po XXXIII. Številka 97 *WiteHi: občinska konferenca SZDL Kranj, Radovljica, Skofja Loka 7« - Izdaja Časopisno podjetje *«»aj - Glavni urednik Igor Slavec • »m. a —Zalar ^9»T0I irednik Andrej Srečanja pripadnikov armade z mladimi — Ta£o kot že vrsto let doslej so starešine in rojaki kranjske vojašnice tudi letos pred dnevom naše armade obiskali učence osnovnih šol v kranjski občini. Pod vodstvom starešin Slobodana Dodevskega. Budimirja Todorovića in Milenka Drobnjaka je skupina vojakov predstavila pehotno oborožitev in prikazala filma o Titovem obisku v kranjski vojašnici ter delu planincev, ansambel 12. julij pa je z več melodijami razvedril mladež in prosvetne delavce. Za srečanja s pripadniki amrade. ki so le ena od oblik sodelovanja, je med mladimi veliko zanimanja ne samo v kranjski občini, ampak tudi drugod na Gorenjskem. Na sliki: med obiskom v osnovni šoli Preddvor. (S. Saje) LASI L O SOCIA Kranj, petek, 19. 12. 1980 Cena: 7 din List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO enako delo približno enak dohodek Hiti 2. konference Zveze sindikatov Slovenije sredo, 17. decembra, sprejeli družbeni dogo-skupnih osnovah za oblikovanje in delitev w za osebne dohodke in skupno porabo ter pogana stališča in sklepe o nalogah sindikalen uveljavljanju načela delitve po delu in re-ik dela smo se prepričevali, da bi že morali enkrat pošteno to naše nagrajevanje, ki naj ' vsakemu po njegovem delu. tn mesece so tekle razprave, rdni so bile naravnost žgoče. Dih organizacijah sindika-toiskih svetih, v republiki, nagrajevanja več po iti na delu, temveč samo po h delu in rezultatih dela. t« ne sme več čutiti mezdni ^temveč gospodar, ki se mora K, da bo delil in dobil toliko, bo prigospodaril. Za enako tjBžno enak dohodek. Pov-« ne bo več dogajalo, da bi ki opravljajo enako delo. nekod se enkrat večje ^seb^ •dke, ker je njihov proizvod «« na trgu in gre bolje v de-»bi tisti administrator, ki sedi lepo na suhem, toplem in opravlja povsem običajna administrativna dela zaslužil več kot delavec, ki pri strojih, na gradbiščih ali kjerkoli drugje opravlja težaška dela. Po delu in pogojih dela, smo rekli. Nobene uravnilovke! In dobre rešitve delitve po delu morajo postati ne le spodbuda delavcem za boljše delo in gospodarjenje, temveč tudi orožje v njihovih rokah za obvladovanje gospodarske in družbene stabilnosti. Oblikovanje osebnih dohodkov na skupnih osnovah mora prispevati k boljšemu vrednotenju neposrednega proizvodnega dela in ustvarjalnega dela nasploh. Dober organizator dela naj zasluži pošteno in nihče naj ga za njegov zaslužek ne gleda postrani! Družbeni dogovor o skupnih osnovah za pridobivanje in delitev Bi sredstev za osebne dohodke in skupno porabo je sprejet, toda s tem delitev po delu še ni urejena. Z njim so šele poenotena izhodišča, na katerih pa bo treba še veliko narediti. V naših delovnih sredinah bo sprejet različno. Tam, kjer se že dolgo trudijo, da bi nagrajevali in delili kar se da pošteno, bodo zanj navdušeni, tam, kjer so pa doslej pridobivali dohodek zlahka, zaradi »uspešnih komercialnih prijemov« in podobno, daleč nad tistim, kar so v resnici zaslužiili in prigospodarili z delo:n, tam pa ne bodo zanj. Vendar ta dogovor jih spravlja v isti okvir kot druge. S takimi dejstvi bomo mofali računati. Povsod brez politične podpore ne bo šlo. Marsikje bo namesto enotnega, skregan kolektiv, ko se bodo vrednotila dela. Vse družbenopolitične organizacije, sindikat in Zveza komunistov, predvsem pa poslovodni organi, so zavezani, da te dogovore in sklepe spravimo tudi v življenje. Zavedati se moramo, da bomo le z doslednim uresničevanjem tega družbenega dogovora in stališč pripomogli k odpravi gospodarske nestabilnosti, saj je dobršen vir zanjo prav v nagrajevanju nedelavnosti. Skratka, dosedanjo prakso bomo morali zamenjati v koreninah. D. Dolenc Zvezno posvetovanje v Kranju Kulturni amaterizem Danes se je v Kranju začelo dvodnevno zvezno posvetovanje »Kulturni amaterizem v Jugoslaviji danes«. Zbralo je okrog 90 udeležencev iz vseh republik in pokrajin; kulturnih delavcev, ki delajo v sindikatih, v različnih svetih in odborih socialistične zveze, v kulturnih organizacijah, društvih. Z delom v plenumu in po komisijah bodo skušali čimbolj določno spregovoriti o kulturi, posebej o ljubiteljski kulturni dejavnosti, o njenih sočasih vprašanjih v Jugoslaviji, izoblikovati stališča, ki bodo sprejemljiva za vse republike in pokrajine. Gre torej za izmenjavo izkušenj, sprejem zakjučkov na osnovi znanih stališč družbenopolitičnih organizacij in seveda za utrjevanje medrepubliškega sodelovanja. V posameznih komisijah bodo spregovorili o številnosti, oblikah in vsebine kulturne dejavnosti, o samoupravni organiziranosti in družbenopolitičnih organizacijah, o medrepubliškem kulturnem sodelovanju, o amaterizmu, profesionalizmu in obveščanju in o kadrih. Priprava posvetovanja je lanska obveznost Slovenije, da v okviru programa Zveze kulturnih organizacij Jugoslavije priredi posvet, ki naj izoblikuje stališča in zakjučke, sprejemljiva za vse republike in pokrajine. Prireditelji posvetovanja so zvezna in republiška konferenca SZDL, Zveza kulturnih organizacij Jugoslavije in Slovenije, občinska konferenca SZDL Kranj in Zveza kulturnih organizacij Kranj. Slednja je prevzela tudi organizacijsko izpeljavo posvetovanja. Posvetovanje bo teklo v prostorih Skupščine občine Kranj in udeleženci si bodo v avli lahko ogledali razstavo Tiskana pričevanja slovenske ljubiteljske kulturne ustvarjalnosti in razstavo o ljubiteljski kulturni ustvarjalnosti v občini Kranj. Drevi ob 18,30 pa bo proslava ob dnevu JLA v kinu Center, na kateri se bodo predstavile nekatere kranjske kulturne skupine. Skupne razvojne poti v sredo zasedala 2. konferenca Zveze sindikatov P***/ skupščini, njer j V/_.,r#,., ,> Vse republike soglasno izreklo za GOVORIMO SE ZBOROV SKUPŠČINE OBČINE TRZlČ V nonpdeliek 22. decembra, se bodo sestali delegati družbenopo-■T^ea bora v sredo 24. decembra, pa še delegati zbora združenega ■fm 7hora krajevnih skupnosti skupščine občine Tržič. Na sejah. I^iih v tem letu bodo razpravljali o več pomembnih vprašanjih, med KL n oredlogu družbenega plana občine Tržič in o dogovoru ■SiiJrih «h^in za naslednje srednjeročno obdobje. Gradivo objav-pfskrajftani obliki na 5. strani Glasa. Iskra in Združena podjetja strojegradnje sta podpisala samoupravni sporazum o skupnih razvojnih načrtih v proizvodnji mikroelektronike in avtomatizacije industrijskih procesov in strojev, izvajata inženiringe za betona rne, asfaltne baze in podobno ter izdelujeta opremo za krmiljenje žerjavov, transporta, za galvanizacijo in drugo. Kot dober primer sodelovanja naj omenimo avtomatizacijo hidroelektrarne Doblar na Soči, ki je plod sodelovanja strokovnjakov Iskre in Litostroja. Elektronski turbinski regulator, ki je bil tu prvič vgrajen je rezultat lastnega znanja in dela strokovnjakov obeh organizacij in ho v celoti nadomestil uvoz regulatorjev. Po sporazumu naj bi se Iskra in Združena pdjetja strojegradnje dogovorili o skupnem nuđenju kompleksnih projektov za avtomatizirane sisteme, naprave in opremo. Možnosti skupnih programov so skoraj neizčrpne, še posebej zaradi razvejanosti programov obeh sestavljenih or- S samoupravnim sporazumom o medsebojnem sodelovanju na področju avtomatizacije, proizvodnih in infrastrukturnih sistemov, ki sta ga v sredo v Ljubljani podpisala sestavljena organizacija združenega dela Iskra in sestavljena organizacija Združena podjetja strojegradnje, se bo dosedanje uspešno sodelovanje med slovenskima velikanoma nedvomno še poglobilo in utrdilo. Organizaciji, ki skupaj za poslujeta več kot 45.000 delavcev, namreč že vrsto let sodelujeta pri razvoju in proizvodnji številnih kompleksnih sistemov in naprav na osnovi modernih tehnologij kot so mikroračunalniki, integrirana vezja in druga mi-kroelektronika, ter s tem zagotavljata večjo storilnost in boljše delovanje. Razen tega razvijata in delno tudi že proizvajata kompleksne sisteme za vodenje ganizacij. Naj omenimo le nekatera področja kot so energetika, transport, kovinska, živilska, kemična in usnjarska industrija, metalurgija, gradbeništvo, ekologija in tudi druga področja, kjer se bo pokazala potreba po usklajevanju in sodelovanju. Domaže tržišče, tako slovensko kot jugoslovansko, je seveda premajhno za tako široko zastavljene načrte. Prodajo bo zato treba zagotoviti na svetovnem trgu, ki bo tudi najboljše in najstrožje merilo skupnih prizadevanj slovenskih velikanov. Nedvomno lahko profesionalna elektronika in strojegradnja s skupno razvojno potjo odločilno prispevata k nadaljnji uspešni spremembi sestave proizvodnje našega gospodarstva v naslednjem srednjeročnem obdobju in tudi v poznejših letih. L. Bogataj 10DAJA VSTOPNIC VELIKO SILVESTROVANJE SINDIKATA IMAJO PRI NAKUPU £ KOT 10 VSTOPNIC 1SEBNI POPUST 21. novoletni sejem v kranju 12.-21.dec. — ugodni nakupi rabljene in nove smučarske opreme — prodaja blaga široke potrošnje po nižjih cenah — domača in tuja kmetijska mehanizacija — ugodni nakupi novoletnih daril, okraskov in jelk Svetovni kongres rudarstva Od 31. do 4.junija, leta 1982 bo v beograjskem centru Sava 11. svetovni kongres ru darstia. Na njem bodo obravnavali problematiko mineralnih surovin kot člena v svetovnem gospodarstvu. Pričakovati je, da se bo kon gresa udeležilo kakih 4000 inženirjev in drugih strokov njakov za rudarstvo iz 80 držav. Poleg svetovnega kon gresa rudarstva je bila naši državi zaupana tudi organizacija mednarodne razstave rudarstva. Ta specializirana prireditev bo takoj po kongresu od 4. do 12. junija 1982, organizirali pa jo bodo na razstavnem prostoru zagreb škega velesejma. PO JUGOSLAVIJI r Širše sodelovanje V Sloveniji se je mudila j delegacija Beloruske SSR, ki se je med drugim pogovarjala s predstavniki republi škega izvršnega sveta in republiške skupščine. Pogovar j ali so se predvsem o gospo darskem sodelovanju. Razmeroma skromen slovenski delež naj bi se v menjavi med Jugoslavijo in Sovjetsko zve zo povečal. Vodja beloruske delegacije je pri tem poudaril, da je njegova vlada pripravljena proučiti dodatne predloge in razširiti program sodelovanja. Posebej je po udaril pomen znanstveno-tehničnega sodelovanja in ob tem pozdravil dejstvo, da je že steklo sodelovanje med slovensko in belorusko univerzo in akademijo. Skromne proslave Predsedstvo zvezne konference SZDL Jugoslavije je v okviru svojih priprav na dejavnost v prihodnjem letu ugotovilo, da bo v ospredju prav gotovo 3. kongres sa-moupravljavcev Jugoslavije in tudi proslavljanje 40. obletnice vstaje. Kar zadeva obletniško razpoloženje, velja pripomniti, da proslave prihodnje leto nikakor ne bi smele presegati okvire, ki jih še lahko uvrstimo med stabilizacijske. Delegacija CKZKS na Koroškem Na povabilo deželnega vodstva K P Avstrije za Koroško se je mudila na obisku v Celovcu delegacija CK ZK Slovenije, ki jo je vodil sekre tar CK ZKS Franc Šetinc. Na pogovorih so se vzajemno seznanili z družbenoekonomskim položajem na Koroškem in v Avstriji oziroma Sloveniji in Jugoslaviji, o po ložaju slovenske narodnostne skupnosti in o aktualnih mednarodnih vprašanjih ter o položaju v mednarodnem delavskem gibanju. Večja skrb za borce Občinskim strokovnim službam, ki se ukvarjajo s problematiko borcev in vojaških vojnih invalidov, bo treba zagotoviti ustrezne ka dre, da bi lahko dosegli večjo strokovnost dela. Prav tako bo treba zaostriti odgovor nost tistih, ki v teh službah ne dosegajo ustreznih rezultatov. Po drugi strani pa bo treba tudi temu področju posvečati več skrbi pri njegovem podružbljanju. Takšni so sklepi, ki so jih člani republiškega komiteja za borce in vojaške invalide sprejeli na podlagi dobro pripravljene informacije o tem, kako so omenjene strokovne službe po občinah organizirane in kakšni so uspehi njihovega dela. KRANJ Na ponedeljkovi konferenci SZDL so delegati izvolili nekatere nove rlane v organih SZDL kranjske občine. V predsedstvu bodo odslej Franc Thaler. Andrej Lapanja, Marjan Gantar, Jože Kavčič. Roman Nahtigal. Vinko Šarabon. Joži Puhar. Jože Marjek. Jože Valant. Nada Kržan-Bogataj, Franc Kozina. Stane Božič. Aleksander Ravnikar Henrik Peternelj. Katjuša Virnik. Mato Gostiša, Slavko Kalan. Slavke Malgaj, Alojzija Planinšek. Tone Bajuk. Miran Stefe. Franc Sifkovič ii Stane Bernard. V izvrsni odbor pa so bili izbrani Marjan Gantar Roman Nahtigal. Joži Puhar. Jože Valant. Franci Kozina! Aleksander Ravnikar. Mato Gostiša. Miran Stefe in Stane Bernard. Na novo so bili izvoljeni tudi nekateri predsedniki organov občinske konference. ik C Svet v tem tednu ^\ Prijateljstvo ob Jadranu SK. LOKA Danes ob |:i uri bo seja predsedstva občinskega sveta Zveze sindikatov Skofja Loka. Predsednik. Janez Thaler predlaga za dnevni red obravnavo gradiva za 8. skupno zasedanje zbora združenega dela. zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora občinske skupščine Skofja Loka. obravnava prošenj za finančno pomoč in še nekatere druge zadeve. V ponedeljek. 20. decembra, bo ob 12. uri seja predsedstva občinske konference SZDL. Na dnevnem redu bo obravnava gradiva za sejo družbenopolitičnega zbora, informacij o razdelitvi sredstev krajevnim konferencam SZDL za izvedbo posebnih programov in obravnava gradiva in odločitev delegatov za sejo Medobčinskega sveta SZDL za Gorenjsko, ki bo 25. decembra 1980. L B. Na povabilo Izvršnega sveta skupščine SR Slovenije se je na prijateljskem obisku v Ljubljani mudila vladna delegacije beloruske sovjetske socialistične republike pod vodstvom predsednika vlade Aleksandra Nikiforoviča Aksenova. V torek, 16. decembra, so gostje obiskali tudi Iskro Elektromehaniko, in sicer njene temeljne organizacije, locirane na Laborah. Ogledali so si proizvodnjo avtomatskih telefonskih central, telefonskih elementov in aparatov ter računalnikov in z zanimanjem prisluhnili predstavitvi razvoja in organiziranosti SOZD Iskra ter njenih proizvodnih programov. Tovariš predsednik se je zahvalil za prisrčni sprejem in dejal, da je Iskra v SSSR zelo poznana in slovi po kakovosti svojih izdelkov, ugotovil je njen visok znanstveno tehnični napredek in zaželel -v bodoče še mnogo delovnih uspehov. Prenesel nam je tudi tople pozdrave beloruskega naroda, ki želi še krepiti vzajemno prijateljstvo in sodelovanje s slovenskim narodom, koncu obiska so si gostje s predstavniki DO Iskre Elektromehanike izmenjali novoletno zdravico. — E.K— Foto: I. Kriinar Letni pregled dela Razrešenih je več vprašanj Letos so se v škofjeloški občini uspešno dogovorili o poteku obvoznice, izglasovali samoprispevek, prizadevanja za uresničevanje ekonomske stabilizacije dajejo rezultate - Delo OK SZDL uspešno, vendar premalo pobud krajevnih konferenc Le malo primerov takšnega sodelovanja, kakršnega gojita in razvijata Italija in Jugoslavija, bi lahko našli v Evropi in na svetu. Sedanji obisk predsednika predsedstva SFRJ Cvijetina Mijatoviča v republiki Italiji pa bo sodelovanju utrl nova pota — Obisk v Vatikanu RIM - Socialistična federativna republika Jugoslavija je drŽava, ki pri razvijanju miroljubne, aktivne neuvrščene zunanje politike ne ostaja pri besedah, ampak je naša država primer uresničitve načela, da je vrednost neke države in njene politike cenjena izključno po tem, koliko prispeva h krepitvi svetovnega miru! Takšnih primerov je v sedanjem nemirnem svetu premalo. Eden od elementov naše zunanje politike pa je tudi sodelovanje in prijateljstvo z državami - sosedami. Nič čudnega ni, če v Številnih deželah sveta dajejo sodelovanje Jugoslavije s sosedi na enakopravnih osnovah ob medsebojnem spoštovanju za primer in poudarjajo, da je tega premalo. Takšne trditve je bilo pogosteje slišati posebno zadnje dneve, ko se je predsednik predsedstva Socialistične federativne republike Jugoslavije odpravljal na uradni in prijateljski obisk v Italijo in v Vatikan, ki ga je začel v sredo, danes pa bo obisk končan. Mnogi se sprašujejo, zakaj namenja naš predsednik predsedstva svojo prvo državniško turnejo nasploh Italiji. Prepričljivih odgovorov je veliko. Med republiko Italijo in Jugoslavijo, državama z različno * družbeno ureditvijo, teče ena najbolj odprtih meja v Evropi, meja. ki jo praktično ni. meja. ki jo vsako leto prestopi na milijone ljudi. meja. ki je bila nekdaj med najbolj spornimi v Evropi, pa sta imeli obe državi silno politično voljo za odstranitev nasprotij. Predsednik italijanske re-1 publike Sandro Pertini je bil zadnji tuji državnik, ki ga je sprejel predsednik Tito oktobra lani. Pet let prav tako letos mineva od podpisa Osimskih sporazumov, ki so odmevali po svetu, na osnovi teh sporazumov pa na preučevanju in razreševanju določenih vprašanj deluje Iti mešanih komisij. Republika Italija je prav tako naš tretji zunanjetrgovinski partner, kar 10 odstotkov trgovinskega in gospodarskega sodelovanja pa že dosega višje oblike. V sosednji republiki Italiji pa živi slovenski živeli, kateremu prav tako še niso dane vse pravice, čeprav se je prijateljska republika obvezala rešiti to vprašanje. Razlogov za Mi-jatovičevo pot k sosedi je torej veliko! Veliko je bilo ob tej priložnosti izrečenega in napisanega. V Italiji, ki je v sredo na prvem programu nacionalne televizijske mreže neposredno prenašala prihod Cvijetina Mijatoviča v Rim. poudarjajo vezi. ki sta jih stkala Pertini in Tito ter s tem rušila evropska in svetovna nasprotja, izjemen odmev pa so imele Mijatovičeve besede, da ni Jugoslavije s Titom in po Titu, ampak ostaja Jugoslavija ena in enaka. Prav tako v Rimu sodijo, da je zdajšnji obisk Jugoslovanov v Italiji povsem konkreten, stvaren. Dogovorejene so nove akcije v prid sodelovanju in prijateljstvu med državama. To dokazujejo pogovori Cvijetina Mijatoviča s predsednikom republike Sandrom Pertinijem in predsednikom vlade Forlanijem, prav tako pa tudi srečanja našega zveznega sekretarja za zunanje zadeve Josipa Vrhovca z italijanskim zunanjim ministrom Colombom. Mijatovičev obisk v Italiji ima še drugo značilnost. Predsednik našega predsedstva je obiskal Vatikan m se sešel s poglavarjem rimskokatoliške cerkve papežom Jsnezom Pavlom II. 14 let namreč že mineva, odkar ustvarjalno oblikujemo odnose med Cerkvijo in samoupravno družbo, prav tako pa je sedaj tudi čas, ko Cerkev ni več le pasivni spremljevalec svetovnih dogajanj, ampak aktivni sodelavec. Zategadelj je tudi obisk v Vatikanu pomemben. J. Košnjek Dogovor presploše I/, pregleda dejavnosti občinske konference SZDL Skofja Loka, ki so ga predložili na sredini programski konferenci, je razvidno, da so uspeli doseči aktivnost na vseh področjih dela. Ze sama frontna sestava predsedstva in vseh drugih organov konference preprečuje forumsko delo. vendar pa je aktivnost in uspešnost dela še vedno v veliki meri odvisna od aktivnosti predsednika določenega odbora, sveta ali komisije. Se vedno so redke pobude krajevnih konferenc SZDL in drugih družbenopolitičnih organizacij za razreševanje določenih nerešenih zadev, s katerimi se srečujejo občani in prav to je pogosto vzrok nezadovoljstva. V formalnem pogledu je delo občinske konference SZDL organizirano frontno in široko razvejano. Pri OK deluje 14 koordinacijskih odborov, 11 svetov ter še 7 drugih odborov in komisij, vendar pa pri delu. kot so poudarili na konferenci. Še niso dosegli željene širine. V svetih in komisijah bi se morali bolj posluževati sekcijskih oblik dela. v krajevnih skupnostih pa v večji meri aktivirati vaške in ulične odbore SZDL. Sicer pa so v škofjeloški občini letos uspeli razrešiti nekaj ključnih problemov, ki so za nadaljnji razvoj občine ključnega pomena. Uspešno so se dogovorili o poteku nove loške obvoznice in z uvedbo občinskega samoprispevka so postavili temelj izgradnji šol v prihodnjem srednjeročnem obdobju. Vse rešitve so bile sprejete po najbolj demokratični poti. Referendum za razdelitev krajevne skupnosti Skofja Loka na štiri nove je dobro uspel, s tem pa je bila --—- >j .u'.o /i . t podana možnost za bolj aktivno vključevanje krajanov v razreševanje zadev, ki jih neposredno zadevajo. Da bo nova krajevna samouprava zaživela tako kot je treba, pa bodo morala biti vodstva novih krajevnih skupnosti bolj aktivna. Prizadevanja za uresničevanje politike ekonomske stabilizacije, so na konferenci ocenili kot delno uspešna. Kljub zadovoljivim poslovnim rezultatom pa so nekatera gibanja še vedno v nasprotju z dogovorjenimi stališči. Stopnja zaposlovanja se umirja, vendar se slabša kvalifikacijska struktura zaposlenih. Iz planov je razvidno, da predvidena investicijska poraba še vedno presega možnosti, v zvezi s tem pa so preoptimistični tudi drugi elementi planov. Usklajevanja so dolgotrajna in se preveč zadržujejo le v strokovnih krogih. Zaradi pomanjkanja časa so javne razprave pogosto le formalne. To pa povzroča slabo informiranost delavcev v združenem delu in krajanov v krajevnih skupnostih, s tem pa se zmanjšuje njihova odgovornost za uresničevanje planov. V preteklem letu so tudi ugotovili, s kakšnimi sredstvi in kako lahko rešujejo vprašanja preskrbe in razvoj kmetijstva. V krajevnih skupnostih delujejo potrošniški sveti, v nekaterih krajevnih skupnostih pa tudi sekcije za kmetijstvo, ki pomagajo pri reševanju vprašanj kmetijstva. Uspešne so bile tudi nekatere druge akcije, med njimi »Nič nas ne sme presenetiti«, ki naj bi postala stalna dejavnost vseh delovnih ljudi v tovarnah in pri delu in življenju v krajevnih skupnostih. L. Bogataj Čeprav je prinesel precej dopolnitev, je družbeni dogovor o skupnih osnovah za oblikovanje in delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo še vedno presplošen in ni odraz zahtev, ki so jih delavci postavili v izredno živahni javni razpravi, so poudarili na seji občinskega sveta Zveze sindikatov v Škof j i Loki, ko so obravnavali predlog omenjenega dogovora. Nadalje so poudarili, da dogovor zahteva preveč dodatnih dokumentov in ponovno so zahtevali, da je za vse te dodatne strokovne dokumente potrebno določiti roke izdelave, ki naj bodo čim krajši. Sicer se lahko uveljavljanje dogovora zelo zavleče. Ponovno so na seji izpostavili nekatere pripombe, ki so jih republiškemu svetu Zveze sindikatov posredovali že po javni razpravi o osnutku dogovora pa v predlogu niso upoštevane Tako se v predlogu dogovora različno tolmači uporaba sredstev sklada skupne porabe. Enkrat je dopuščena možnost, da se sredstva porabljajo le za regres za prehrano in ža regres za letni dopust, drugič pa tudi za uresničevanje planirane stanovanjske P°].>tlke m izobraževanje. Člani škofjeloškega sindikalnega sveta so za- Opravičilo V petek. 12. decembra, smo v Glasu na 12. strani objavili zapis o voiaški vaji na območju nekaterih krajevnih skupnosti v kranjski in tržiški občini. Med naštevanjem krajevnih skupnosti, ki ho tako nesebična in ustvarjalno sodelovale v vaji, smo pomotoma pozabili omeniti krajevno skupnost Golnik. Za nenamerno pomoto se krajevni skupnosti in krajanom Golnika ter njihovim organizacijam ter društvom na jiskreneje opravičujemo in prosimo, da naše opravičilo ^sprejmejo / razumevanjem' ^ ntevali. d« mora biti u enotno urejena in predlagajo, se uporabi druga rešitev. Menili so tudi. da je potreba*1 bolje opredeliti merila za izplačevanje dohodka na podlagi rnia*" lega dela in določiti rok. do katerega lahko delavec uveljavlj* zahtevo po dohodku iz minulKB* dela. Pripombo so imeli tudi o* člen, ki določa akontacijo oselc. nega dohodka delavcem zara& zastojev v proizvodnji. Dos predlaga 100-odstotno akontat> jo. Škofjeločani pa menijo, da fV-prečje osebnega dohodka zadnji treh mesecev ni stimulativno z*-prizadevanja, da se zastoji čimprej odpravijo. Menijo, da delavci ne bodo zainteresirani za čiav hitrejšo odpravo zastojev v proizvodnji, če bodo dobivali enak* dohodke, če delajo ali ne. Zato predlagajo vsaj za 10 odstotke* nižjo akontacijo. Družbeni dogovor tudi predlaga naj bi jubilejne nagrade za 1» 20 in 30-letno delo začeli n*k> meščati z družbenimi priznanji Ker pa smo jubilejne nagrade komaj uveljavili in šele dosegli. ^ jih izplačujejo v vseh delovnih ganizacijah. jih ne bi kazalo tata ukinjati. Na seji so predlagali, bi ob delovnih jubilejih podel.*-vali nagrade in najbolj prizadev-nim delavcem tudi družbena priznanja. Izredno veliko je bilo tudi razprave o neenakih delovnih pofp" jih in s tem o neenakih pogoj* pridobivanja osebnega dohodka Tak primer je zlasti kmetijstvo Čeprav se ta pripomba ne narvasa na predlog dogovora, so pripodbaj posredovali republiškemu s*tM Zveze sindikatov, da jo upošteva v drugih dokumentih. V ostalem delu pa so na sen občinskega sveta Zveze sindikatov Skofja Loka dogovor o skupnih osnovah za oblikovanje in delitev sredstev za OD in skupno porabo podprli, ker pomeni korak naprej pri uresničevanju delitve po delu. L. Bogataj {krajni čas a temeljit premislek skupni seji komiteja občinske konference ZKS [predsedstev občinskega sveta ZSS, OK SZDL ZSMS so spregovorili o aktualnih nalogah lunistov v škofjeloški občini po 8. seji CK ZKS 5. seji CKZKJ najbolj aktualnimi nalogami, •jajo iz sklepov 8. seje C K ZKS i Kje CK ZKJ. je tudi v ki občini krepitev odločanje '•'ft ljudi, krepitev dohodkovne ■osti in sprememba sestave tva. prizadevanja za enot jugoslovanskega trga in uve-faue ekonomskih zakonitosti v ■retvu. uvajanje zahtevnejših »ov v proizvodnjo in seveda izvoza. Kot so poudarili na seji komiteja občinske kon-ZKS in predsedstev občin-»veta ZSS, občinske konfe- rence SZDL in ZSMS. mora politika gospodarske stabilizacije postati temelj vseh razvojnih programov in cilj družbene prakse. Izvoz mora postati osnovna usmeritev. Sedanji izvozniki, med njimi so največji Alpina. Iskra in Šešir, si morajo prizadevati, da prodajo na tuje se povečujejo, ob sedanjih pa imajo možnosti za vključitev v mednarodno menjavo dela tudi Etiketa in Kladivar iz Žirov, Tehtnica iz Železnikov ter Jelovica in še nekateri drugi. Vendar pa bo ta vključi- kranjske občinske konference SZDL onta še nima avega smisla etična zveza je organizacija, kjer se sooča-Meresi delavca v združenem delu in krajana v Ijevni skupnosti — Večtirnost političnega dela forumstvo slabi frontovsko vlogo Socialstične obenem pa tudi učinkovitost delegatskega a — Pomen delovanja v sekcijah, problem-zborih in celicah hišne samouprave ->rave na akcijo NNNP 1 — Poročilo o delu občinske ace SZDL Kranj med majem in decembrom letos, pro-u smeri te v za prihodnje krajevne konference SZDL (le poslej Še niso sestale) in govor Zanika občinske konference g Kranj Francija Thalerja so fenova razpravi na ponedeljkovi občinske konference SZDL } ki je imela programski zna- .ska konferenca je v poročilu - svojo organiziranost, metode ■ Predvsem pa dejavnosti, kate-bila v zadnjem letu namenje-••jvečja pozornost. Gre pred-] za stabilizacijska prizadeva-** srednjeročno planiranje, za ije delegatskega sistema in rtev političnega sistema na-katerega cilj je uveljavitev delovnega človeka in ob-Ejer iskanje skupnega, družic interesa. Ob tem so izstopale Ljjkatere druge aktivnosti kot ffi razprava o stanovanjskem r^*rstvu, problemske konferen-C*kcije ter naloge pri vzgoji in P*fcvanju. Široka je bila aktiv-vedno bolj frontovska in lgwka, čeprav prav slednje še ni zaživelo. Franc Thaler. K?daik občinske konference Wv je v govoru o nalogah SZDL ^•bej opozoril, da bo potreb-*eč sekcijskega dela, kjer se Jfcjo interesi ljudi, da bo nujen y$ posluh za drobne probleme da bo nujna večja učinkovitost 10 večji nadzor nad uresniče-«j dogovorjenega in da bo na-&ZDL v prihodnje mobilizirati z* uresničitev skupno dogovorni je v. SZDL mora postati družbenopolitičnega in dru ž življenja v občini, ki se mora ob akciji NNNP, ob obliko-potrošniških, poravnalnih in drugih svetov v krajevni in vala i< samoupravi, pri obveščanju stemu. 'ODelju delegatskega odločanja. izobraževanju in krepitvi ljudske obrambe in družbene samozaščite. Nekatera programska izhodišča so bila še posebej izpostavljena na ponedeljkovi konferenci. Sindikat se mora bolj vključiti v delo SZDL na terenu. Tesnejše bodo vezi med združenim delom in krajevnirjii skupnostmi, manj bo primerov, ko v tovarni ravnamo kot delavci z drugačnimi interesi, v krajevni skupnosti pa kot občani s spet drugimi interesi. Vključevanje sindikata v SZDL je način preseganja te dvoličnosti. SZDL mora postati vzpod-bujevalec kulturnega izobraževanja ljudi in ustvarjanja na socialističnih in humanističnih osnovah, SZDL pa je tudi organizacija za skupno iskanje načinov razreševanja raznih problemov (invalidi itd.) ter mesto za družbenopolitično uveljavitev mladih, ki jih tarejo številni in ne le prostorski problemi. Veliko besed je bilo namenjenih frontnemu delovanju SZDL. Tak način dela se uveljavlja, vendar se še marsikje frontno delovanje zožuje na forume in ne na organizacije. Delegati še nastopajo kot posamezniki in ne kot prenašalci stališč organov in organizacij, ki jih zastopajo. O eni ali isti stvari še vedno razpravljamo po večkrat, čeprav bi to lahko opravili na enem mestu, v SZDL. So še mnenja, da naj SZDL razpravlja o manj pomembnih zadevah, prav tako pa tudi primeri, ko se naša najmnožičnejša organizacija vključuje v razreševanje problematike prepozno in ne že na začetku, ko se bitka začenja. Precej je še problemov, ki jih bo treba odstraniti do doseganja fron-tovskega značaja SZDL, vendar nikjer nismo več na začetku. Vemo, kako je treba delati, so dejali na konferenci, predvsem pa se je treba zavedati, da. bo fronta dobro delovala le v utečenem delegatskem si- tev možna le prek lastnih dosežkov, zato je nujno, da v vseh delovnih organizacijah krepijo razvojne oddelke in podpirajo inventivno dejavnost. Tako bi kazalo dati več spodbude delu Zavoda za hladilno tehniko v LTH, podobno kot se vse bolj uveljavlja Alplesov inženiring. VeČ poudarka pa bodo morali dati lastnemu oblikovanju tudi v Alpini in Jelovici. ~ Nič manj niso v tem trenutku aktualne povezave dela in sredstev. Tako je nujno potrebno združiti moči v gradbeništvu, reorganizirati je potrebno delovno organizacijo Iskra Široka potrošnja, ker ima Iskra Železniki vse pogoje, da postane stamostojna delovna organizacija, ki bo povezala kovinsko indu-stijo v Selški dolini. Nujna je tudi povezava zadružništva v okviru enotne organizacije, z namenom, da se poveča ekonomska učinkovitost. Planirane gospodarske investicije so že vedno preobsežne, ker posamezne delovne organizacije še vedno računajo na denar, ki ga ni. Zato se bo potrebno ponovno dogovoriti, kako izpeljati najbolj nujne. Gre za naložbe ABC Loka v skladišča, pekarno, rezerve in trgovino, livarno v LTH. nameravano investicijo Tehtnice v Železnikih, LTH v Poljanah, Kladivarja v Zireh, žage GZ Sora Žiri in Jelovice v Preddvoru. Podprli so stališče, da morajo banke podpreti tudi manjše delovne organizacije v tekstilni, čevljarski in kovinski stroki, saj se je pokazalo, da prav majhni delovni kolektivi rešujejo likvidnost Gorenjske banke in jih je zato potrebno obravnavati kot enakovredne komintente. Pri negospodarskih investicijah pa bodo najpomembnejše naložbe v osnovno šolstvo, v zdravstvo in otroško varstvo. Zelo velike potrebe pa so tudi glede vlaganj v kulturno dediščino. Pereče je vprašanje Visokega, propada škofjeloški in puštal-ski grad, nujna je obnova kulturne dvorane v Zireh. Nujna so tudi dodatna vlaganja na Starem vrhu in Soriški planini, ker bo sicer škoda veliko večja od potrebnih vlaganj. . Vse bolj pomembne postajajo dohodkovne povezave. Kot primer so na seji izpostavili nujnost dohodkovne povezave med kmetom in zadrugo ter med gozdarji in lesarji. Nesprejemljivo je namreč, da ima lesar denar za uvoz lesa, nima pa ga za pogozdovanje. Po drugi strani pa je kmetijstvu treba zagotoviti večje možnosti proizvodnje in predvsem večjo stabilnost. Če naj bi dosegli 85 odstotno samooskrbo, bo treba letno kmetijstvo vložiti med 20 in .3.STRAN O LAS Vladimir Silič, delegat Gorenjske na 2. konferenci ZSS: »Čisti računi — dobri prijatelji« Med osemindvajsetimi delegati na 2. konferenci ZSŠ v sredo v Ljubljani, se je k razpravi prijavil tudi Vladimir Silič, predsednik sveta za oblikovanje dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke pri Občinskem svetu ZSS Radovljica. . 30 milijonov nepovratnih sredstev, kar je dva do trikrat toliko kot sedaj. To pa pomeni le 0,40 odstotni prispevek, računan od višine bruto osebnih dohodkov, temveč prispevek 'v višini 1 odstotka. Odločitve o tem ne bi kazalo predolgo odlagati. L. Bogataj Konkreten je bil. kot je bila konkretna večina razpravljavcev, in se lotil svobodne menjave dela in delitve po delu v delovni skupnosti skupnih služb v delovni organizaciji. Za primer je vzel Verigo Lesce, kjer so že v letu 1978 izdelali koncept programa svobodne menjave dela. Zadali .so .si nalogo, da bi izdelali tak sistem delitve po delu in rezultatih dela, ki bo postavil v enak položaj tako delavce v neposredni proizvodnji, kot strokovne delavce in administrativne delavce v delovni skupnosti skupnih služb. Pri uresničevanju zamisli so prišli do zaključka, da brez urejene svobodne menjave dela med delavci tozda in DSSS ni možno izdelati učinkovitega sistema delitve po delu in rezultatih dela. da brez programa svobodne menjave dela ni mogoče uspešno obvladati odnosov med toz-dom in DSSS in da je moč samo s točno določenimi nalogami, ki jih za tozde opravljajo skupne službe, ustrezno organizirati delo v delovni skupnosti, voditi ustrezno kadrovsko politiko in preprečevati boho-tenje administracije. Program je vseboval elemente to je skup nalog, o katerih se sporazumevajo tozdi in skupne službe. Osnovna zadolžitev elementov je podana v Samoupravnem sporazumu o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med delavci v tozdih in DSSS. Elementi so bili razčlenjeni na dela, ki se bodo opravljala v tistem letu. Določeni so bili tudi standardi za količino in kvaliteto, torej tudi potreben čas. oziroma potrebno število izvajalcev ustrezne strokovnosti. Postavljeni pa so bili tudi ključi delitve, koliko dela bo opravljenega za posamezni tozd. Celoten program je bil na koncu še ovrednoten. Materialne stroške in vse druge stroške, ki so sodili sem. so dodali, vendar za vsako Or- ganizacijsko enoto v sestavu skupnih služb ločeno. Na tak način bi bilo možno ugotavljati uspešnost posameznih služb v DSSS. in ves sistem bi moral biti dobra osnova za organizirano delo. smotrno zaposlovanje, obvladovanje odnosov med tozdi in DSSS. ter osnova za uveljavitev delitve po delu in rezultatih dela. Pojavila pa se je vrsta zavor: ves program je zahteval strokovno precej zahtevno delo. posebno še. ker je bila to povsem nova zvrst dela. Odpori so bili občutni, ker so delavci v DSSS videli, da bodo odslej njihove naloge natančno določene in tudi kontrolirano njihovo uresničevanje. Prav zato so se pojavile težnje, da bi v programe vnesli tudi taka merila, ki bi pomenila manjšo možnost nadzora. Iz tozdov je bilo pa slišati očitke, da so stroški skupnih služb previsoki, namesto, da bi za del dohodka, ki ga dajo skupnim službam, zahtevali čim bolje opravljeno delo. Finančne službe za te spremembe tudi niso imele posluha in namesto, da bi se ugotavljalo, kakšen je bil dohodek skupnih služb glede na uresničevanje programa, je bil dohodek avtomatično enak stroškom poslovanja. Zaradi vsega tega je delo ostalo le na pol opravljeno: narejen je bil program, ni pa prišlo do ugotavljanja uresničevanja programa in s tem do oblikovanja dohodka DSSS na osnovi uresničenih nalog. Posledica tega je tudi, da delavci ne morejo biti pravilno stimulirani po uspešnosti poslovanja. Pojavljajo se očitki o neučinkovitosti in preštevilč-nosti skupnih služb, kažejo se pa tudi želje po ustanavljanju lastnih služb v tozdih, kar pa je skrajno nesmotrno. Ugotovili pa so, da sistem delitve lahko uspešno deluie tam, kjer ga ne zadevajo merila iz programa svobodne menjave dela. Doseženi so bili rezultati pri omejevanju nadurnega dela, z dobro izdelanim razvidom del in nalog so v eni od organizacijskih enot uspeli celo zmanjšati število administrativnega kadra. Na koncu je tovariš Silič še poudaril, da uvajanje svobodne menjave in delitev po delu ni samo delo sindikata, temveč vseh strokovnih delavcev in poslovodnih organov. Urejen sistem delitve po delu je v bistvu tisti pripomoček, ki bo omogočil lažje vodenje, saj bodo delavci že zaradi stimulativnega načina delitve zainteresirani za dosledno izpolnjevanje delovnih nalog. Urejena svobodna menjava dela med delavci tozdov in DSSS poleg ostalega pomeni tudi čiste račune, čisti računi pa dobre odnose, tovariš Silič. je pribil D. D. Osnovno šolstvo in razvoj celodnevnega pouka v Kranju Samo denar ne kroji kvalitete Eno osnovno šolo bo mogoče v prihodnjih petih letih zgraditi v kranjski občini, vendar to ne pomeni koraka nazaj pri celodnevni šoli in oddelkih podaljšanega bivanja, temveč spodbuda kvalitetnejšemu vzgojnemu in izobraževalnemu delu ter boljšemu izkoriščanju sedanjih zmogljivosti, je sodil v razpravi o tej problematiki komite občinske konference Zveze komunistov Kranj J. Košnjek KOMANDA GARNIZONA STANE ŽAGAR KRANJ in ZVEZA KULTURNIH ORGANIZACIJ KRANJ VABITA NA KONCERT OB DNEVU JLA v petek, 19.12.1980 ob 18.30 v kinu Center Kranj Slavnostni govornik, podpolkovnik SIRO NIKOVIĆ Sodelujejo: Akademski komorni zbor Kranj, Folklorna skupina Sava Kranj, Oktet Sava Kranj in napovedovalec Janez DoJinar KRANJ — Tri nove osnovne šole so načrtovali Kranjčani v prihodnjem srednjeročnem obdobju, pa je realna ocena pokazala, da bo denarja le za eno, ki naj bi bila nared leta 1985, mora pa biti tam in takšna, da bo največ prispevala h kvalitetnemu razvoju vzgoje in izobraževanja v občini. Z razpoložljivim denarjem, čeprav okrnjenim, bo treba doseči čim več. To je bilo osnovno stališče komiteja občinske konference ZKS Kranj, ki je v torek obravnaval stanje na področju osnovnega šolstva in razvoj celodnevne šole. Ne samo komite in organi družbenopolitičnih organizacij ter izobraževalne skupnosti, ampak tudi delavci v vzgoji in izobraževanju so se zavedali tega dejstva in spoznali, da je to prispevek k ustalitvenim prizadevanjem, vendar so klub temu še rezerve za boljše delo v kvaliteti. Ključ reševanja te problematike in napredka tiči v skrbi za nove kadre v vzgoji in izobraževanju, v stalnem izobraževanju sedanjih, v vnašanju elementov cel*xinevne šole v po daljšanV bivanje in v ^agoiavljan ju takšnega družbenoekonomskega položaja delavcev v vzgoji in izobraževanju, da bodo le-ti še bolj spoznavali, kako cenjeno in družbenopo-membno je njihovo delo. V Prihodnjih petih letih je treba zagotoviti normalno delo šol in polno izkoriščenost kadrovskih in drugih možnosti, ki jih imamo. Ločevanje vzgoje od izobraževanja nima osnove, ampak sta obe dejavnosti medsebojno povezani brez razmejitve. Za doseganje kakovostnih ciljev ob omejenih gmotnih možnostih pa so odločujoči še nekateri drugi elementi. Gre za ugotovitve, da šole, ki vzgajajo učiteljski kader, prepočasi sledijo spremembam v učnovzgoj-nem procesu in sistemu izobraževanja sploh, da ima samoupravljanje v šolskih kolektivih še določene vrzeli, da se vzgoja za samoupravljanje preveč jemlje kot predmet in ne kot praktično delo in usposabljanje, da bi kazalo zasnovo nekaterih predmetov posodobiti in da je treba obogatiti oblike družbenopolitičnega izobraževanja delavcev v vzgoji in izobraževanju. Omenjena stališča komiteja temeljijo na praktičnih spoznanjih. Odstotek učencev kranjske občine, vključenih v celodnevno šolo, dosega sedaj 13 odstotkov, z načrtovano novo šolo pa bi se dvignil na 17 odstotkov. Kljub prostorskim stiskam bi bilo uvajanje dvoizmenskega pouka na celodnevnih šolah korak nazaj. Iskati je treba druge možnosti. Po nekaterih šolah so možna popravila in razširitve. Podaljšano bivanje mora dobiti več elementov celodnevne šole, vendar morajo biti kadri v podaljšanem bivanju enako strokovni in tudi nagrajevani. Vezi med šolo in podaljšanim bivanjem se morajo utrditi in več mora biti prepletanja. Sedaj so še precejšnje kadrovske težave, vendar jih utegne biti v prihodnjih letih manj. Priliv učiteljev na šole bo normalnejši in skladnejši z načrti, saj bomo na Gorenjskem tudi sami izobraževali za te potrebe, zaradi ostrejše politike zaposlovanja pa bo manj možnosti, da bi se ti kadri zaposlovali drugje. To so realne perspektive, ki hrabrijo, da bodo cilji razvoja osnovnega šolstva in celodnevne Šole v kranjski občini lažje uresničljivi. Strokovne vzgojnoizobraževalne ustanove se že lotevajo nekaterih akcij, prav tako pa bo treba o omenjenih stališčih komiteja razpravljati po vseh osnovnih organizacijah Zveze komunistov na šolah, prav tako pa tudi po vseh učiteljskih koJeJttivih_._ ____ J Košnjek G L, A S4.STRAN. GOSPODARSTVO Predlog kranjskih kmetijcev Množično zavarovanje živine Pobuda za množično zavarovanje živine v kranjski občini je pomemben korak pri napredku živinoreje — Nizek odstotek zavarovane živine, čeprav so bolezni pogoste in zaradi njih utrpijo rejci in z njimi družba precejšnjo škodo KRANJ — Pobudniki za množično zavarovanje živine v kranjski občini so v predlog izvršnemu svetu občinske skupščine, ki je to problematiko v sredo že obravnaval, zapisali, da kaže oblikovati samoupravni sporazum ali pogodbo o obveznostih zainteresiranih za taktno obliko zavarovanja, da je treba s pobudo seznaniti zadružni svet Gorenjske kmetijske zadruge, da je množično zavarovanje tudi oblika proizvodnega povezovanja rejcev, klavnice in mlekarne, da kaže v zavarovanje vključiti tudi živino družbenega sektorja in da naj o tej problematiki temeljito razpravlja kranjski izvršni svet. Zadružni svet Gorenjske kmetijske zadruge se je s predlogom že seznanil in z njim soglašal. V zavarovanje kaže vključiti tudi teleta, stara od deset dni do treh mesecev, ker so v tej starosti bolzni pogoste, prav tako pa tudi konje in ovce. Predvsem pri ravninskih kmetih je opasen določen pomislek do predloga, vendar je bil zadružni svet zanj. Menil je, da bi zavarovalno premijo razdelili na deleže: 40 odstotkov premije naj bi plačal lastnik živine, 48 odstotkov proračun ali kmetijski intervencijski sklad, 10 odstotkov mlekarna, dva odstotka pa Gorenjska kmetijska zadruga. Komisija za pospeševanje kme-- tijake proizvodnje pri izvršnem svetu kranjske skupščine je bila glavni pobudnik množičnega zavarovanja in je ob tej problematiki pripravila analizo. Živino spremljajo nevarnosti Številnih bolezni, ki zmanjšujejo prirejo mesa in proizvodnjo mleka. Mnogokrat v boleznih ni pomoči in je ishod zasilen zakol, kar je za rejca in družbo nenadomestljiva škoda. Zavarovalnina je v tem primeru element socialne varnosti rejca, ki nadomesti škodo. Tega se še premalo zavedamo, čeprav je premija za rejca precejšen strošek, vendar v primerih nesreč ali bolezni veliko pomeni. Zanimivi so lanski podatki o zavarovanju živine v kranjski občini. Od 19.000 govedi v zasebnem sektorju jo je bilo NA DELOVNEM MESTU Alojz Kralj, skladiščnik mlevskih proizvodov Dvorišče pred staro Fockovo vilo ob kokrškem mostu v Kranju, kjer je danes poslovalnica in skladišče Zitoprometa Senta nikoli ni brez go obov. Ce jih nikjer ni videti, se dvignejo s tal in odlete, ko zapelješ na dvorišče z avtom. Stalni gostje če ne prav domovalci. so tu. Vb kaj bi tudi ne bili, ko pa je na tleh najti vedno kaj za pod zob. Dvorišče je njihovo, pa čeprav je polno tovornjakov, čeprav skla- zavarovane 1e 3500 ali 18,4 odstotka. Zavarovalnine so bile večinoma nizke, kar pomeni v primerih nesreč nizko pokritje škdae, po drugi strani pa je bilo tudi pokrivanje stroškov zdravljenja težko. Predlog novega množičnega zavarovanja je vzpodbudnejši, popolnejši in organiziranejši. Množično zavarovanje bi znižalo premijo, obenem pa povečevalo zavarovalnino v primerih bolezni, poginov ali zasilnih zakolov. Zdravstvena zaščita bo popol- Nova pogodba s Sovjetsko zvezo V prostorih moskovskega hotela Inturist so predstavniki Iskre in SZ podpisali pogodbo o dobavi telefonskih central v Sovjetsko zvezo v vrednosti 35 milijonov dolarjev, s čimer se celotna vsota letos podpisanih pogodb povečuje na vsoto, ki presega 80 milijonov dolarjev. Po tej pogodbi bo Iskra izdelala za Sovjetsko zvezo medkrajevne telekomunikacijske centrale. V Iskri so namreč z inovacijo razvili elektro-nizacijo telefonskega sistema. V imenu Iskre sta pogodbo podpisala glavni direktor Iskre — Com-merce Ilija Medic in predsednik kolegijskega poslovodnega organa kranjske Iskre Aleksander Mihev, na sovjetski strani pa predsednik sovjetskega zunanjetrgovinskega združenja V. Klinov in direktorica podjetja Sistemi Jelena Oparina. Slovesnega podpisa sta se udeležila tudi pomočnik sovjetskega ministrstva za zveze I. Ravnic in predsednik kolegijskega poslovodnega organa SOZD Iskra Anton Stipa-nič. Kot je povedal direktor moskovskega predstavništva Iskre Franc Ferkolj, se s podpisom pogodbe nadaljuje že utečeno sodelovanje Iskre s Sovjetsko zvezo. Vse to kaže, da se bo to sodelovanje v naslednji petletni še razširilo. Pri tem ne gre zgolj za medsebojne trgovinske odnose, temveč tudi za razširitev koopera-cijske proizvodnje in za vzgojo sovjetskih kadrov za upravljanje Iskri-nih sistemov. nejša, kar bo prispevalo k redkejšim primerom poginov ali zasilnih zakolov. Rejec bo. varnejši, družba pa bogatejša zaradi zdrave živine, stalnejše mlečne in mesne proizvodnje ter večje zaščite. Do predloga množičnega zavarovanja se je tudi že opredelil Zivinorejskoveterinarski zavod Gorenjske. Že nekaj let se zavzema za uvedbo množičnega skupinskega zavarovanja živine na Gorenjskem. Doslej je bilo na tem področju premalo medsebojne dohodkovne povezanosti, kar ni Vzpodbujalo živinorejske proizvodnje. Za kranjsko občino ta ugotovitev še posebej velja, saj se je zavarovanje uveljavljalo v glavnem v hribovitih predelih in pri rejcih, ki imajo slabše hleve, slabo živinsko krmo, pogoste bolezni in težje dostopno veterinarsko službo. Sedaj je ugoden trenutek, da ob pripravljenosti zainteresiranih, od zavarovalnice, do organov skupščine, rejcev, mlekarjev in mesarjev, uresničimo zamisel, ki bo poživila mesno proizvodnjo in proizvodnjo mleka, za kar Gorenjska ob prizadevanjih za več domače hrane vseh možnosti še ni izkoristila. J. Košnjek Iskra dobila nagrado Avnoj V ponedeljek je bila v palači federacije v Novem Beogradu slavnostna seja odbora za nagrado AVNOJ, na kateri je predsednik skupščine SFRJ Dragoslav Marković izročil letošnje nagrade AVNOJ. Iz Slovenije sta nagrado prejela prof. dr. Metod Mikuž za delo pri raziskovanju novejše slovenske zgodovine in sestavljena organizacija združenega dela Iskra. Nagrada AVNOJ, ki jo vsako leto podeljujejo posameznikom in delovnim kolektivom za napore in prizadevanja pri razvoju naše socialistične družbe, je najvišje priznanje Jugoslavije. Nagrada, ki jo je prejela Iskra, pomeni priznanje in nagrado za delo in uspehe 30 tisoč delavcev, ki so v treh desetletjih zgradili ta industrijski gigant, katerega temelji so bili postavljeni že med NOB v partizanskih delavnicah. Pomeni tudi priznanje prizadevanjem, da si z lastno tehnologijo utrejo pot tudi v mednarodno delitev del«-_L, F?. j diščniki vneto pometajo pred pragom skladišča ali strgajo sneg z dvorišča ... Alojz Kralj pravkar odpravlja stranko, ki je prišla po moko in ješprenj. Avto se da zapeljati povsem do vrat, tako da se papirnate vreče z moko ne močijo na snegu in dežju. Ne, ni se treba mučiti stranki j zato so tu skladiščniki, da jim blago predajo pa tudi nalože. Hitro je opravljeno: le prvi izvod računa je treba oddati skladiščniku. Pa je že naloženo. Le še odpis iz zaloge in lahko pride naslednja stranka ... Danes, ko je takole slabo vreme, pa torek, ko so parni nevozni jih bo zagotovo manj. Ce je preveč dela ni prav, če ga je premalo pa spet ne. Saj se človek še ogreti ne more. Nestrpno se prestopa na vratih skladišča in pogleduje, če je še kdo za postreči. Iz Bele krajine je doma Alojz Kralj. Iz Podzemlja v bližini Gradaca. kjer so bile partizanske bolnice in od koder so poletela letala v Bari. Otrok je bil tedaj Alojz Kralj, toda že 1943 je bij kurir v Gradcu pri rajonskem odboru OF, 1944 pa kurir pri Okrajnem ljudskem odboru v Metliki. Dvajset let je že v Kranju in osem let pri Zitopro-metu skladiščnik. Izdajanje in sprejemanje vseh mlevskih izdelkov, žit in živinske krme je njegova naloga. Trenutno imajo na zalogi moko tip 500, 800 in 1100, pa razne vrste testenin, koruzo, živinsko krmo, krmilno moko. otrobe, škrob itd. Največ hodijo ljudje sem po moko in krmila. Gospodin je pravijo, da je za peko »senta« moka najboljša: lep visok in rumen kruh se speče iz nje. Tudi zdaj, ko je malce bolj temna. Zadnje čase je embalirajo tudi v kilogramskih in dvokilo-grarnskih vrečah — po deset in dvajset kilogramov skupaj, da je bolj priročno za gospodinjstva. Jo pa dobite seveda tudi v vrečah po 25 kilogramov in več. V teh letih, kar je Zitopromet v Kranju, so se ga ljudje privadili in odjemalcev tu ne manjka. Največ dela, pravi Alojz, je avgusta in septembra, ko odkupujejo tudi žita. največ pšenico, in jo takoj zamenjujejo za moko. Največ je kmetov i/ okolice Kranja, prihajajo pa tudi od Ljubljane, iz Poljanske, Selške doline, iz Tržiča, pa tudi z Dolenjske. Najtežje za skladiščnika je seveda dvigovanje vreč, ki imajo največkrat po petdeset pa tudi več kilogramov. Težaško delo, toda osebni dohodek je k temu resnično premajhen, meni Alojz. Preko 30 let delovne dobe ima za sabo. pa dobi skupno 7.500 dinarjev. Pa si celo zimo na mrazu — kuriti pri moki in žitu seveda ne smeš — poleti pa na vročini. Pa vseeno ima svoje delo rad. Na zemlji je zrastel, tudi v kmetijske* šolo je hodil. Zemlja, žito. to je življenje. Pa smo takole zapustili kmetijstvo! Zdaj hočemo popravljati. Le malo pozno smo se tega zavedli, pravi Alojz. Ko je stvar že slaba, se težko spet popravi... D. Dolenc Tudi v prihodnje bo v kemični tovarni Exoterm na Polici pri Naklem \vtika skrb posvečena izboljšavi pogojev dela v proizvodnji. — Fato: D. Dolenc Delavci »ujeli« režij ce S pravilnim nagrajevanjem po delu so v kranjskem Exotermu z 2-odstotno nižjo zaposlenostjo povečali proizvodnjo za 9,7 odstotka — Letos že blizu 20.000 ton pomožnih metalurških in livar-skih sredstev — Uvoz pokrit z izvozom — V\ prihodnje modernizacija in razvoj prva skrb Kranj — V Exotermu Kranj, kjer izdeljujejo pomožna metalurška in livarska sredstva za železarne in livarne širom po Jugoslaviji, so letos še posebno zadovoljni s svojim delom. Z 2 odstotkoma manj zaposlenih so dvignili fizični obseg proizvodnje za 9,7 odstotka v primerjavi z lanskim letom in tako bodo do konca leta izdelali blizu 20.000 ton prepotrebnih izdelkov za našo železarsko industrijo, za taljenje in litje jekel in železnih litin, kot na primer bakra, aluminija, cinka in magnezija ter njihovih zlitin. Vrednostno to pomeni 330 milijonov dinarjev. Izvoz bo do konca leta v primerjavi z lanskim večji kar za četrtino in bo vrgel blizu 2,2 milijona dolarjev. In ves gre na konvertibilno področje! Lani so bili med tistimi delovnimi organizacijami na Gorenjskem, ki so izvažali največ na zaposlenega. Tudi letos jim tu dobro kaže in pričakujejo, da bodo dosegli 13.300 dolarjev izvoza na zaposlene- *a- ... Stabilizacijsko obnašanje je v Exotermu že v navadi, vendar zadnja leta ji dajejo Še močnejši poudarek. V gospodarskem načrtu za leto 1980 so sprejeli sklep, da ne bodo več zaposlovali v režijo, temveč samo še v proizvodnjo. Z novim načinom nagrajevanja po delu -normiranje je uvedeno po nekoliko omiljenem vvork factor sistemu — se je v neposredni'proizvodnji dvignila produktivnost in z njo seveda tudi osebni dohodek do take mere, da nekateri kvalificirani delavci zaslužijo po 30 odstotkov več kot po starem načinu nagrajevanja in nekateri so že dosegli, nekateri pa celo presegli osebne dohodke delavcev s srednjo izobrazbo v skupnih službah; tu so se osebni dohodki dvignili le za 12 odstotkov. Težki so pogoji dela v njihovik proizvodnih obratih in zadnja leta l prizadevajo, da bi jih kar najbobj izboljšali. Celo staro milijardo so *| zadnjih dveh letih vložili v uredite* | mikroklimatskih pogojev na ddssf nih mestih v proizvodnji, vendar i zavedajo, da jih tu čakajo še veH naloge. V srednjeročni program so dali i prvo mesto modernizacijo in doprf nitev zmogljivosti pomožnih livarn skih in metalurških sredstev. Ea pravljajo pa tudi povsem nov udg lek, namenjen prav tako metalui ji: ognjevzdržne oblikovan ce proizvodnjo železa in jekla. V načr pa imajo tudi energetske surovi Pri vsem tem bodo zaposlili i vsem lastne strokovnjake in d0{ institucije. Tudi doslej so vt svojih izdelkov razvili na lastnega raziskovalnega dela, naslednjem srednjeročnem raj pa bo raziskovalno delo njiho«] osrednja naloga. S posebno pozornostjo gledaj | tudi na družbeni standard delavcu* in so med redkimi kranjskimi defe*~ nimi organizacijami, ki se lahk? pohvalijo, da nimajo nobene prošaj* za stanovanje starejše od dveh k<% Veliko stanovanjskih probleme* A rešili s stanovanjskimi krediti. kup& pa so tudi 9 ležišč v novem sami** domu na Planini. Tudi za primer*? letovanje delavcev so poskrbeli in5*" v zadnjih letih v ta namen kupili «p morju 20 ležišč. Za 150-Člaw*i kolektiv to seveda še ni do« vendar se kar precejšnje Sta1 njihovih družin lahko zvrsti v dopustov v lastnih počitniški^ sobah. Primerno rešeno pa iraafl tudi družbeno prehrano: lasti kuhinje sicer nimajo, prizadevi si. da bi imeli delavci na obeh ixr nah tople obroke. D. Dolenc KLADIVAR 64226 ŽIRI YUGOSLAVtt TOVARNA ELEMENTOV ZA AVTOMATIZACIJO Razpisna komisija pri DS DO Kladivar Žiri v skladu s določili statuta razpisuje dela in naloge INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA Za individualni poslovodni organ je lahko imenovana oseba, ki poleg pogojev, določenih z zakonom, izpolnjuje še naslednje pogoje: da ima višješolsko ali srednješolsko izobrazbo tehnične, ekonomske ost-roma pravne smeri, da ima najmanj 3 oziroma 5 let delovnih izkušenj pri samostojnem opravljanju del in nalog v gospodarstvu. da ima pravilen in ustvarjalen odnos do uveljavljanja samoupravljani« in da je družbenopolitično aktiven, da je bil pri svojem delu uspešen in pokazal vodstvene in organizacijske sposobnosti, .... • » • da izpolnjuje pogoje, ki jih zahteva družbeni dogovor o uresničevanju kadrovske politike V občani Skofja Loka. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o i^$«v«*J* rarpi-sanih pogojev na naslov Kladivar Ziri, 64220 Ziri, Dobracevs 182, s pripisom »Za razpisno komisijo«, v 15 dneh po objavi razpisa. Nepopolnih in nepravočasnih prijav razpisna komisija ne bo upoštevala. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 8 dneh po sklepu delavskega aveta o imenovanju. I* z »«■: Ka J* P" ■ Po 16. DECEMBRA 1980 5.STRAN G LAS TRŽIČ a DRUŽBENO-1CNEGA ZBORA ine občine Tržič, i iek, 22. decembra, uri v mali sejni -kupsčine občine" ■ -3 ZBORA 2ENEGA DELA -('ine občine Tržič, 24. decembra, r. uri v veliki sejni -kupščine občine a ZBORA KRA-MH SKUPNOSTI • -ipščine občine Tržič, -da. 24. decembra, 17. uri v mali sejni oi skupščine občine dnevni red L?* ■•»tovitvi sklepčnosti bodo dele-F, 'Ustavljali o zapisnikih zadnjih £• * • »resnicevanju sklepov, zatem ■ **o obravnavali. J*"*0* dogovora o temeljih druž-plana obćine Trtic za ob-*+* 1981 - 1985 JB"*«g dogovora o skupnih teme-• planov gorenjskih občin za ob-*+# 1981 - 1*85 **dlog družbenega dogovora o ^■tsnbah in dopolnitvah druž-J*«f» dogovora o uresničevanju •■•ravske politike v SR Sloveniji "ročilo o izvajanju dogovora o tauieevanju družbene usmeritve '*ipoic.janja dohodka v občini Tržič ***«g odloka o spremembi odloka 'proračunu občine Tržič za leto »tj ***og valorizacije sredstev občin-** adravatvene in izobraževalne **Baoa4i Tržič za leto 1980 **e-dicije, in razstavi jalcem ter obiskovalcem sejmov zagotoviti enake pogoje, kot jih imajo v drugih sejemskih središčih. Ne kaže pozabiti, da so razstavljalci in obiskovalci od drugod pozorni, kako jih kraj na sploh »prejme, kaj jim ponudi razen sejma, kakšne so možnosti drugih aktivnosti, izletov, ogledov zanimi- MARCA HO LED! Številni vzroki, predvsem /ta težak teren, pomanjkanje materiala in vreme, so prispevali, da se je gradnja večnamenske dvorane na sejmišču zavlekla. Gradbeni odbor, ki dela izključno na prostovoljni osnovi, se trudi, da bi bil objekt ob maksimalnih naporih graditeljev čim prej nared. Direktor Gorenjskega sejma Eranci Ekar je sporočil, da je bilo na zadnji seji gradbenega odbora dogovorjeno, da bo ledena ploskev v dvorani poskusno začela obratovati I. marca leta 1981! J vosti, prodaje spominkov, obveščenosti itd Ko Kranj organizira sejme večjega pomena, kot na primer sejem opreme in sredstev za civilno zaščito, gostje, ki jih je nekaj tisoč, pogrešajo prav to. lahko bi rekli, drugo obsejenisko ponudbo Kranja in Gorenjske. Pametna odločitev Poslovnoprireditveni center Gorenjski sejem iz Kranja je pobudnik in investitor novega večnamenskega objekta na sejmišču v Savskem logu, ki ga gradi s pomočjo sredstev družbene skupnosti in denarja, ki ga je združilo kranjsko združeno delo. To bo večnamenski objekt, ki si ga je Kranj že dolgo želel, zato naj nihče ne stoji ob strani. Primeren bo za vse prireditve, vključeval bo umetno drsališče in vse druge potrebne spremljajoče prostore, predvsem pa je pomembno, da se za njegovo rentabilno obratovanje in redno vzdrževanje ne bo treba bata Le kombinacija s komercialnimi prireditvami zagotavlja manj boleče vzdrževanje. To v številnih jugoslovanskih mestih, še posebej pa v tujini že spoznavajo rentabilnost in smotrnost takšnih objektov. Takšna bo tudi kranjska večnamenska dvorana. Ob novogradnji se vedno ostreje postavlja vprašanje, kaj bo s sedanjo halo A. ki š> m dokončana, prav tako pa tudi njene razsežnosti omejujejo njeno večnamensko uporabnost. Kolektiv Gorenjskega sejma jo vzdržuje in modernizira, vendar mora biti pri orgam-zaciji najrazličnejših prireditev obilo improvizacije. V srednjeročnem obdobju se bo torej treba dogovarjati tudi o problematiki sedanje osrednje sejemske hale A. Prav tako gre ob tem za vprašanje celovitega urejevanja Savskega loga. Ljudska oblast se je leta 1947 odločila, da bo log last delovnih ljudi K ranja. Srednjeročna usmeritev sejemske organizacije posega tudi na področje utrjevanja tega zanimivega dela Kranja med strugama Save. Savski otok mora biti predvsem bolje izkoriščen skozi vse leto v korist delovnih ljudi in občanov. So možnosti, d* L postane log trajno zbirališče Kranjčanov ini] ljudi iz okolice, saj so osnovni pogoji tfj uresničitev te zamisli že dani. Sejemsm objekti so iz leta v leto bolje izkoriščeni, prt* tako pa morajo biti tudi ostale površine otoku med strugama Save. Trajno sodelovanje Srednjeročni razvoj Poslovnoprireditvenef* središča Gorenjski sejem v Kranju posveča posebno pozornost vsebini sejemskih prireditev. Posebej so obravnavani samoupravni sporazumi o sodelovanju na sejemskih pri- ■ reditvah. sklenjeni med prireditelji sejmov i» \ delovnimi organizacijami oziroma panogam' Na Gorenjskih sejmih bi se morala videti večina našega združenega dela. večina dejavnosti našega območja, večina panog, ki jih a« Gorenjskem imamo. Zavedati se moramo dejstva, da moramo na domačih sejnsh najprej sami pokazati, kaj imamo, potem pa bodo prišli k nam tudi iz drugih krajev do vine in tujine. Za zdaj se marsikatera naša pomembna organizacija združenega dela nastopanja na sejmih izogiba. Poznani pa aa primeri takšnega ravnanja tudi iz preteklosti Ko pa se je prodaja ustavila, pa je bila želja :s sodelovanje na sejmu izrazitejša. Srednjeročni plan centra opredeljuje M naj bi sodeloval na posameznih sejmih. S te~ bosta lahko v prihodnjih letih obe hah zasedeni, manj pa bo tudi improvizacij, za katere se mora sejem zaradi sedanjih razmer večkrat odločati, da zadosti potrebam nu-stavljalcev in obiskovalcev. PODALJŠAN SO VOLETNI SEJEM Večino bo razveselila odločitev uprave Gorenjskega sejma, da bo letošnji 21. novoletni Gorenjski sejem odprt tudi v nedeljo, 21. decembra. Sedanja sejemska prireditev vzbuja zaradi zanimive ponudbe veliko pozornost. Nad 30.90$ ljudi je že obiskalo sejem. Posebno privlačen je sejem stare in «oc* smučarske opreme, pa kmetijska mehanizacija, prodaja novoletnih jelk in okraskov ter blaga široke potrošnje. Na sejmu je predstavljeno novo Zastavino vozilo Jugo, Planika, Elan, Gorenje, Alpina in še nekatere delovne organizacije pa so pripravile vzorčne prodaje. Slove-nijaavto brezplačno namešča t-or-nostne vzglavnike v osebne avtomobile. Ni. 19 DECEMBRA 1980 7.STRAN G LAS Svoja dela bi podaril Skofji Loki knjižnice pripravili pregledno razstavo let nenehnega dela Loka — Vr ponedeljek. ***mbra. so škofjeloški knjiŽni-pregledno razstavo dela in / "*jeno .sejo delovne skupnosti ***vtii 35-letnic o knjižnice. Javna ■■»ca. ki se je kasneje preimeno-■* knjižnico Ivana Tavčarja, je •*n» odprla vrata 1. decembra * Svoje korenine pa ima v letu "ko so v škofjeloškem mestu {••vili Narodno čitalnico. ••Oeloška knjižnica je poleg **4e edina na Gorenjskem, ki •ovojna leta ni prekinila dela. W »o bile zaradi težav nekaj *ttprte. Zakaj prav v Škof ji Loki fcorda se skriva odgovor v drugi **ni značilnosti škofjeloške **>re. Vse do leta 1962 je slonela na ljubiteljskem delu in da ■W police nikoli niso bile je skrbela vrsta ljubiteljev e« njen knjižni fond v celotni ■^•čni mreži obsega 5].000 knjig W> izposodi preko 150 tisoč knjižnega gradiva. Na preci pride ena knjiga in pol. znaša tri in pol knjige na Hca. Poleg matične knjižnice 5» Loki. ki je pred dvema le-dobila ustrezne prostore, na mreža obsega izposoje-I Zireh. Železnikih. Gorenji Poljanah in Frankovem na-V Zireh in Železnikih sta bili v I letih obnovljeni, po preure- ditvi kliče tudi v Gorenji vasi. Na novo pa bodo v prihodnjem srednjeročnem razdobju uredili izposoje-vališče v Selcih. Knjižnica v Skofji Loki se je že dodobra uveljavila s svojimi kulturnimi prireditvami, s katerimi vsaj delno nadomešča vrzel, ki je nastala z zavlačevanjem obnove loške gledališke dvorane. Lani je imela kar 145 prireditev, med njimi vrsto likovnih razstav in sprečanj z'literati. Med nalogami, ki se odpirajo, je tudi ureditev knjižnice v novem škofjeloškem centru usmerjenega izobraževanja. Tudi tu bo pomoč knjižničarjev nenadomestljiva, tako kot doslej že v številnih knjižnicah v šolah in delovnih organizacijah. M. V. SKOFJA LOKA - »Ko me je Ive poklical, se mi je zdelo, kot da me je od nekje daleč poklical glas iz mladosti. Prevzelo me je čustvo domotožja. Tu so bili gozdovi, gmajne okrog Škofje Loke, Gorajte, kresne noči, tu so bila moja prva doživetja, od katerih živim še danes, svet, v katerem iščem odtise svojih bosih nog. Upam, da bom še prišel, tudi razstavljal. Skorji Loki bi rad podaril zbirko svojih najboljših grafik, okrog petdeset, morda tudi kaj drugega. Le, da ne bodo ostale v mapah, ljudem bi jih rad dal.« Ob zadnjih besedah Franceta Miheliča, ki jih je izrekel v krogu škofjeloških umetnikov, je zbrane prevela tiha radost. Da je France Mihelič tako zelo privezan na svoja otroška in mlada leta, ki jih je preživljal v Vir-mašah pri Skofji Loki. Da je pripravljen škofjeloškemu mestu, za katerega pravi, da je bilo in je pomembno likovno središče, podariti svoja najboljša dela. Tolikšne ljubezni res ni nihče pričakoval. Kar smo izgubili z Groharjem, ne smemo z našimi še živečima slikarji, so sklenili. Združenje umetnikov Skofja Loka je v torek, 16. decembra, odprlo svojo drugo skupinsko razstavo in jo združilo s prvo podelitvijo Groharjeve nagrade in štipendije. Umetniški svet, ki mu predseduje Ive Subic, je izbral mojstra grafike in slikarja Fran- Darilo prijateljem Društvo Modrina prireja 26. decembra na Planini velik koncert, izkupiček pa je namenilo pa-raplegikom Gorenjske Kranj - V športni hali nove osnovne' šole na Planini bo v petek, 26. decembra ob 17. in 20. uri koncert, ki so ga gorenjski umetniki, igralci in napovedovalci namenili v korist društva paraplegikov Gorenjske. ^tumi koledar -&EN1CE - V soboto. * pa ho Andrea Valdes za pripravil predstavo pan-"^■ie. V ponedeljek. 29. nbra. bodo s pravljično igro ovali še v Bohinjski Bi- MdOVUJICA - V Si včevi ^ je odprta vsak dan od 10. do • od 15. do 17. ure novolet-■ 1 'ikovna razstava, na kateri ^Predstavljajo: Boni Ceh. L** Dalla Valle. Vesna Gaber- '-Ugo. Stane Kolman. Ana |.*rja Kovač. Kamilo Legat. \y* Lelja. Henrik Marchel. ,l«n Plvmvlj. Albin Polajnar. Ravnik. Vojko Svetina. JMfta Vovk. *JBNO - V soboto. 20. de ■^•ra. ob 19. uri bo pionirska r*"ka skupina DPI) Svoboda H \*H\reti< i/ Kibnega pre-uprizorila mladinsko Ostržkove dogodivščine, tnjena bo šolarjem in od- raslim, v nedeljo. 21. decembra, ob 15. uri pa jo bodo uprizorili za najmlajše. S predstavo bodo gostovali na Bledu, v Bohinjski Bistrici. Zasipu, Lescah. Begunjah, Brezjah in v Kropi. KRANJ - V Prešernovi hiši sta odprti razstavi France Prešeren v prevodih 1970 do 1980 in Soneti nesreče v likovni predstavitvi Tomaža Kržišni-ka. V kleti Prešernove hiše pa se v okviru že tradicionalnih predstavitev grafike in poezije predstavljata, akademski slikar Lucijan Bratuš in pesnik Franc Černigoj. V Mali galeriji in Stebriščni dvorani Mestne hiše razstavlja slike in plastike italijanski slikar Valerio Miroglio. V galeriji Mestne hiše prikazuje Kabinet slovenske fotografije pri Gorenjskem muzeju izbor fotografij na temo: Likovni značaj fotografije v NOB. Osrednja knjižnica Kranj bo d revi ob 18.30 v časopisni čitalnici pripravila srečanje s pesnikom Mihom Klinarjem ob izidu njegove pesniške zbirke Novemberska balada. V avli knjižnice pa bo na ogled razstava Klinarjevih del. SKOFJA LOKA - V galeriji loškega gradu je Združenje umetnikov Skofja Loka pripravilo svojo društveno razstavo. Predstavljajo se: France Mihelič. Berko, Silva Bernik. Pavle Florjančič. Janez Hafner. Herman Gvardjančič. Tomaž Kržišnik. Tone Logonder. Ignac Meden. Anton Natek. Franc Novine. Mirna Pavlovec. -lože Peternelj. in Ive Subic. V knjižnici Ivana Tavčarja bo v torek. 23. decembra, ob 17. uri na sporedu ura pravljic-, v kateri bo -Janko Krek pripovedoval pesmi o Dedku Mrazu in zimi. V ponedeljek. 29. decembra, in v torek. 30. decembra, ob 17. uri si bodo otroci lahko ogledali igrico Kajetana Kovica: Dedek Mraz prihaja. Režira jo Janko Krek. sceno bo pripravil Kcli Sever Cela vrsta znanih pevcev se bo zvrstila pri mikrofonu: Janko Ro-pret. Meta Močnik. Robert Peres sutti, Dušan Josevski, pa tudi znani kranjski igralci kot je Biba Uršičeva. Jože Vunšek, Tine Primožič. Iztok Alidič, Jelka Stular in Kondi Pižorn. Revijska plesna skupina iz Tržiča bo zaplesala tri plese. Nastopila pa bo še folklorna skupina s Primskove-ga, igrali pa ansambel »Modrina«, ansambel »Uni verzal« z Jesenic, glasbena skupina »Džejbi«. strune na citrah bo pa ubirala Breda Zu-mer. Pa tudi zelo znanega humorista bo imel koncert v gosteh: sam Breznikov Vanč. ki ga najbolj poznamo kot »Sprevodnika Vanča« in s plošče »Vremenska napoved«, bo nastopil. Posamezne nastope bodo povezovali sami znani naši radijski in televizijski napovedovalci, kot Nataša Dolenc. Tonja Rahonc. Slavko Ka-stelic in Janez Dolinar. Pa to še ne bo vse. Se celo modno revijo pletenin Ivice Prislan bodo pripravili, ki jo bo prikazovala znana manekenska skupina Zorice Pesjak. Tudi »light shovv« društva Modrina bo na programu. Za cvetlično aranžiranje dvorane pa bo poskrbela cvetličarna »Barbka« iz Kranja. Vsi nastopajoči se odpovedujejo honorarju in celoten izkupiček bo šel za društvo paraplegikov Gorenjske. Vstopnice so po 80 dinarjev, in se že dobe v predprodaji pri društvu Modrina v kranjskem Delavskem domu. Zamisel je zares lepa in upajmo, da bo našim vrlim dekletom in fantom uspelo pripraviti koncert, ki bo navdušil. D. D. »Miheličevo umetnost so ali jo večkrat opredeljevali kot njemu lastno oblika nadrealistične in poetičmtfantastične umetnosti. Toda pri njem je značdno prav to. da ni črpal izvorov v sanjskih globinah, temveč je njegova umetnost trdno zasidrana tako v času kot v okolju, ki ga je slikar doživljal r otrosttu. med revolucijo in osvobodilnim bojem, po osvoboditvi in vse do danes. Ce povzamemo, potem je to tisto slikarstvo, kije občutljivo na vse borbe človeka s temačnimi silami spremljajočimi človeški rod na njegovi poti do svetlejšega, boljšega. Pri tem je Mihelič v svojem umetniškem ustvarjanju trpek in jedek, razmišljajoč, včasih zastrto žalosten in zopet drugod obsojajoč« - je zapisano ob koncu obrazložitve, ki jo je na slovesni podelitvi prve Grohar/tre nagrade prebral Ive Šubic. predsednik umetniškega sveta Združen/a umetnikov Skofja Loka. (na sliki France Mihelič v svojem ateljeju} četa Miheliča. Stipendijo pa je dodelil mlademu slikarju Janezu Hafnerju. France Mihelič se je rodil leta 1907 v Virmašah pri Skofji Loki. Njegovi starši izvirajo iz Bovca in oče železničar je služboval tudi v Skofji Loki, kjer se je France rodil kot peti otrok. Ko mu je bilo dve letLso se Miheliče-vi preselili v Dolenje Laze pri Ribnici. Leta 1923 se je vpisal na ljubljansko učiteljišče in nekaj časa je stanoval v Virmašah in se vozil v Ljubljano. Počitnice je še naprej preživljal v Virmašah, pri Suštarjevih, kakor se je reklo po domače. »Samski sestri Micka in Lenka, sta se zaljubili v mojega brata in mene,« je povedal France Mihelič, »otrok nista imeli in bila sva jima takorekoč sinova.« Dokler sta živeli je poleti prihajal k njima, v Virmašah preživljal svoja mlada leta. Tja do leta 1933. Kasneje so njuno hišo podrli. Tam blizu Tinca je stala, Tincovega čebelnjaka z izredno lepimi panjskimi končnicami. Micki in Lenki je posvetil eno svojih prvih litografij, ki jo je naslovil Starki. Škofjeloški umetnika so s podelitvijo prve Groharjeve nagrade Francetu Miheliču želeli povedati, da je doma iz Škofje Loke. Kajti sam je nekoč dejal, da »vedno ustvarja iz lastnih doživljajev, da vedno teži k avtentičnosti in da je vse njegovo delo v bistvu vezano na otroštvo in mlade dni.« Malokateri Škofjelo-čan pa je doslej vedel, da je France Mihelič izšel iz njihove srede. Seveda pa je združenje želelo dati Groharjevi nagradi tudi visoko raven. Besede, ki jih uvodoma zapisal Marjan Tršar ob Mi-heličevi razstavi leta 1967 v Celju, izžarevajo vso razsežnost Mi-heličeve umetnosti: »Tudi najbolj pronicljiva razčlemba se brez moči zaustavi pred bistvom umetniškega dela: pred občuteno, prepričljivo umetnikovo iz- Marko Brecelj in Feo Volarič v Kranju Kadar omenimo ime Marko Brecelj. nehote vedno pomislimo tudi na našo skupino Buldožer. Brecelj je bil namreč precej časa njen pevec, lani pa jo je zapustil in začel delovati skupaj s prijateljem Ivanom Volaričem-Feom. Oba smo v Kranju že imeli priložnost poslušati. Buldožerji so z Brecljern nastopili že dvakrat, Ivan Volarič-Feo pa je leta 1978 nastopil na večeru poezije, ki sta ga pripravila Klub kulturnih delavcev in Studentski kulturni center iz Ljubljane. Lani pa sta nastopila na njunem skupnem nastopu, ki je bil v kranjski gimnaziji Zal pa lega tedaj mnogi niso videli, ker je bila prireditev namenjena predvsem tri m na zi jcetn. Brecelj in Volarič sta po tem precej mirovala. Nastopala sta le redko. Sele v zadnjem času sta spet začela s svojo »turnejo«. Njun nastop je namreč tako raznolik, da resnično nudi uživanje in zabavo vsem poslušalcem. Avantgardna poezija Fea Volariča in skladbe Marka Breclja so odsev sedanjosti in večkrat prežete s humorjem. Brecelj še vedno ostaja eden vodilnih glasbenih ustvarjalcev pri nas. njegova velika plošča Cocktail pa je eden redkih biserov v naši glasbeni produkciji. Ker trenutno že pripravljata skupno ploščo. l><> ponedeljkov koncert toliko bolj zanimiv Mai k., -lenšlei-li- povedjo. Občudovaje zastrmimo v nerazložljivo moč, ki lije iz črt, likov, barv. In ne da bi vedeli, zakaj zazveni v podoiivljaj-skem užitku tisto najgloblje, naj-plemenitejše, naj boj človeka vredno v našem bistvu.« Združenje umetnikov Skofja Loka, ki je staro leto in pol, pa si je med naloge poleg ustvarjanja umetniških del in bogatenja narodove kulture zapisalo tudi skrb za delovne pogoje članov. Ena izmed oblik je tudi Groharjeva štipendija, ki jo je za leto 1981 prejel mladi škofjeloški slikar Janez Hafner. Resda je to še bolj moralno kot materialno priznanje, saj znaša le dva stara milijona dinarjev. Toda, začetek je vendarle. Združenje je vse bolj delovno, beleži prve uspehe, med katerimi velja posebej omeniti ateljeje v starološkem gradu. V spremni katalog k razstavi so zapisali, da »odkar smo združeni, se je pokazalo, kakšna je ustvarjalna moč naše občine, kako pomemben je naš delež v slovenskem, jugoslovanskem, deloma celo mednarodnem prostoru.« M. Volčjak Slovenske ljudske pesmi in glasbila D revi bodo v dvorani glasbene šole v Kranju koncerti ral i pevka Bogdana Herman in instrumentalista Mira Omerzel-Terlep in Matija Terlep. Imena izvajalcev kranjskim poslušalcem bržkone niso povsem neznana, saj se skupina že tretje leto ukvarja s predstavljanjem ljudskega glasbenega izročila. Muzikologinja in etnologinja Mira Omerzel-Terlep skupaj z Matijo Terlepom (sicer strojnim inženirjem) preučuje in zbira ljudska glasbila — s terenskim delom tako nenehno dopolnjujeta etnomuzikološko vedenje o slovenski kulturni dediščini. Bogdana Herman se že od študija slavistike dalje ukvarja še posebej z oživljanjem arhivskih zapisov ljudskih pesmi. V koncertnem programu bodo (tudi vbesedi) predstavljena glasbila, ki so bodisi med ljudstvom nastala ali pa so si tu pridobila posebno domovinsko pravico: žvegla, okarina, trn tenke, opre-kelj, bojanske piščali, duda, šur-la, dvojnice, gudalo, bordunske citre, drumelca; orglice, kitara; žlice, glavnik, pojoča žaga. Pesmi, ki so uvrščene v spored koncerta, spadajo večinoma v zvrst ljudske balade. Koncert sodi v sklop spremljevalnih prireditev ob zveznem posvetovanju o kulturnem amaterizmu, zato bo začetek izjemoma ob 20. uri. MS. C LAS 8.STRAN PETEK 19 K lrno politični trenutek SAP Vojvodine Krniti - V ponedeljek. 22. decembra, ob l.i. uri bo v Iskrini tovarni avtomatskih telefonskih naprav na Laborah Republiški komite za informira.-;;, pripravil javno tribuno »Kulturno politični trenutek SAP Vojvodine' V razgovoru bodo iz SAP Vojvodine sodelovali: Boško Krunič. sekretar predsedstva PK ZK. dr. Svetislav Stojakov, sekretar pokrajinski«.- sekretariata za izobraževanje, znanost in kulturo. Vera Milosavljevič predsednica sekcije za kulturo pri PK SZDI,. Ana Maka-nova. predsednica skupščine SIS za kulturo, Dušan Belic, sekretar SIS za kulturo. Vito Sudarski. predsednik kulturno-prosvetnc skupnosti, slikar Siladji -abor in skladatelj Ivan Kovač. Na javno tribuno pa je povabljenih vrsta uglednih slovenskih javnih delavcev. Spodbudo /a prvo tovrstno javno tribuno so dali nedavni »Dnevi kulture SAP Vojvodine v SR Sloveniji« in imela bo torej kulturno tematiko. Kor» ite za informiranje pa bo za boljše obveščanje med republikami in pokrajinama ter za poglabljanje bratstva in enotnosti v prihodnje pripravil še več javnih tribun, na katerih bodo predstavniki posamezne republike oziroma pokrajine prikazali njen aktualni trenutek. Gre za pred&tavitev razmer na določenem področju (kultura, znanost, izobraževanje, gospodarstvo in podobno), pa tudi za teme, ki se v določenem trenutku pojavilo in postanejo aktualne in zanimive za širšo jugoslovansko javnost. Desete Severjeve nagrade Spominska slovesnost ob desetletnici smrti slovenskega gledališkega umetnika Staneta Severja - Nagrade prejeli Tone Gogala, Tea Glažar, Tine Oman, Poldka Štiglic, Cvetka Videč in Bine Matoh, posebno priznanje Slovensko mladinsko gledališče iz Ljubljane — Jurij Souček uprizoril umetniško pripoved Cirila Kosmača Balada o trobenti in oblaku Uspešno delo Cerklje — V Cerkljah je bila pro-gramskovolilna konferenca SZDL Cerklje. Ze junija so sprejeli sklep o dopolnitvi pravil K K SZDL o uresničevanju pobude tovariša Tita o kolektivnem delu, vodenju in odgovornosti Na letni programski in volilni konferenci so ocenili aktivnost KK SZDL v preteklih dveh letih, opredelili so smeri delovanja in naloge za prihodnje, opravili pa so tudi nekatere kadrovske spremembe. K K SZDL je sestavljena frontno in jo sestavljajo delegati občanov, DPO, vseh društev, ustanov in delovnih organizacij, ki imajo v Cerkljah svoje obrate Družbena dejavnost je dobro razvita in ji SZDL posveča tudi primerno pozornost, v bodoče pa bo K K SZDL posvečala še več pozornosti društvenemu življenju v Cerkljah in bo koordinator in idejni usmerjevalec celotne dejavnosti. Veliko pozornost so posvečali delovanju delegatskega sistema, na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite pa je s svojimi organi uspešno izpeljala akcijo NNNP 1979. Nikakor pa ne morejo biti zadovoljni s STANOVALCI PROTI Konec preteklega tedna so se zbrali na zboru stanovalci iz Vrečkove ulice 2 in 4 v Kranju. Obravnavali so gradbeni načrt za prizidek doma upokojencev v Kranju. Stanovalci niso dali soglasja na omenjeni načrt. Svoj sklep so utemeljili s tem, da so bili proti že pri izdaji soglasja za lokacijsko dovoljenje, vendar je bila njihova pritožba zavrnjena. Razen tega pa so poudarili, da je bilo pri razpravah o lokacijskem dovoljenju obljubljeno, da bo prizidek, če ga bodo gradili, imel odmik med 30 in 40 metri od bloka v Vrečkovi ulici, v gradbenem načrtu pa je objekt odmaknjen le dobrih 15 metrov. S tem pa se nikakor ne morejo strinjati in se tudi sprašujejo, kako da ni upoštevan dogovorjen odmik. L. B. hišno samoupravo. Ze dolgo je prisotna potreba po medsebojnem povezovanju krajevnih skupnosti cerkljanskega območja in ocena razmer je pokazala, da ima vseh sedem krajevnih skupnosti toliko skupnega, da se morajo medsebojno povezati v skupnost krajevnih skupnosti. Aktivno je KK SZDL sodelovala pri pripravi planskih dokumentov za srednjeročno obdobje 1981— 1985. usmerjala je delo političnih organizacij in jih spodbujala k boljšemu delovanju, bdela nad kadrovsko politiko v krajevni skupnosti in jo usmerjala v skladu z načeli in merili statuta SZDL. Tudi predsedstvo, ki je političnoizvršni organ KK SZDL, je sestavljeno frontno, saj so v njem delegati vseh družbenopolitičnih organizacij in večjih društev. V prihodnjem letu bo zaživel tudi sistem informiranja, saj bodo pričeli z izdajanjem glasila, aktivno se bodo pripravljali na akcijo NNNP 1980 do 1981. V bodoče delo bo potrebno vložiti še več naporov, da bo prišla do izraza množičnost v SZDL. Tudi v prihodnje mora KK SZDL razvijati, poglabljati in krepiti vse neposredne oblike dela, ki bodo odpirale nove možnosti za politično in samoupravno delovanje občanov. J. Kuhar Samoprispevek v Zalogu Zalog — Krajani Zaloga, Lahovč. Glinj in Cerkljanske Dobrave, štirih vasi, ki tvorijo krajevno skupnost Zalog, se bodo v nedeljo, 11. januarja, prihodnje leto na referendumu odločali o uvedbi 2-od-stotnega krajevnega samoprispevka. S prostovoljnim dinarjem bodo obnovili cesto Zalog—Lahovče in uredili trgovino v Lahovčah. Poudariti velja, da se bo z letošnjim letom iztekel kranjski občinski samoprispevek in bodo krajani Zaloga praktično le še naprej plačevali samoprispevek. Z bistveno razliko seveda, da bo zbrani denar namenjen izključno potrebam krajevne skupnosti. V vasi na robu kranjske občine bo torej prinesel hitrejši razvoj. M. V. Skofja Loka — »Prišel je molčeč, zbran in dostojanstven; s svečo v roki. obdan s temo je začel gledališče enega. Nekaj dni k lasne je se je na majhnem odru v Ribnici na Pohorju zagrnila zavesa po zadnjem nastopu slovenskega gledališkega umetnika Staneta Severja. Danes, po desetih letih, se zavedamo, da je bil umetnik kot jih je malo.« — je dejal Lojze Malovrh, predsednik Sklada Staneta Severja. potem, ko je uvodoma izzvenela Prešernova Zdravljica. ki jo je zapel Oktet •Jelovica. Galerijo loškega gradu so v sredo. 17. decembra, na predvečer desete obletnice smrti velikega protagonista slovenskih odrskih desk Staneta Severja ljubitelji gledališča, med njimi tudi veliko naših gledališčni-kov. povsem napolnili. Spominsko slovesnost je tako kot vsa leta doslej simbolizirala podelitev Severjevih nagrad. 41. dosedanjih se je pridružilo šest letošnjih nagrajencev, igralcev, ki so v letošnjem letu najizra-ziteje negovali Severjevo izročilo; dva poklicna igralca, trije z amaterskih odrskih desk in študent igralske akademije. Tone Gogala. član Drame SNG v Ljubljani je nagrado prejel za vlogo Truffaldina v Goldonijevi komediji Sluga dveh gospodov Ustvaril je človeško pristno, toplo in istočasno žanrsko ustrezno komično figuro. Njegov Truffaldino je radoživ, spreten in prisrčen; igralčeve kombinacije, s katerimi izraža bistvene, po- zicije svojega lika pa so tenkočutne in iznajdljive, brez cenenih tipizacij, skratka umetniško zrela odrska stvaritev. Tea Glažar. članica Primorskega dramskega gledališča v Novi Gorici, se je kot Nora v istoimenski drami Henrika Ibsena spopadla z enim najzahtevnejših ženskih likov svetovne dramatike in ga izpeljala v neprekinjenem loku od vedre mladostne igrivosti do v trdih preskušnjah dozorele, osveščene ženske. Njena Nora je zasidrana v svojem času. odigrana pa z niansirano sodobno občutljivostjo, da ostaja Norin problem živ in odprt današnjemu t renutku. Tone Oman. igralec' Prešernovega gledališča iz Kranja, je nenehno prisoten kot igralec v Kranju že 18 let. v ansambel Prešernovega gledališča se je vključil leta 1966 in s svojimi vlogami, med katerimi je v zadnji sezoni izstopala vloga Župnika v Govekarjevi Grči, pomembno sooblikoval kranjsko gledališko podobo. Poldka Štiglic. režiserka in igralka Loškega odra iz Škofje Loke. (nagrade zaradi bolezni ni mogla prevzeti sama) sodi med pionirje povojne ljubiteljske gledališke dejavnosti v Skofji Loki. kjer je>prvič stopila na oder že v zadnjih letih pred drugo svetovno vojno. Kot igralka je oblikovala vrsto nosilnih vlog in režirala otroške ter mladinske igre. Njena posebna zasluga je. da je odkrila in privabila številne Sklad Staneta Severja je letos poleg šestih Severjevih nagrad podelil izjemoma posebno pismeno priznanje ansamblu Slovenskega mladinskega gledališča Ljubljana. Kultivirajmo delo Kultivirajmo delo — reklo, ki je zadelo srž, ki mi je zbudilo čustva; Andrej Marine je misel strnil v dve skopi, polni besedi, ki zvene kot geslo,« je ognjeviti govornik Tone Svetina vzkliknil sredi plohe besed, tako značilne zanj. Tri debele ure je govoril, vprašanja so bila skorajda odveč. Prvi gost Republiškega komiteja za informiranje je bil pretekli peten. Pri komiteju so v okviru stikov z javnostjo stekli pogovori uglednih javnih delavcev in ustvarjalcev s časnikarji. Njih namen je, da razgrnejo svoje poglede na sočasna družbena vprašanja kot so kultura, umetnost, znanost, mednarodni odnosi, dogodki itd. Tone Svetina je prvi razgrnil svoje poglede in iz oblice njihovih besed bomo skušali strniti nekaj misli. Se to, prihodnje vabilo gre spet na Gorenjsko, k Mateju Boru, ki že nekaj let živi odmaknjen in bodo njegova razmišljanja posebej mikavna. slej ko prej zadane. Cel svet še danes preživlja travmo dveh svetovnih vojn. Svetina ne opisuje vojne, temveč nastopa kot borec za mir. Njegovim romanom bi lahko rekli: vojna proti vojni. Razgrajuje nasilje. Absurd je doživel že, ko je ubil prvega Nemca: zakaj sem moral to storiti, zakaj? Pred očmi ima možnost totalne vojne, ki zastavi vprašanje koliko in kateri narod bo obstal. Noben sistem ni toliko vreden, da bi uničili človeštvo! Vse več pameti imamo in istočasno vse manj. Logiko prevzemajo računalniki, ki nimajo čustev, intuicije. Skozi umetnost lahko slu tirno, kaj prihaja. KRITIKI Noben pisatelj ne more zadovoljiti prav vseh okusov Ljudje vselej sami povedo ali je knjiga dobra ali ne. Pišem tako. da me lahko berejo vsi. Res, Ukano je bralo staro in mla do. Naši kritiki? Cesto mahajo v prazno. Mnogi le pobrskajo po knjigi, prepišejo spremno besedilo založnika in že mislijo, da je to kritika Čeprav knjige še prebrali niso. Veliki kritiki pišejo esejistično, enakovredno literaturi, o kateri pišejo. bode dovolj. Pišeš lahko, kolikor sam upaš. Vsakdo, kdor hoče pisati, se mora eksponirati. Seveda pa ne moremo dopustiti, da bi nekdo pisal proti samoupravljanju, temelju naše družbe. Mar ne zahtevajo novo revijo prav tisti, ki so lahko največ pisali, ki so sedeli v uredništvih revij. Zdaj se gredo grupaštvo, nastopajo z argumenti, ki niso pravi. Pri nas imamo revij dosti, časopisov polovico preveč. Papir mečemo stran. Cenzorji so strahopetni uredniki. Zato se borimo z molkom, ne upamo si povedati, kar mislimo. RAZGRAJEVANJE NASILJA Tone Svetina je prinesel s seboj Volčiče, roman, ki je pravkar prišel iz tiskarne, poznamo ga že iz odlomkov v časopisih. Roman o Kozarski epopeji, o ženah, otrocih, starcih... Eksponiral je ogroženega in krvnika, odnos v.lbčina in kazm. Kajti tnd. Da .1* T'M'.S ^"JSOgl °k' ieVmWk?*i ima vest kfjja' ^as MMy*r]?*¥Jk$ * POBUDA O NOVI REVIJI kWn ZAPIRANJE V LASTNE MEJE Vesel sem vsakega izvirnega slovenskega, jugoslovanskega dela Sramota je, da dobrih knjig ne prevajamo, druži nas ne le skupna usoda, temveč tudi zlivanje kultur Največja napaka je zapiranje v lastne meje. na področju gospodar stva se je to že zelo dobro pokazalo. Ni komunikacij. Poglejte, ko sem razstavljal v Beogradu, me m nihče povabil na razgovor, ob razstavah v Moskvi, Berlinu sem govoril na radiu. Slovenci imamo veliko talentov, umetnosti vseh vrst. hi nam treba zaverovano gledati luči Pariza. Cas hermetične literature, ki je nastopila po vojni, je mimo. Nisem proti modernizmu, umetnost se mora gibati v skrajnosti Toda pri nas smo bre/ svojih doživetij posnemali tuje stile jih proglasili za edine zveličavne Tisti, ki smo pisali realistično, smo bilr ve«Vniičarji. Naši kulturi ic-tn zelo skbdilb/ Zgledovali smo s> *v «rW*-ft OS i t ; »>T(. ,x »i i « n r J tj) S , | . načinič i ■" a ." .»» rjfff;,a*' \'r v družbi propadajočega kapitalizma, ki ima vendar drugačne probleme kot naša, ki nastaja. Mar bi se na zahodu učili organizacije dela. produktivnosti. PARTLJIĆEVA ŠČUKA NA TELEVIZIJI Razveselil sem se Partljiča, humorista, ki smeši našo nezrelost. Televizijska nadaljevanka pa ni upoštevala zakona sinhronost i. kriv je režiser Takšna mlaka vendarle nismo Nadaljevanka ni imela antiteze; umetnost mora vendar odpirati smisel. Nekaterim se je zato uprla, kratko je potegnil Partljič. Ni dosegla tistega namena, ki bi ga lahko, zato takšna nadaljevanka več škodi kot korist i. PAVLOVICEV film NASVIDENJE V NASLEDNJI VOJNI Film bi moral razlikovati, kdaj je \ojna pravična in kdaj ne. Tako pa je skonstruirana situacija. v* katero je Pavlovič lahko pripeljal svojo ma/obistično željo po bolečini Film zato ne temelji na realnosti. Knjigo smo spoznali, režiserja tudi. danes pa se vsa Slovenija opredeljuje okrog filma. DRAZGOŠKA BITKA Premišljena, načrtna sabotaža je to. ki odriva slabost naših kontrolnih funkcij. Vesel sem, da televizija ni um nove igralce in gledališke delavee. so skoraj vsi ostali zvesti gledališču. Cvetko Videč, članico gledabttt-skupine KIT) Zarja Trnovi je.- je Sklad Staneta Severja nagrad; predano delo v tej gledališki skupni v kateri šteje v generacijo gledaliških ljubiteljev, ki s naprednim gledanjem vnašaj gledališko skupino ustvarjal nos. Bine Matoh. absolvent AS mije za gledališče, radio, film vizijo je nagrado prejel za T očaja/Hudiča v Žabah Gr Strniše (diplomska predstava), kazal je poseben posluh za k« zicijo te dvojnosti figure in vitalnost in verjetnost, zdrul življenjsko izkušno s pridobljeni igralskim znanjem. Zanesljivo je vedel številne, v detajlih raziiči transformacije lika in brezgrajr obvladoval ritem celotne predstav Strokovna žirija, ki so jo sestav-\ ljali Andrej Inkret. Majda Kr Vasja Predan. Rapa Suklje in Bor„ Trekman. je letos dodelila še posebno pismeno priznanje Slovenskemu mladinskemu gledališču i iz Ljubljane za predstavo Šahu. leteče princesa Petra Hacka. nekaj let s posebnim poudarkor ansambelsko igro. pri kateri ustvarjalno oblikujejo predsta« smislu totalnega gledališča. Po slovesni podelitvi nagrad •Jurij Souček uprizoril umetmflft pripoved Cirila Kosmača Bal« trobenti in oblaku in tako z t enim podajanjem Kosmačeve 1 povedi o Temnikarju dodal sp Staneta Severja spomin letos insrk*-ga pisatelja. Besedilo je Jurij Sdr^^f priredil sam. sceno za nastop m^M pripravil Avgust Lavrenčič. M Volčjfl Vzgojno prometna akci Kranj - AMD Kranj in S za preventivo in vzgojo pri SI ščini občine Kranj bosta 22.* 26. decembra ob 16. uri orpanil rala tekmovanje učencev os nih šol »Kaj veš o prometi Tekmovanje bo v novi osnoi šoli Planina v Kranju. Na prii tev so vabljeni učenci vseh nih šol in tudi starši. Komisija za vzgojo in varni v cestnem prometu pri AMD Kranj Poljane praznuje V spomin na znamenito vstajo decembra 1941. ko je partizane več kot 300 mož in iz Poljanske doline, praznuje na skupnost Poljane 19. svoj krajevni praznik. Tudi bodo počastili s številnimi tvami. Tako bo jutri. 20. ob 8. uri tradicionalni pol poteh Cankarjevega bataljc spomenika v Poljanah preko ca do Platiša v Bukovem vi nazaj prek Visokega. V nedeljo. 21. decembra, ob 15 ui bo slavnostna seja sveta kr skupnosti s proslavo in podcB priznanj krajevne skupnosti za Tet 1980. Letos jih bodo prejeli osnovni šola Poljane za večletno sode in organizacijo kulturnih priredit v kraju, Termika Poljane U Ufl sodelovanje in finančno porruv realizaciji nalog v krajevni ski.i sti, osnovna organizacija ZSMS ljane za sodelovanje in orgai kulturnih in drugih prireditev v ' ju. Jože Klemenčič za dolji aktivno sodelovanje s kmetijsko' drugo Skofja Loka in delo v tijskem odboru Poljane. Jane/ K t za sodelovanje pri obnovi kulturi ga doma in uspešno vodenje gradli nega odbora za obnovo Volča - Lom - Zakobiljek. Krek za 28-letno tajniško delo Lovski družini Poljane in drul politično aktivnost. Janez Mc udeleženec poljanske vstaje dolgoletno družbenopolitično dei^ v Poljanah in Javorjih, predvsem/, organizaciji Zveze borcev. L« Rešek za uspešno vodenje komur.a - j nega odbora in ureditev pokopališča, Milena Sitar za ogranizacijo proda* in vsestransko družbenopohtii aktivnost. Tone Vari za d-.>lgole delo v KUD in Franc Žagar-! uspešno vodenje gradbenega odfefl za Obnovo kulturnega doma drugo aktivnost v krajevni skupi* sti. Naslednjo nedeljo pa bo praznovanje dedka Mraza „,ku,. \esel sem. ua u-.cv,/., a p- ; * šolaPoljam mala Ukane, kdo ve. kakšna bj \ ^»i . u>. , e*je vs*l«J ""■n»"riM na -edlu pred seboj. i sedečega na sedlu pred seboj. nbogegm £™**'£!L bratov, ki jih je bil dolgin '** PO*i: Je ĐntZmnmke matere pa so poskrbele, da iJiJl.^H ie dobil zagorelo in rjavkasto lice Na VjS £££ T cigan Sečka Turku, k, }e n.b,r.l >&E» ja»ičarska izrejališča. 86. Janičarsko vojsko, sestavljeno iz posebej vzgojenih uplenjenih kristjanskih otrok, je prvi ustanovil že v prvi polovici 14. stoletja sultan Orhan, ki je prvi razširil mogočno turško državo. Sprvo je bilo komaj kakih tisoč teh vojakov. Toda že slavni sultan Murat je pomnožil to število na dvanajst tisoč. Ko so Turki osvojili leta 1453 še Carigrad in prodirali vse bolj na zahod, pa je ta vojska štela že 40.000 strahovitih vojščakov, ki so se nevede bojevali proti lastnim staršem in bratom 87. Med ja niča rje je torej prišel tudi mali Jurij Kozjak. Iz malega dečka zraste čez leta krepak mladenič, po telesu junak, kakršen je bil doma njegov oče v mladih letih. Toda to ni bil več tisti otroško pobožni Kozjakov sin, ampak poturčen sanjarski vojak. Privadil se je bil novim pajdašem, novim navadam in novim podukom. Rahlo seme krščanske omikanosti, ki so ga bili dobri ljudje nekoč vcepili v njegovo srce, so neverni mohamedanci izruvali, ko je komaj klilo. Očetov vojni duh je ostal tudi pri »inu. GLASIO; STRAN PETEK, 19. DECEMBRA 18JS RADAR RADAR RADAR RADAR RADAR RADAR RADAR RESNIČNI MONTE- CRISTO Kdo ne pozna Dumasovega romana o grofu Monte-Cristu? Koga niso v mladosti vznemirjale dogodivščine prevaranega Dantesa in njegova neuklonljiva sla po maščevanju? Le malokdo pa ve, da temelji znameniti roman, ki je doživel tudi vrsto filmskih in televizijskih priredb, na resnični zgodbi, ki jo je ohranil potomcem neki Jacques Peuchet, arhivar francoske policijske prefekture, inje stara dobro stoletje in pol... A. Dumas oče se je ravnal po »najbolj pretresljivi kriminalni zgodbi« 19. stoletja Izpoved umirajočega Moški v črnem je odprl vrata. Bil je duhoynik. Umirajoči ga je takoj spoznal. Njegovo čelo je še bolj orosil pot, ki je polzel po vsaki gubi njegovega koščenega obraza, izmozganega od vročice, v katerem so žarele le oči. Bila je mrzla londonska zima leta 1828. Dve uri je lastnica ubornega londonskega penziona v mračni megli iskala francoskega duhovnika, dokler ga ni končno iztaknila med Charing Crossom in Temple Barom. Umirajoči je izjavil, da mu je ime Frederic Charon: toda to ime nedvomno ni bilo pravo. Duhovnik je sedel na rob bolnikove postelje, toda koščena roka, ki se je izvila iz umazanih rjuhi, mu je pokazala proti mizici v kotu. Tam je stalo črnilo, pero in pripravljenih je bilo tudi več kosov papirja. Očitno je umirajoči pričakoval, da bo duhovnik vestno zapisal njegovo izpoved. Ni bilo dvoma, da čas priganja. Vročični pogled umirajočega se je zapičil v duhovnikove oči, iz škrbinastih ust pa se je izvil glas, ki je presenečal z jasno odločnostjo: »V Parizu, v neki kleti v ulici Saint-Roch blizu Tuilerij, ležijo ostanki moškega, starega približno štirideset let ...« Abbe Madeleine - tako se je imenoval duhovnik - je bil šestdesetletnik lepega, pravilnega obraza, ki je emigriral v Anglijo v prvih dneh francoske revolucije. In ostal je v Londonu. Medtem ko je pero drselo po papirju in zapisovalo izpoved umirajočega, se je tudi lepi duhovnikov obraz oblil s potom . . . Monolog umirajočega je prekinjala le piskajoča sapa. Njegove besede pa so razkrivale, da je edini preživeli iz najbolj nenavadne, najboj nesmu«lne. najbolj neusmiljene kriminalne zgodbe 19. stoletja. bi potolažila njegovo vdovstvo in skrbela za njegova otroka. Ne glede na to, da je imela tudi doto. ki ni veljala nič manj kot sto tisoč frankov ... Ko mu je umrla žena, Louianu tudi kavarnica ni več nosila dovolj denarja in vse bolj rad je gledal v kozarec. Vso težo poslov je prepuščal debeli mladi Flamki, ki ji je od časa do časa sledil tudi v njeno sobo. Visoka postava dvajsetletnega fanta, ki so mu črni lasje prijetno obkrožali odkritosrčni obraz, ie zastrla vhod v kavarnico Pri zlati brajdi. Loupianu je pričelo srce takoj divje udarjati. Prišlec je imel izraz mirne odločnosti, lasten ljudem, ki se morajo že od rane mladosti sami spopadati z življenjem. Škornji iz mehkega usnja, žametni suknjič in palica so bolj spominjali na sprehajajočega se meščana kot pa na čevljarja. »Se ženiš, ali kaj?« ga je zbodel klobučar Solaris. »Nisi se dosti zmotil,« je mirno odvrnil mladi Picaud, ki je bil. tako kot lastnik Zlate Brajde, po rodu iz Garda. Picaud je stopil k blagajni, prijazno udaril Loupia-na po rami in dejal: »Hej, Mathieu, ženim se!« Loupian je pobledel, a se je prisilil k nasmešku. Trije možje pri mizi so se zasukali proti njima. »Se je našla katera, ki mara zate, ti, lump?« se je pošalil droben mož iz trojice, po imenu Allut. »Saj jo poznate . ..« Kosmata kavarnarjeva pest se je stisnila na blagajni. Sovražil je čevljarja z vsakim vlaknom svojega telesa. Njegova usta pa so samodejno izrekla ime, ki se ga je bal slišati: »Figorouxova? Bogatinka?« je kot odmev ponovil špecerist Chaubard, tretji pri mizi, ki je imel trgovinico v ulici Pernelle. Picaud je skromno povesil pogled. Allut se je začudil: »Kaj, sto tisoč frankov ima, pa te bo vzela?« Picaud je ostal resen. »V torek bo poroka, pa sem te prišel prosit, Loupian, če bi nam pripravil obed .. . Seveda ste vsi povabljeni .. .« Zarota na trgu Sainte- Opportune V imenu zakona! Bilo je pomladno jutro 1807. V pritlični sobi ene od kavarnic na trgu Sainte-Opportune so se trije možje opirali na mizo okoli dobre steklenice gardskega vina in opazovali četrtega, ki je razoglav pravkar prihajal proti kavarni. »Poglej, no, Loupian!« je zaklical eden od trojice možu za točilno mizo in namignil na prihajajočega. »Kako se je naščeperil, Picaud! Živina, je podedoval, ali kaj?!« Lastnik kavarnice, trden možak pri tridesetih, doma nekje z juga, je dvignil nos nad blagajno, tvegal pogled na cesto in ves potemnel. Takoj je spet sklonil glavo. Ni maral Picauda, ki je čevljaril v ulici Lombards; fant se je prepogosto sukal okoli male Figorouxove, lepe rjavolaske, ki se je Loupianu zdela kot nalašč, da Še preden je Picaud dobro zapustil kavarnico, so se moški že nejeverno spogledali. Loupianove oči so spremljale čevljarja. Potem se je napotil k trem prijateljem pri mizi. »Na, pa imaš!« je vzdihnil Solari. Allut je opazoval kavarnarja. Le on je vedel, kaj tare Loupiana, kajti nekoč se mu je zaupal ob dobri steklenici vina. Vstal je. Tovariši so ga posnemali. »Ostanite!« jih je povabil Loupian. In zavpil čez ramo: »Esther, prinesi nam tistega dobrega, ki sem ga odprl včeraj!« Njegov debeli trup je visel nad mizo. Tiše je zamornija 1: (SE NADALJUJE) Dedek Mraz vabi otroke po krajevnih skupnostih kranjske občine na praznovanje in jim poklanja: Krajevna skupnost KRANJ-CENTER: 28. 12. 1980 - Obisk predstav dedka Mraza na Gorenjskem sejmu Kranj - Pravljična igrica v Prešernovem gledališču Kranj Krajevna skupnost Planina: 29. 12. 1980 ob 16,00 uri - Lutkovna igrica PETER NOS JE VSEMU KOS v Prešernovem gledališču Kranj 30. 12. 1980 ob 16.00 uri - Lutkovna igrica PETER NOS JE VSEMU KOS v Prešernovem gledališču Kranj 26. 12. 1980 ob 16,00 uri - Obisk prireditev dedka Mraza na Gorenjskem sejmu Kranj - Organizirana bo ČAJANKA za približno 1000 predšolskih otrok Krajevna skupnost GORENJA SAVA: 26. 12. 1980 ob 16,00 uri - Obisk prireditev dedka Mraza na Gorenjskem sejmu Kranj Krajevna skupnost OREHEK-DRULOVKA: 24. 12. 1980 ob 15,00 uri - Lutkovna igrica PETER NOS JE VSEMU KOS v prostoru Osnovne šole OREHEK Krajevna skupnost PRIM8KOVO: 29. 12. 1980 ob 16,00 uri - Pravljična igrica ZVEZDICA ZASPANKA v Zadružnem domu Primskovo 30. 12. 1980 ob 16,00 uri - Pravljična igrica ZVEZDICA ZASPANKA v Zadružnem domu Primskovo - Organizirana bo ČAJANKA za približno 350 otrok - Organiziran bo ogled prireditev dedka Mraza na Gorenjskem sejmu Kranj Krajevna skupnost STRAŽIŠČE: 29. 12. 1980 ob 16,00 uri - Lutkovna igrica Svetlane MAKAROVIČ PEKARNA MISMA> v prostorih Doma krajevne skupnosti Stražišče ob 18,00 uri - Lutkovna igrica Svetlane MAKAROVIČ PEKARNA MIŠMA> v prostorih Doma krajevne skupnosti Stražišče - Organizirali bodo obisk prireditev dedka Mraza na Gorenjskem sejmu v Kranju in obisk bolnih otrok - Organizirali bodo ČAJANKO za približno 350 predšolskih otrok Krajevna skupnost STRUŽEVO: 26. 12. 1980 ob 16,00 uri - Obisk prireditev dedka Mraza na Gorenjskem sejmu Kranj ob 18,00 uri - Organizacija ČAJANKE z dedkom Mrazom v Domu SZDL Strute- vo Krajevna skupnost VODOVODNI STOLP: 23. 12. 1980 ob 17,00 uri - Lutkovna igrica STRAB v Osnovni šoli SIMON JENKO Kranj ob 18,00 uri - Lutkovna igrica STRAH v Osnovni šoli SIMON JENKO Kranj 26. 12. 1980 ob 16.00 uri - Organiziran obisk prireditev dedka Mraza na Gorenjskem sejo«« Kranj Krajevna skupnost ZLATO POLJE: 29. 12. 1980 ob 16,00 uri - Lutkovna igrica POD MEDVEDOVIM DEŽNIKOM v Vrtcu IVO SLAVC JOKL KRANJ, Levstikova 6 ob 17,00 uri - Organizacija ČAJANKE za približno 156 otrok ivan Jan: Kokrški odred 1 Spoštovani bralci! Objavljamo oris monografije Kokrški odred avtorja Ivana Jana. Sifrerjev tekst je nekakšen uvod v objavljanje odlomkov z monografije in ie v prihodnji številki oste lahko prebrali prvega. V »Knjižnici NOV in POS«, ki že dalj časa jeluje pri založbi Partizanska knjiga in ki je v dveh desetletjih poslala na knjižni trg že celo vrsto monografij o partizanskih brigadah, odredih in drugih zaokroženih pojavih iz dobe NOB, je to jesen izšla tudi obširna monografija Kokrškega odreda. Avtor je Ivan Jan, pisec spominsko-dokumentarnega dela z naslovom »Med gorenjskimi partizani«, avtor Tionografije o znameniti dražgoški bitki in udi avtor nekaj leposlovnih del s partizansko >matiko. Najbrž si odbor Kokrškega odreda i mogel izbrati boljšega človeka za to pisanje, ij je bil tudi Ivan Jan borec tega odreda, ditični funkcionar in nazadnje komi-irbataljona.doma z Rečice (Bled) in vseskozi loboko zakoreninjen v tej deželi. Dela se je otil že pred mnogimi leti, toda ker je hotel biti širokoobsežen in temeljit, se mu je kronika vlekla, odpiralo se mu je novo gradivo, dodajal je in opuščal, se posvetoval z udeleženci tega boja, končno pa je kronika vendarle prišla na svetlo v nekem primernem obsegu. Sestavljajo jo tri knjige, ki imajo neki partizanski enoti. A- a Ivan Jan si je tako svoj »Kokrški odred« ,a široko zastavil. Zdelo se mu je potrebno, da a široko zajame gorenjsko «tuadho v IdJriu dru«e svetovne vojne In taLo (n. začetku prve knjige najprej piše o političnih razmerah na Gorenjskem in o delavsko-kmečkem gibanju pred vojno, o aprilski vojni in o zlomu stare Jugoslavije in potem v vse te prilike, kr so že same po sebi nudile ugodna tla za oborožen upor proti okupatorju, postavlja tista dogajanja, ki so glavni predmet njegove monografije. Pisec je imel pred seboj pač dosti snovi, ki jo je bilo treba obdelati. Prvi Kokrški odred je bil ustanovljen junija 1942. Njegove naloge so bile težke in žrtve izredno velike, saj so bili Nemci tedaj še na višku svojih moči, območje pod Karavankami pa so hoteli imeti čisto, zakaj tu čez so vodile važne komunikacije. Razen tega je bilo prebivalstvo močno prestrašeno, saj so Nemci s strahovitim terorjem skušali uničiti vsako kal upora. Ta prvi Kokrški odred je obstajal do januarja 1943, ko je bil v okviru reorganizacije slovenske partizanske vojske ukinjen, toda že pred tem je doživljal hude udarce, kakršnih ni bilo mnogo v vsem narodnoosvobodilnem boju na Slovenskem in v katerih so padli domala vsi voditelji partizanstva na levem bregu Save. V aprilu 1942 so Nemci hudo prizadeli Kokrško četo v Udinem borštu nad Kranjem (vmes je bila že izdaja), kmalu zatem je prišlo do znane tragedije v okrogelski jami blizu Naklega; avgusta tistega leta je sovražnik s pomočjo domačih izdajalcev razbil Krvavško četo 2. bataljona KO, septembra istega leta pa spet v Udinem borštu popolnoma uničil še prvo in tretjo četo tega bataljona. Vse te težke boje Ivan Jan prikazuje ne samo tekoče in napeto, ampak tudi kritično; pri tem ne zamolčuje napak, ki so jih delali premalo izkušeni in včasih še vedno ne dovolj previdni protagonisti tega težkega vojskovanja.. * ™ •''/■•S.b.r .iV.i V drugi knjigi pisec najprej opisuje razdobje od januarja 1943 do avgusta 1944, ko Kokrškega odreda ni bilo, ampak so na tem območju delovale posamezne skupine, zlasti enote Gorenjskega odreda. Toda v avgustu 1944 je bil ustanovljen drugi Kokrški odred. Od tedaj dalje je bilo partizansko delovanje na levem bregu Save dosti bolj živahno; stiki s terenom so se utrjevali in razvijale so se najrazličnejše odredne ustanove. A ravno v času, ko je nova Kokrški odred začenjal s svojo dejavnostjo, so v Kranju začeli ustanavljati. »Gorenjsko domobranstvo« in domobranske postojanke so se proti koncu tega leta neverjetno hitro množile. Pisec v tej in še v naslednji knjigi pojavu domobranstva na Gorenjskem posveča dosti pozornosti, predvsem pa mu je uspelo dokazati, da so to vojaško-po-litično organizacijo vodili Nemci. Borci so s tem novim nasprotnikom imeli mnogo težav in tudi žrtev, posebej še zato, ker so se v postojankah znašli nekateri dezerterji, ki so kot bivši partizani dobro poznali teren, razmere in ljudi. Tako pisec v tej knjigi med najrazličnejšimi partizanskimi bojnimi akcijami in prireditvami v precejšnji meri opisuje ravno boje z domačim sovražnikom, seveda ne brez obžalovanja, da je do tega sploh moralo priti. Iz vseh njegovih izvajanj je jasno razvidno, da bi bil narodnoosvobodilni boj v tem delu Gorenjske v zadnjem letu drugače potekal, da bi bilo možno ustvarjati tudi že obširnejša osvobojena ozemlja, ko se domobranstvo ne bi bilo tako presenetljivo močno razvilo. Tretja knjiga prikazuje dogodke v letu 1945, torej v zadnjih vojnih mesecih. Pisec je z zgodovinskimi dokumenti, s pričevanji udeležencev in z osehnimi ocenami nazorno pokazal, kako se je partizanstvo tudi v tem času razlikovalo od, partizanstva v drugih pok raj i-a:. L Se pos^b'cj )ppgjopjjeno pavJPdpltt1 36-' godke iz majskih dni, ki jim je dal našlo* »Kar je kdo sejal, je v velikem maju žel« Tu gre tudi za begunjsko kaznilnico, ki jo w osvobodil prav Kokrški odred. Dogajanje okrog tega osvobajanja je i: redno dramatično prikazano in se bere kot napet roman. Reševanje jetnikov je bila poslednja, toda še vedno nevarna akcija Kokrškega odreda na gorenjskih tleh, odpi ranj jetniških vrat pa v monografiji pomen višek v dolgi vrsti bojev in akcij, saj je znano kaj so Begunje pomenile med vojno in kako nam še danes simbol okupatorjevega teror« na Gorenjskem. Dramatičnost tega ohširaee* dela tako proti koncu še narašča, kot je pred koncem vojne naraščala bojna vročica v tem delu Slovenije. V zadnjem poglavju pisec opisuje odhod Kokrškega odreda na Koroško, kamor je p> povelju glavnega štaba moral odriniti tako.i po osvoboditvi Begunj. Na Koroškem so « namreč tedaj odigravali usodni dogodki Za hodni zavezniki so pritiskali proti Celovcu narodnoosvobodilna vojska Jugoslavije pa j* seveda hotela Koroško zase. Ivan Jan pn»-devno spremlja enote Kokrškega odreda * novih razmerah, v zmedi velikega konca. * srečanjih z umikajočimi se premaganci in tudi z nič kaj prijaznimi Angleži, predvsem pa teii k temu, da bi dokazal, kako so enote Kokrške ga odreda prve prišle v Celovec: 8. maja ob 14. uri, le nekaj ur pred Angleži. Monografija je vsekakor eno od temeljnih del o partizanstvu na Gorenjskem. V prihodnosti jo bo treba le še dopolnjevati, iz množice dogodkov in podatkov tudi še kaj spreminjati i Morda bi se dalo obširno gradivo ponekod še drugače razporediti, tudi register osebnih imen na koncu tretje knjige m brez napak * to so vendarle malenkosti ob dejstvu, da je Janov Kokrški odred temeljita in lepo berljiva partizanska kronika. A&SSfe 19. DECEMBRA 1980 11 STRAN O LAS 111980 ob 14.00 un Urtkovna igrica v izvedbi Prešernovega gledališča Kranj v Domu andbenih organizacij BELA 'o prireditvi bo organizirana ČAJANKA za približno 120 otrok *raa skapnoa* BB8NICA: I1111980 ob 16,00 uri laani film TOM IN JERY v Domu družbenih organizacij Beanica '1400 uri -sani film TOM IN JERY v Domu družbenih organizacij Beanica Obkmt bo po končanem filmu organizirana ČAJANKA za prifaatno 125 otrok CIRČE: - H 1980 ob 16.00 uri -olovna igrica v izvedbi Prešernovega gledališča Kranj - gosto-mje v Mlekarskem šolskem centru Kranj " Bs ktkovni igrici bo organizirana ČAJANKA za 120 otrok (apna* skupnost BELA: 1H1960 ob 14,00 uri Kranj I V BITNJE: f 12.1960 ob 15,00 uri batkovna igrica Svetlane MAKAROVIČ PEKARNA MIŠMAŠ 7 izvedbi OS Lucija n Seljak Kranj - Gasilski dom BITNJE |s 12.1960 ob 15,00 uri n obisk prireditev dedka Mraza na Gorenjskem sejmu upnoat BRITOF: 112.1990 ob 14.00 uri v»vljična igrica v izvedbi KUD Predoslje in učencev OŠ Josip $mTno Predoslje v Kult. domu Predoslje ■s' končani prireditvi bo v Kulturnem domu Predoslje ČAJANKA * okrog 160 otrok toferaa skupnost BRNIK: S. 1990 ob 14,30 uri * organizaciji DPM Cerklje obisk dedka Mraza s spremstvom v Juiikem domu Sp. Brnik SJOuri * organizaciji DPM Cerklje obisk dedka Mraza s spremstvom v r Gasilskem domu Zg. Brnik ■ -*!*nmrali bodo obisk prireditev dedka Mraza v Cerkljah nvaa skupnost CERKLJE: 2.1990 ob 17,00 uri *r»nd dedka Mraza s spremstvom na igrišče VVZ Cerklje, nastop Asbene skupine šole Cerklje in predvajanje risanih filmov. <11990 ob 17,00 uri ^koi dedka Mraza s spremstvom na igrišče VVZ Cerklje, lutkovna thca NA ZELENEM LISTU in predvajanje risanih filmov 11990 ob 17,00 uri ^*ai dedka Mraza s spremstvom na igrišče VVZ Cerklje, pravljič-KOLEDAR in predvajanje risanih filmov i 1990 ob 17.00 uri ^*od dedka Mraza s spremstvom na igrišče VVZ Cerklje, lutkovna Ti« ČAROBNA SKRINJA in predvajanje risanih filmov f *Wns skupnost DUPLJE I5 & 1990 ob 17.00 uri -•kovna igrica Svetlane MAKAROVIČ PEKARNA MISMAS 0«novni Soli DUPLJE ^ "«uri 'nruzirana ČAJANKA z dedkom Mrazom za 90 otrok i 1990 ob 16,00 uri *&xazacija obiska prireditev dedka Mraza na Gorenjskem sejmu Ktisj ***** skapnost GOLNIK: 5 U90 ob 10,00 uri bi Pionirski klub Golnik organizirata prireditev dedka Mraza Domu kulture Golnik ''končani prireditvi organizirana ČAJANKA za 200 otrok *1980 ob 16,00 uri *Hniziran obisk prireditev dedka Mraza na Gorenjskem sejmu B*naj paraš skupnost GRAD: * M9D ob 16,00 uri ' organizaciji DPM Cerklje obisk dedka Mraza s spremstvom in »ognunom za otroke iz KS Grad v Osnovni Soli Cerklje 1 ^Uniziran bo obisk prireditev dedka Mraza v Cerkljah F**** skupnost JEZERSKO, ob 10,00 uri _ igric* v izvedbi Prešernovega gledališča Kranj v Osnovni fezersko f * 1990 ob 16,00 uri ŽIVALI, FILMSKE ZVEZDE v dvorani KOROTAN Zg. Je- iskupnoatJOST: 1 11990 ob 14,30 uri Nrijičn. igrica KLJUKCEV ROJSTNI DAN v izvedbi KUD ''tfcovo- Dom krajevne skupnosti JOST prireditvi bo organizirana ČAJANKA za vse predšolske otroke i skupnost KOKRICA: 990 fncna igrica DEDKOVA KNJIGA v Kulturnem domu Kokrica Ijična igrica DEDKOVA KNJIGA v Osnovni Soli KOKRICA $ 1900 ^Htliitaa iarica DEDKOVA KNJIGA v Kulturnem domu K0- ^jtčna igrica DEDKOVA KNJIGA v Osnovni Soli KOKRICA i prireditvi bo organizirana ČAJANKA za predšolske otroke Jcapnoat MAVČIČE • *1990 ob 16.00 uri . JT^ -~r*. v izvedbi Prešernovega gledališča Kranj v dvorani JSlZJfcentra Mavčiče bo organizirana ČAJANKA za okrog 170 otrok 1980 ob 16,00 uri obisk prireditev dedka Mraza na Gorenjskem sejmu tNAKLO: l ob 16,00 u"^deCa KApiCA v Domu družbenopolitičnih o^nuir.« Čajanka * 6^ M«™ z. ^ 1960 ob 16.00 un _ PRIHAJA v izvedbi učencev Krajevna skupnost PODBREZJE: 26. 12. 1960 ob 16,00 uri - Lutkovna igrica Svetlane MAKAROVIČ PEKARNA MISMAS v Kulturnem domu Podbrezje Krajevna skupnost PODBLICA: 28. 12. 1980 ob 16.30 uri - Pravljična igrica KLJUKCEV ROJSTNI DAN v izvedbi KUD Velesovo v Gasilskem domu PODBLICA - Po prireditvi bo organizirana ČAJANKA za predšolske otroke Krajevna skupnost POŽENK: 26. 12. 1980 ob 18.00 uri - V organizaciji DPM Cerklje obisk dedka Mraza s spremstvom in programom v Osnovni Soli Cerklje - Organiziran bo obisk prireditev dedka Mraza v Cerkljah Krajevna skupnost PREDDVOR: 26. 12. 1980 ob 16,00 uri - Lutkovna igrica v izvedbi Prešernovega gledališča Kranj v Osnovni šoli Preddvor - Po prireditvi bo organizirana ČAJANKA za okrog 180 predšolskih otrok - Organiziran bo obisk prireditev dedka Mraza na Gorenjskem sejmu Kranj 29. 12. 1980 ob 16,00 uri - Pravljična igrica VILINČEK Z LUNE v Prešernovem gledališču Kranj za otroke iz območja šol PREDDVOR, KOKRA in OLŠE-VEK Krajevna skupnost PREDOSLJE: 27. 12. 1980 ob 15,00 uri - Pravlična igrica v izvedbi KUD Predoslje in učencev OS JBT Predoslje v Kulturnem domu Predoslje - Organizirana bo ČAJANKA za vse predšolske otroke 30. 12. 1980 ob 15,00 uri - Pravljična igrica v izvedbi KUD Predoslje in učencev OŠ JBT Predoslje za šolske otroke Krajevna skupnost ŠENČUR: 25. 12. 1980 ob 16,00 uri - Organiziran obisk prireditev dedka Mraza na Gorenjskem sejmu Kranj 26. 12. 1980 ob 16,00 uri - Pravljična igrica VRABEC IN VRABULJA v Domu Kokrške čete Šenčur in izvedbi ŠKUD OŠ Janko in Stanko MLAKAR Šenčur ob 17,30 uri - Pravljična igrica VRABEC IN VRABULJA v Domu Kokrške čete Šenčur 27. 12. 1980 ob 10,00 uri - Pravljična igrica VRABEC IN VRABULJA v Domu Kokrške čete Šenčur - Po vsaki prireditvi bo organizirana ČAJANKA za predšolske otroke Krajevna skupnost SENTURSKA GORA: 28. 12. 1980 ob 14,00 uri ~ ^™™niZaCiJir,DPM £*£Še obisk dedka Mraza 8 spremstvom in programom v Osnovni šoli SenturSka gora - Organiziran bo obisk prireditev dedka Mraza v Cerkljah Krajevna skupnost TENETI8E: 27. 12. 1980 ob 14,30 uri -* ~ Kranf "* igriCa VILINCEK Z LUNE v Prešernovem gledališču 28. 12. 1980 ob 15,00 uri - Organizirana ČAJANKA za 22 otrok Krajevna skapnost TRBOJE: 26. 12.1980 ob 17,00 uri - Lutkovna igrica PETER NOS JE VSEMU KOS v Zadružnem domu Trhoje - Po končani prireditvi bo organizirana ČAJANKA za 55 otrok - Organizirali bodo obisk prireditev dedka Mraza na Gorenjskem sejmu v Kranju Krajevna skupnost TRST ENI K: 27.12.1980 ob 15,00 uri - Lutkovna igrica PETER NOS JE VSEMU KOS v Zadružnem domu T rs t eni k - Po končani prireditvi bo organizirana ČAJANKA za okrog 90 otrok - Organizirali bodo obisk prireditev dedka Mraza na Gorenjskem sejmu Kranj Krajevna skupnost VELESOVO: 28. 12.1980 ob 15,00 uri - V organizaciji DPM Cerklje obisk dedka Mraza s spremstvom in programom v Zadružnem domu Velesovo - Organiziran bo obisk prireditev dedka Mraza v Cerkljah Krajevna skupnost VOKLO: 27. 12.1980 ob 16,00 uri - Organiziran obisk prireditev deka Mraza na Gorenjskem sejmu Kranj Krajevna skupnost VISOKO: 26. 12. 1980 ob 16,00 uri - Filmska predstava v Zadružnem domu Visoko - Po končanem filmu bo organizirana ČAJANKA za predšolske otroke 29. 12. 1980 ob 16,00 uri - Organiziran obisk prireditev dedka Mraza na Gorenjskem sejmu Kranj Krajevna skupnost ZALOG: 30. 12. 1980 ob 15,30 uri - V organizaciji DPM Cerklje obisk dedka Mraza s spremstvom in programom v Osnovni šoli ZALOG - Organiziran bo obisk prireditev dedka Mraza v Cerkljah Krajevna skupnost ŽAB NIC A: 24 12. 1980 ob 16,00 uri - Lutkovna igrica Svetlane MAKAROVIČ PEKARNA MIŠMAŠ v Osnovni Soli Zabnica - Po prireditvi bo organizirana ČAJANKA za približno 95 otrok 27. 12. 1980 ob 16,00 uri - Organiziran obisk prireditev dedka Mraza na Gorenjskem sejmu Kranj DEDEK MRAZ BO OBISKAL CICIBANE PO VZGOJNO VARSTVENIH USTANOVAH V OBČINI KRANJ 22. 12. 1980 ob 10,00 uri _ VVZ SLAVC IVO JOKL KRANJ. Levstikova ob 8,00 uri ^Lj - VVZ Golnik j§gS 23 12. 1980 ob 7.00 uri ' _ VVZ M. ROZMAN Tatjane. KRANJ, Benedikova ob 8,00 uri - VVZ Rezka DRAGAN, KRANJ, Delavska cesta ob 9,00 uri - VVZ Bratov VILFAN v Zg. Bitnju ob 10,00 uri - VVZ Tugo VIDMAR, KRANJ, Cesta JLA 24. 12. 1980 ob 7,00 uri - VVZ JANINA. KRANJ. Kebetova ulica ob 8,00 uri - VVZ CICIBAN, KRANJ. C . St. Žagarja ob 9,00 uri - VVZ KEKEC, KRANJ. C Kokrškega odreda ob 10,00 uri - VVZ P. MEDE Katarine, Naklo 25. 12. 1980 ob 7,00 uri - VVZ na KLANCU. KRANJ, Oprešnikova ob 8,00 uri - VVZ Milene KORBAR. KRANJ. Zadružna ob 9,00 uri - VVZ IBI Kranj. C. St. 2agarja Kranj ob 10,00 uri - VVZ Tatj. ODROVE Kranj, C. 1. maja ob 11,00 uri - VVZ Visoko 26. 12. 1980 ob 7,00 uri - VVZ NAJDIHOJCA KRANJ, Planina ob 8,00 uri - VVZ ČEBELICA Kranj, Planina ob 9,00 uri - VVZ ČEBELICA Kranj, Planina ob 10,00 uri - VVZ NAJDIHOJCA KRANJ, J. PUHARJA 19. 12. 1980 ob 9.00 uri - Kinopredstava s filmom KEKEC v Kino dvorani CENTER Kranj za otroke iz vseh vrtcev 22. 12. 1980 ob 8,00 uri - Pravljična igrica VILINČEK Z LUNE v Prešernovem gledališču Kranj za polovico otrok iz kranjskih vrtcev ob 9,30 uri - Pravljična igrica VILINČEK Z LUNE v Prešernovem gledališču Kranj za drugo polovico otrok iz kranjskih vrtcev 29. 12. 1980 ob 8,30 uri - Lutkovna igrica RDEČA KAPICA v izvedbi VVZ Kranj za bolne otroke na Otološkem oddelku v ZD Kranj DEDEK MRAZ bo otroke na Gorenjskem sejmu Kranj razveseljeval od 25. decembra 1960 do SO. 12.1966 z naslednjim: Polog vsakodnevne*« trikratnega oblaka dedka Mnu m •prem-stvom, sodelovanja pravljičarjev, pikalnsga <£»»**™ »VSn' sodelovanj« nekaterih delovnih organizacij (6uMJ>*iS5^12' TEHNIKA oz. KOKRA, MLADINSKA KNJIGA, ŠPORTOPRB-MA, ŽIVILA), pravljične ureditve Hale A in pravljičnega gosda, Eravljicne vasi, toboganov, gugalnic, panojev sa risanje z arvno kredo in drugega bodo vsak dsn v času od 16,69 do 19,90 ure naslednje igrice in risani filmi: 25. 12. 1980 ob 16,00 uri - Lutkovna igrica Svetlane MAKAROVIČ PEKARNA MlSMAŠ v izvedbi Osnovne šole Lucijan SELJAK Kranj ob 17,10 uri - Pet do šest risanih filmov ob 17,55 uri - Lutkovna igrica TOBIJA v izvedbi Prešernovega gledališča Kranj 26. 12. 1980 ob 16,00 uri - Lutkovna igrica TOBIJA v izvedbi Prešernovega gledališča Kranj ob 17,00 uri - Pet do šest risanih filmov ob 18.00 uri - Lutkovna igrica KLJUKCEV ROJSTNI DAN v izvedbi KUD Velesovo 27. 12. 1980 ob 16,00 uri - Glasbena pravljica RDEČA KAPICA v izvedbi učencev OŠ Zapadno dolenjski odred iz Mirne ob 17,00 uri - Pet do šest risanih filmov ob 18,00 uri - Lutkovna igrica Svetlane MAKAROVIČ PEKARNA MIŠMAŠ v izvedbi učencev OŠ Lucijan SELJAK Kranj 28. 12. 1980 ob 16,00 uri - Lutkovna igrica VRABEC IN VRABULJA v izvedbi ŠKUD OŠ Janko in Stanko MLAKAR Šenčur ob 17,00 uri - Pet do šest risanih filmov ob 18.00 uri - Lutkovna igrica PETER NOS JE VSEMU KOS v izvedbi Prešernovega gledališča Kranj 29. 12. 1980 ob 16,00 uri - Lutkovna igrica PETER NOS JE VSEMU KOS v izvedbi Prešernovega gledališča Kranj ob 17,00 uri - Pet do Sest risanih filmov ob 18,00 uri - Lutkovna igrica VRABEC IN VRABULJA v izvedbi ŠKUD OS Janko m Stanko MLAKAR Šenčur 30. 12. 1980 ob 16.00 uri - Lutkovna igrica KLJUKCEV ROJSTNI DAN v izvedbi KUD Velesovo ob 17,00 uri - Pet do šest risanih filmov ob 18.00 uri - Lutkovna igrica TOBIJA v izvedbi Prešernovega gledališča Kranj Kolektiv, ogledalo posameznika Pripadniki planinske enote gradijo svoje delo na tradicijah legendarne Prešernove brigade in izročilu našega planinstva ter alpinizma — Najboljši med njimi so topničarji Marka Tovirca — Za uspeh enote je pomembno, da vsi starešine in vojaki ravnajo kot eden. Planinci so dokaj redki pripadniki v enotah naših oboroženih sil. Vseeno imajo v njih pomembno vlogo, posebno poslanstvo pa opravljajo tudi navzven, med ljudstvom, saj se z njim še tesneje kot drugi povezujejo prav zaradi kraja in načina svojega delovanja. Svoje naloge izpolnjujejo v hribovitih predelih naše domovine pod težavnimi razmerami. Za to je potrebna neoporečna mo-ralnopolitična trdnost in psihofizična pripravljenost. »Če človek premaguje vse težave.« pripoveduje poveljnik planinske enote, ki nadaljuje tradicije 7. slovenske narodnoosvobodilne udarne brigade France Prešeren,« je ponosen na zmage. Pri tem ne gre za samozadovoljstvo nad dosedanjimi ugodnimi rezultati. Visoka borbena pripravljenost naše enote je predvsem osnova za naše nadaljnje načrtno delo na področju strokovne vzgoje in izobraževanja, športnega in kulturnega življenja naših pripadnikov ter sodelovanja z okolico. Vse naše delo začenjamo z nadaljevanjem borbenih tradicij prednikov, pri čemer izkoriščamo tudi bogato izročilo jugoslovanskega planinstva in alpinizma. Prizadevamo si za aktiven odnos slehernega posameznika do dogajanj v enoti in okolici. V mladih ljudeh je namreč veliko sposobnosti, ki omogočajo doseganje spodbudnih rezultatov. Kolikor je le mogoče, te sile usmerjamo v delo, v utrjevanje kolektiva. Zato je čutiti izredno pripadnost enoti in ponos tako starešin kot vojakov v njej. Planinci smo še posebej ponosni, da smo med enotami armade, ki jih je s svojim obiskom počastil naš vrhovni poveljnik tovariš Tito. To nam je spodbuda za sedanje in vodilo za bodoče delo. Čeprav smo brez Tita, nadaljujemo njegovo veliko dediščino in uresničujemo njegovo misel, da smo armada mi vsi. Za graditev tega bomo iskali najboljše rešitve še naprej.« PRIZADEVNI TOPNIČARJI V boju so topničarji podpora peša-kov, saj jim z ognjem iz svojega orožja krčijo pot. Tudi v miru, med usposabljanjem za obrambne naloge, so neločljivo povezani z njimi. Posebno v planinski enoti, ki nadaljuje tradicije Prešernove brigade, si nenehno vztrajno prizadevajo za skupni cilj: vsi delati kot eden! Topničarji Marka Tovirca, ki so že tri leta najboljši v tej planinski enoti, uspevajo v tem. Kje so razlogi za odlične uspehe, pojasnjuje njihov starešina: »Ob delu starešin ima izgradnja zavestne vojaške discipline v kolektivu pomembno vlogo. Zato so vsi vojaki v enoti člani mladinske organizacije, okrog 37 odstotkov pa imamo komunistov. Njihov vpliv zagotavlja ob spoštovanju osebnosti slehernega posameznika odlično mo-ralnopolitično zavest, brez katere ni moč doseči dobre borbene pripravljenosti. Naši pripadniki imajo v vojašnici zadovoljivo udobje, čeprav zelo varčujemo. Obenem njihovo trdnost preizkušamo v težavnih razmerah na terenu. Našega topničarja namreč pripravljamo za izpolnjevanje dolžnosti, dokler bo vojaški obveznik. Zato njegovo usposobljenost pogosto preverjamo, predvsem v streljanju. Na zadnjem smo dosegli odlične rezultate. Za bodoče načrtujemo, da bomo z nadaljnjim izkoriščanjem notranjih moči borbeno pripravljenost enote povečali še na drugih področjih.« In kako poteka delo topničarjev? »Vsak posameznik,« odgovarja starešina osnovne enote Miloš- Basa-ragin. »mora Čimprej najti in razu- njimi še posebno izstopajo zaradi svojega prispevka k uspehu kolektiva. Miloš Bašaragin meti svoje mesto v kolektivu, ki ga sestavljajo pripadniki najrazličnejših specialnosti: od izvidnikov, vezi-stov in računarjev do upravljalcev orožja in voznikov. V vseh pogledih prihaja do izraza kolektivno delo; vsi morajo delati enotno, kolektiv pa mora ravnati kot posameznik. K temu cilju je usmerjen že začetek naše vzgoje, ki postopno prehaja od posameznika prek nižje do najvišje enote. Poudarek dajemo praktičnemu usposabljanju na terenu, ki poleg discipline zahteva tudi natančnost in hitrost. Seveda, za dosledno izpolnjevanje učnega programa je med drugim prav tako pomembno enakopravno sodelovanje med starešinami in vojaki.« Zgledni medsebojni odnosi v topniški enoti so plod prizadevanj starešin in vojakov. Nekateri med sled- Avdaga Durak Avdaga Durak iz Sokolca v Bosni in Hercegovini: »Armada je velika šola. Med služenjem vojaškega roka sem spoznal marsikaj, kar mi bo koristilo tudi za naprej. V tem so mi pomagali tovariši, vojaki in starešine. Omogočili so mi, da sem se ob rednem delu brez tečaja usposobil za vodenje skupine. Sprejeli so me v članstvo zveze komunistov, kar prav tako ocenjujem za osebno priznanje in uspeh kolektiva. Nasploh imam o delu in življenju v enoti dobre vtise. Spoznal sem se tudi z značilnostmi okolja in tukajšnjimi navadami.« Branislav Tržič Ivan Bingula Ivan Bingula iz Zlatara v Hrvatski: »Med poukom si vsak po svojih sposobnostih prizadeva za uspeh. Končni rezultati se pokažejo na streljanju. Ta dogodek je še posebno doživetje za izvidnika, saj iz bližine opazuje zadetke. Svoje naloge skušam vedno kar najbolje opraviti, še posebno, ker sem komunist in nosilec značke Primeren vojak. Aktivno se vključujem v življenje enote. Poudarim naj, da dobro sodelujemo z nekaterimi kranjskimi delovnimi organizacijami — pred dnevi smo obiskali Iskro — in predvsem krajevno skupnostjo Zlato polje.« Branislav Terzič iz Plevije v Črni gori. »Zadovoljen sem. da sem v enoti s takim ugledom. Posebno cenim, da so me v njej sprejeli v Zvezo komunistov in me nagradili z značko Primeren vojak. Mislim, da je moč z dobrim delom doseči vse. tudi nagrado. Najlepše doživetje zame, po po-kicu sem natakar, pa je bilo delo > vojaškem planinskem domu to poletje. Tam sem našel veliko prijateljev.« Besedilo in slike: S. Saje Starešina Marko Tovirc ocenjuje delo svojih topničarjev Prireditve ob dnevu JLA Te dni, pred praznikom naše armade, se povsod vrste številne svečanosti. Poleg pripadnikov oboroženih sil in nosilcev splošne ljudske obrambe ter družbene samozaščite sodelujejo v njih množice delovnih ljudi in občanov. To je ponoven dokaz zraščenosti armade z ljudstvom. Na Gorenjskem so v počastitev letošnjega praznika JLA pripravili vrsto prireditev. Nekatere aktivnosti, predvsem športna tekmovanja in srečanja med pripadniki armade ter občani, so že mimo. Danes in prihodnje dni so na sporedu še te prireditve! JESENIŠKA OBČINA bo praznik počastila danes, 19. decembra, z osrednjo proslavo, ki jo ob 19. uri v jeseniškem gledališču prireja občinska konferenca rezervnih vojaških starešin v sodelovanju z borčevsko in mladinsko organizacijo. Po govoru predstavnika zveze borcev bodo podelili odlikovanja pripadnikom teritorialne obrambe in priznanja rezervnim starešinam, pripravili pa so tudi kulturni spored. Od včeraj pa do srede je v avli jeseniške občinske skupščine na ogled razstava fotografij o delu rezervnih starešin in pripadnikov armade, ki so jo pripravili rezervne starešine z Jesenic. Ob dnevu armade bodo obiskali vse karavle v občini in pripadnike obmejhnih enot obdarovali s simboličnimi darili. KRANJSKA OBČINA bo imela osrednjo proslavo v ponedeljek. 22. decembra, ob 10. uri v vojašnici Stane Žagar. Svečanost, ki jo vsako leto pripravljajo komite za SLO in družbeno samozaščito, svet za LO. varnost in družbeno samozaščito, organizacija ZRVS in štab TO v občini Kranj, je bila že včeraj zvečer. Danes, 19. decembra, ob 9. uri bo poveljnik kranjske garnizije v domu armade sprejel pionirje, ob 13. uri pa v vojašnici predstavnike družbenopolitične skupnosti, družbenopolitičnih organizacij in delovnih ke-lektivov. Danes zvečer bo še v kranjskem domu armade tovariško srečanje mladine in vojakov, na katerem bodo podelili priznanja za športne aktivnosti. Jutri zvečer se bodo v domu srečali občani Kranja pa starešine in delavci iz kranjske garnizije. Med drugim bo 24. decembra tudi strelsko tekmovanje, ki ga za člane komitejev za SLO iz večjih kranjskih delovnih organizacij na strelišču v Struževem prireja podjetje za PTT promet iz Kranja. RADOVLJIŠKA OBČINA bo praznik obeležila z osrednjo slavnostno prireditvijo, ki bo danes, 19. decembra, ob 18. uri v avli osnovne šole A. T. Linhart v Radovljici. Na njej bodo po govoru in kulturnem sporedu podelili zaslužnim rezervnim starešinam in drugim občanom .ter organizacijam priznanja ZRVS, TO in SLO. Pol ure pred proslavo bodo v šoli odprli razstavo fotografij Tito na Gorenjskem, ki jo bo postavil Gorenjski muzej iz Kranja, ob 16. uri pa v dvorani delavske univerze v radovljiški graščini dokumentarno razstavo Razvoj JLA, ki » jo pripravili pripadniki armade iz Bohinjske Bele. Osrednja slovesnot v radovljiški vojašnici bo 22. decembra ob 11. uri. Za obiskovalce, ki bodo ob prazniku prišli čestitat starešinam in vojakom, bodo pripravili razstavo sodobnega orožja in opreme. Po slovesnosti se bodo skupno podali v karavle. ŠKOFJELOŠKA OBČINA se bo na osrednji proslavi zbrala danes, 19. decembra, ob 18. uri v osnovni šoli Cvetko Golar na Trati. Med slovesnostjo bo govoril sekretar komiteja občinske konference ZK v Skofji Loki. V kulturnem sporedu bodo sodelovali poleg pripadnikom armade iz vojašnice Jože Gregorčič in škofjeloških osnovnošolce* ter gimnazijcev tudi pevci okteta Cvetko Golar iz Škofje Loke in tamburaši orkestra Bisernica iz Reteč. Slovesnosti bo sledilo tovariško srečanje pripadnikov armade in občanov. Jutri, 20. decembra, ob 17. uri bo v športni hali v Skofji Loki javna radijska oddaja Spoznavajmo svet in domovino, v kateri bosta sodelovali ekipi škofjeloške vojašnice in Ajdovščine. Svečanosti bodo sklenili z obiski občanov v vojašnici ob dnevu armade. TR2IŠKA OBČINA bo imela osrednjo proslavo danes, 19. decembra, ob 18. uri v osnovni šoli Heroj Grajzer v Tržiču, ki jo organizira mladinska organizacija skupno s pripadniki obmejnih enot. Na njej bo govoril predsdnik občinske konference ZSMS, podelili pa bodo tudi priznanja republiškega sekretariata LO in sveta za LO in družbeno samozaščito pri občinski skupščini posameznikom in organizacijam za prizadevanja na obrambnem področju. Uro pred proslavo bo v šoli svečani zbor teritorialne obrambe, med katerim bodo ocenili letošnje delo, odlikovali nekatere teritorialce. prebrali napredovanja pripadnikov TO ter podelili priznanja republiškega, pokrajinskega in občinskega štaba TO. Svečanost bodo sklenili s sprejemom mladih prostovoljcev v teritorialno obrambo. Ob dnevu armade bodo predstavniki občinske skupščine, družbenopolitičnih organizacij in pokroviteljev karavl obiskali pripadnike obmejnih enot. V torek, 23. decembra, bo svečano srečanje rezervnih i vojaških starešin, kjer se bodo zbrali novi člani pa odlikovani in napre-dovani starešine. Velika kulturna zabavna prireditev v korist društva paraplegikov Gorenjske regije v športni hali nove osnovne šole na Planini v Kranju, dne 26 12 1980 ob 1 7 in 20 uri DARILO PRIJATELJEM NASTOPAJO: Nataša Dolenc Tonja Rahonc, Slavko Kastehc Janez Dolinar Janko Ropret, Meta Močnik, Lado Leskovar, Robert Peressuti Dušan Josevski. Biba Uršič. Jože Vunšek Bernarda Oman Tina Primožič Iztok Alidić. Jelka štular, Kondi Pižorn. Breda Žumer, Man Zdjelar revijska plesna skupina Tržič. Folklorna skupina Primskovo skupina DŽEJBI skupina UNIVERZAL skupina MODRINA Ivan Andre|C Breznikov Vanč. DIKSILEND skupina Vstopnice po 80 din si lahko zagotovite že v prodaji na recepcij hotela Creina v Kranju hotela Transturist v skofji Loki in v pisarni društva Modrina Kranj Delavski dom Vsi nastopajoči so se odpovedali honorarjem, z obiskom prireditve pa boste tudi vi pomsgali Društvu paraplegikov Gorenjske. DRUŠTVO MODRINA.__ L i I PETEK P n 1 19. DECEMBRA 1980 Smučine so speljane 13.STRAN GLAS BOHINJ — »Ni boljšega zdrav >4a kot z znojem vzdrževana telesna kondicija.« je dejal in zapisal Gregor Klančnik. Smučarski tek je fociplina, ki vse to da. Smučar, ki se nn hoji ali teku vzpenja v breg. si »omaga s palicami, rokami, nogami. *praktično štirinožec. Zato ni zgolj reklama, da tovarna Ban in Slovenijašport, letos so se flo pridružile že delovne organi-acije Alpina. Rašica, Yassa. Ni-bom, Toper, MTČ, Pletenina, Pla-**a, Slovin in Krka, že četrto leto odrejata seminar za prodajalce etaške smučarske opreme. Letos se ji je v prvih decembrskih dneh iralo v Bohinju sedemdeset. Na dvodnevnem seminarju so izvedli Urakaj novega. Predvsem to. kaj »nuditi in svetovati. Hoja in mučarski tek sta namreč v zadnjih •tih pridobila veliko simpatizer je v In na tem seminarju si lahko slišal Kaj moraš izbrati, od smuči do *podnjega perila in kako se tekaške «nuči namažejo. da boš lahko zmoteno »potoval« po smučinah. *'% seminaristi so lahko tudi *ttfednji dan preizkusili, kako se sploh stoji, hodi in teče na ozkih tekaških smučeh. Čeprav so bili na tan seminarju zbrani prodajalci iz Jugoslavije, se tega preiskusa 'Ače ni odrekel. Prišli so iz Dalmacije. Hrvaške, Srbije, Vojvodine; so premagali poldrug kilometer •ilgo smučino. Tudi brez padcev ni •o, a vsi so na koncu zatrjevali, da * njihov krst smučarskega teka ni ti zadnji. Morda bo res tako! ZGODOVINA SMUČARSKEGA TEKA Hoja na smučeh ali tek je nekako ktiran v leto 1762. V tem letu so **mreč začeli na Norveškem s tem *nskim športom. To jim je nareko-*la življenjska potreba, saj so peš »orali prehoditi velike razdalje. Da v visokem snegu hitreje napredovali, so si omislili nekakšne »dilce« 'palico, da so se poganjali. Torej **ijenjake potrebe, prenašanje raznih obvestil na velike razdalje. hitrejše vasovanje v dolgih zimskih večerih in da si prehitel tekmeca, je narekovalo, da si je vse več in več Skandinavcev začelo pripenjati dilce in potovati iz kraja v kraj. Na lesenih dilcah se je torej rodil smučarski tek, ki je pozneje prišel tudi v tekmovalni šport. Skandi-navce so začeli posnemati tudi drugi v alpskih deželah in tudi pri nas so pred dvajsetim stoletjem take dilce in eno palico pozimi uporabljali fantje in možje na Blokah. Ze leta 1868 je neki Laponec na smučeh pretekel 220 km. Povprečna hitrost tega teka je bila deset kilometrov na uro. Prvo tekaško tekmovanje je bilo leta 1890. Norvežan, zgodovina ne navaja imena, je petdeset kilometrsko razdaljo pretekle v štirih urah in šestindvajsetih minutah. Leta 1924 so bili na olimpijskih igrah tudi prvič na sporedu smučarski teki in leta 1962 so na olimpijskih igrah startale tudi ženske. Pri nas so pobudo za smučarski tek nehote dali Bločani. Ze leta 1914 je bil v Bohinju prvi tekaški kurz. Leta 1921 smo imeli v Bohinju tudi prvo državno • prvenstvo. Prvi državni prvak je bil Hlebanja, pri ženskah je bila najhitrejša Hrcegovka. Tako so Norvežani med prvimi začeli s smučarskimi teki. pri nas pa so bili to Bločani. In od takrat do danes si je smučarski tekaški šport že pridobil veliko privržencev. Delovni Človek je spoznal, da je tudi ta zvrst zimske rekreacije izredno koristna. V zadnjih letih se je tudi pri nas pojavila nova zvrst smučanje, ki jo Švicarji imenujejo Skiwander; potovanje na smučeh v obliki hoje in teka. Delno gre za turiste, starejše in mlajše ali cele družine, ki se radi umaknejo hrupnemu prometu in s smučmi na nogah spoznavajo vse lepote zimske pokrajine. Zadovoljni so, saj so spoznali veliko novega, videli tisto, kar nikoli ne bi in se pri tem naužili še svežega zraka. Nova zvrst ravninskega smučanja, smučarska hoja in tek, ni reklama za zimski turizem, temveč potreba po nečem, kar nam pozimi primanjkuje; posebno še ker nismo vsi alpski smučarji. Pri tem smo se že počasi naveličali čakati pred dolgimi vrstami pred žičnicami. Pri smučarskem teku ni potrebno čakati v vrstah, temveč si samo pripneš smuči in že si z belo opojnostjo. In tudi športni fiziologi so ugotovili, da so ciklične vaje najboljše sredstvo za ohranjevanje organizma in za upo-časnjenje staranja. Prav to nudi brez velikih denarnih stroškov smučarski tek. Za razliko od alpske opreme je tekaška skoraj zastonj. Ta zvrst smučanja je tudi velikega pomena za obrambno sposobnost Človeka. 'vseh naših trgovinah je pestra '^tekaških smuči in ostale teka opreme. OPREMA ZA HOJO S SMUČMI IN SMUČARSKI TEK Oprema za hojo in tek na smučah je v primerjavi z opremo za alpsko smučanje bistveno lažja in cenejša. Opremo za teke lahko dobimo že za nekaj več kot 1.000 dinarjev. Smuči za teke in hojo so precej lažje, ozke in z veliko ukrivljeno krivino. Izdelane so iz lesa ali umetnih materialov. Pravilna izbira tekaških smuči vam bo koristila, saj se boste z njimi lažje in hitro naučili teči in hoditi. Tovarne izdelujejo smuči dolge do 215 cm. V Elanu jih izdelujejo dolžine od 180 do 210 cm. Strokovnjaki svetujejo za moške, visoke od 170 do 190 cm. smuči dolge od 205 do 210 cm. Za ženske so nekoliko krajše. Izbira pri dolžini naj bi bila ta. da telesni višini dodate še od 25 d« 30 cm. Naj dodamo, da so palice pri višini 170 cm dolge 135. Pri izbiri tekaških smuči ne smemo pozabiti na primerno elastičnost smuči, trdnost po dolžini ter elastičnost krivine in repov. Elastičnost je važna tudi pri krivini in repih. Vendar naj bo zadnji del nekolilo bolj trd. Trdnost smuči preizkušamo tako, da jih z eno roko stisnemu skupaj, le zadnji centimeter naj bo nekoliko odporen. Tovarna Elan izdeluje tri vrste tekaških smuči. Tekmovalne Elan »Rancing Red« s širino 48 mm. Elan »Rancing VVhite« od 50 do 56 mm in Elan »Variant«, ki so široke od 52 do 60 mm. Ko boste kupovali, se odločite za obe zadnji vrsti. Za hojo pa so najbolj primerne tiste, ki se ne mažejo. Tudi pri nakupu čevljev je odvisno, ali boste tekli z veseljem ali pa boste že pri prvem poizkusu vrgli dilce v kot. Tu je treba paziti, da je čevelj res po nogi. V njem bomo prehodili in pretekli precejšnje razdalje. Priporočljivo je, da si za nakup čevljev obujemo iste nogavice, ki jih bomo nosili pri teku. Posebno je treba paziti na elastičnost podplata. Na zgornji strani ne sme biti nobenih trdih gub. Naše tovarne izdelujejo tri različne modele. Čevelj za hojo je precej višji, težji in toplejši. Čevelj za trening in teke je kombinacija med čevljem za hojo in čevljem za tekmovanje. Čevelj za tekmovanje je zelo lahek in nizek. So iz Planike in Alpine. Posebno poglavje je tudi mazanje smuči. To je problem za vsakega začetnika in tudi tekmovalca. Mazanju smuči pravijo kar »smučarska umetnost«. Smuči morajo biti namazane tako, da odlično drsijo po ravnem in navzdol, hkrati pa dobro prijemljejo pri vzponih, da ne zdrsijo navzdol. Pravilna tehnika teka na smučeh zahteva tudi pravilno mazanje. Imamo različne snežne odeje. Zato tudi različne maže. Vrste maž so trde, mehki pa so klistri. Od voskov tekači uporabljajo: zeleni specialni vosek za mazanje v hudem mrazu, zeleni vosek pri srednjih temperaturah, mažemo ga kot osnovo in nato dodamo še modri vosek, modri vosek mažemo za pršič pri —2 stopinjah, rumeni vosek mažemo za moker in vlažen nov sneg ter za obležan sneg. Mehke maže — klistri: moder klister mažemo kot osnovo v trdem in grobem zrnatem snegu, rdečega mažemo v mokrem mastnem snegu, rumeni klister namažemo pri zelo mokrem snegu, srebrnega namažemo v umazanem in počasnem snegu v dežju, vijoličastega pa takrat, ko je sneg trd, grobo zrnast in tudi v mokrem snegu. Besedilo in slike: D. Humer Vsakodnevna pozornost kondiciji Vsakodnevni kondiciji velja posvetiti prav toliko pozornosti kot prehrani, delu in počitku. Ob številnih spremnih opravilih, navadah in ravnanju z načinom dela in življenja vplivamo na lastno organsko in zavestno stanje, kar se kaže v stopnji zmogljivosti ali kondiciji. Ta se uveljavlja na vseh področjih, je pogoj za ohranjevanje živahnosti, storilnosti in življenjske moči. Športniki že nekaj desetletij vestno načrtujejo in uresničujejo primerne obremenitve, jih dopolnjujejo z zglednim dnevnim redom. Njim slede ostali ljubitelji športnega razvedrila in pristnega gibalnega napora, da bi tako spodbujali srce — »mali motor življenja«, ki mora utripati s primerno hitrostjo in močjo, da ne bi oslabelo. Trenirano srce se hitro prilagodi na večje napore. S številnimi načini drobne in izdatnejše gibalne omike moramo dnevno stopnjevati in ohranjati kondicijo. Dan naj bi se pričel z jutranjo vadbo, utrjevanjem s prho in z vedrim odhodom na delo bolje peš kakor z vozilom. Med delom, ki ne sme potekati v napetosti, ihtavosti in v neskladnih odnosih, se podobno kakor v športu mora uveljavljati načelo, da je s čim manjšim naporom potrebno čim več narediti. Gre za opuščanje odvečnih besedi in nepotrebnih opravil. Primanjkljaj gibalnega napora moramo nadoknaditi v popoldanskem času z delovnim in športnim razvedrilom. Zvestoba taki dejavnosti ohranja zmogljivost, dobro je vedeti, da je ta odvisna od intenzivnega delovanja gibal, ki spodbujajo tudi ostale organe. Kondicija posebno upada, kadar se delovni dan začenja s kajenjem, nestrpno in razburljivo vožnjo na delo. V takih primerih se slabša prehrana v možganskih celicah, kar slabi miselnost. Če se takih škodljivih vsakodnevnih navad ne moremo znebiti, se ponavlja sklenjen krog kvarnih posledic. Te so nespečnost, motnje v spanju, zmanjšanje apetita in slabo razpoloženje. Po končanem delu se je dobro znebiti misli na enolična opravila, delovni vrvež in drugih poslovnih skrbi. Z zmernim tekom, sproščenim plavanjem, s pomirjevalnim sprehodom in z drugimi naravnimi načini gibanja odpravljamo neugodno možgansko živčno delovanje in boljšamo kondicijo. Kdor pa sivi gibalno siromašno, se mora obračati k zdravnikom, da bi se prepričal o tem, da mu je tako stanje povzročilo nezadostno gibanje, sedenje, kajenje in preobilna prehrana. Tisti, ki pri delu pretežno sede in se tudi zunaj dela kaj prida ne znoje, bi morali, ko so se jim že pojavili tako imenovani faktorji nevarnosti — odvečna teža, zamaščenost in oslabelo srce, pričeti postopno in zavzeto s tisto aktivnostjo, ki jih je nekdaj ogrevala, so jo zaradi lastnih slabosti opustili. Jože Ažman ' minulih triindvajsetih letih je 3ovek prodrl globoko v vesolje, *tobra 1957. leta je Sovjetska zveza '■belila prvi satelit, malo pozneje NI prvo živo bitje, psico Lajko. /Prila 1961. leta je Jurij Gagarin, človek, obkrožil Zemljo. Sledili *; spektakularni vesoljski poleti Vriskih in sovjetskih astronavtov. j *> dosegli vrhunec s sestopom r*iia Armstronga na Mesec poleti Kasneje so potovale v glavnem l,Jt>de brez posadke do Zemlji bližjih f^netov, poskusni laboratoriji, oh-**>o nastanjeni, so preučevali ''tave i/. Zemljine orbite, pred **ecem dni pa se je odigral nov dogode!:. Mimo Saturna je letel ameriški ^vijaki robot Vovager J, ki je s '*nočjo svojih občutljivih instrumentov opravil razna merjenja in ""Ht radijske postaje poslal rezul-***e na Zemljo. Z njimi pa tudi '•^ografske posnetke Saturna, nje-•^ih prstanov in satelitov ( let « članice »«<1;M) I«"1 7 člani nad 40 let H člani Ho 40 let Vpišite št kateg. MaSU-fc« in pionirji lahko Irfrjo »amo n« »r.lkl proal V«l prijavljeni irf. n> aa »aelno odgovorno«! Prija*« la Irk ar aprrjrntajo ar n« dan trkt do » urr Starom., odraali »0.00 din, pionirji <0.tHJ din 19. DECEMBRA 1980 kordna udeležba UOOVLJICA - V okviru programa 1 OliMikreacijakih iger radovljiških sinje bilo od 13. 11. do 6. 12. 1980 na upokojencev v Radovljici občinsko sindikalno prvenstvo v Tekmovalci in tekmovalke so se občinske naslove ekip in posa-v kegljanju 60 lučajev mešano in tekmovalke so bile razde-va starostna razreda in tek m oval-I (registri ran i kegijači). ranju je nastopilo 170 žensk in tih ali skupaj rekordnih 908 indikata iz 78 OO ZS. Ce za pri-povemo, da je na sindikalnih igrah Radovljice v letu 1975 v nastopilo 870 tekmovalcev, i letošnja rekordna udeležba na keglja-da jje kegljanje postalo ena od I priljubljenih zvrsti športne rekre-'sbeini Radovljica. ŽENSKE B: 1. Polona Cerkov-174 kegljev, 2. Mirni Rakovec I. 3. Lojzka Selan (Društvo u pok 4. Dora Stular (Iskra Otoče) 156. Spaurovec (Iskra Lipnica) 149; 1. Mihela jambrovič (Osn. šola Alpinistični sprejem na Kališču J soboto 6. 9. 1980 smo imeli član Msiatićnega odseka pri P D Kranj len alpinistični sprejem, to je io srečanje, na katerem pre-delo odseka v preteklem letu * sad svoje vrste sprejmemo nove te {*jsike. ki so opravili izpite za priprav ***• Tako smo letos sprejeli štiri tečaj *4e. Naj odsek ima tako sedaj 61 čla ***. ki so v tem letu opravili 665 vzpo-*•* raeb težavnostnih stopenj, doma in *• tajem. Nekaj članov se je udeležilo ** odprav v daljnja pogorja. Tako je * Novi Zelandiji Tomaž Jamnik, ki "ai tudi vodja odprave, Nejc Zaplot-** in Marko Štremfelj pa sta odšla pod > ia tam raziskala možnosti za preko ene največjih in najtežjih Himalaji. Oba, poleg njiju pa se štremfelj in Peter Markič, sta kandidati za vzpon v prihod-, odprave pa se bo kot zdravil tudi dr. Matija Horvat, ki je Kranj in je bil tudi član nase de odprave na Alpama vo. v preteklih sezonah, tako po-;ov na odpravah, kot tudi j v celoti, so rodili večje razu-vodatva PD, ki nas moralno in ob svojih zmožnostih podpi-TKS. Vse večji dvig kva-aipinizma v Kranju in v celotni a nas vedno bolj obvezuje k a«rlu, ki je še vedno največji « uspešno in varno delovanje v Tako smo poskrbeli tudi za treninge v telovadnici in indi-kondicijski trening. je minil v prijetnem planin-iju, ostal pa naj bi v spominu tečajnikom, ki so postali g. Upamo, da si tega ne bodo samo po simboličnem kr«tu Se dolgo in uspešno ostali z vali v naši sredini. Dolenc Mat ia? ^ i delo> Radovlj.) 197 kegljev, 2. Stare Ivica (Sukno Zapuše) 188, 3. Zala Brajnik (Iskra Lipnica) 186. 4. Majda Košir (Elan Begunje) 183. 5. Danica Majstorovič (Iskra Otoče) 182; 2enske-tekmovalni razred: 1. Marjana Zore (Iskra Otoče) 209 kegljev; MOŠKI B (nad 40 let): 1. Sašo Obreza (Elmont Bled) 221 kegljev, 2. Franci Konc (Iskra Otoče) 218, 3. Jože Ravnik (Veriga Lesce) 216, 4. Jože Kveder (Merkur Radovljica) 215. 5. Mato Netretič (SGP Gorenje Radovljica) 200; moški A (do 40 let): 1. Jože Kapu« (Alpdom Radovljica) 219 kegljev, 2. Jože Harinski (Veriga Lesce) 214, 3. Jože Kosar (Elmont Bled) 213, 4. Anton Sandor (HTP Bled) 213. 5. Janez Robič (OGP Grad Bled) 211; Tekmovalni razred: 1. Drago Zupane (Združenje obrtnikov Radovlj.) 210 kegljev, 2. Jože Dijak (HTP Bled) 204, 3. Božo Mejavšek (Združenje obrtnikov Radovlj.) 203, 4. Lovro Ki ste r (Veriga Lesce) 201. 5. Janez Beravs (Knjigoveznica Radovlj.) 201. Ekipno ženske: 1. Iskra Otoče 724 kegljev, 2. Elan Begunje 690, 3. Veriga Lesce 685. 4. LIP Bled 681. 5. Iskra Lipnica 676; ekipno moški: 1. Veriga Lesce 1244 kegljev. 2. Elan Begunje 1241. 3. Iskra Otoče 1.218. 4. Elmont Bled 1.198. LIP Bled 1.196; ekipno skupaj: 1. Veriga Lesce 246 točk. 2. Elan Begunje 237 točk, 3. LIP Bled 165 točk, 4. Iskra Otoče 159 točk. Iskra Lipnica 73 točk, 6. Elmont Bled 71 točk, 7. HTP Bled 60 točk, 8. Društvo upokojencev Radovljica 53 točk, 9. Osnovna sola Radovljica 52 točk, 10. GG Bled 48 točk. V. M. Tudi v tretje dobro Po drugem kolu I. slovenske judo lige so bili rezultati za uvrstitev na pozivnih turnirjih še odprti in nejasni. Zato je bil zadnji pozivni turnir I. jakostne skupine preteklo soboto, 6. decembra, v Šiški v Ljubljani zelo zanimiv, saj je šlo za končno uvrstitev nekaterih tekmovalcev, ki kasneje računajo na republiškem prvenstvu za člane prihodnje leto, ki bo v prvi polovici januarja 1981. Tudi tukaj ima Triglav iz Kranja predstavnika, ki resno mislita na eno od medalj na republiškem prvenstvu! Za Markič Roberta, ki že nekaj časa razveseljuje in Martina Benedika je pot na republiško prvenstvo odprta, morda pa še za koga iz kluba. V soboto, 6. decembra, sta se tekmovalca Judo kluba iz Kranja uvrstila: Markič Robert je bil po prepričljivih bojih prvi do 60 kg, Martin pa je zasedel 2. mesto v svoji kategoriji do 78 kg. Tako sta ponovno potrdila znanje in kvaliteto. Kakor v I. jakostni je bilo tekmovanje tudi v II. skupini. Iz judo kluba iz Kranja so se tega pozivnega turnirja udeležili nekateri tekmovalci. Razveseljivo velja reči, da je tekmovalec Klemenčič Vili dosegel tretje mesto do 71 kg, Omahen Igor pa je bil tretji do 78 kg. Omahen se je pred kratkim vrnil iz JLA in bo z resnim treningom dosegel še zavidlji-vejše rezultate. Tudi Črnivec se je uvrstil solidno v kategoriji do 65 kg, saj je na koncu pristal na tretjem mestu. Čas pozivnih turnirjev je potekel in sedaj jih še čaka pot na Nagaoko v Ljubljano.in kasneje januarja v Slovensko Bistrico za pokal Pohorskega bataljona ter republiško prvenstvo. M. Benedik Tekstilna industrija TEKST1LINDUS KRANJ razglasa prosti deli oziroma nalogi: I VODENJE VARSTVA PRI DELU v kadrovskem sektorju Pogoji: • _ višja ali visoka izobrazba varnostnega inženirja ali tehniške _ 5 oziroma 3 leta delovnih izkušenj v tekstilni industriji bombažne stroke, - kandidat mora imeti opravljen strokovni izpit o varstvu pri delu po 17. členu Pravilnika o osnovah za organiziranje službe za varstvo pri delu ter o strokovni usposobljenosti delavcev, ki opravljajo strokovne naloge s področja varsta pri delu. - poskusno delo je 3 mesece 2. ČIŠČENJE PROSTOROV v VES I Pogoji: — najman j 6 razredov osnovne .šole. — poskusno delo 1 mesec na tem delu oziroma nalogi se opravlja samo v popoldanskem '*u in sicer od 14. do 22. ure. &«io se opravlja v prostirih komercialnega sektorja, ^sdidati. ki izpolnjujejo zgoraj navedene pogoje, naj dajo Mssaene prijave v kadrovski sektor delovne organizacije v roku J*dni od dneva objave. 15.STRAN G L, A Tiskarna in kartonaža GORENJSKI TISK n. sol. o. Kranj TOZD Tisk b. o. Kranj objavlja prosta dela in naloge a) delavca za opravljanje del in nalog nočno vzdrževanje in čiščenje strojev b) delavca za opravljanje del in nalog pomoč pri tisku Delo pod a) je samo v nočnem času od 22. ure do 6. ure zjutraj, delo pod b) pa je dvoizmensko. Za opravljanje del in nalog pod a) in b) se zahteva končana osnovna šola. Določeno je enomesečno poskusno delo. Za razpisana dela in naloge se združuje delo za nedoločen čas. Ponudbe z dokazili o izobrazbi in strokovnosti sprejema tajništvo delovne organizacije TK Gorenjski tisk Kranj Mo-še Pijadeja 1, 15 dni po objavi. KOVIN Kovinsko podjetje Jesenice H. Verdnika 22 objavlja na osnovi sklepa DS z dne 25.12.1980 ob 8. uri LICITACIJO za prodajo rabljenega vozila KOMBI IMV 1600 — kamionet (generalno obnovljen) letnik izdelave 1975, prevoženih km 130.000 Izklicna cena 90.000 din V izklicno ceno ni vključen prometni davek. Pred pri-četkom licitacije je potrebno predložiti 10 odstotno varščino. Ogled vozila je možen vsak dan od 6. do 14. ure na upravi delovne organizacije. DO DOMPLAN KRANJ Odbor za medsebojna razmerja delavcev želi zaposliti delavca za opravljanje del in nalog INKASANTA Za uspešno opravljanje objavljenih del in nalog morajo kandidati poleg splošnih izpolnjevati še naslednje pogoje: — da imajo poklicno dvo letno ali triletno šolo, — 8 mesecev delovnih izkušenj in dopolnilno znanje ravnanja z denarjem in čeki Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Za delo je določena poskusna doba 3 mesece. Pismene prijave z dokazili o strokovnosti pošljite v roku 15 dni po objavi na gornji naslov. Podatke o delu in delovnih pogojih dobijo kandidati v splošnem oddelku DO Domplan. SOZD ALPETOUB Ško|5» Loka ' IsMafsTf TOZD POTNIŠKI PROMET Kranj objavlja na podlagi sklepa komisije za delovna razmerja prosta dela in naloge 5 voznikov za DE Kranj 5 voznikov za DE Skofja Loka 5 voznikov za DE Radovljica Pogoji: _ poklicna šola za voznike motornih vozil in izpit D kategorije 2 leti delovnih izkušenj kot poklicni voznik motornih vozil Poskusno delo je 3 mesece. Posebni pogoj: - Stalno bivališče v bližini DE, ker TOZD ne razpolaga s stanovanji. Delo se sklene za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pismene prijave z dokazili sprejema za DE Kranj, kadrovska služba v Kranju, Koroška 5 za DE Skofja Loka in Radovljica pa kadrovska služba v Skofji Loki, Tito v trg 4 b, 15 dni po objavi. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 00 dneh po izteku prijavnega roka. Skupščina občine Kranj UPRAVA INSPEKCIJSKIH SLUŽB ZA GORENJSKO - KRANJ razpisuje prosta dela in naloge 1 VETERINARSKEGA INŠPEKTORJA 3-mesečno poskusno delo UPRAVNI ORGANI IN STROKOVNE SLUŽBE OBČINE KRANJ razpisujejo prosta dela in naloge V SEKRETARIATU ZA OBČO UPRAVO 1 SNAŽILKE V KRAJEVNEM URADU JEZERSKO z 2-urno dnevno zaposlitvijo Pogoji: nekvalificirana delavka. 1-mesečno poskusno delo 2. VROCEVALCA V KRAJEVNEM URADU JEZERSKO z 1,5-urno dnevno zaposlitvijo Pogoji: nižja šolska izobrazba, 1-mesečno poskusno delo Za vsa razpisana dela in naloge bo sklenjeno delovno razmerje za nedoločen čas in sicer za veterinarskega inšpektorja s polnim delovnim časom, za snažilko in vročevalca z nepopolnim delovnim časom. Kandidati naj pošljejo pismene vloge s kratkim življenjepisom an dokazili o izpolnjevanju pogojev na naslov Občina Kranj -splošne službe, Kranj, Trg revolucije 1, nakasneje 15 dni po objavi. Kandidati bodo o izbiri obveščeni pismeno najkasneje v 30 dneh po končanem sprejemanju prijav. Po kratki in težki bolezni nas je zapustila naša draga žena. mama, stara mama, sestra in teta IVANKA LOVŠIN roj. Zupin iz Cerkelj št. 42 Pogreb drage pokojnice bo v petek, 19. decembra, ob 15. uri izpred hiše žalosti na pokopališče v Cerkljah. Žalujoči: mož Polde, hčerka Jožica z možem Lojzetom, vnučka Darja in Primož, sestra Angela in drugo sorodstvo Cerklje, 16. decembra 1980 ZAHVALA Oh smrti žene. mame. stare mame. sestre, sestrične, tete in tašče MARIJE CUDERMAN roj. Zupan se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, zm nceir. sosedom, vaščanom. delavcem Plinarne. Save in Iskre za iziečen > sožalje. darovane vence in cvetje ter spremstvo na zadnj pot . Hvala Milici Kast run. Zofki Golob, pevskemu zboru s K< kriet. kvintetu Gorenjci iz Naklega in gospodu župniku. Posebne zahvale pa naj bo deležen dr. Ivan Hribernik za dolgo letno zdravljenje in prizadevanje, da našo mamo ^imdlj« ohranil med nami. Vsi njeni! Kokrica, 9. decembra 1980 Naš dojenček Bruhanje je v dojenčkovi dobi pogosto in ima številne vzroke. Ni samostojno obolenje, marveč opozorilni znak, da nekaj ni v redu. Iz načina bruhanja in vsebine izbruha lahko marsikaj sklepamo, zato se mora mati naučiti opazovati bruhanje. Od bruhanja razlikujemo bljuvanje, pri katerem polzi hrana ob ustnih kotih v majhnih količinah med posameznimi obroki. K bljuvanju so nagnjeni nemirni, preživahni otroci z lahko vzdraž-Ijivim živčnim sistemom. Ti pogosto med sesanjem požirajo preveč zraka, ki pretirano raztegne želodec. zato se del hrane vrača v požiralnik. Zaradi lažjega bljuvanja ali bruhanja otroka ne ostavljamo od prsi. Ce se dojenček kljub temu redi. pazimo na pravilne količine hrane, povijamo ga pred jedjo, po jedi pa ga pestujemo. dokler ne izpahne zraka iz želodčka. V isti namen je priporočljiva lega na trebuhu z glavico postrani. Hujšim bruhačem pomaga zvita plenička, položena pod brado, hraniti pa jih je treba pogosteje v manjših obrokih. Včasih pomaga žlička gostejše hrane, na primer zdroba. 10 do 20 minut pred obrokom, vendar se pri močnejšem bruhanju vedno posvetujmo z zdravnikom. Od bljuvanja in zmernega bruhanja se razlikuje eksplozivno bruhanje v loku, ki otroku na hitro izprazni vso želodčno vsebino. Opažamo ga takoj po obroku ali tik pred naslednjim obrokom. Izbruha-nina diši močno po kislem. Če se tako bruhanje pojavlja v 3. do 5. tednu življenja in otrok ne uspeva več. posumimo na prirojeno oviro na prehodu hrane iz želodca v črei(». Da se rentgensko dokazati in uspešno operirati. So pa še drugi vzroki za bruhanje. Bruhanje je lahko le splošna otrokova reakcija med raznimi obolenji. Opažamo ga pa tudi pri vnetjih srednjega ušesa, med pljučnico, pri vnetju možganskih mren. obolenjih srca in ledvic, pa še pri mnogih drugih boleznih, kakor tudi pri slabi negi. Šale — Se spominja* Braneta in Micke, ki sta se lani ločila? Si moreš misliti: pobotala sta se in se nameravata spet poročiti! — Kakšni časi! Zdaj se niti na ločitev ne moreš več zanesti. Jaka je prišel k zdravniku in mu potožil zaradi bolečin v grlu. »Vnete bezgavke imate,« pravi zdravnik, »izrezali jih bomo, pa boste zdravi.« Čez nekaj časa pride Jaka spet k zdravniku zaradi slepiča. »Zelo preprosto, odrezali ga bomo in zadeva bo opravljena, pravi zdravnik. In čez čas je prišel Jaka se tretjič k zdravniku. »Tovariš doktor,« je dejal, »skoraj si ne upam povedati: glava me boli...« Za boljši spanec Ob vsakdanjem delu, naporih in pehanju za zaslužkom prenekateri pogosto pozabljamo na potrebni počitek in nas šele težave spomnijo, da z našim načinom življenja ni vse v redu. Preganja nas tudi nespečnost. Takega človeka spoznaš že od daleč: na njegovem obrazu je izraz nekakšne zbeganosti in izmučenosti, poteze so razvlečene, videti je dosti starejši. Tak trpin ne more niti ponoči odložiti težkega bremena skrbi, ki ga muči podnevi. In v nočeh brez spanja se domišljija še stopnuje in z njo se stopnujejo tudi skrbi in težave. Zato spite, da boste pozabili in si opomogli za naprej. Spite pri odprtem oknu in v popolni temi. Ne potrebujete nobene nočne lučke. Nobenih velikih blazin, manjši podzglavnik zadostuje. Zimnice ne smejo biti premehke. Pokrijte se dobro, odeje naj bodo lahke in hkrati tople. Teža na nogah ovira krvni obtok. Kranj — Tako kot lani ta čas, so tudi letos člani Hortikultumega društva Kranj priredili v svojem paviljonu na Gregorčičevi cesti v Kranju (zraven Prešernovega gaja) razstavo zimskih aranžmajev. Medtem, ko smo si lani ob cvetličnih aranžmajih lahko ogledali še ptičje krmilnice, ki so jih izdelali učenci kranjskih šol, so pa letos razstavo dopolnili z makrameji, izdelki 56 tečajnic s šestih tečajev, ki jih je Hortikulturno društvo letošnje leto pripravilo v Kranju. Spet so oblikovalci šopkov iz suhega cvetja dokazali, da njihova domiselnost nima konca, šopki so pristni, preprosti a lepi, brez nepotrebne navlake in kiča. Veliko bi se lahko naučili od njih. Morda bomo ob ogledu dobili celo idejo za dekoracijo našega doma na SilvestroOo... Le pohiteti bo treba, kajti razstava bo odprta samo še danes in jutri, 19. in 20. decembra od 10. do 17. ure. — Foto: D. Dolenc Kot imate določene ure za delo, imejte tudi svoje ure za spanje. Legajte in vstajajte po možnosti po določenem urniku. Ko ležete, si v mislih napišite na črno šolsko tablo najhujše dnevne skrbi in jih z umišljeno gobo izbrišite. V duhu naj vam ostane ta zgolj črna in zbrisana tabla. Ta trik je precej bolj učinkovit kot pa štetje ovac. In prehrana? Nervozni naj se odpovedo pravemu čaju ali močni kavi po peti uri popoldne. S prepolnim želodcem ne hodite spat in ne uživajte pretežkih jedi. Ce vas napade nespečnost, popijte kozarec mlačnega mleka ali pojejte jabolko. Domači zdravniki pa priporočajo v mlačni vodi raztopljeno žlico medu. Tudi lega je v spanju pomembna. Ležite najprej na hrbet, roke pa položite nekoliko proč od telesa. Ko se vam prične megliti zavest in čutite, da boste zaspali, se obrnite na desno stan, da ne trpi srce. Rok ni dobro polagati pod glavo ali tilnik. Najbolje bomo zaspali, če bomo primerno utrujeni od dnevnega fizičnega dela. Če pri delu čez dan pretežno sedimo, se moramo razgibati s hitro hojo in vsaj dvakrat dnevno si utrgajmo po četrt ure, da sprostimo nervozno, napeto mišičevje, vir tegob, tesnob in težav. Preden lezemo pa malce potelovadimo. Če ne moremo stopiti ven, telovadimo pri odprtem oknu. Po telovadbi pa se sprostite na ležiču: zravnava hrbtenice in hrbta, sprostitev mišičevja, zlasti trebušnega, bo pospešila krvni obtok. Silvestrška večerja Da bo ta zadnji večer v letu kar najbolj prijeten, zavisi veliko, ali pa največ, od gospodinje. Prijetno bo, če bo znala pričarati v dom kar največ tople domačnosti. Toplo bo zakurjeno v peči, jelko bomo okrasili, cela družina bo pa seveda pričakovala tudi dobrot z mize. Da bi bil večer kar najbolj domač, vsem predlagamo silvestrsko večerjo, ki ne ho preveč zahtevna, ne predraga, a vendar zelo dobra. Za aperitiv naj ho slivovka ali domače žganje, za glavno jed pa kmečka ohcet, dušeno kislo zelje, kruhovi smoki in za sladico novoletni šarkelj. Vino naj ho cviček, ki gre najbolje k svinjini, lahko si pa izberete tudi druge vrste, seveda, le v majolki ga ponudimo. Kmečka ohcet (za 6 oseb) Potrebujemo: 60 dkg svinjskega stegna, 3 krvavice, 3 pečenice, 2 kranjski klobasi, sol, poper, kumino, limonino rezino, 1 čebulo Sol. česen, poper in kumino zmečkamo in pomešamo nato natremo svinjsko pečenko, položimo nanjo rezino limone, prelijemo z vročo mastjo in rumeno za pečemo. S pečenko pečemo tudi na četrtine narezano čebulo. Prav tako spečemo tudi krvavice in pečenice, kranjske klobase pa skuhamo. H kmečki ohcet i serviramo dušeno kislo zelje in kruhove srnoke. Oboje naložimo na velik oval ali drugačen pladenj, okrog pa naložimo zrezano svinjsko pečenko in ostale mesnine. Jed je tipična slovenska, zelo okusna, nasitna in dekorativna. Servirajmo jo v glinasto posodo, na lesene krožnike, kruh pa naj bo v peharjih. InžJPAVLE HAFNER Sok, močnik in žganci Ena najstarejših naših domačih kmečkih jedi je sok. V preteklih časih, še pred prvo svetovno vojno, je bil sok vsakodnevna jed. Neka stara ženica iz hribov mi je povedal a sledeči pregovor: Sok je dežele kranjske patron. Ko ga kmet ni več maral, mu je krompir pomagal. V teh nekaj besedah je veliko povedanega. V preteklih časih je bil sok zelo pogosta jed. Ljudje so se te preproste jedi preobjedli, saj je bila to le na vodi zakuhana koruzna ali ajdova moka. Za spremembo so včasih primešali par pesti kaše. Jed je bila napol gostljata, raje bolj redka kot gosta. Gospodinja jo je zabelila z nekaj žlicami kisle smetane in osolila. Ko pa je dunajska cesarica Marija Terezija prisilila kmete, da so pričeli saditi krompir, so sok nadomestile razne krompirjeve jedi. kuhan krompir, krompirjeva juha itd. Soku je sledil močnik, ki je nadomeščal juho. Močnike so gospodinje kuhale iz pšenične, koruzne in ajdove moke. Močniki so se ohranili do današnjega časa. Močnike kuhamo na vodi ali na mleku. V Prekmurju moko najprej prepražijo in nato zalijejo z vrelim slanim kropom ali z vročim mlekom ter mešajo na ognju. Na Gorenjskem so včasih zakuhali moko v slanem kropu, slično kot za žgance. Ko je bil« moka dovolj kuhana, je gospodinja kuhano kepo moke s kuhalnico premešala v vodi, v kateri se je moka kuhala. Torej vode ni odlila. Tako je nastala gostljata jed, imenovana močnik. Drugi način priprave močnika je ta. da v tankem curku vsipamo moko v vrel slan krop ali mleko in stalno mešamo. V močniku ne smejo nastati razpuščeni svaljki. Močnik, imenovan podmet, je gospodinja pripravila tako. da je v hladno vodo vmešala moko. Ta podmet je prilila h kuhanim jabolkom, hruškam, krompirju ali suhim slivam. To ni pravi močnik, ampak podmet. Danes je najbolj poznan »usukan« močnik. V presejano pšenično moko gospodinja z vilicami posamič vmeša jajca. V 40 dkg moke moramo vmešati tri do štiri jajca. Tako nastanejo drobni svaljki, ki jih gospodinja tako dolgo »suka«, da niso več moknati. Zakuhamo jih v slan krop. »Usukanci« morajo 15 minut počasi vreti. Nato jih zabelimo z maslom ali ocvirki. K močniku so običajno ponudili vroče mleko. V nekaterih krajih »usukance« najprej popražijo, potem jih pa skuhajo v slanem kropu. Iz soka in močnika so se razvili naši domači žganci. Žganci so stara slovenska domača jed, poznana po vseh slovenskih deželah. Imajo pa različna imena. V knjigi »Slovenske narodne jedi« je Andreja Gru-mova zbrala nazive za žgance po vsej Sloveniji. V Mežiški dolini jim pravijo »žganki«, v Beli krajini »debelačni«, v Zilski dolini jih imenujejo »mesta« (to ni loška mesta!), v Prekmurju jih imenujejo »dodole«. Žgance še danes kuhamo na isti način, kot so jih kuhale naše stare mame in praprababice. Žgance pripravimo iz ajdove, korzne in pšenične moke. Nekatere gospodinje primešajo pšenični ali koruzni zdrob Imamo tudi kašnate in krompirjeve žgance. V Poljanski dolini imenujejo ajdove žgance s krompirjem »oženjeni«. Poznamo tri načine priprav žgancev. Običajen način je, da gospodinja vsuje v slan krop moko. Nastalo kepo v sredini preluknja z leseno kuhalnico, da krop zajame čim večjo površino. Po dvajsetih minutah odlije nekoliko vode. S kuhalnico moko tako dolgo meša, da nastanejo žganci, ki kar »pokajo«. Ker je ta zmes moke in vode še zelo kepasta, gospodinja nadrobi z vilicami žgance v lončeno skledo. Delno jih zabeli že med mešanjem, glavno zabelo, razpuščene ocvirke ali zaseko, pa nalije po vrhu žgancev. Gorenjske, »ta drobne« žgance pripravimo nekoliko drugače. Koje moka kuhana, odlijemo skoraj vso vodo ter dodamo obilo zabele. Žgance mešamo z dvorogeljnimi vilicami in to tako dolgo, da postanejo čisto drobni. Stresemo jih v lončeno skledo in jih po vrhu zabelimo z ocvirki. V nekaterih krajih, to je v okolici Tržiča, pripravijo k žgancem masovnik, v Poljanski dolini jih pa gospodinja oblije s »slepo žonto« Na Koroškem moko najprej pražijo v kozici, nato jo zalijejo s slanim kropom, ki mu vmešajo maščobo. Žganci so samostojna jed z mlekom, obaro ali s kislim zeljem. Koruzne žgance večkrat ponudijo k obari ali h golažu. Žganci so biLi na kmetih kot dnevna jed, ne praznična. Bili so nekak nadomestek za kruh. Žganci so visoko kalorična jed. Na kmetih so prišli na mizo zjutraj, pred odhodom na delo. Se danes so žganci priljubljena jed. Tujim turistom se zde zelo okusni in cenijo jih kot prilogo k obaram, zelju in klobasam. Naše gostilne bi morale imeti ajdove žgance stalno na jedilniku. (Ajdo ne poznajo vsi evropski narodi!). Žganci so slovenska domača posebnost. Vrt v hiši S popki obložene telohe posadimo v lonce, da bi nam za Novo leto lepo cveteli. Iz zemlje jih izkopljemo zelo previdno. Lonci naj bodo primerno veliki, da bomo zlahka dali vanje koreninsko grudo. Za telohe ni potrebna kaka posebna zemlja in tudi ne, da bi v sobi stali na svetlem prostoru Močni šopi vijolic se v sobi prav tako raZCveteio, če jih v začetku decembra skopljemo in posadimo v lonce. I/, zemlje jih s primerno koreninsko grudo previdno izkopljemo in posadimo v lonce. Koreninska gruda ne sme razpasti. Ko rastlino le temeljito zalijemo, jo postavimo na okno v nekurjeno sobo. Ce bi jih postavili v toplo sobo. bi se razvili sarno listi, cveti pa ne. Sobne listnate rastline raje po- livajmo z razpršilcem, kakor da jih umivamo. Če pri umivanju uporabljamo še tako mehko gobo, jih skoraj vedno poškodujemo. Zato je primerneje, da listnate rastline vsakih nekaj tednov postavimo v kopalno kad in jih temeljito speremo i razpršilcem in vodo, ki ima okrog 20 stopinj Celzija. S tem očistimo l njih prah in potem lepše uspevajo V močno zakurjenih sobah odrezano cvetje hitro uvene. Ustrezno in pri posameznih rastlinah različno moremo to tudi uravnavati, in sicer z nekajkratno menjavo vode na dan Poleg tega postavljamo čez noč vare v hladne prostore. Seveda v njih ne sme zmrzovati. Menjavam? vode je koristneje kakor dodajan >t raznih tablet, ki naj bi podaljševale svežino cvetja. Darila Ne kupujte otrokom predragih daril - največkrat so najbolj zadovoljni z drobno igračo, zavitkom sladkarij. Za spremembo enkrat možu ne kupite kravate za novoletno darilo - če vam čisto nič pametnega ne pade na um. se odločite za knjigo. IfTEK 19 DECEMBRA 1980 RADIO - KRIŽANKA - IZBRALI SO ZA VAS 17.STRAN G LAS RADIJSKI SPORED SOBOTA. M. DEC. rVri program *■» Dobro jutro! - 8.08 Pio anki tednik - 9.05 Z radio poti - 10.05 Panorama britke glasbe - 11.05 Zapojmo P»ein - 11.20 Svetovna re-nrula - 11.40 Zapojte z ■Mri - 12.10 Godala v ritmu -&30 Kmetijski nasveti -&40 Veseli domači napevi -340 Danes do 13.00 - Iz naša krajev - Iz naših sporedov " 13.20 Obvestila in zabavna fasba - 13.30 Priporočajo »•m... - 14.06 Kulturna pa-Mnuna - 15.30 Zabavna glas-* • 15.50 Radio danes, radio mri! - 16.00 Vrtiljak - 17.05 Spoznavajmo svet in domo-iso - Skofja Loka - 18.30 Iz •ek Glasbene mladine Slo-*emje - 19.25 Obvestila in zatonu glasba - 19.35 Mladi »•stovi - 20:00 Sobotni za-•>si večer - 21.00 Za prijet-razvedrilo - 21.30 Oddaja a nsfte izseljence - 23.05 Lifta utrinki - 23.10 Z lahkimi ■Kami po naši domovini -*K Nočni program - glasba program Ul Sobota na valu 202 -&0O Dober dan na drugem Pocnunu - 13.05 Radi ste jih Mbiali - 13.35 Glasba iz Zdfaske Amerike - 14.00 Srenja republik in pokrajin -a-30 Hitri prsti - 15.45 Mi bslon za Aleksandra Mežka KJOO Nas podlistek - 16.15 ^pe melodije - 16.40 Glas-**m casino - 17.35 Lahka duha jugoslovanskih av-«*jev - 18.00 Pol ure za šanson - 18.35 Naši kraji in 4»*>e - 18.50 Glasbena med-9» - 18.55 Razgledi po kul-'•i - 19.25 Športna sobota prenosi in komentarji) 5.15 Mala nočna glasba -SOS - V soboto obujajo spomine - 22.45 Zrcalo fceva - 22.55 Glasba za ko-*c programa kovinotehna TOZD Tehnična trgovina *«DELJA,21.DEC ^ri program scena. 17. roka. 19. ton. 20. Odiseja. 22 lom. 23". ol. 24 krajevina. 2« ne. 27. legat. 29 ara. 80. Akr m. :!2. Mirna. .14. stoik. 'l.r>. SA. W berniontov. 40 !a. 42 ris. 44 kameol. 1"). mai. 4«. polk. 4M reisi I pesa. 50. Solkan. 52. oklest. ">4. porta. ">.r>. salto. Prejeli smo 153 rešitev. Izžrebani so bili: 1 nagrado ( ].r>0 din I prejme Tone Pergar. V I\ 414. ± t>9220 Lendava. 2. nagrado (120 din\ prejme Ivanka Hvalica, 64290TrJSč. Cankarjeva 11. i. nagrado I 100 din prejme Osla j Mateja, Sp. Mesnica 27. »J4 201 Zg Resnica Nagrade bomo poslali po pošti. Na oddelku kozmetike v GLOBUSU so dobili iz uvoza iz ZDA odlično moško kozmetiko firme MEM. V njej so kolonjske vođe, deo-doranti, vodice za po britju in podobno. Zaradi posebne embalaže in pa seveda vrhunske kvalitete, so ti izdelki primerni tudi za darila. Cena: od 1S4,14 do 646,65 din IZBRALI SO Zk VAZ Na Kokrinem oddelku igrač v GLOBUSU je te dni sila živo. Dedek Mraz se bliža in otroci ne »mejo ostati brez vsaj majhne igrače pod novoletno jelko. Zalotili so se v trgovini z vsem mogočim, od kock do opic. od punčk do avtomobilčkov, toda pohiteti bo treba, če bomo hoteli ujeti ravno pravo igračo za našega malčka. Na Kokrinem oddelku otroške konfekcije v GLOBUSU imajo spet naprodaj tople žametne hlače. Vseh barv so, tudi modne vinsko rdeče in Se celo s posebnim držalom za ključe ... T'tfr-r-rrt G LASU).STRAN TELEVIZIJA - KINO - NOVO V KINU - TA TEDEN NA TV PETEK. 19 DECEMBRA 19bO TELEVIZIJSKI SPORED SOBOTA, 20. 12. 8.00 Poročila - 8.05 Vrtec na obisku: Mali čarovnik in snežinke - 8.20 Dimnikarček se potepa po svetu - 8.30 Zbis -S. Makarovič: Pekarna Miš-mas - 8.50 Zeleni oblaki, mladinska nadaljevanka TV Novi Sad - 9.20 Pisani svet. Zelena bratovščina 9.50 L. Norgaard: Vzpon Madsa Andersena - 10.50 Delaj z glavo: Informacija - 11.25 Pozdrav iz Tolmina, dokumentarna oddaja - 12.10 625 -12.50 Poročila (do 12.55) -14.45 Brontozavri, češki mladinski film - 16.05 Poročila -16.10 Naš kraj - 16.25 Košarka Cibona : Partizan, prenos - v odmoru Propagandna oddaja - 18.00 Tuzla: Obletnica husinske vstaje, prenos -19.15 Zlata ptica - 19.24 TV nocoj - 19.26 Zrno do zma -19.30 T V dnevnik - 20.00 J. Dieti: Bolnišnica na koncu mesta, tv nadaljevanka -20.55 »Druže Tito, mi ti se kunemo« - proslava ob Dnevu JLA - 21.55 Izgubljeni konec tedna, ameriški film -23.30 TV kažipot - 23.50 Poročila Problem onesnaževa ■ nja narave postaja vse bolj pereč in tudi vse pogostejši predmet umetniško izpovednih del najrazličnejših zvrsti. Češki film Brontozavri je izrazito »ekološki«, še bolj kot to pa je mladinski, torej namenjen gledalcem, ki jih nevsiljivo, a učin kovito seznanja s problemom, s katerim se morajo spoprijeti tudi najmlajši. Izgubljeni konec tedna je drama a pisatelju, •danem pijači. Analiza jegove osebnosti je zasnovana na dveh dneh življenja. Drama je posneta precej kruto in dosega viške v prikazovanju prizorov z newyor-ških ulic. Posnel jo je Billy Wilder, v glavni vlogi pa je zaigral Ray Milland. Oddajniki II. TV mreže: i 7.45 Nobelove nagrade, izobraževalna oddaja - 18.30 Narodna glasba - 19.00 Iz sporeda TV . . . - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Čas jazza -21.00 Včeraj, danes, jutri -21.10 Športna sobota - 21.30 Feljton (do 22.00) kovinotehna TOZD Tehnična trgovina NEDELJA, 21.12. 8.30 Poročila - 8.35 Za nedeljsko dobro jutro: Planšarji Janeza Jeršinovca - 9.05 Čebelica maja - 9.30 Beli kamen, švedska otroška serija -10.00 VVashington za zaprtimi vrati, serijski film - 11.35 TV kažipot - 11.55 Mozaik -12.00 Kmetijska oddaja -13.00 Poročila (do 13.05) -15.40 Rdeča bošavica, dokumentarna oddaja - 16.10 Poročila - 16.15 Dobri stari pianino. slovenski film - 19.45 Športna poročila - 17.50 Najboljši športniki Jugoslavije v letu 1980 - 18.20 Sestanek v nebotičniku - 19.15 Risanka -19.24 TV nocoj - 19.26 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik -20.00 M. Smoje: Veliko mesto, nadaljevanka TV Zagreb - 21.30 Dokumentarna oddaja - 22.10 V znamenju - 22.20 Športni pregled Slovenski film Dobri stari pianino ob nastanku ni imel najbolj ugodnega odmeva. Toda vse bolj je očitno, da ostaja med redkimi našimi filmi s temo narodnoosvobodilnega boja, ki se jih splača vedno znova predsta vlja ti televizijskim gledalcem. Francetu Kosmaču je uspelo zgodbo o starem pianinu in njegovi usodi sredi vojne vihre predstaviti privlačno, z občutkom za ozračje negotovosti in notranje napetosti. Oddajniki II. T V mreže: 16.00 Nedeljsko popoldne -19.30 TV dnevnik - 20.00 Dokumentarna oddaja - 20.45 Včeraj, danes, jutri - 21.00 Kratek film - 21.30 Zadnji jezni mož, ameriški film (do 23.10) kovinotehna PRODAJALNE NA GORENJSKEM PONEDELJEK, 22. 12. 8.45 TV v šoli: T V koledar. Pravljica, Kultura govora in branja, Makedonščina - 10.00 TV v šoli: Materinščina, Risanka, Zemljepis, Zgodba, Iz arhiva šolske TV. Zadnje minute, (do 11.55) - 14.55 TV v šoli - ponovitev (do 16.00) -17.10 Poročila - 17.15 Mini-godci v glasbeni deželi - 17.30 I Človekovi prijatelji, ameriška poljudno-znanstvena serija - 18.00 Delegatski vodnik: Delegatski sistem v občini - 18.20 Jezik v javni rabi: Izbira med oblikami - 18.30 Mozaik - 18.35 Obzornik -18.45 Mladinska oddaja -19.10 Risanka - 19.24 TV nocoj - 19.26 Zrno do zrna -19.30 TV dnevnik - 20.00 V. Radovič: Husinska vstaja, dokumentarna drama TV Ljubljana in TV Sarajevo -21.35 Kulturne diagonale -22.15 V znamenju Ameriška serija poljudnih filmov Človekovi prijatelji predstavlja živali, ki so kakorkoli povezane s človekom. Ne omejuje se samo na domače živali, ampak pokaže tudi divje, ki se znajo prilagoditi človekovi bližini. Igrana dokumentarna TV drama Husinska vstaja obnavlja dogodke v Husinu in v tuzlanskih rudnikih pred 60 leti, ko so se tamkajšnji rudarji organizirano uprli delodajalcem. Ti so z drastičnimi ukrepi poskušali razbiti stavko in zatreti revolucionarno gibanje. Svoj razplet je husinska vstaja, zadušena s pomočjo vojske in žandar- kovinotehna Blagovnica FUŽINAR JESENICE merije, doživela v sodnem procesu proti aretiranim rudarjem. Oddajniki II. TV mreže: 17.10 TV dnevnik v madžarščini - 17.30 TV dnevnik -17.45 Medvedek Uhec - 18.00 Otroška oddaja - 18.15 Neznana Jugoslavija: Izlet v pretekli čas - 18.45 Glasbena medigra - 18.50 Športna oddaja - 19.30 TV dnevnik -20.00 Po poteh spoznanj -21.00 Glasbena medigra 21.20 Glasbeni trenutek 21.25 Kultura v objektivu -22.10 TV dnevnik - 22.25 Glasbena oddaja (do 22.55) TOREK, 23. 12. 9.00 TV v šoli: TV koledar. Prva slovanska naselja, Obi-ščimo vojašnico, Dnevnik 1 -10.00 TV v Soli: Prirodopis, Risanka, Književnost in jezik. Zgodba, Glasbena vzgoja, Zadnje minute (do 11.55) -16.15 Šolska TV: Atomska energija in notranjost atoma, Premikanje ledenikov. Delitev celic. Drevesa in njihov pomen - 17.15 Poročila - 17.20 Dimnikarček se potepa po svetu - 17.20 Mali svet, dokumentarna kontaktna serija TV Zagreb - 18.00 Telestart 80, 5. oddaja - 18.30 Obzornik - 18.40 Po sledeh napredka -19.10 Risanka - 19.24 TV nocoj - 19.26 Zrno do zrna -19.30 TV dnevnik - 20.00 Mednarodna obzorja - 20.55 V. Clavel: Tuja hiša, francoska nadaljevanka - 21.50 V znamenju - 22.05 Naši baletni umetniki: Vojko Vidmar Oddajniki II. TV mreže: 17.10 TV dnevnik v madžarščini - 17.30 TV dnevnik 17.45 Pionirski TV studio -18.15 Branje - 18.45 Narodna glasba - 19.30 TV dnevnik -20.00 Zabava vas . . - 21.00 Včeraj, danes, jutri - 21.20 Družina in družba, dok. serija - 22.05 Poezija (do 22.35) SREDA, 24. 12. 9.20 TV v šoli: TV koledar, Za učitelje. Razvoj življenja - 10.00 TV v šoli: Boj za obstanek. Risanka, Predšolska vzgoja, Zgodba (do 11.20) -17.20 Poročila - 17.25 Zbis -S. Makarovič: Škrat Kuzma - 17.40 Ukročeno oko, švicarska dokumentarna serija • 18.10 Na obisku: Mladi sarajevski pevci - 18.40 Obzornik - 18.55 Ne prezrite! - 19.10 Risanka - 19.24 TV nocoj -19.26 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Film tedna Jeremiah Johnson, ameriški film - 21.50 V znamenju -22.05 Miniature: Pohorske glažute Jeremiah Johnson je vizualno posrečen we-stern. Pripoveduje o samotarju v utaških gorah, ki lovi medvede, se preživlja z ribolovom in spoprijatelji z lepo Indijan ko. Čeprav je film nekoliko predolg, je poln zanimivih prizorov. Režiser Sidnev Pollack ga je takole komentiral: »To, kar počne Jeremiah Johnson, počne iz upora s tem pa iz burja našo občutljivost. Kljub temu. da ga kovinotehna ŽELEZNINA * JESENICE njegovo početje uniči, uspe ohraniti ves svoj pogum in dostojanstvo. Film sem posnel predvsem zato, da z njim pokažem ti dobri človeški lastnosti.« Oddajniki II. T V mreže: 17.10 TV dnevnik v madžarščini - 17.50 TV dnevnik -17.45 Mali šlager - 18.15 Izobraževalna oddaja - 18.45 Glasbeni amaterji - 19.30 TV dnevnik - 20.00 TV drama -21.15 Včeraj, danes, jutri -21.35 Izviri - 22.05 Varaždinski baročni večeri (do 23.05) kovinotehna OPREMA MENGEŠ ČETRTEK, 25. 12. 9.00 TV v šoli: TV koledar, Od načrta do zemljevida. Živčni sistem. Lastnosti kovin - 10.00 TV v šoli: Kemija, Risanka, Biologija, Predšolska vzgoja. Zadnje minute (do 11.40) - 16.10 Šolska TV: Atomska energija in notranjost atoma. Premikanje ledenikov, Delitev celic. Drevesa in njihov pomen - 17.10 Poročila - 17.15 Poljudnoznanstveni filmi: Maruška -češki. Postrv -kubanski. Pipa čeSki - 17.55 Zeleni oblaki, otroška nadaljevanka TV Novi Sad - 18.25 Obzornik -18..35 Na sedmi stezi - 19.10 Risanka - 19.22 TV nocoj -19.24 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Tretja razsežnost - 21.35 Odprto za ustvarjalnost - 22.15 V znamenju Oddajniki II. TV mreže: 17.10 TV dnevnik v madžarščini - 17.30 TV dnevnik -17.40 Ptičje strašilo - 18.15 Znanost - 18.45 Dnevi jazza -19.30 T V dnevnik - 20.00 Kino oko - 23.00 Včeraj, danes, jutri (do 23.05) PETEK, 26.12. 8.45 TV v šoli: TV koledar. Zima, Ruščina. 500 let osnovnega šolstva v SRH - 10.00 TV v šoli: Angleščina, Risanka. Zgodovina. Zgodba. Izobraževalna reportaža. Zadnje minute (do 11.55) - 14.55 TV v šoli - ponovitev (do 16.00) -16.35 Poročila - 16.40 Pravljice iz lutkarjevega vozička -17.00 Pan Tau, češka otroška serija - 17.50 Godba brez not: Egberto Gismonti - 18.00 Razvoj gozdne železnice. 1. del - 18.30 Obzornik - 18.40 J. Tomažič: Pohorski steklar, pravljica - 19.00 Zlata ptica -19.05 Risanka - 19.24 TV nocoj - 19.26 Zrno do zrna -19.30 TV dnevnik - 20.00 7+7. zabavno glasbena oddaja - 21.05 V znamenju -21.20 T.Hardv: Zupan v Casterbridgeu, angleška nadaljevanka - 22.10 Nočni kino: New York. New Vork. ameriški film kovinotehna TEHNIKA MENGEŠ Ko se v mraku prižgo velemestne luči, oživi vrsta zabavišč. Glavna junaka filma New York, New York sta mlada pevka (Liza Minelli) in nepo znan saksofonist (Robert de Niro). Film je predvsem glasbeno-revijski, vendar se v njem skrimjo tudi drame, ljubezni, srečni in žalostni trenutki nastopajočih in gledalcev, ki se predajo zabavi ali pa v nje/ iščejo pozabo. Oddajniki II. TV mreže: 16.55 Obzorja, oddaja za madžarsko narodnostno skupnost - 17.10 TV dnevnik v madžarščini - 17.30 TV dnevnik - 17.45 Otroška oddaja - 18.15 Mladinska oddaja - 18.45 S prijatelji - 19 30 TV dnevnik - 20.00 Družba in kultura - 21.00 Včeraj danes, jutri - 21.15 Liki re-' volucije - 21.55 Kaj se je zgodilo z Baby Jane. ameriški film (do 23.35) NOVO V KINU Martin Belhomme je neozdravljiv strahopetnež. Nekega dne spozna žensko svojega življenja. Eva je odločna: v Martinu vidi neustrašnega junaka. On bi rad potrdil to sliko, vendar pri tem umira od strahu. Film Pogumno, bežimo je prikupna komedija, v kateri igrata Catherine Deneuve inJean Rochefort. Mož srednjih let želi popraviti, kar je v življenju zamudil. In zamudil je skoraj vse. Ni se uveljavil niti v šoli, ne pri športu, ne i< službi in ne doma. Odloči se, da bo maraton njegova prelomnica. Pride v olimpijsko moštvo. Na igrah sicer ni zmagovalec, vendar je za svojo vztrajnost in voljo nagrajen. Kanadski film Tek je moje življe-nje-pnnaša kombinacijo igre in dokumenta. Posnetki so z olimpiade v Montrealu. V glavni vlogi nastopa Michael Douglas. Ameriška grozljiva komedija Manekenka in detektiv ob dobri igri in režiji ponuja predvsem zabavo. Prikazuje pustolovščine pri vatnega detektiva, ki raziskuje zagonetno smrt nekega industrialca. in lepe manekenke, ki zaigra njegovo ženo. Emanuela ie žena franconskega diplomata v Bangkoku. Tako kot druge brezposelne ženske u bogatih krogov, skuša c tem neobičajnem, r tu nafti sebe m hkrati ubiti dolgočasje. O fdmu verjetno ni treba veliko več povedati, saj po svetu že nekaj let razburja duhove , izredno smelimi erotičnimi scenami. KINO KRANJ CENTER 19. decembra amer. bare. akcij, film CHA RLIEJEVO MAŠČEVANJE ob 16. in 20. uri. ob IS. un proslava ob dneru 'JLA 20. decembra amer. barv. hrim. film CHA RLIEJEVO MAŠČEVANJE ob 16.. IS. m 20. uri. premiera amer. barv. thriller konic dije MANEKENKA IN DETEKTIV ob 22. uri 21. decembra slov. mlad. film KEKEC ob 10. uri. amer. barv. akcij, film CHARI.IE J EVO MAŠČEVANJE ob 15. m 17 uri. predpremiera franc. barv. erot. filma EMA NVELA ob 19. in 21. uri 22. in 2.1. decembra kanad. barv. film TEK JE MO,IE ŽIVUENJE ob 16.. is. m 20. un 24. in 25. decembra franc. barv film ROP V NIC I ob 16.. IS. in 20 uri KRANJ STORZIC 19. decembra amer barv krim. film TAK SIST ob 16.. IS. in 20. uri 20. decembra amer barv glasb film LIC REZ EN NA KOTALKAH oib 16. m IX. uri. amer. barv. CS Zgod. spektakel REN HCR ob 20. uri 21. decembra ital. barv akci/ komedi/a TUDI ANGELI JEDO FIŽOL ob 14. m IH.un. hongk ban. karate film Sl'PERIN FRAMAN ob 16. urt. premiera franc. barv komedije POGUMNO. BEŽIMO! ob 20. uri 22. in 2.1 decembra franc. ban komedija POGUMNO, BEŽIMO' ob 16.. IS. m 20. uri 24. decembra ital. barv. akci/. komedi/a TUDI ANGELI JEDO FIŽOL ob 16. IS m 20. uri 2.5. decembra amer barv vojni film RIT K A ZA MIDWA Y ob 15.30. 17.45 m 20. ur, TR2IC 20. decembra hongk. barv kanite film ZMAJEV BES ob 16. in IS. uri. predpremi era franc barv en>t. filma EMANVEI.A ob 20. in 22. uri 21. decembra hongk bon kanite film ZMAJEV BES ob 15 un. amer barv glasb film UUBEŽEN NA KOTALKAH ob 17. iti 19. un. premient fnmc barv krim filma ROP V NIC I oh 21 un 22. decembra franc. barv krim film ROP V NIČI oh 17. un, premten, domaf buri filma SREČNA DRUŽINA ob 19 un 2:1. decembra amer barv ;god spektakel BEN H UR oh 17 uri. franc bori krim film ROPVNICI ob 2l>. uri 24 decembra hongk barv karate film SI PERINFRAMAN oh 17 un. amer bon Zgod spektakel RES HCR ob 19 ur, 25 decembm ital bar, komedija TUDI ANGELI JEDO El?.Ol oh 17 m 19 un KAMNIK IM)M 2(). decembn, pn-nneni /niti, h„n vec. risanke SKRIVNOSTNI /7 M/ eto IX BRATJE DALTON ob 16. uri, premiera franc. barv. komed. POGUMNO. REŽIMO' ob 22. uri 21. decembra franc. barv. risani film SKRIVNOSTNI TOM IN RKATJE DAL TON ob 15. un. amer. ban. thriller M A NEKENKA IN DETEKTIV oh 17. m 19. uri. premiera doma? barv filmu SREČNA DRUŽINA ob 21 un 22. decembm predpremieni franc. barv. erot. filma EMANUELA ob IH. in 20. un 23. deembra amer barv thriller komedi/a MANEKENKA IX DETEKTIV ob IH. in 20. ur, 24 decembra karu/, ban film TEK JE MO.IE ŽIVU EN JE ob IH. m 20. un 25. decembm fnmc barv. komah,o PO GUMNO. REŽIMO' ob IH. m 20 uri DUPLICA 20, dacnihro /itvmieru kunod /><", (ilnu, TEK JE MOJE ŽIVLJENJE ob 20 uri 21. decembra amer. barv risani film TOM IN JERRY ob 15. uri. amer bon Igod. s/tek takti REN HI R ob 17 in 20 un 24. decembra franc barv komedija PO GUMNO. BEŽIMO' ob20. un 25 decembra amer han thnlhr komcdl/t, MANEKENKA IN DETEKTIV ,,b 20 un KOMENDA 19 decembm ume, ban CS .god takel BEN HI 'R oh 20 un 20. decembm ital barv komcdiui TUDI ANGELI JEDO EIŽOL ob 17 un. fmne barv krim film ROP V NKl ob 19 un CESNJIC A 19. decembm amer. barv. CS zgiul. spek /okel REN HI 'R ob 20 un 21 decembm amer barv mlad film Žl VALI - FILMSKE ZVEZDE ob IH un. umer ban ,<>,„, fdm RITKA ZA MIDWA V ob 20 uri .JESENICE KADIO 19. decembm fmne ilnimu POVSEM NA V A DNA ZGODBA ob 17 in 19 uri 20 in 21. decembm fnmc krim film SMRT SKORI 'M PIRA NE PODGANE oh 17 in tU un 22. in 21. decembra o mer ilronia REIS) oh I 7 in 19 un 24 decembn, hongk kanite film BRUCI I F.E PROTI VSEM ob 17. m 19 uri •JESENICE PLAVt 19 decemhro orne, /i/m HDEČII.O ZA I STNICE oh IH in 20 u n 241 m .'i decembru ume film BETS) ub IH. m 2i> ur, 22 in 21 decembru /rum /i/m SMRT SKORI up/it \\i podgase ob f*\ m 20 uri 25. decembru hongk /,/m URI t E I F.E PROTI VSEM im is m 20 ,„, KINO KRANJSKA GORA 20. decembm amer. film KITAJSKI StN HROM ob 20. uri 24. decembm amer. film BETSY 20. un KINO DOVJE 20. decembm amer. film KITAJSKI SIN DROM ob 19. uri 21 decembm nem. film PUSTOLOVsCl NE BARONA MUENCHHAUSENA ob 19. uri SKOEJA LOKASORA 19. decembm amer. film JUNAKI D/S SEYLANDA ob IH. m 20 ur, 20. in 231. decembm amer. icest. film -!F REMI AH JOHNSON ob IH. m 20. uri ŽELEZNIKI OBZORJE 19. decembm amer film JEREMIAH JOHNSON ob IH. m 20. un 20. in 21 decembm amer. krim. film OČI LAURE MARS ob 20. uri. amer. risa nt film > JUNAKI DISNEVLANDA ob IS. un KINO RADOVLJICA 19. decembm avstnilskt barv. ;ahat. film POTIKIOCl ZABA VUACl ob 20. un 20. decembm nem. barv. knm. film SEK DO MORA BITI TRUPLO ob IH. un. angl bare. film ZAKONSKE SKRIVNOSTI <»b Ž0 uri 21 decembm amer ban. knm. film ZMAJ V SAN FRANČIŠKU ob IH. un. avslral. barv zabav film POTUJOČI ZABAV lJAČI ob 20. uri 22 decembm nngl ban. film ZAKON SKESKRIVNOSTI ob 20. un 23. decembm nem. barv krim. film NEK DO MORA BITI TRUPLO ob 20. uri 24 decembm angl. ban. vojni film MOST \ NA REKI KWAYob20. un 25. decembm angl. ban. vojni film SE PREMAGU'IVI ob 2<> un KINO BLED 19 decembm nem ban: emt. film MELO 1)1 j A ZA U U BEZ EN ob 20. un 20. decembm fmne. ban: film HOTEL NA PIAŽI oh IH. uri. amer. ban film VELIKI nžFK - JAVNA H ISA V SINGAPURU oh 20. Uri >l decembm nem ban: emt. film MELODIJA ZA LJUBEZEN ob IH. un. amer. ban film DAN VELIKIH VALOV ob 2». un •M decembm amer han knm. film ZMAJ \ S\N FRANČIŠKI' oh 20 un ■'I decembm avstr. ban: zabav, film Pi) TU JOČI ZA BA VUAČI ob 20 ur, >4 decembn, angl ban film ZAKONSKE SKRIVNOSTI ob 2<> uri KINO BOHINJ - BOH. BISTRICA <() decembm umer han film DAS l> LIKIH VALOV ob iS. uri. >l decemhro fmne hari zabavni IIDTEI V \ PLAŽI oh IS. Uri. umer han film VELIKI DžEK - JAVNA HISa v si\<;M't RC <>h jo i", ' decembn- umer bar, knm film Z.MAJ , s I Y FRA VV ISKC "h Jo un 1 IC4IV?iš 19.STRAN G L, A ELfKN drugih znanih smučarskih centrov je Kompas uvrstil v svoi program smučarskih počitnic tudi Pampeago v italijanskih Dolomitih. KOM PAS JUGOSLAVIJA SIL VES TR O V A NJE - BEOGRAD, 3 dni, 31. 12. - MEDULIN, 5 dni, 31. 12. - ČRNA GORA - Sv. Štefan. 7 dni, 28. 12. POTOVANJA PARIZ - 3 dni, 16. 1., 30. 1. 81, 6 dni, 25. 1. 81 KAIRO - LUXOR - ALEXANDRIA - ASSUAN -AFU8IMBEL,9dni,25. 1.81 LONDON - Posebno letalo. 8 dni, odhodi: 20., 27. dec. 80 in 10. jaii- SI . MEHIKA IN JUKATAN - 11 dni, 17. 1.81 LONDON — Izpopolnjevalni tečaj za profesorje angleškega jezika, 14 dni, odhod 18. 1. 81 SMUČANJE £2Y5j!*A GORA?'i dan,' sobota, nede.ja. 20.. 2.. ,2. 80 "-Poster _ T-romeja. i dan. 22.. 23.12. so K^ISSsKA GORA - vsakodnevne vožnje v šolskih K^"lONALE.8dni.minl7I.81 rwBV Passo Tonale. Nevegal. Passo Pordoi. Avonaz-MoT!zmegChamonix, Obertauern, La Toussuire STROKOVNA POTOVANJA PARIZ — KOLN - Menarodna razstava pohištva, 7 dni PARIZ — Mednarodni salon pohištva, 16". januar 81 PARIZ — Mednarodna kmetijska razstava »SIMA« S. marec 81 POMLAD OB MORJU «• Portorožu - Poreču - Vrsarju - Rovinju Hote« ,v * Rabcu — Malem Lošinju — Opatiji - MefitilM»" ~ „Crikvenici - Selcah - Rabu - - DttbrovniK" ^ _ Ba4ki vodi _ Makarski -Primo#*«nuveliki Luki - Korčuli - Igalu v izvedbi »P'88*!. do 29. decembra V hali »TW0£°J "Ji potovalna agenc„a G^roVANjE PRAŠKE OTROŠKE DRSALNE REVJE V LJIJRl^A^'^ 29 decembra bo v hali Tivoli v Ljubljani gostovala Praška r*i 27. do 'j'na revija z izredno kakovstno predstavo na ledu, v kateri •roška d*" nastopajočih v starosti od 5 do 19 let pod vodstvom znane-Mduje 1 vaftkej?a režiserja Josefa Koničeka. Zivoharvni prizori, pre-u Če*ko»1 -^j žarometi in živahna glasba vas bodo nedvomno očarali, (rasni DO obisk omenjene predstave seveda enkratno doživetje, a otroke Pi)do 27. 12. 1980 ob 10.30. 15. in 18. uri. 28. 12. ob istih urah Predstave . JH uri inf(>ramcije in predprodaja vstopnic: Inex. Tn.rf J|š I juhi Jana. tel. (Kil /312-995 SILVESTROVANJE V V BEOGRADU Poleg silvestrovanja v Medu I mu in v Sv. Štefanu v Crni gori je Kompas pripravil tudi silvestrovanje v Beogradu, v hotelu Jugoslavija. 31. 12. dopoldne bodo izletniki s posebnim letalom poleteli z Brnika proti Beogradu. Po prihodu bo namestitev v hotelu in zvečer silvestrovanje. Naslednji dan po zajtrku bodo imeli izletniki možnost osvežitve v hotelskem pokritem in ogrevanem bazenu, zvečer pa obisk tipične srbske restavracije v Skadarliji z večerjo ob narodni glasbi. Naslednji dan pa bodo izletniki obiskali spominski park Josip Broz Tito na Dedinju. Po kosilu bo še ogled kulturno zgodovinskih znamenitosti našega glavnega mesta in avtobusni izlet na Avalo. Cena izleta po osebi je 3.850 din. vanjo pa je vračunano: letalski prevoz v obe smeri, avtobusni prevozi po sporedu, gostinske storitve in vstopnine po sporedu, silvestrska večerja, organizacija in vodstvo izleta. Otroci do 10. leta imajo 30 % popusta. Podroben program vam je na voljo v vseh poslovalnicah Kompasa, kjer se tudi lahko še prijavite. SILVESTROVANJE V LIECHTEN8TEINU Prireja ga Inex iz Ljubljane, potovanje pa bo trajalo 4 dni. Izletniki bodo silvestrovali v poznanem »slovenskem« gostišču pri Angelci v Schaanu, ogledali pa si bodo Zurich in seveda bo čas tudi za potepanje po Liechtensteinu. Odhod je v torek. 30. decembra 1980. Prijave še sprejemajo: Inexova poslovalnica v Ljubljani na Titovi 25 in pooblaščene agencije. ŠPORTNI DAN NA KOBLI TTG iz Ljubljane je v smučarskem centru Kobla nad Bohinjsko Bistrico pripravil poseben smučarski paket za športni dan. Prevoz je z »belim vlakom«. Cena za smučarje je 230 din, za nesmučarje pa 110 din. Vanjo je vračunano: prevoz z vlakom v obe smeri, spremliava in organizacija izleta, topli obrok v brunarici Snežinka, za smučarje pa tudi dnevna vozovnica za neomejeno število voženj z žičnicami na Kobli. Najmanjše število za poseben vlak je 120 oseb. Vse informacije dobite v turistični poslovalnici TTG na Titovi 40 v Ljubljani, telefon 061-317-366. Kranjske g0re ' 8 * Bmci 'Fur"'") * <« ««•'//. IS km od PLESNA ŠOLA MODRINA razpisuje začetniki in nadaljevalni tečaj za UČENCE VIŠJIH RAZREDOV osnovnih .sol s pričet kom V torek 23. decembra 1980' ob 8. uri dopoldan in oh 15. uri popoldan. Vpisovanje je pol ure pred pričet kom tečaja. za ODRASLE pričet ek začet niškega tečaja ho 20. 12. 1980 ob Hi. uri. Vpisovanje je uro pred pričet kom tečaja. Vsi tečaji se vršijo v prostorih Delavskega doma, vhod st. 6. Vse informacije dobite na telefon: 21-444. Po konkurenčnih cenah vam za zimsko sezono 1980/81 nudimo: smučarske vezi M ar ker, Tyrolia. Salomon smučarska očala Uvex, Carrera. Cebe. Alpina smučarske čevlje Dynafit, Kastinger smučarske rokavice Topsport, Zanier smučarske maže Toko. Swix, Rode različne potrebščine za pripravo in obdelavo smuči (Toko likalniki, primeži, strgala, pile. . .) ter še mnogo drugih potrebščin za smučanje smučarsko konfekcijo Benning, Klepper. Reinalter TRGOVINA JE ODPRTA. od ponedeljka do petka vsak dan od 9 00 do12 00 ter od 1 3 30 do ob sobotah od 9 00 do 1 3 00 ob sobotah — 29 1 1 6 12 13 12 ,n ?n 1? k~ . odprta tudi popoldne od 13 30 do 18 00 ure botr90vina NAŠE BISTVENE PREDNOSTI: 1. Kupljeno blago lahko plačate v dinarjih — (menjava po zelo ugodnem tečaju). 2. Pri nakupu za nad 1.000 šilingov so vam na voljo obrazci za povračilo prometnega davka. 3. Sprejemamo tudi individualna naročila. 4. Posebno ugodna ponudba naslednjih artiklov: komplet tekaških voskov (vključno pluta za utiranje voska) »TOKO« po 110 šil. tekaške nogavice (vseh velikosti, rdeče in modre) po 75 šil. smučarska očala »CEBE« antifog po 185 šilingov uvex, otroška po 85 šil. smučarske vezi Marker, Tvrolia, Salomon za otroke od 500 šil. dalje za odrasle od 950 šil. dalje smučarski čevlji»BRIXIA« (štev.: 36 — 46) po 399 šil. MOON BOOTS (vodotesni) od 199 šil. dalje Informacije - telefon 04257-2315. telex 45741 OD MAGISTRAT MAGISTRAT LJUBLJANA KVARNEREXPRESS OPATIJA SMUČANJE V ZIMSKIH POČITNICAH MONTE BONDONE, Italija Hotel »NEVADA« (B kategorija — vse sobe TWC — 1600 m nadmorske višine — 50m od žičnic) CENA: din 6.950. - smučarska karta) na osebo (7 dni polni pension in ODHODI: 10.1.81 17. 1.81 24. 1.81 31.1.81 LASTEN PREVOZ! MOŽNOST PREVOZA Z AGENCIJSKIM AVTOBUSOM - CENA PREVOZA: din 980. - na osebo PRIJAVE SPREJEMA: MAGISTRAT LJUBLJANA PE TURISTIČNA AGENCIJA - TIB TITOVA 11. LJUBLJANA Tel. 061/23-212 ali 23-479 KOMPASOVO VELIKO POTOVANJE Za sladokusce je Kompas pripravil čudovito potovanje v srednjo Ameriko, most med severno in južno Ameriko, med Pacifikom in Karibskim morjem. Izletniki bodo spoznali Mehiko, deželo kontrastov: belih in zlatih peščenih plaž, obkroženih s palmami, težko prehodne nizke zelene džungle, peščenih vzpetin in nižin, posajenih z kaktejami nenavadnih oblik, ob tem pa s snegom pokritih vrhov. Ogledali si bodo vrsto znamenitosti, saj je Mehika dežela »treh kultur« (indijanske, kulture Nove Španije in kulture zmagovite revolucije). Nepozaben bo ogled številnih starodavnih mest, templjev, piramid, razkošnih zakladov plastike, keramike, slikarstva in zlatega nakita v muzejih, cerkva, samostanov in palač in seveda Mexica. nekoč »Pariza obeh Amerik«. Izletniki si bodo ogledali tudi vrsto predstav in še marsikaj, saj je program preveč obsežen, da bi ga podrobno predstavili. Potovanje bo trajalo 11 dni. odhod pa je 17. januarja. V času obiska Mehike bodo tam temperature poletne: od 18 do 30 stopinj C. Za potovanje se se lahko prijavite v vseh poslovalnicah Kompasa, kjer so vam na voljo podrobnejše informacije in program potovanja. O LAS20.STRAN. PETEK, 19 DECEMBM 19M r SauLKL umro industrija gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov Ne podlogi sklepa komisije za razpis individualnega poslovodnega organa in sklepe komisije mm raspi« del in aaleg a posebnimi pooblastili in odgovornostmi kadrovski sektor delovne organizacije razpisuje prosta dela in naloge: VODENJE POSLOVANJA TOZD ENERGETIKA za dobo 4 let Vsebina delovne naloge: — organiziranje in usmerjanje poslovanja tozda. — usklajevanje dela tozda z drugimi tozdi delovne organizacije Sava Kranj. Pogoji: — visoka izobrazba energetske smeri s 5 leti delovnih izkušenj na organizacijsko vodstvenih delovnih mestih v gospodarstvu. — organizacijske in vodstvene sposobnosti, kar se preverja po uspešnosti dela tozda, — aktiven odnos do samoupravljanja in uveljavljanje nazorov, ki se skladajo z družbeno političnimi in moralnimi merili samoupravnega socializma VODENJE DELOVNE ENOTE STROKOVNE SLUŽBE TOVARNE AVTOPNEVMATIKE za dobo 4 let Vsebina delovne naloge: — organiziranje in usklajevanje razvoja poslovnih funkcij, — usklajevanje dela strokovnih služb Tovarne avtopnevmatike v okviru delovne organizacije Sava Kranj in Sava Commerce Pogoji: — visoka izobrazba kemijsko tehnološke, strojne ali ekonomske smeri, 5 let delovbnih izkušenj na organizacijsko vodstvenih delovnih mestih v gumarstvu, — aktivno znanje nemškega ali angleškega jezika, — organizacijske in vodstvene .sposobnosti, kar se preverja po uspešnosti dela tozda, — aktiven odnos do samoupravljanja in uveljavljanja nazorov, ki se skladajo z družbeno političnimi in moralnimi merili samoupravnega socializma Nastop dela takoj ali po dogovoru. Delo se združuje za nedoločen čas. Prijave s kratkim življenjepisom in potrebnimi dokazili sprejema kadrovski sektor, oddelek za kadrovanje, 640#O Kranj, Škofjeloška 6, 15 dni po objavi, s pripisom »za razpisno komisijo«. sava commerce trgovina z gumenimi in kemičnimi izdelki trgovina s gumenimi in kemičnimi izdelki Ns podlagi sklepa komisije sa raspis del in nslog s posebnimi pooblastili ods/nroraostml, kadrovski sektor delovne organizacije razpisuje prosta dela in naloge VODENJE SEKTORJA PRIPRAVE PRODAJE za dobo 4 let Vsebina delovne naloge: — spremljanje in načrtovanje razvoja funkcij priprave prodaje, - usklajevanje dela sektorja z drugimi sektorji v delovni organizaciji Sava Commerce, delovni organizaciji Sava Kranj in SOZD Sava Pogoji: - visoka izobrazba ekonomske smeri s 5 leti delovnih izkušenj na organizacijsko vodstvenih delovnih mestih na družbeno ekonomskem ali komercialnem področju, — organizacijske in vodstvene sposobnosti, kar se preverja po uspešnosti dela sektorja, — aktiven odnos do samoupravljanja in uveljavljanja nazorov, ki se skladajo z družbeno političnimi in moralnimi merili samoupravnega socializma. VODENJE SEKTORJA PRODUKTNE PRODAJE za dobo 4 let Vsebina delovne naloge: — sprejemanje, načrtovanje ter oblikovanje dolgoročnih, srednjeročnih ter operativnih ciljev prodajne politike, — usklajevanje dela sektorjev z drugimi sektorji v delovni organizaciji Sava Commerce, delovni organizaciji Sava Kranj in dela SOZD Sava. Pogoji: — visoka izobrazba ekonomske smeri 8 5 leti delovnih izkušenj na organizacijsko vodstvenih delovnih mestih na družbeno ekonomskem ali komercialnem področju, — aktivno znanje angleškega ali nemškega jezika, — zunanje trgovinska registracija, — organizacijske in vodstvene sposobnosti, kar se preverja po uspešnosti dela sektorja, — aktiven odnos do samoupravljanja in uveljavljanja nazorov, ki se skladajo z družbeno političnimi in moralnimi merili samoupravnega socializma. Nastop dela takoj ali po dogovoru. Delo se sdrutuje za nedoločen 6ss. Prijave s kratkim Hvltenjepisom in potrebnimi dokazili sprejema kadrovski sektor, oddelek za kadrovanje, S4SS0 Kranj, Škofjeloška 6, IS dni po objavi, s pripisom »za razpisno komisijo«. Istočasno objavljamo dela in naloge: VODENJE ODDELKA ZA IZVOZ GOTOVIH IZDELKOV Vsebina delovne naloge: ....... - spremljanje in načrtovanje razvoja ter izvajanje funkcije izvoza prodaje gu meno tehničnih in kemičnih izdelkov in izdelkov velopnevmatike Poejofi: - visoka izobrazba ekonomske smeri s 4 leti delovnih izkušenj na zahtevnih delovnih mestih na področju zunanje trgovine, - aktivno znanje angleškega ali nemškega jezika. - zunanje trgovinska registracija, - aktiven odnos do samoupravljanja in uveljavljanja nazorov, ki se skladajo z družbeno političnimi in moralnimi merili samoupravne-da socializma. Nastop dela takoj aH po dogovoru. Delo se zdruluje sa nedoloeen čas. P*4Uve s kratkim življenjepisom in potrebnimi dokazili sprejema lu^veki sektor, oddelek «Tkadrovsnje, U— Kranj. Škofjeloška «. 15 dal po objavi. OSNOVNO ZDRAVSTVO GORENJSKE o. o. Kranj, Gosposvetska 10 TOZD Zdravstveni dom Kranj b. o., razpisuje dela oziroma naloge INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA — vodje temeljne organizacije Kandidati morajo poleg splošnih pogojev ter pogojev določenih z družbenim dogovorom o kadrovski politiki v občini Kranj, izpolnjevati še naslednje: — da imajo visoko izobrazbo medicinske smeri, — da imajo najmanj 5 let delovnih izkušenj v stroki, — da imajo izkazane organizacijske in vodstvene sposobnosti, — da so moralno politično neoporečni in imajo pravilen odnos do samoupravljanja. Izbrani kandidat bo imenovan za dobo 4 let. Kandidati naj vloge s kratkim življenjepisom ter dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v roku 15 dni od objave na naslov Zdravstveni dom Kranj, Gosposvetska cesta 10. z oznako »razpis za IPO«. \ Kandidati bodo o izbiri obveščeni v roku 30 dni od poteka roka za sprejemanje prijav. biro za urbanizem in stanovanisko poslovanje Jesenice C. maršala Tita 18 TOZD VZDRŽEVANJE Komisija za splošne zadeve objavlja naslednja prosta dela in naloge STROJNEGA TEHNIKA za določen čas od 1. 1. 1981 do 31. 12. 1981 z možnostjo poznejše morebitne zaposlitve za nedoločen čas Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje: — da ima dokončano srednjo strokovno izobrazbo strojne smeri. — da ima najmanj 3 leta delovnih izkušenj v svoji stroki Kandidati naj svoje prijave pošljejo na zgoraj navedeni naslov. Prijavi naj priložijo dokazila o strokovnosti. Rok prijave je do zasedbe del, najkasneje pa do 31. 1. 1981. Kandidate bomo v roku 8 dni po sklepu komisije obvestili o izidu objave. TURISTIČNO DRUŠTVO LESCE razpisuje ZBIRANJE PONUDB ZA ODDAJO RESTAVRACIJE V CAMPINGU ŠOBEC V NAJEM Pogoji: 1. interesenti morajo izpolnjevati pogoje za opravljanje gostinske dejavnosti z znanjem vsaj enega tujega jezika, 2. imeti morajo izkušnje pri vodenju gostinskega obrata sezonskega značaja Pismene ponudbe z zahtevanimi dokazili o kvalifikaciji in delovnih izkušnjah sprejema Turistično društvo Lesce, Alpska 58, do 6 1. 1981. Interesenti imajo možnost ogleda objekta in opreme po predhodnem dogovoru. Informacije: Turistično društvo Lesce (Družbeni center) od 8.-14. ure, telefon (064) 74-260. Restavracija Sobec je objekt sezonskega značaja s skupaj 200 sedeži, kuhinjo, bifejem, piknik lopo, prostorom za pečenje na žaru in sladolednico in drugimi prostori. SAVSKE ELEKTRARNE LJUBLJANA TOZD Elektrarna Moste Razpisna komisija za imenovanje individualnega poslovodnega organa TOZD po sklepu delavskega sveta razpisuje dela in naloge INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA - direktorja TOZD Za opravljanje teh del in nalog morajo kandidati poleg pogojev, predpisanih v 511. členu Zakona o združenem delu izpolnjevati Ae: - da imajo dokončano visoko ali višjo šolo clektro smeri. - da imajo 3 ali S let delovnih izkušenj. - da imajo organizacijske sposobnosti, - da so moralno - politično neoporečni. Izbran kandidat bo na razpisna dela in naloge imenovan za 4 leta. Kandidati naj pošljejo svoje pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev v 15 dneh po objavi na naslov SEL - TOZD Elektrarna Moste, Moste 41. 64274 Žirovnica - za razpisno komisijo. Prijavljene kandidate bomo obvestili o izidu izbire v dneh po izbiri. 15 Gostinska in trgovska delovna organizacija ENTRAL n. sol. o. TOZD Gostinstvo n. sub. o. Kranj, Maistrov trg 11 objavlja na podlagi sklepa svetov PE in Pravilnika o delovnih razmerjih proste delovne naloge in opravila a) za PE PREDDVOR 1. vodje kuhinje 2. kuharja-ice b) za PE JEZERSKO 3. vodje strežbe 4. točaja — natakarja c) za PE KRANJ 5. kuharja-ice v restavraciji Park 6. kuharja-ice v restavraciji Evropa Kandidatom pod točko 1. je zagotovljeno stanovanje, kandidatom pod točko 2.. 3.. 4.. 5 in 6. pa ležišče. Pogoji: pod 1. - hotelska šola ali gostinska šola z dopolnilno izobrazbo, - 3 leta delovnih ustreznih izkušenj, - poskusno delo 3 mesece pod 2., 5. in 6. - gostinska šola ustrezne smeri, - poskusno delo 3 mesece pod 3. - gostinska šola ustrezne smeri, - pogovorno znanje dveh tujih jezikov, - poskusno delo 3 mesece, pod 4. - gostinska šola ustrezne smeri, - poskusno delo 3 mesece. Kandidati naj pošljejo pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi oglasa na naslov Central, Kranj, Maistrov trg 11 - kadrovska služba. Vsi prijavljeni kandidati bodo pismeno obveščeni o izidu izbirnega postopka v 30 dneh po poteku roka za prijavo. ŽITO LJUBLJANA n. sol« o. TOZD GORENJKA. _ n. sub. o. V^JT tovarna čokolade ^■S* Lesce, Alpska 45 Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge 1. TAJNICE - ADMINISTRATORKE za nedoločen čas 2. KLJUČAVNIČARJA - VZDRŽEVALCA za nedoločen (as Pogoji: pod 1. — da ima dokončano 4-letno upravno administrativno šolo in najmanj 6 mesecev prakse v administraciji. — da ima 2 letno administrativno šolo in najmanj 1 leto prakse v administraciji. — da je družbeno aktivna Ob izbiri bo opravljen preizkus znanja, pod 2. — K V ključavničar. — 1 leto delovnih izkušeni Poskusna doba pod 1. in 2. je tri mesece. Prošnje s potrebnimi dokazili naslovite na komisijo za delovna razmerja TOZD Gorenjka, tovarna čokolade, Lesce, Alpska 45, v 15 dneh po objavi. BAN Tovarna športnega orodja Begunje na Gorenjskem kupi na območju Beguni. Zgoše. Nove vasi ali Dvorske vasi enostanovanjsko HISO Lahko je starejša ali potrebna adaptacije. Po možnosti naj ima tudi manjše gospodarsko poslopje. Pismene ponudbe pošljite na naslov: ELAN tovarna športnega orodja, Begunje 1, na Gorenjskem, «4175 ] Begunje. 19. DECEMBRA 1980 .21. STRAN.O L, A S VnaSi prodajalni na Bledu v Park hotelu imamo za zimske hladne dni bogato izbiro ženske in te konfekcije iz pele velurja. krzna in usnjene galanterije. |Če vam standardni modeli ne odgovarjajo, vam naredimo tudi po meri .Trgovina je odprta vsak dan od 8. do 19. ure. v sobotah od 8. do 13. ure. N/lercator MERCATOR ROŽNIK LJUBLJANA TOZD PRESKRBA TRŽIČ POTROŠNIKI! »boste obiskali letošnji novoletni sejem od 1 2 do 21 decembra 1980 v Kranju, obiščite tudi razstavno ■tfsjni paviljon MERCATOR J A v hali A 'HVUJONU MCRCATORJA 31 BOSTE LAHKO NABAVILI PO SEJEMSKIH CENAH I"* pohištvo spalnice, dnevne sobe, kuhinje, sedežne garniture, garderobne omare, in posamezno kosovno pohištvo. tmu^arsko^5p^mo^V°m^' za vse vrste z'ms'() do 24 12. 1980 popoldan Valja-vec. Hl. XXXI divizije 48. Kranj telefon 24-353 10616 Prodam kombiniran CEDILNIK (2 plin. 1 elektrika). HLADILNIK. KNJIŽNO OMARO in KAVČ.« Telefon 22-502 10811 Prodam KRAVO s teletom. Zerovnik Jože. Vogl je 53, Šenčur 10618 Prodam trajnožareč ŠTEDILNIK kuppersbusch, s pečico; ali zamenjam za PEC na olje EMO 8. Oprešnikova 27. Kranj 10619 LADIJSKI POD in VRATNA KRILA, prodam. Naslov v oglasnem oddelku. 10627 Prodam PRAŠIČA za zakol. Srednja Bela 18. Preddvor 10628 Prodam ŠTEDILNIK (2 plin. 2 elektrika). Visoko 92. Šenčur 10629 Prodam semenski in drobni KROMPIR igor. Podreča 10. Mavčiče 106» Prodam električno GRADBENO OMARICO, desna balkonska VRATA K LI - Logatec. 100 x 230 in PEC na olje Emo. Polenšek. Dobje 4. Poljane nad Škofjo Loko 10659 Ugodno prodam lito-železno KOPALNO KAD. Zg. Duplje 58 10660 KUPIM Kupim rabljen PISALNI STROJ Telefon 47-167 i0575 Kupim GUMIJAST ČOLN in TOMOS 4.5 KM. Rupar Samo Bistrica 180. Tržič 10576 Kupim mladega jalovega KONJA, starega 1 do 2 leti, z rodovnikom. Grošelj Miran, Selo 16, Ziri 10577 Kupim okrogel ali rezan LES za ostrešje. Milje 12, Šenčur 10661 Kupim ohranjeno PEC na olje Telefon 21-100 ' i0652 Kupim blok motorja, gred. bate in cilindre za VVV 1200. Telefon 82-109 10663 KŽK KRANJ TOZD Agromehanika telefon 24-786 KMETOVALCI! V trgovini na Koroški cesti 25 v Kranju nudimo rezervne dele za: Škropilnice AG 200, 309, 400 litrov in za atomizerje traktorjev TOMO VINKO-VIČ 730 Rezervne dele za vse ppe traktorjev TOMO VINKO-VlC. UTB. URSUS-C 330-IMT 53.1. kosilnice BCS m Gribaldi. Traktorske gume in akumulatorje. Snežne verige za traktorje in" avtomobile. vozila m Prodam avto FORD ESCORP dobro ohranjen, po ugodni onu Grilc, Studenčice 13, Lesce UB& Prodam »FIČOTA«. letnik 1973. i vgrajenim novim motorjem, avgust 1980. Huje 12, Kranj 105» Prodam ZASTAVO 101. letnik 1977. v izredno dobrem stanj* Femić Mileta. Titova 37. Jesenic* 10661 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1974. Kokot Albina. Podreča 91 lt Prodam avto LADA in VOLA. vajenega dela, Leše 7, Tržič 10563 Prodam RENAULT 4 TLS spe^ cial, letnik 1977. Telefon 064-50-4» od 19. ure dalje ali naslov v oglasnem oddelku. 10564 Prodam STROJ za zastavo 750. Nasovče 14. Komenda 10565 Kupim kompletno KAROSERI JO. v dobrem stanju za NSU 1200. lahko brez koles in motorja. Entar. Olševek 2. Preddvor 10566 Prodam ZASTAVO 101. staro 6 let. registrirano za 1 leto. Hmbi Roman, Sp. Gorje 125 Prodam nove plastične ODBIJAČE za golfa, cena 5.000 d«* Dobro pole 5/a, Brezje 10668 OPEL KADET 1200. letnik december 1974, prodam. Informacij* po tel. 62-752 10369 SPAĆKA FURGON fam PEUGEOT 204. letnik ranic. UL Mladinskih brigad tel. 24-446 10634 Hndno prodam FIAT 126-P. let-5«wember 1978. Krme!j Jože, Sv. J23.Skofja Loka 10635 gfrm renault 4 TL. letnik 1979. 5*0 064-62-183 10636 Nam ZASTAVO 750, letnik I * in PRIKOLICO. Ogled po *L Dolenc. Sv. Barbara 6. Škof *z 10637 "^am dve zimski GUMI z P1 za zastavo 750. Dolenc. Zg. mrl Selca nad Škof jo Loko 10638 »*dam FIAT 125. letnik 1970. jjr* ohranjen. Telefon 22-914 po 10639 #*iam DIANO 6, letnik 1977. r*enih 37.000 km. Tel. 26-312 Man 10640 Pjdam KATRCO, letnik 1978, prirano do novembra 1981. P**an, C. talcev 23/d, Kranj 10641 ISiam RENAULT 12. letnik P prevoženih 67.000 km. Cebašek Prebače vo 62, Kranj 10642 l>dam FIAT 125 PZ. za 2,4 SM. f*a 23-296 10643 ^dam R-4, letnik 1968, genezi1 obnovljen s parno registracijo MNO, letnik 1977 z neparno ijo ter kombiniran STROJ Osijek (Se nov). Slak Ivica, upije 10644 b malo karamboliran FIAT cember 1976, cena 14,5 SM. Hinko. Kidričeva 13. Kranj 10645 *m PLATIŠČA z gumami, za 5,5-J x 13 TG 605, 165/70; in HČI voziček, globok, rdeč Janževec, Podnart 63. Ogled nedeljo 10646 126-P, star 4 mesece. In-v hotelu Jelen - Kranj, 10647 •tm tri leta staro, dobro ohra-ZASTAVO 101. Kranj, Opreš-i. tel 21-548 10648 Um GOLFA-J, letnik 1977. •hranjenega. Luže 31. Šenčur 10649 osebni avto RENAULT 10620 a m po ugodni ceni. Ogled i nedeljo. Dovžan Simon. Sevali. Tržič 10650 Ino prodam VVV K-70. Te-2*285 10651 fc^«m ZASTAVO 750, letnik celo ali po delih. Draksler ' Orulovka 25/a, Kranj 10652 f^m ZASTAVO 750. letnik oerčič. Cankarjeva 8. Kranj 10653 fffi prodam MOTORNO KO-175, ali zamenjam za elek-kitaro (tovarniška izdelava). Ptoje 139, Zabnica 10654 |j«»o prodam ZASTAVO 750. C* 1972. Ogled vsak dan pri J-Hnufe 22/a pri Lescah 10655 Fjjfcm dobro ohranjeno ZASTA-■k^O, letnik 1969, karoserija in * lani obnovljena (1,5 SM). P* 8tane, Zabreznica 38. Zirov lom ■L ----- P- Oblak Mirao. _ . gpsie ■P"»wn sr\.KjLsi-r Rprvi registracija 1976, registri V*o 15. II. 1981. cena 32.000 din. ptsak dan popoldan. Zbilje 1/c. pode 10658 IStam Zastavo 101. letnik 1977. Imenih 36.000 km, cena po dogo J?;OgJed možen v petek, soboto in Bt* cel dan. Gogič Marinko, f^oluvije 2/a. Jesenice 10684 fevdno prodam ZASTAVO 101. IJ J975. Bajželj Jernej. Kranj f*te,Sempetrska 50. |,JjJam R-4. letnik 1976. ga raž i-§L%ted je možen v .soboto in v ne-1 Tej. 24-565 R-4. letnik 1975, prevo-145.000 km. Ravnik Jane/.. včeva II. Kranj, tel. 26-916 Loka. tel. C6MM77 -M* 1 ŠKODO 1I0-L. l«tnik i posesti Prodam starejšo HIŠO s sadovnjakom v Javorjah. Delno na posojilo. Naslov v oglasnem oddelku. 10486 Kupim NJIVO in TRAVNIK, najraje v okolici Dupelj. Ponudbe pod: Duplje 10582 Iščem delavnico za avtoličarsko obrt od Kranja do Vrbe. Darko Kovač. Titova 108. Jesenice 10583 Kupim novejšo STANOVANJSKO HIŠO. ali HIŠO v gradnji. Naslov v oglasnem oddelku. 10670 Polovico starejše HIŠE in 400 kv. m ZEMLJE v bližini Kranja, zamenjam za lastniško trosobno STANOVANJE v bloku. Šifra Doplačam 10671 Nedograjeno HIŠO v Kranju ali okolici (tudi Rupa), kupim za gotovino. Telefon 28-119 zvečer 10672 Iščem GARAŽO na Planini, za dobo 3 mesece. Oglasite se po telefonu 26-956 10673 stanovanja Na Bledu oddam lepo. majhno SOBO. moškemu. Šifra: Brez obiskov 10578 Upokojenki nudim SOBO s souporabo kopalnice, za pomoč v gospodinjstvu. Ostalo po dogovoru. Ponudbe pod: Zima 10579 Moškemu nudim SOBO in hrano na Bledu. Naslov v oglasnem oddelku ali tel. 78-319 10580 Tričlanska družina nujno potrebujejo SOBO s souporabo kuhinje v Kranju a li Skofji Loki. Šifra. Možnost nekaj predplačila 10581 Ženska išče ogrevano SOBO v Skofji Loki. Ponudbe po telefonu 061-267-320 od 18. ure dalje 10665 Mlada družina išče STANOVANJE v Skofji Loki. za dobo dveh let. Naslov v oglasnem oddelku. 10666 Iščem SOBO v Kranju ali okolici. Šifra: Novo leto 1980/81 10667 Dekle najame SOBO ali STANOVANJE v Radovljici, na Bledu ali okolici. Telefon 064-75-160 od 15. do 17. ure 10668 V Skofji Loki ali okolici najamem enosobno STANOVANJE, oziroma GARSONJERO za eno leto ali več. Ponudbe pod: predplačilo — Š ali tel. 61-946 10669 obvestila^ ROLETE: lesene in plastične, naročite ŠPILERJU, Gradnikova 9. Radovljica, tel. 75-610, Lahko pišete, pridem na dom 10256 Ne sprejemam novih naročil za popravilo pralnih strojev. Veljajo še naročila sprejeta do 15. 12. 1980 in tudi eventuelne reklamacije dosedanjih popravil. Zupan Janko. SERVIS, Jezerska c. 17. Kranj. - Popravljam vseh vrst TRANZIS-TORSKE SPREJEMNIKE. GRAMOFONE. KASETOFONE. SUvo Mulej, Staneta Žagarja 57 pri plinarni. 10584 Hitro popravilo pisalnih, računskih in gospodinjskih strojev. Sitar Rok, Sp. Otok 3, Radovljica 10674 GRADITELJI! Sprejemam cenjena naročila za napeljavo CENTRALNEGA OGREVANJA, TOPLOVODA in VODOVODA, za leto 1981. Telefon 26-147 vsak torek od 16. do 20. ure. CENJENE STRANKE OBIŠCEM NA DOMU! 10675 Začetni PLESNI TEČAJ, vsak petek ob 16.30 v hotelu CREINA Kranj se prične 19. decembra KUD OTON ZUPANČIČ -SORA — folklorna skupina prireja 21 12.1980 ob 16. uri prednovoletno VESELICO na kateri vas bo zabaval ansambel LOJZETA SLAKA 8 pevci. Za jedačo in jnjačo poskrbljeno. VABIJO SORSKI FOLKLORISTI! 10677 prireditve Na Kokrici so vsako nedeljo ob 16.30 PLESI, na katerih nastopa ansambel SIBILA. Kot gost plesa: kantavtor DUŠAN JOSEVSKI. zmagovalec »Iskra poje 80«, ter ROMANA OGRIN - »Prvi glas Goriške 80« VABLJENI! 10678 SKUPINA MODRINA, prične v nedeljo. 21. 12. 1980. ob 17. uri z rednimi MLADINSKIMI PLESI v Delavskem domu v Kranju VABLJENI! 10532 STIL KAMIN ZUPAN JANEZ, MENGEŠ Maistrova 1, tel. 061-737-562 - ODPRTI KAMIN - sek. ogrevanje - VRTNI GRILL KAMINI - ROSSETI Proizvodnja, montaža, finalizacija vseh vrst odprtih kaminov, orodja, opreme. TERMOPALEX, SCHIE-DEL, OPENFIRE, SUPER-FIRE čestitka glav — Kranj za hitro posredovanje. SKRJANCeVI - p.d. ŠKOFOVI izLahovč 10664 Ob 70-letnici življenja Tomaža ŽEPIČA iz Letenc izreka *» krene čestitke JOŽICA izgubueno Izgubila se je PSlCKA - škotska ovčarka - LESI. svetle barve. Kdor bi kaj vedel o njej. naj sporoči na naslov: Znidar Franc. Zg. Brnik 98, Cerklje 10679 Izgubil se je PES - NEMŠKI OVČAR, star H mesecev. Sliši na ime JUNU. Kdor kaj ve o njem naj sporoči: K ran je. Štirnova 15. Kranj, tel. 21-581 10680 Vabimo vas na veselo SILVESTROVANJE v dom Kokrške čete v Šenčur. 31. 12. 1980, od 19. do 6. ure z ansamblom EROS. Rezervacije se dobijo v GOSTIŠČU NA JAMI. telefon 41-125. Silvestrski menu z rezervacijo 300din. ostalo Matematiko INSTRUIRAM v Kranju, za vse šole. Telefon 27-329 10535 Iščemo VARUHINJO za varstvo devetmesečnega fantka, pri nas. Kocjanova 3. Stražišče — Kalvarija 10682 VARSTVO za 7-mesečnega sinka, iščem. Ponudbe pod: Planina 10683 ZAHVALA Ob izgubi drage žene, mame, stare mame, sestre in tete MARIJE SVETELJ roj. Vrhovnik se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so se poslovili od nje in jo spremili na zadnji poti. Se posebna zahvala Škrjančevi mami Žalujoči vsi njeni! Šenčur, 12. decembra 1980 poznanstva Fant (1.78 m), teža približno 75 kg, z brado, brki, išče zakonsko družico od 35 do 40 let. Cenjene ponudbe na: Jože Kralj, Murka Lesce 10681 zahvale; Iskreno se zahvaljujemo gasilcem iz Lahovč in Sp. Brnika, ter poklicnim gasilcem iz Kranja, pri gašenju požara. Posebno pa se zahvaljujemo sosedom in sovaščanom za tako požrtvovalno pomoč. Enako se zahvaljujemo Zavarovalni skupnosti Tri- ZAHVALA ob boleči izgubi našega dragega moža. očeta, starega očeta in pradeda RUDOLFA PAJNTARJA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in delovnim organizacijam, ki so se poklonili njegovemu spominu. Z nami sočustvovali in poskrbeli za cvetočo gomilo na zasneženem kranjskem pokopališču. Posebej iskrena hvala krajevni skupnosti Vodovodni stolp, organizaciji Zveze borcev za organizacijo in tople besede ob trenutku slovesa, kakor tudi zastavonošem, godbi in pevcem. Vsi njegovi! Kanal, Kneza, Ljubljana, Nova Gorica, Podbrdo, Kranj, 15. decembra 1980 ZAHVALA Mnogo prezgodaj nas je po težki bolezni na svoj 65. rojstni dan zapustila naša draga žena. mama. sestra in teta LUCIJA MOHAR-CILKA roj. Golob Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izražena ustna in pismena sožalja, sočustvovanje, podarjeno cvetje in vence ter za tako številno udeležbo na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo vsem tistim, ki so nam v težkih trenutkih največ pomagali, kakor tudi družbenopolitičnim organizacijam in krajevni skupnosti Naklo, nadalje tov. Zdenkotu Koširju za tako lep in iskren poslovilni govor ob njenem grobu ter Jenku Petru za vodenje pogrebnega sprevoda. Prav lepa hvala tudi pevcem iz Naklega ter g. župniku za obred. Še enkrat vsem prisrčna hvala! Žalujoči: mož Janez, sin Janez, sestra Cvetka in drugo sorodstvo! Strahinj, 15. decembra 1980 Skromno kot je živela, je odšla od nas naša draga ANGELA CIZELJ roj. Selan iz Podkorena Od nie smo se poslovili 15. decembra 1980 na pokopališču v Podkorenu. Prisrčno se zahva- ljujemo vsem za izrečena sožalja, darovano cvetje in vence. «5« rv.c^hei se zahvaljujemo sindikalnim organizacijam in sodelavcem SAP-VIATOR TOZD Jesenice. GRADBINEC TOZD SKO Kranj - sektor Jesenice in VERIGI Lesce TOZD Vijakarna. Tonla zahvala g. župniku iz Kranjske gore za poslovilne besede in g. dekanu iz Kranja za ' sodelovanje pri obredu. Prisrčna zahvala vsem sosedom, sorodnikom in prijateljem ter znancem, ki so jo v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Še enkrat vsem skupaj in vsakemu posebej prisrčna zahvala! VSI NJENI DRAGI! Podkoren, 15. decembra 1980 r Steklina močneje ogroža Gorenjsko V novembru in decembru se je steklina v vseh gorenjskih občinah — z izjemo jeseniške — močno razširila — Potreben bi bil strožji nadzor nad spoštovanjem odredbe o zapori mačk in psov — Stekla mačka v Jelendolu ugriznila žensko — Cepivo je. vendar ne v neomejenih količinah Medtem ko se je steklina zadnje rase povsem umaknila s področja jeseniške občine, tako da velja jo Jesenice le za neposredno ogroženo, ne pa več za okuženo s steklino, pa ta nevarna bolezen povzroča v vseh ostalih gorenjskih občinah nemalo skrbi. Zdi se. da je zadnja dva meseca ta bolezen, ki jo najpogosteje prenašajo lisice, doživela v štirih gorenjskih občinah razmaii, ki so ga veterinarji in zdravniki napovedovali že pred dvema letoma. Bolezen ima kajpak svoje upadanje in naraščanje in kaže, da je ravno val naraščanja v zadnjem času zajel tolikšen obseg, ki smo se ga pravzaprav bali že poprej. Številke o živalih, na katerih so na oddelku za virološko preiskavo biotehniške fakultete v Ljubljani odkrili steklino, sicer ne kažejo dejanskega stanja razširjenosti stekline, saj v laboratoriju enostavno ne zmorejo sproti pregledati prav vseh poslanih živali. Prednost za preiskavo imajo namreč poslane sumljive živali, za katere se sumi, da so bile v stiku s človekom. V letošnjem letu je bila steklina ugotovljena (podatki veljajo do konca novembra) v jeseniški občini na 2 lisicah in 1 telici, v kranjski je bilo 19 lisic in 1 srnjak, v radovljiški 25 lisic, 1 pes ter 1 maček, v škofjeloški občini je bilo 5 steklih lisic, v tržiški pa 7 lisičin 1 maček. S snegom in mrazom v novembru in decembru so se lisice zelo približale hišam, s tem pa tudi steklina. Ni bilo ravno malo primerov, ko se je lisica stepla z domačim psom. Večina psov, četudi so privezani, namreč niso zavarovani z ograjo, tako da spopad z morebitno okuženo lisico ni tako redek. Še nevarneje je seveda, če lastnik psa odveze in ga brez nadzorstva spusti, da žival leta po gozdu in tako pride v stik z bolno živaljo. Da je pes okužen, lastnik verjetno ne bo vedel prej. preden žival ne zboli. Odlokov o zapori psov in mačk, ki veljajo v vseh občinah, se je vsekakor še vedno treba držati. Pred kratkim je v Jelendolu nad Tržičem zbolela za steklino domača mačka. Žival je bila zunaj, verjetno je prišla v stik s kako drugo že za steklino obolelo živaljo; ko je mačko, ki se je po nekajdnevni odsotnosti sicer vrnila v hišo, hotela pobožati neka ženska, jo je žival nekajkrat ugriznila v roko in opraskala. Mačko so ubili in glavo poslali v preiskavo, ki je potrdila, da je bila žival stekla. Žensko so seveda v antirabični ambulanti v Kranju cepili, prav tako pa še sedem članov družine, ki so bili pred tem v stiku z mačko. Takih in podobnih primerov neprevidnega ravnanja je še, do njih pa prihaja še vedno, ker ljudje ne verjamejo povsem, da se le z zaporo mačk in psov obvarujejo okužbe s steklino. Predavanj po krajevnih skupnostih po vsej Gorenjski je bilo lani in letos veliko, prav tako na osnovnih šolah, tako da ne bi smelo biti ljudi, ki o tej bolezni ne bi kaj vedeli in predvsem tega. kako se je treba varovati. Bolezen je preveč resna, da bi si lahko privoščili kakršno koli nespoštovanje veljavnih ukrepov za zatiranje, pri tem pa se je treba zavedati, da si mora svoje zdravje in zdravje svojih bližnjih varovati vsak sam. Cepivo kljub nemajhnim težavam pri dobavi sicer je, dobivamo pa ga iz uvoza, saj domača proizvodnja cepiva še ni nared. L. M V. NESREČE S CESTE V DREVO Kranj — Na magistralni cesti med Kranjem in Nakloni se je v torek. 16. decembra, oh 22.45 pripetila prometna nezgoda zaradi neprimerne hitrosti. Voznik osebnega avtomobila Dragomir Jokić (roj. 1951) z -Jesenic je vozil proti Kranju, vendar pa ga je na mokri in spolzki cesti zaradi neprimerne hitrosti zaneslo s ceste v drevo. V trčenju je bil voznik huje ranjen in so ga prebijali v jeseniško bolnišnico. NEPREVIDEN OTROK Jesenice — Na Osti 1. maja se je v torek. 16. decembra, ob 13.30 pripetila prometna nezgoda, v kateri je bila ranjena 6-letna Azra Ključanin. Ko je voznik osebnega avtomobila Anton Kraševec ustavil, da bi potniki izstopili, je Azra sama izza avtomobila začela prečkati cesto, ne da bi počakala svojo mamo. ki je iz avtomobila pomagala drugemu otroku. Prav tedaj je pripeljal mimo voznik tovornjaka Anton Langus iz Mojstrane, ki zaradi odprtih vrat osebnega avtomobila deklice ni mogel takoj opaziti, tako da jo je zadel. V nesreči si je Azra pretresla možgane AVTO ZANESLO V LEVO Kranj - V ponedeljek. 15. decembra, ob 21. uri se je na magistralni cesti pri Meji pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Roman Rančigaj (roj. 1940) iz Kranja je vozil iz ljubljanske smeri proti Kranju in je na Meji zaradi neprimerne hitrosti zavozil na levo stran ceste ter trčil v osebni avtomobil Marjana Tavčarja (roj. 1925) iz Pirnič. V trčenju je bil voznik Rančigaj lažje ranjen, škode na avtomobilih pa je za 60.000 din. TRČIL V PEŠCA Kranj — V sredo, 17. decembra, ob 19.10 se je v križišču Oldhamske ceste in Ceste Staneta Žagarja pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Zlatko Šifrer (roj. 1952) iz Kranja je pripeljal po Oldhamski proti Primskovemu, v križišču pa mu je z desne strani prišel pred avtomobil Ivan Lampret (roj. 1912) iz Zupančičeve v Kranju. V trčenju si je Lampret zlomil nogo in dobil pretres možganov. Prepeljali so ga v Klinični center. DARILO ZA VAŠEGA MALČKA topla obutev TOVARNA OBl 'b T P t i ( »Sposodil« si je avtobus Nočna vožnja se je končala že po 4 kilometrih — Nevešči sposojevalec je napravil na Alpetouro- vem avtobusu za okoli 40.000 din škode Kranj - Nočno vožnjo z avtobusom si je v torek. 16. decembra, okoli 22.30 ure privoščil neznani voznik. Vendar pa je bilo vozilo zanj le preveliko, tako da se je vožnja kaj kmalu končala. Voznik Alpetouro-vega avtobusa' Hasan Mahmutović je v torek okoli 15. ure parkiral avtobus pred samopostrežno trgovino na Planini, ga zaklenil in v dobri veri, da ga bo avtobus čakal do naslednjega dne. odšel domov. Po tahografu pa je bilo ugotovljeno, da je zvečer okoli 22.35 nekdo na silo vlomil v avtobus in se odpeljal proti H rastju. Nevešč vožnje je neznanec to svojo vožnjo končal že po kakih 4 kilometrih. Zaradi nespretnosti in pa verjetno tudi zaradi spolzke ceste je z avtobusom trčil v drevo, vozilo pa je poškodovano tudi na zadnji strani. Ko je v Hrastju skušal obrniti na stranski cesti, so zadnja kolesa zdrsnila s ceste, tako da je avtobus nasedel. Ker vozila ni mogel več spraviti na cesto, je »šofer« zaklenil avtobus in jo peš mahnil nazaj proti Kranju. To zadnje dejanje nočne vožnje je opazoval občan iz H rastja in o zapuščenem avtobusu obvestil postajo milice, opisal pa je tudi vojnika. Uprava javne varnosti naproša občane, ki so morda videli storilca, ko je vstopal v avtobus na Planini, a njegov opis sporoče najbližji postaji milice. Kdo jo je videl Kranj - V petek, 12. decembra, je odšla od doma neznano kam Ema Sauer, stara 27 let. iz Kranja, ulica Janeza Puharja. Visoka je 165 cm. vitke postave, podolgovatega obraza, svetlokostanjevih las z rdečkastimi odsevom. Oblečena je bila v rdeč plašč s pasom in ovratnikom iz belega umetnega krzna, na glavi pa je imela kučmo iz enakega krzna. Spodaj nosi puli vijolične barve, verjetno tudi rjav pulover z V-iz-rezom, kavbojke modre barve; obuta pa v visoke škornje na zadrgo vinsko rdeče barve z visokimi petami. (izdelek Planike), s seboj pa je imela tudi torbico (z vsemi dokumenti) iz skaja iste barve kot škornji, z jermenom za na ramo. Na roki nosi zlat poročni prstan in zlat prstan z rdečim kamnom. Nekako pred tremi meseci je njen mož opazil pri njej znake duševnih motenj, zaradi česar se je kasneje tudi zdravila. V ponedeljek. 8. decembra, je nenadoma odšla zdoma, ne da bi povedala kam gre. P« daljšem iskanju jo je mož našel » Ptuju na domu njenih staršev. Nazaj v Kranj jo je pospremil tudi njen oče. Zdravnik ji je dal napotnico za pregled pri psihiatru, vendar pa 11. decembra tja ni hotela. Naslednji, dan v petek, 12. decembra, pa je doma povedala, da gre sama k zdravniku, vendar pa se ni več vrnila, domov. Dosedanje poizvedovanje pri sorodnikih je bilo brez uspeha. Uprava javne varnosti naproša občane, ki bi morda videli žensko, ki ustreza takšnemu opisu, da to sporoče najbližji postaji milice. Beg pred odgovornostjo Letos je na gorenjskih cestah 26 povzročiteljev prometnih nezgod pobegnilo s kraja nesreče — 16 povzročiteljev so miličniki odkrili, ostale pobege pa še raziskujejo Na srečo naslovi »Voznik pobegnil« v časopisnih stolpcih s prometnimi nesrečami niso ravno pogosti. V letošnjem letu se je do sredine decembra na gorenjskih cestah pripetilo vsega skupaj 26 prometnih nezgod, v katerih so povzročitelji s kraja nezgode pobegnili. Seveda pa večina ni pobegnila posledicam, saj je bilo 16 povzročiteljev kljub temu odkritih, medtem ko je še vedno neznanih 10 povzročiteljev, ki so pobegnili. Vendar pa s tem še ni rečeno, da se akti in dokumentacija o neodkritem povzročitelju odložijo v arhiv. »Včasih je res sila težko najti povzročitelja prometne nesreče, ki iz različnih vzrokov — ali je vinjen, nima vozniškega izpita ali pa vozi ukradeno vozilo, pobegne,« pravi Jože Šolar, inšpektor z UJV Kranj. »Letos sta se na primer na gorenjskih cestah pripetili dve hujši prometni nezgodi s smrtnim izidom, obakrat pa je povzročitelj pobegnil. Za nesrečo, v kateri je umrl pešec na Laborah še vedno ne vemo povzročitelja. Mnogo dela pa smo imeli z drugo nesrečo, v kateri je neznan motorist povozil pešca. Vedeli smo le to, da je vozi! motorno kolo in da je mlajši moški. Čeprav nam je v preiskavi zelo veliko pomagala občanka, ki je povzročitelja videla in z njim celo govorila, pa je bilo iskanje sila težavno. Voznik je bil namreč še mladoleten in ni imel osebne izkaznice, tako da ga ni bilo v kartoteki matične službe jeseniške občine, kjer bi ga lahko očividka prepoznala, ni imel vozniškega dovoljenja, vozil pa je še neregistrirano motorno kolo, ki ga zato tudi ni bilo v registru motornih vozil. Na srečo pa je bil naslov na računu, v trgovini, kjer je bilo motorno kolo kupljeno.« Neodkrita sta še dva pobega s prometne nezgode, v kateri sta bili dve osebi ranjeni, pri ostalih sedmih neodkritih pa gre le za materialno škodo. Največkrat se tudi zgodi, da povzročitelj pobegne z nezgode, ki se pripeti zvečer »Ce se pripeti takšna nezgoda s pobegom, čaka delavce milice ogromno dela,« pravi inšpektor Šolar, »vendar pa nam pn tem zelo veliko pomagajo tudi občani sami; to je še posebej važno takrat, kadar na cesti ni ostalo kaj dosti sledov.« V vnemi, da hi kar najhitreje umaknili vozilo s ceste, udeleženci nesreče namreč ne zavarujejo sledov, ki jih je zaradi trčenja povzročil pobegli voznik s svojim vozilom. Majhne drobce laka ali koščke stekla naivečkrat najdejo tehniki UJV. če je kraj nesreče primemo zavarovan Ce pa spel steče promet, pa seveda sledovi izginejo. Ni redek primer, ko so s koščka razbitega stekla ugotovili vrsto vozila in ga skupaj z drugimi informacijami kasneje tudi identificirali. Seveda pa si je v času, ko mine od nezgode, v kateri povzročitelj pobegne, pa do prihoda miličnikov, pomagati po svoje; inšpektor meni. da je koristno ustavljati vozila iz nasprotne smeri, v katero je odpeljal povzročitelj, saj se neredko poškodovano vozilo, ki drvi s kraja nesreče, opazi -morda ima razbite žaromete, močno opraskano levo stran, odtrgana vrata in podobno. ... .. Nemalokrat prosi za pomoč tudi voznik, ki mu je povzročitelj ne-sreče pobegnil čeprav sta se takoj po nezgodi ustavila m se dogovorila, da s,, naslednji dan dobita na zavarovalnici. Oškodovani voznik ima pravico da zve naslov povzročitelja, pogleda osebno izkaznico m vozniško dovoljenje /a t o je koristno v vsakem primeru zapisati številko registrske tablice ali pa - če je fotoaparat pri roki - tudi prometno nezgodo in seveda položaj vozil na cesti v primerih, ko gre le za materialno škodo, tudi slikati. __ Medtem ko v sedanji zakonodaj, pobeg s kraja nesreče ni pomenil kazmvega de,anja. to vel,a le za opustitev pomoč, novi zakon o varnost, v cestnem prometu, k. začne veljat maja pnhod-nje eto govor o tem v 117 in 148. členu; kršen je dolžnost, udeležencev v Jletlu nezgodi, med drugim tudi -P^"^^ i ?m zakonu kaznuje z denarno kaznijo do 3000 dm al. z zaporom ao j nov« K) dni L. M.