrtal prvi oljni vrelec v Zdr. državah, in sicei blizu Oil Creek v Pennsylvania*. Po mnogih neuspelih poskusih, da bi dosegel petrolejevo plast, odstranil se je neke sobote od vrelca, misleč, da so se osti vrtala zlomile, ker se je sveder udiral tako zlahka. Ko se je v nedeljo povrnil, je našel vrelec poln olja. Vrtalo je zlahka prodrlo ker je rilo zadeto na plast luknjičaste-ka kamenja, v katerem se je pe. trolej nahajal. Nato je nastal naval na penn-sylvanijsko olje (oil rush), kaj sličen navalu na kalifornijsko zlato deset let poprej. Mnogo ljudi je obogatelo čez noč. Mnogo jih je obubožalo. Na stotine pet roloj-skih vrelcev je bilo izvrtanih. Tekam prvih desetih let se je bBo (treba boriti z mnogimi težko-čatati. Proizvajalo we je več splozij, požarov in smrtnih nezgod. Tudi način prevažanja olja je bil še primitiven. Počasi pa so so premagali te te«koče. Dandanašnja petrolejeva rafinerija je moderna čarovniška ku hinja, kjer se prilepljivo umazano in slabo dišeče olje pretvarja v več kot 200 raznih koristnih produktov. O mnogih izmed teh produktov vsakdo ve. da se na-pravljajo iz petroleja drugi produkti, ki so tudi obče znani ;ili muogi ne vedo, da so petrolejevi produkti. Ako se surovo olje nekoliko segreje, se nakatere sestavine, ki se v njem nahajajo, pretvorijo v par. Ako se olje -še bolj segreje, iz-hfifpo razne druge sestavine, postopno po temperaturi. Na ta način se olje razkraja v lažje in težje sestavine. Ta proces s«* imenuje destilacija. Surovo olje postavljajo v velike železne kotle. Vsak kotel je navadno približno 40 čevljev dolg iu 15 čevljev v pn*meru ter vsebuje od r>00 do 1000 sodov olja. V vsaki rafineriji je mnogo teh kotlov. Olje se ogreva potoni oguja ki gori pod kotlom, ali pa potom cevi okoli kotla, po katerih se spušča vodena para. Dva produkta i zlil ape vat a že ob tako nizkih temperaturah stopinj Fahrenheit in 62 F), da ju navadno puste uhajati. Ta dva produkta se rabita v bolnišnicah kot pet role je v eter. Prihodnje sestavine, ki se pretvarjajo v paro, ako se olje neko liko bolj segreje, so vnetljiva o-Ija, kot gazolin. nafta in benzin. Te snovi v parni obliki so napeljane v zavite cevi, ki jih neprenehoma oblivajo us mrzlo vodo. Cim se pare shlade, se kondeuzi-rajo in se v obliki tekočine izlivajo v reservoare. Ob še višji vročini, izhlapevajo ona olja. ki se rabijo za razsvetljavo. Glavno olje izmed teh jc kerozin. Proces destilacije je isti, kot pri lažjih oljih. Navadno so produkti destilacije, kerozin in gazolin. še nadalje kemično oči-ščajo. da se odpravijo vse neči-čiste primesi. Po destilaciji ostaja v kotlu oni del olja, ki se ni dal destilirati. Ta gošča vsebuje težka mazil na olja. Ko se ista shladi. strdi se oni del. fii se zove parafin. Iz o-stanka se izžema vse olje. ki je še v njem; kar sedaj preostane, se kemično obdeluje, dokler se ne iz vlečejo vsi produkti. Ravno iz teli tropin izvira večina kake d vest otine petrolejevi.il produktov. • Narodna skupščina v An gori je sklenila, da se mora po vseh šolah v Tuičiji odslej poučevati h.'in-•ka a!>eeeda. Tudi javni uradi bo-!o morali odslej pisati akte samo v biiimei. Ta ukrep utemeljuje vlada s tem, da ie bilo baš radi tur.ske pisave, ki je silno težka z ■ičc-nj••, v Turčiji toliko enalfabe-iov. Turško časopisje je nov zakon / navdušenjem pozdravilo. !■» »HI ■ »I - jfcŽl Intimno. Prijatelj; — Kaj pa tvoja boljša polovica ! — Zakonec: — Kaj boš rekel polovica, reci raje četrtina: kajti kadar se sleče, odloži cele tri četrtine svoje količine ne nočno omarico. Dobro razumel. .. — Cul sem, da ja vaš stric tako bolan, da morate biti na vse pripravljeni. — Ne, na vse ne. Meni je zapustil samo polovico. Ponočna. Policaj: —. Vi ste pa pijani, kar zibljete se. Zakasnjenec; — Xe. ne, gospod, ravnotežja ni več. V desnem žepu imam vežni ključ, v levem žepu pa nič več denarja, pa me zanaša. POCENI NAPRODAJ bivše Popovičevo posestvo v Cirk-»lici. skupaj ."> siavb. Hiša na glavnem trgu z H) prcstori. trgovina / mešanim blagom skladišče, stanovanje in voda v hiši. Druga hiša =1 sobe. Tretja stavba je vel ban hlev za 20 glav iu v,dovod: polen je sJavba dvema .š ibama in tehtnica za tehtat: živino; naprej je skedenj in zraven krasen vrt z •'ivd:imi. Njiv za 12 mernikov po-setve, zraven spada še gmajna in oašna pravica. Vse v dobrem sta-uju Skupna cona 323.000 Din. Podrobnosti se izve pri lastniku: Ivan Zgone. mizar in trgovec v < Vrkniei it. Vrl pri Rakeku, Slovenia. Jugoslavia. (26-20—I) rv: R0LE za PIANO SLOV. IN HRVATSKE dobite edino pri: NAV1NŠEK-POTOKAR 931 Grecve St„ Con«mtuih, P«. 1'lSl lE.PO CENUi. Kako se potuje v stari kraj in nazaj y Ameriko. KDOR Je namenjen potovati v stari kraj, je potrebno, da Je natančno poučen o potnih listih, prt ljajji in drugih stvareh. Pojasnila, ki vam jih zamoremo dati vsled nase dolgoletne Izkušnje, Vam bodo gotovo v korist; tudi priporočamo vedno le prvovrstno par-nike, ki imajo kabine tudi v HI. razredu. Tu«ll oni ki Se niso ameri?H£l državljani. morejo potovnti v stari kraj na obisk, toda potrebno je, da se ih>-vrnejo tekom šestih meseeev in so prlpuščeui l>rez vsake neprllike v to deželo. Kako dobiti svojce iz starega kraja. Kdor želi dobiti sorodnika ali svojca iz starega kraja, naj nam prej pišr za pojasnila. Nadaljni priseljenci iz Jugoslavije bodo pripuS-čeni sem zopet po 1. Juliju 1024. Prodajamo vozne liste za vse proge; tudi preko Trsta zamorejo Jugoslovani sedaj potovati. Ako želi kedo naročiti vozni list Iz Jugoslavije v C A N A D O naj nam piše za pojasnila. Frank Sakser State Bank 82 Cortlandt St., New York •taviM uttoMtva Jiinnafeb kute Prav vsakdo— kdor kaj išče,- kdn ki] ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznaTa, da-fmaj« SudOTit napak «-■ mali oglasi ▼ M G1 a■ Varili". [ SLO VENSKO-AMERIKANSKI za leto 1924 V ZALOGI GA IMAMO iS SAMO PAB STO IZTISOV. Kdor ga ie nima, naj ga takoj naroči, da ne bo prepozno. Cena 40 centoT. & JwmUtUo j« m ^ SLQVENIO PUBUSHINQ COMPANY 82 Cortlandt Street New ToxB Kretanje parnikov - Shipping News 29. aprila: Republic. Cherbourg. 3. maja: Leviathan. Cherbourg: Olympic — Oht-rtMiurff: Pr<»s. Wlbon, Trst; 1^4 Sa-\--ie. Havre; Orbita, tVrhonrg. 7- maja: Aquituuia. Cerbourg. 8. maja: fitlBi iiliinil, CtrlMvurf. 10. maja: Hi.uu-rio, <'li.>rlM.ui{»: America. Cher- 14. maja: Paris. Havre; Martha Washington. Trst; Herengraia. «*h«-rhnurtr. 15. maja: Albert Ballin. Oherbrnirff in 11am-Jiurg: StuttRart, Bremf-n. 16. maja: I'res. itoos«'V«*!t. Bremen. 17. maja: Majestic. OheriiourB. 21. maja: France, Havre . 22. maja: f L^ipland, Cherbourg. 24. maja: Leviathan. Cherhnurjr; Olympic.— Cherb»Mirg: Tyrrhenia. Chcrb.iurp; Colombo. Genoa. 27. maja: Reliance. Cherliourg, Hamburg: York. Br-men. 28. maja: Aiiuitania. Cherbourg. 30. maja: America, Genoa. 31. maja: Homeric, Ohprbourn: Conte V^rde. G«*>H»a: Prps, Harding. Cherbourg. Orca. Cherbourg; Veendam, Cologne: 3. junija: «Tlevela nourg. Hamburg: • :»'o. Washington, Cherbourg. Rrenien. 10. Junija: Ri-solut«*. t"hcrl>»»urg in Hamburg; Pittsburgh, Cherbourg; Luetz.ivv. Rr<--mt-n. 11. junija: Paris. Ham; Mauritania. bourg. 12. junija: Columbus, Rr«-m<-n. 14. junija: Leviathan. Cherbourg; Olympic. — Cherbourg. 16. junija: A merica, Bremen. 17. Junija: . Duilio. Genoa. 18. Junija: France. Havre; Aquitania, Cherbourg. 19. junija: Lapluml. Cherbourg: Stuttgart. Bremen. 21. junija: Chicago. Havre: Homeric. Cherbourg, Saxonia. »'herUuirg. Orca. Cherbourg. Hamburg. 24. junija: Pres. Wilson. Trst: Pres. Harding. Bremen: Canopic. Cherbourg; Bremen, Bremen. 25. Junija: Berengaria, Cherlmurg: Taormfna, Genoa. 26. junija: Zeeland. Cherbourg. 28. junija: Majestic. Cherbourg; Lafayette. Havre: Conle Rosso v Cenoa. Veliki izlet v JUGOSLAVIJO na svetovno znanem parniku'AQUITANIA' 45. 647 Ton ODPLUJE IZ NEW YORKA 7. MAJA CPHRKO CHKRBOl'KGA) Preživite 6 zabavnih dni na morju ali manj kot P dni od N'"w Torka dodoma. Izlrtnike bo oseltno vodil G. St. M. Vukovič. unultiik Cunard črto v New Yorku. ki je bil prej uradnik Jugoslovanskega Konzulata v New Yorku. G. VI"KOVIC bo zueno z izletniki pi toval du Zagreba, skrbel za vsakega potnika in gledal, da. bo vsak kolikor moRofe ugodno potoval. CUNARD ČRTA je znana po vsem svetu vsled svoje nenadkrlljive postrežbe in izvrstne kuhinje. Ne zamudite te dragocene prilike ter poselile domovino. Za nudaljna navodila vpni&ijte najbližjega Cmuirdovcga agenta v vaSem mestu ali pa naravnost pri CUNARD LINE 25 BROADWAY NEW YORK AMERIŠKI PARNIKI za naglico, varnost in udobnost IZ New Yorka do Plvmoutha, Snth-amptona, Clierbourga in Bremena z zvezami z -vsemi evropskimi točkami. Privatne ka-Viine za 2. 4 in ft oseb. Kadilnica, salon z:i ženske, prostorni promenadni kroti in godlieni koncerti n;i vseh jtarnlkih. Najboljšo in raznoliko hrano stre-?.e-jo v Vi-likih čistih je»liluicah. Za c.-n»*, odplutja in druge inftirma-c-ijc vprašajte lokalnega a cen ta. "\*pm.šajte SEDAJ svojega agenta glede nakupa vnaprej plačanih listkov iz Jugoslavije. Dobite sem svoje znance. UNITED STATES LINES 45 Broadway New York City Managing Operators for UNITED STATES SHIPPING BOARD New York. Plymouth. Havre. ParU PARIS ...................... 14. maja New York. Havre. Pari* LA SAVOIE ................ 3. maja SUFFREN .................. 13. maja FRANCE ....................21. maja New York. VI*o [Spain]. Bordeaux ROUSSILLON ............... 6. maja Ptfita xa aavadUa likihia agaata ali aa ihni nti-19 STATE STREET. NEW YORK 'otovanje v Jugoslavijo.] Kdor namerava potovati to sporo. I lad v stari kraj na obisk ali ca I stalno, priporočamo, da se odloči parni k "PARIS", najveCji in naj-InovejSl parnik francoske parobrod-|oe družbe, ki odpluje iz New Yorka 14. MAJA 1924. SeleznlSka zveza preko Franclj« Švice in Avstrije Je za Jugoslovane najbolj pripravna po francoski pre gi, zlasti pa Se a parni kom 'PARIS'! in se pride v devetih dneh v Ljut Ijano; oni pa, Id potujejo ▼ zae dno ozemlje, se peljejo iz Pariza ravnost v Trst. S tem parnikom potuje tedaj naš uradnik, ki bo spremljal potni ke do Ljubljane, in bo pazil tudi prtljago, da bo Sla naprej vedno istim vlakom, kot potniki. Vsi potniki III. razreda so stan jeni na tem parnifeu v kablnab po 2-4-6 v eni kabini; kdor 2eli potovati takrat na tem pamlku, naj nam dopošlje Clm prej $10.00 are za III. razred in $50 za drugi razred, da mu preskrbimo dobro kabino sedal, 6a ne bodo bolj51 prostori oddani IZJAVA. Pmlpisnni tem potom izjavljam, da nisem plačuik za nolume -ilol-^ove, katere bi moja žena Julija napravila. — Frank Penko, 154S Kast 43. St.. Cleveland, Ohio. Rada bi izvedela, k.ie se nahaja, moja sestra ANGELA KLUN. Ako kateri rojakov ve za njen na al'* v. prosim, naj mi ga naznani. aLi pa ako slučajno sama here, naj se ogrlasi svoji sestri: 3lavy Dornik, K. F. D. No. Dushorft, Pa._(26-28—1.) POZDRAV. Predno odpotujem v domovino s pa rn Lic oni Majestic'*, pozdravljam vso rojak«' sirom Amerike, posebno pa mojega brata Franka in sestro v Clevelandu, Ohio. Pozdrav mojim prijateljem Andy Zalarju in John Štruklju, oba v Pierce, Va. Zahvaljujem se tvrdki Frank Sakser State IJank za točno postrežbo in isto priporočam \sem rojakom, ki se namenjeni potovati v domovino. — Anton 1 rli. na potu v 0'ozd pri Kamniku. Frank Sakser State Bask New York. N. f. Pozor čitatelji. Opozorite trgovce ftH p« brtnike, pri katorik kupni J«U ali naročate Is ste • bJUi postrežbo sadoTOlji^, da oglaiujejo t Usta "Glas Haroda". a Tu je Gramofon YICT0E Najglasnejši |n najčistejši kar jil sploh svet izdela. IME VICTOR POVE VSE. Cene za prave glasne Victrale s ro-rom ali brez roga Je: $22.50 do S4SO.OO. Prave Victor plofiče Slovenske, Hrvatske ln KemSke za ples ln i>etje ie cena 75c. Victrola ne hrepl. ne Sumi. ampak poje tisto ln glasno kot svon. En poskus Vam V>o dokazal. Ml smo edfnl Slovenci v celi Ameriki ki prodajamo prave Vlctrole tn Victor ploSi-p. Cenike r vhK Jaslkih Vam poSlJemo brezplačno. Imamo tudi v salogt nov« PTaito rele Slovenske, Hrvatska ta Nnsike, Me do IVAN FAJK M Main