L Stev. 25. V Mariboru 20. junija 1895. Tečaj XXIX. Slovenski Gospodar. List ljudstva v poduk in zabavo. Izhaja vsak četrtek in velja s poštnino vred in v Mariboru • pošiljanjem na I Posamezni listi dobe se v tiskarni in pri g. Novak-u na velikem trga po S kr dom za eelo leto !i gld. 50 kr., za pol leta 1 gld. 30 kr., la četrt leta 1 Rokopisi se ne vračajo, neplačani listi te ne sprejemajo. S5 kr. — Naročnina se pošilja upravnistvn v tiskarni sv. Cirila, koroške ulioe i Za oznanila se plačuje od navadne vntioe, če se natisne enkrat, po 8 kr., hštv. 5. — Deležniki tiskovnega društva dobivajo list brez posebne naročnine. | dvakrat 12 kr., trikrat IS kr. Klim in Madeyski za celjsko gimnazijo. Dne 11. junija t. 1. se je začel posvetovati proračunski odsek o srednjih šolah in o novi slovensko-nemški spodnji gimnaziji v Celjh. Poročevalec, dr. Beer, izrekel se je zoper njo ter predlagal resolucijo, naj se vpraša štajarski deželni šolski svet, ali in kje naj se za slov. mladino ustanovi učni zavod z nemško-slovenskim učnim jezikom. Za dr. Halhvichom, dr. Heroldom in dr. Haase se je oglasil kranjski državni poslanec K lun, ki je glede celjskega vprašanja blizu tako-le govoril: Čuditi se je, da se je poročevalec, znan poznavalec naših šolskih razmer, danes izneveril svojemu načelu, ustrezati izobraževalnim potrebam raznih narodov, in, da predlaga, naj se izloči postavka, katero je vlada postavila v proračun, da ugodi priznani potrebi slovenskega prebivalstva. Slovensko ljudstvo ima žalostno srečo, da je glede šolstva pastorka med avstrijskimi narodi. Ne samo da nima ni jedne slovenske srednje šole, na Koroškem in v zloglasnem Trstu celo ljudskih šol nima. Na Kranjskem ni ne jedne slovenske srednje šole, zakaj takozvane slovenske paralelke na višji gimnaziji so dvojezične, ker se le nekaj predmetov slovenski uči. Realka je povsem nemška, dasi je kranjski deželni zbor že opetovano sklepal gledč uredbe učnega jezika. Za te sklepe pa se ni nihče menil, da se je čuditi, kako da se sedaj hkrati sklepom štajarskega dež. zbora prisoja taka važnost, dasi se navadno samouprava malo uvažuje. Na Spodnjem Štajarskem živi skupaj skoro ravno toliko Slovencev, kakor na Kranjskem. Poslanska zbornica je vsprejela že mnogo resolucij, katere je vlada kot opravičene priznala, katerih pa se ali ni upala, ali jih ni hotela izvršiti. Slovenske^ paralelke na Kranjskem so se obnesle, in ko je prišla Štajarska na vrsto, se je spet polovičarsko delo napravilo. Slovenske paralelke se niso zajedno na obeh spodnještajarskih gimnazijah ustanovile, ampak samo v Mariboru, za poskušnjo. Slovenci so zahtevali, naj se ta poskus napravi v Celju, ker je Celje sredi slovenskega Sp. Štajarja in ker ondotno gimnazijo največ slovenski dijaki obiskujejo. Slovenski rodoljub je nabiral prispevke za ustanovitev slovenski mladini namenjene gimnazije in največ je darovala slovenska duhovščina v to svrho. Zavod je bil seveda nemški, kakor tedaj sploh vsi zavodi, ali ustanovitelji so imeli najprej izobrazbo slovenske mladine v mislih. O kaki nemški posesti se tu torej ne more govoriti. Celjska gimnazija je bila in je še sedaj pred vsem Slovencem namenjena, ker bi nikakor ne mogla obstajati, ko bi bila vezana samo na Nemce. Od ustanovitve te gimnazije so se naučne razmere v vseh deželah jako premenile in tem razmeram primerno bi bila morala vlada sama tudi urediti celjsko gimnazijo, kakor je to storila drugod, da bi mogla služiti prvotnemu svojemu namenu. -Ker se je poskus s slovenskimi paralelkami sijajno posrečil, dasi leži Maribor blizu nemške meje, bi bila morala vlada izpolniti svojo obljubo in po resolucijah zahtevane paralelke v Celju ustanoviti. Predno se je to zgodilo, je morala prejšnja vlada odstopiti. Slovenski poslanci so pristopili h koaliciji z izrecno izjavo, da pričakujejo od vlade, da bo upoštevala njih želje in zahteve, zlasti tiste, za katere se je zbornica že izrekla z resolucijami. Dotično izjavo je sklenil konservativni klub in jo objavil. Vladi na čast bodi povedano, da je priznala opravičenost naše zahteve in obljubila jo izpolniti. Ustanovitev slovenskih paralelk v Celju ni politično, ampak čisto kulturelno, ne novo, nego staro vprašanje, ki stoji v državnem zboru že dlje kakor petnajst let na dnevnem redu. Skrajni nemški nacijonalci so iz njega naredili politično vprašanje in začeli srdit boj, da ustanovitev paralelk preprečijo. L. 1810. so štajarski stanovi priporočali ustanovitev slovenskih proiesur na graškem vseučilišču, pa se niso bali za nemštvo v Gradcu, pred 6 leti so se ustanovile paralelke v Mariboru in nemštvo ni od njih nič trpelo. Če je nemštvo v Celju zaradi nekaj slovenskih razredov v nevarnosti, potem stoji na jako slabih nogah. Vzlic temu se je mnogo ljudij udalo agitaciji nemških nacijonalcev in dasi so drugačnega prepričanja, se jej ne upajo upreti. Med te spadajo člani nemške levice, ki so svoje stališče gledč Celja premenili samo iz strahu pred nacijonalci. Nekdaj je levica priznavala, da je ustanovitev kulturnih zavodov za Slovence potrebna. Tudi poročevalec je to priznaval in le zahteval, naj se v Celju mesto paralelk ustanovi posebna gimnazija. Ker smo hoteli koa-liranim levičarjem olajšati stališče, se nismo upirali poročevalčevi zahtevi. Vlada je pritrdila in postavila v proračun prvi znesek. Komaj pa se je to zgodilo, začela se je gonja iz nova, kar kaže, da so levičarji predlagali ustanovitev posebne gimnazije samo zategadelj, da bi sploh celo stvar mogli preprečiti. (Konec prih.) Izvanredni zbor „katoliškega pol. društva v Konjicah." Prevažni dogodki na cerkvenem, kakor na političnem polju so nagnili društveni odbor, da je sklical pred časom zbor katol. polit, društva v Konjice. V to svrho je bil odbral nedeljo, 16. junija 1.1. posebno zato, ker je ta dan napočilo petdeseto leto, odkar so bili kardinal Janez Marija grof Mastai-Feretti izvoljeni za papeža in so vsprejeli preslavrto ime Pija IX. Velečastiti g. prvomestnik je otvoril ob treh popoldne zbor v okiil-čanih društvenih prostorih s krščanskim pozdravom, je ob kratkem omenil zgodovinsko važnega dne in je dal besedo č. g. vikariju Kukoviču za slavnostni govor. Ta je v kratkih, ali jedernatih obrisih popisal življenje in trpljenje, velikost in imenitnost nepozabnega papeža Pija IX. Ker je drugi govornik bil službeno zadržan, je veleč. g. prvomestnik zborovalcem predočil najvažnejše dogodke po smrti papeža Pija IX. in ob izvolitvi kardinala Joakima Pecei, slavno vladajočega papeža Leona XIII. V spomin nam je poklical nekaj najimenitnejših okrožnic in naredb našega sv. očeta ter nam je razložil prevažni pomen papeževih poslancev ali nuncijev po vesoljnem svetu. Poročal je nadrobno, kako neosnovano da so bili napadli in razžalili milostlj. gospoda nadškofa Agliardija, ki zastopajo vlado sv. očeta na dvoru našega svetlega cesarja v Beču. Nato je pa predlagal, da naj po vzgledu najodličnejših in najodločnejših katoliških društev našega cesarstva tudi naše društvo sklene sledečo resolucijo ali sklep, ki priča o naši udanosti do sv. očeta in o našem spoštovanju do njihovih poslancev. Glasi se tako-le: Resolucija. Od pokojnega papeža Pija IX. s posebnim pismom (breve) odlikovano, od slavno vladajočega papeža Leona XIII. s posebnim blagoslovom obdarovano »katol. polit, društvo v Konjicah« je dne 16. junija 1895 v Konjicah zbrano izreklo svoje bridko obžalovanje, da so papeževega poslanca nadškofa Agliardija tako nedostojno napadli in hudo razžalili. Soglasno izpoznavajo vsi zborniki svojo neomahljivo zvestobo in prepokorno udanost do sv. očeta papeža Leona XIII., kakor tudi svojo neo-majeno spoštovanje do papeževega poslanca, nadškofa Agliardija. Oni odločno terjajo, da naj nihče ne skuša kratiti sv. očetu nedotakljivih pravic, po svojem poslaniku se razgovarjati s škofi in verniki vsega našega cesarstva o vseh vprašanjih, naj te zadevljejo samo cerkvene reči ali pa cerkev in državo skupaj«. Ta resolucija se je vsprejela z velikim navdušenjem ler se je odposlala prevzvišemu nadškofu Agliardi-ju na Dunaj. Odbornik g. dr. Rudolf je na to 'poročal o »celjskem vprašanju«, okoli katerega se zdaj suče ves državni zbor. Bomo-li že to leto dobili v Celju slovensko-nemško gimnazijo, še ni vedel povedati — da jo dobimo, ni več dvomiti — pa predlagal je govornik gg. Mih. Vošnjaku, grofu Hohenvvarthu in vsem onim poslancem, ki se tako možato poganjajo za ta nam neobhodno potrebni učni — ne politični — zavod, izreči zaupanje našega društva. Tudi to se je zgodilo s telegramom na gospoda poslanca Vošnjaka. Poprej se je pa še v Gradec odposlal poseben telegram, v katerem je naše društvo najspodobneje častitalo Njih ekscelenci gosp. cesarskemu namestniku baronu Kiibeck-u k petindvajsetletnim v nja visoki službi ter se mu najdostojneje poklonilo. K sklepu zborovanja je še velečastiti gospod prvomestnik povzel v tretjič besedo ter opomnil mnogoštevilne zbornike, da ta izvanredni zbor, ki se je sešel v proslavo papežev Pija IX. in Leona XIII., ne more raziti, da ne bi se ob enem hvaležno spomnil našega svetlega cesarja, ki z nami očetovsko delijo žalost in veselje. V kratkih besedah je omenil, da so od zadnjega zbora sem naš svetli vladar obiskali nesrečno Ljubljano, da njene prebivalce potolažijo po strašnem potresu ter jih h krepkemu delu spodbudijo, da so obiskali tudi nemški Gradec, da so slovesno vložili zadnji kamen v novo vseučilišče. Z velikim veseljem so zborniki vsprejeli veselo novico, da so naš milostljivi knezoškof Mihael od predolge bolezni že toliko okrevali, da so na praznik presv. Rešnjega Telesa slovesno procesijo vodili po mestu -inariborskem. S trikratnim navdušenim »živio«-klicem na te naše najvišje poglavarje se je zbor razšel še le proti peti uri zvečer v najlepšem redu. Cerkvene zadeve. Sv. misij on v Braslovčah. Od 26. maja do 3. junija t. 1. so bili za našo faro dnevi pobožnosti in svetega veselja. Naš veleč. g. dekan so nam oskrbeli sv. misijon, katerega sta vodila čč. jezuita o. Doljak in o. Vrhovec. Željno je zrlo oko vsakega farana, ko so v nedeljo, 26. maja ob 6. uri zjutraj naši čč. gg. duhovniki slovesno pripeljali čč. misijonarja v cerkev, in med tem, ko je bila cerkev prenapolnjena ljudstva, so veleč. g. dekan v lepem nagovoru izročili farane svoje tema poslancema božjima za ta zlati čas. Pri pridigah je ves ta sv. čas bila cerkev prenapolnjena. Prav marljivo so se udeleževali farani te redke pobožnosti. Vsak. dan trikrat smo hiteli trumoma v cerkev poslušat glasu božjega. Vsakdanje pridige, molitve in neutrudljivo delovanje čč. misijonarjev v spovednici je omehčalo celo one, ki že več let niso k spovedi hodili, da so se zdaj prav skesano spovedali. Koliko veselje je bilo za vse, ko smo videli, da so vse spoved-nice bile zallačene od rane zore do poznega večera! Kakšna radost je bila na binkoštno soboto, ko so č. o. Doljak povabili vse farane k procesiji, ki je bila ob 6. uri zvečer s presv. Rešnim Telesom po trgu, da naj bi se vsi farani v procesiji javno zahvalili Jezusu v presv. oltarskem zakramentu za brezštevilne milosti, ki nam jih je v tem zlatem času sv. misijona tako obilno delil! Binkoštno nedeljo ob 3. uri popoldne je bila pridiga o blaženi D. M., po pridigi so veleč. g. dekan imeli pete lavretanske litanije, pri katerih je vse ljudstvo z navdušenostjo odpevalo. Binkoštni ponedeljek, 3. junija, bil je sklep sv. misijona. Ob 3. uri popoldne so veleč. g. dekan blagoslovili prelepi misijonski križ v navzočnosti desetih čč. gg. duhovnikov. Potem je bila procesija po trgu, pri katerej se je nesel misijonski križ; bilo je veliko število belo oblečenih deklet z venci na glavi; ljudstva pa se je kar trlo. Ko se je procesija vrnila v cerkev, stopili so zadnjikrat č. o. Doljak na prižnico, da bi imeli sklepčni govor sv. misijona. V tem govoru so o. Doljak vse verno ljudstvo navduševali, naj bi zdaj stanovitno v dobrem ostalo in se po sklepu, ki ga je vsak pri sv. spovedi storil, vedno ravnal. II koncu so še na glas z vsem ljudstvom ponovili krstno obljubo in podelili sv. papežev blagoslov. Nato pa so vzeli slovo od nas s tako milim in mičnim govorom, da ga ni bilo, ki bi se ne bil jokal. Ko so s prižnice stopili, zapela se je zahvalna pesem. Nato se zahvalijo veleč. g. dekan čč. misijonarjem, pa tudi čč. gg. spovednikom, ki so vse te svete dneve pomagali v v spovednicah. Pohvalijo tudi vse farane, ki so s toliko pobožnostjo prestopili k mizi Gospodovi. Blagor nam Braslovčanom, ki imamo tako skrbnega duhovnega očeta, veleč. g. dekana, ki so nam poklicali duhovne zdravnike, čč. misijonarje, t župnijo pre-rodit, zgubljene poiskat in verne potrdit. Ne bomo jih zato nagradili s časnim plačilom, ki ga tudi ne želijo, ampak življenje svoje hočemo uravnati tako, da bodemo vsi deležni večnega plačila. Enako obljubimo tudi ne-pozabljivima oo. misijonarjema, po njih naukih živeli in moliti za njiju, da še mnogo, mnogo duš pridobita Kristusu. Srčno zahvalo smo dolžni tudi vsem čč. gg. spovednikom in domačim čč. gg. za trud, ki so ga ta gas imeli. F. Sp. Gospodarske stvari. Uima gorice. (Dalje.) Na Goriškem so vinogradi hudo poškodovani od rje, ker mnogi posestniki še dozdaj niso hoteli škropiti. Manj kvara so trpele pohorske gorice od Konjic do Maribora, ker so boljše obdelane in jih ploha toliko ne zbrusi. Zato tudi tod še nekateri nič ne mislijo na škropitev, posebno ker se rja pozno prikaže — kakor 1894 še le proti koncu septembra, ko sta že rozga in grozd za silo dozorela. Pa taki so redki več, in vsak si brž ko mogoče svojo gorico poškropi. Dozdaj je skušnja pokazala, da se mora brž škropiti, ko se je perje nekoliko razrastlo. Rana škropitev li ohrani spodnje listje, ki je za grozd poglavitna reč. Nadalje smo spoznali: samo enkrat poškropiti ne zadostuje, razun če bi se smelo do Aninega odlagati. Tudi smo se prepričali, da tri kg galice za jeden polov-njak vode je premalo. Za prvo škropitev vzami 4 kile galice, za drugo pa 4'/2 kile in delo se ti bo dobro obneslo. Tudi smo videli v največji vročini škropiti, pa se ni skvarilo; listje se je sicer bilo stulilo ali skrčilo v veliki vročini, pa se je zopet lepo zravnalo. Na Ivarini je vse ležeče; slaba rosa ti rje zabra-nila ne bo; tudi med prodajalci so se nepoštenjaki pokazali. Izvrstno in zanesljivo blago dobiš pri g. Pahnerju v Mariboru po 24 novčičev kilo, ali pa pri okrajnem zastopu menda za 22 kr. in nekaj poštnine. Bolj ko je galica temnomodra, boljša je; bele ali svetle pa ne kupuj! Zdaj pa si nanosi polovnjak čiste vode, vzami 4 kile galice, deni jo v vrečo ali žakeljček ter ga obesi na površje vode, da nekoliko ven iz vode gleda; črez noč se ti bo tvarina razstopila in vreča bo prazna do nekaj peska. Ako pa čakati ne utegneš, moraš galico zdrobiti, v vročo vodo vsipati in mešati v piskru. Zdaj vzami 5—7 kil ugašenega apna ali pa 3 kile živega apna, dobro ga precedi na capi ali cedilu iz drota, ter to mleko vlij v polovnjak, kamor si tudi raztopljeno galico vsipal, vse dobro premešaj in si škropilnico napolni, pa hajdi v gorico škropit! Škropilnice so različno ustrojene. V vsakem mestu so taki ustrojitelji, pa njihovo delo ni enako porabno. Zdi se mi, najboljšo robo ima gosp. Fiebinger, kotlar v Mariboru, za 13 goldinarjev in še nižje, ki tvarino na drobno razprši, kar je pri škropitvi poglavitno. Škropeč bodi borno oblečen, ker se boš ogrdil; vzami škropilnico na ramo ter vsak trs okoli in okoli dobro porosi. Ako se sled dobro ne vidi, prideni še nekaj več apna. Tekočino v sodu in puti pa moraš večkrat zmešati ali stresti, da se ti ne zgošči. — Tako delaj celi dan, in gospodar ti bo dal 30—40 krajcarjev plačila, v jeseni pa ga še bosta skupaj pila. Prvokrat škropi okoli 15—20. maja; drugokrat pa ob Aninem; tretjič pa brž po Veliki maši, ker bi že utegnilo listje biti bolno konec avgusta in bi škropitev ne hasnila. Pa dvakratno škropljenje za razvoj rozge in grozda zadostuje. Množina tvarine je odvisna od gošče in rasti lesa; vendar po-troškov se bati ne smeš, ker dobra kapljica ti bo vse to povrnila; saj vsak kupec bara, če je škropljeno ali ne, še predno ga okusi ali vidi. Hvala Bogu, moramo reči, da je ljudem to zdravilo pokazal. Ne bilo bi trsa več na Štajarskem brez tega vraštva. Kdor ga rabiti neče, si je sam kriv svoje nesreče. Za zoritev grozda je spodnje listje najpotrebnejše, zato moraš tudi paziti, da prvokrat v pravi dobi škropiš, predno je perje okuženo; drugo škropljenje hasne bolj rozgi, da se ložje razvija. Po vsakem škropljenju na večer puto dobro umij, in po zadnjem delu jo še celo z oljem namaži in prebarvaj, da ti črez zimo ne zarjavi. Tako boš škropilnico dolgo ohranil in vsako leto kakti z novo v gorico došel; drugače pa bo v štirih letih luknjičasta postala. Še mnogotere druge uime so, ki nam kvarijo trsno listje naših goric: toča, hrošč, zasukač, koza in svinje. Prvih nas naj ljubi Bog obvaruje; poslednjih pa viničar v gorico ne puščaj! (Dalje prih.) Sejmovl. Dne 22. junija v Št. Juriju ob juž. žel., v Poličanah, pri Sv. Antonu v Slov. gor., v Sevnici in Šoštanju. Dne 24. junija v Konjicah, Jurkloštru, na Laškem, pri Sv. Lenartu v Slov. gor., pri Sv. Janžu na Dravskem polju, pri Mariji-Trošt, v Podsredi in Ljubnem. Dne 26. junija v Cmureku. Dne 27. junija pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju. Dopisi. Iz Celja. (Centralna posojilnica.) G. Ivan Lapajne sklicuje na svojo pest zbor na 23. t. m. na Krško, pri katerem bi se naj ustanovila »Centralna posojilnica slovenska«, ter pravi, da bode ta posojilnica v tesni dotiki z »Zvezo slovenskih posojilnic«. Da ne bode kaka pomota, kakor da bi se ta centralna posojilnica snovala po intenciji zveze slovenskih posojilnic, mora se naznaniti, da zveza slovenskih posojilnic nameravano centralno posojilnico ne odobrava. Z osnovanjem centralne posojilnice se je pečal občni zbor »Zveze« že večkrat, ali vedno so se vsi razsodni in poučeni zastopniki posojilnic odločno proti taki centralni posojilnici izrekli, ker je taka posojilnica nemogoča. Posojilnice, katere imajo začasno nekaj gotovine več, te gotovine ne morejo nalagati v tako centralno posojilnico, ker je tukaj ne morejo vedno, kedaj potrebujejo, vzdigniti. »Centralna posojilnica» bi namreč vložen denar opet drugim, denarno navadno slabšim posojilnicam posodila, katere posojilnice potem ne morejo na vsakokratno zahtevanje denar vrniti. Posojilnice bi torej prišle samo v zadrege. — Nekaka centralna posojilnica je itak že, najmočnejša izmed vseh slovenskih posojilnic, »Posojilnica celjska«, katera je v zvezi z »Južnoštajersko hranilnico« in drugimi denarnimi zavodi, ter vsled tega odgovarja namenom centralne posojilnice. Pri posojilnici v Celju nalagajo že leta in leta druge manjše posojilnice svojo gotovino, katere začasno ne potrebujejo zato, ker to svojo gotovino lahko vsak čas vzdignejo, ter njo imajo tako vedno na razpolago. Na drugej strani pa posojilnica v Celju daje tudi manjšim posojilnicam, ako te pridejo v zadrego in potrebujejo hitro denar, z vlogami, ter je imela n. pr. lansko leto na tak način naloženega pri drugih posojilnicah 86.947 gld. 6 kr. Osnovanje nameravane centralne posojilnice se torej nikakor ne more odobravati, ker je ta centralna posojilnica čisto osoben poskus podjetja gospoda Ivana Lapajneta. Iz Žalca. (Javen shod) slovenskega katoliškega delavskega društva v Žalcu dne 9. junija t. 1. je bil zopet velikansk. Ljudstva se je zbralo nepričakovano veliko, le socijalnih demokratov smo tokrat pogrešali. Podpredsednik, č. g. M. Ulčnik, pozdravi navzoče in otvori zbororanje. Prvi govornik, č. g. Matej Osenjak, nam razloži, odkod da izhaja vse gorje sedanje socijalne bede in kdo da je oče socijalizma? Nihče drugi, kakor liberalizem. Zatreti torej najpoprej liberalizem, in soci-jalne demokracije je konec. Dajte delavcu sv. vero nazaj in socijalno vprašanje je rešeno! Drugi govornik, gosp. Tone Goršek, nadaljuje o delavski organizaciji, ker se ta žalibog, širi pod dvema nasprotnima praporjema. Prva množica se zbira pod praporom sv. katoliške cerkve in domovine; druga pod zastavo brezverstva in brezdomovinske mednarodnosti, in ti so že dobro znani socijalni demokrati. Tretji govornik, g. Ivan Kač, poudarja naj se delavci družijo, da jim bode v korist. Č. g. Matija Koren omenijo o volitvah, da je vsacega sveta dolžnost, udeležiti se vsake volitve. Nato zaključi č. g. podpredsednik zborovanje z napitnico na sv. očeta in Njih Veličanstvo svetlega cesarja, pevci pa so zapeli delavsko pesem. Slovensko katoliško delavsko društvo napreduje vrlo, udje se oglašajo vedno, le nekaterih tr-žanov še pogrešamo. Na svidenje torej pri prihodnjem shodu, kateri bode v kratkem! Delavec. Iz Celja. (Zgradba »Narodnega doma«) jako lepo napreduje tako, da pride že letos pod streho. Gotovo je, da izpolnjuje stavbeni odsek naložene mu dolžnosti zastran stavbe, pa govori se tukaj, da se ne ozira na domače narodne voznike, kateri se pritožujejo, da jih slavni stavbeni odsek nekako prezira. Več narodnih posestnikov v Celjski okolici želi, da se slavni stavbeni odsek opozori na to, da nikakor ne gre prezirati domačih narodnih voznikov in s tem žaliti one veleposestnike, ki so šli pri zadnjih in predzadnjih volitvah za okrajni zastop in za občino Celjske okolice v ogenj, in dajatijnašim najhujšim nasprotnikom prednost pri stavbi »Narodnega doma« v Celju. Narodni veleposestniki v Celjski okolici upajo, da bode slavni stavbeni odsek z ozirom na bližajoče se volitve za okrajni zastop celjski, kakor tudi za občinski odbor Celjske okolice, katere bodo že prihodnje leto, spominjaje se hudih vo-litvenih borb zadnjih let, ravnal pravično, tembolj, ker ne zahtevajo večjega zaslužka, kakor naši najhujši nasprotniki. Iz Vojnika. (Koncert.) Gibljemo se. »Edinost« ima svoje tamburaše in da utegnejo se še povspeti visoko, pričal je koncert v nedeljo, dne 9. rožnika. Zbrali smo se pri starem Vrečarju v precejšnji obilici in na-slušali smo se sladkozvočnega tamburanja in miloglas-nega petja vrlih naših sosedov Novocerkovljanov, da nam je popoldne in večer prenaglo izginil. Prvi nastop naših tamburašev po tako kratkem vežbanju bil je več, ko zadovoljiv. In če premislimo, da ni med njimi niti jednega prej izvežbanega, pripoznati moramo, da je korak nepričakovano velik v napredku. Našim milim sosedom pevcem pa prisrčna hvala za sodelovanje, s katerim so ovenčali naš koncert! Upamo, da podpirajo naša društva, »Edinost« in obe podružnici sv. Cirila in Metoda tudi v bodoče. Razveselil nas je obisk mnogih dalnjih gostov, posebno pa gospoda Vivoda iz Doliča, kateri nam je sporočil tudi pozdrav od nekdaj »našega« č. g. Fideršeka. Na svidenje sredi srpana v Doliču pri Hudi luknji! — Prihodnjič pa vam naznanim nekaj prav lepega. Domačin. Iz Slov. goric. (Občinske volitve) so se v nekaterih krajih dobro izvršile. V Srednjem Gasteraju so si izbrali občespoštovanega veleposestnika g. Franceta Kurnika za obč. predstojnika. Ta je mnogo čislan pri občinarjih, ker so si ga že velikokrat volili; to čast pa tudi zasluži kot navdušen Slovenec in pobožen kristjan. Občinske table je omislil čisto slovenske. Bog ga živi še mnogo let v korist Srednjega Gasteraja! — V Krembergu so že osmokrat izbrali za predstojnika gosp. Al. Ornika, v dokaz, da ga ljubijo; saj se to kaže posebno na milem vedenju in v občinski blagajnici. Takih pravičnih mož želimo si mnogo. G. Ornik je dober Slo- venec, imaj6č občinske table slovensko-nemške. — Jed-nako so na Šitarcih volili starega predstojnika, g. J. Crnčeca, že osmokrat. Lepo znamenje! Vse drugače je pa šlo v Spodnjem Gasteraju. Tam so ovrgli starega predstojnika in pisarja »feldwebla«, ki bojda ni dobil glasu. Tako je prav, saj sedaj imajo mladega sloven- j skega korenjaka g. Dom. Koserja, ki bo, upamo, po izgledu svojih sosedov ravnal in se možato obnašal s slovensko stvarjo. Radi tega je za slovo »!eldwebel« napravil občinsko tablo tako: »Gemeinde Untergasterei Okraina Sodnija Bezirksgericht« itd. Grdo! Ako »feld-webl« in »mežnar« boljše ne zna, je res dobro, da so ga od pisarije v občini izbacnili, a g. Koser bo to ne-dostatnost gotovo popravil. Ako še pristavim da sta g. France Kurnik in g. Al. Ornik »Štajerskega kmeta« takoj poslala v Maribor v poštne ulice nazaj, naj za danes zadostuje! Živeli vsi vrli Slovenci! —j. Iz Sromelj pri Brežicah. (Cerkvena svečanost; letina). Dne 26. maja smo imeli lepo svečanost; bili so namreč blagoslovljeni prenovljeni oltarji in nove bandere. Blagoslovili so jih častiti gosp. dekan Henrik Verk in potem tudi pridigovali. Za bandere so zložili mladeniči in dekleta. Imamo zdaj vse prenovljeno, ker lani se je tudi cerkev prenovila. Hvala zato gre našemu častitemu g. župniku, kateri so v dveh letih, kar so pri nas, tako lepo našo cerkev oskrbeli. Hvalevredno je pa tudi od župljanov, kateri so z dobro voljo toliko darovali, da se je lepo izvršilo vse delo, ki stane blizu 3000 gld. In to ni malo, če se pomisli, da je naša župnija revna in so leta slaba. — Letina kaže pri nas bolj slabo, kakor dobro; ozimina je pod snegom pognila tako, da smo preorati morali; sadja bo prav malo, sneg v maju nam je sadno drevje strašno potrgal, in skoraj polovica vinogradov nam je pozeblo. Bog se nas usmili! Od Sv. Jurija ob Taboru. (Zahvala.) Ko je ■ velika uima, trtna uš uničila blagostanje naših že itak ubozih bratov na Dolenjskem, ko je nastopivša sestrica fdoksere, peronospora, udarila drugi smrtonosni pečat našim vinogradom, bila je tu odkazana našemu narodnemu razumništvu častna in za blagostanje naroda ve-levažna naloga. Smelo trdimo, da si je v tem boju proti tem še pred malo časa nepoznatim sovražnikom vino-reje steklo naše narodno učiteljstvo nevenljivih zaslug. S teoretičnim in praktičnim podukom pribori si ta bla-govestnik mladine in kmeta tla, plodovito polje, kjer lahko uči in kaže, kako privesti uničene gorice do plo-donosja. — Dne 16. t. m. je podučeval naš za napredek kmetijstva uzorno vneti nadučitelj, g. Šijanec, naše jako razumno prebivalstvo o vseh vrstah cepljenja trt na zelenju. Z velikim zanimanjem je sledilo občinstvo razkazovanju gosp. nadučitelja. Pokazal je cepljenje na stari način, na novi način in na način, po njem izumljen. Gotovo je, da bode Šentjur ohranil hvaležen spomin na tem dnevu, kateri je pokazal, da le v vednem napredovanju mora prospevati naše blagostanje. Bolski. Iz Puščave. (Slaba pamet.) V nekem društvu blizu Puščave je naletela govorica tudi na Bismarka, kako je o priliki častitke k 801etnemu godovanju nemško misleče Štajarce, koji so mu osebno častitat prišli, zavrnil. »Seve, izrazi se jeden izmed društva, zgorajšne vrste misleči, čez mero napeti Tiljen, Bismark je pač že pri slabi pameti, kakor na primer naš obče znani tukajšnji že visokoletni bivši posestnik N. N.« Torej s slabo pametjo Bismarka se sedaj nemčurji izgovarjajo! Iz Ljutomera. (Kako smo župana volili). Dne 8. junija so se zbrali naši občinski očetje, da v svoji modrosti izberč novega župana. »Nemci« so poslali v boj svojih osem modrijanov, Slovenci svoje štiri može. Naši tržani so v obče nezadovoljni z dosedanjim županom. Gospodarstvo je pod njegovim županovanjem postalo popolnoma zavoženo. On sploh ni bil po svoji volji župan. Županoval je marveč njegov tajnik t. j. neki možiček, ki je svoj poklic izgrešil, in pa davkar Duller, ki je svoj poklic še le po dolgem iskanju našel. Slovenci niso imeli upanja spraviti svojega moža na županov stol. Zato pa so si hoteli izbrati tistega Nemca, ki jim je bil najbolj veljaven in najbolj pošten. Pred volitvijo pa so oddali pisano izjavo, katera bo za vso bodočnost ostala pri zapisniku in v kateri je sledeče zapisano: »Ker je največje važnosti, da zaradi žalostnih razmer občinskega premoženja vsaj v gospodarskih zadevah vsi edino postopamo, zato predlagamo, da se enoglasno voli od večine tisti mož, do katerega imajo Slovenci največ zaupanja, namreč g. Josip Steyer.« Toda večina se zato ni brigala. Voljen je bil s sedmimi glasovi dosedanji župan Schwarz, to je tisti mož, ki je nekdaj v slovenski čitalnici navdušen popeval: »Slovenec sem«. Kako pravičen da bo Slovencem, razvidno je iz tega, da niti enega Slovenca niso hoteli voliti za občinskega svetovalca, ampak so vkljub temu, da je Slovencev več po številu, da več davka plačujejo in da jih je bilo dvakrat toliko pri volitvi, volili same Nemce, med njimi tudi Žemljica, nekdanjega ustanovitelja čitalnice. Le tako naprej in stvar bo kmalu dozorela! Iz Dobove. (Pogreb.) Na vnebohod Gospodov smo pokopali spoštovanega moža, Janeza Meznariča, 77 let starega, očeta neumorno delavnega č. očeta frančiškana Miklavža Meznariča, ki oskrbujejo v Lankovicu pri Gradcu kaznilnico. Rajni oče Janez Meznarič so bili pobožen mož in so imeli veliko ljubezen do Marije. Ni bilo nedelje, da bi ne bili videli osivelega moža s palico v roki priti v cerkev k službi božji, pa tudi vsak mesec pristopiti k mizi Gospodovi; kajti bili so tretje-rednik. — Pred petimi meseci so bili č. o. Miklavž doma in z očetom svojim so šli v brežiški samostan obiskat očete frančiškane. O. Miklavž rečejo očetu: »Glejte oče (in pokažejo na č. o. Odorika, ki so predstojnik in voditelj III. reda sv. Frančiška v Brežicah), glejte oče, ta-le gospod vas bodo prevideli!« In res, zgodilo se je tako! O sv. misijonu v Dobovi so pomagali vrli P. Odo-rik in ravno oni so šli previdet na smrt obolelega očeta Janeza Meznariča, ki so drugi dan mirno v Gospodu zaspali. Na vnebohod je bil pokop. Čč. gospodov je bilo sedem, tudi štiri misijonarji so se pogreba udeležili. Na pokopališču so kaj lepo govorili č. g. Macur v tolažbo č. o. Miklavžu in celi njihovi žlahti, za kar jim bodi izrečena prisrčna zahvala! Pokojnemu Janezu Mezna-riču pa naj sveti večna luč! - Politični ogied. Avstrijske dežele. Dunaj. Nj. Veličanstvu svetlemu cesarju je dne 17. t. m. ministerski predsednik, knez Windischgraetz, izjavil, da on in drugi ministri odstopijo. V državnem zboru delajo vladi velike zapreke mladočeški poslanci, ker hočejo na vsak način preprečiti davčno preosnovo. V odseku za volilno preosnovo pa so obtičali že pri 1 §. Zaradi celjske slovenske-nemške gimnazije so se kujali liberalci, ki so oni dan celó stopili iz koalicije; torej je koalicija — razbita. Gornje Avstrijsko. Deželni zbor je bil sklican za 17. t. m. in je vravnal stvari pri deželnem hipoteč-nem zavodu, izvolil pl. Kasta deželnim odbornikom in sprejel za kmetovalce ugoden dostavek k lovski postavi. Češko. Dan sv. Vida bil je za narodopisno razstavo v Pragi dan velikega veselja. Došlo je namreč 314 amerikanskih Čehov. — Letošnjih vojaških vaj na južnem Češkem se bodo udeležili tudi svetli cesar. Stanovali bodo v škofovi palači v Budjevicah. Moravsko. Pogajanja med Staro- in Mladočehi so se razbila, ker Staročehi nočejo stopiti v mladočeški državnozborski klub. — Deželni šolski svčt je prepovedal katehetom na nemških šolah podučevati veronauk v češčini. Ali naj tudi katehet češke otroke z nemščino nepotrebno muči? Štajarska. Društva »Praha«, »Slavulj« in »Edinost v Gradcu so dne 16. t. m. priredila v prostorih puntigamske pivovarne v korist po potresu poškodovanim Ljubljančanom veselico z lepim vsporedom in prosto zabavo. Koroško. Občni nemški šulverein v Berolinu je podaril 300 v pruskem duhu spisanih knjig za nemško »biicherei« v Beljaku. Zopet pruska podpora! — Svetli cesar so potrdili postavo, s katero se občina Zgornja Bela razdeli v štiri občine. — Deželni predsednik, baron Schmidt-Zabierow, je zbolel. Govori se, da pojde v stalni pokoj. Naj le gre, kličejo Slovenci! Kranjsko. Dne 14. t. m. je kacih 800 hišnih posestnikov v Ljubljani zborovalo. Sprejel se je predlog, da se voli odbor, ki bode skrbel za cenitev škod in za prošnje. — Zveza kranjskih posojilnic po načinu Raiff-eisena se kmalu ustanovi. — Črnomeljski »Grad« bode bojda kupil neki žid. Židom lepa Dolenjska dopade. Primorsko. Vlada je v zadnjem trenotku prepovedala, da se slovensko delavsko bralno in podporno društvo v Gorici ni smelo udeležiti z zastavo procesije na presv. Rešnje Telesa dan. Ali se drugače ne more skrbeti za red? — »Naša Sloga«, hrvaški list v Trstu, obhaja koncem tega meseca 25 letnico. — Zoper volitev volilnih mož v Poreču so se pritožili hrvaški volilci. Sedeminštirideset nepostavnostij se je zgodilo; ko bi namestništvo našlo še tri, morale bi se volitve ovreči. Vnanje države. Rim. Sv. oče papež Leon XIII. bodo v kratkem izdali posebno pismo, v katerem bodo oporekali pet-indvajsetletnici, odkar je prišla v Rim laška vlada lastit si papeževe pravice. Italijansko. Oni ponedeljek se je otvorila poslanska zbornica. Te dni jej je vlada predložila proračun za 1. 1895/96, ki kaže 59 milijonov primankljeja. Ta se bode poravnal z višjimi davki. Slaba tolažba za izmol-ženo Italijo! — Najhujši nasprotnik Crispijev, Giolitti, leži bolan; bojda se pa dela bolnega. Francosko. Dne 17. t. m. je izročil ruski poslanik Mohrenheim predsedniku francoske republika najvišje rusko odlikovanje, red sv. Andreja. Da bi s tem bila potrjena zveza Francoske z Rusko, se iz besedij, katere je ruski .poslanik pri tej priliki govoril, ne dii sklepati. To pa je res, da sta si Ruska in Francoska dobri prijateljici. Belgijsko. Popolno brezverske šolske postave se bodo nekoliko predrugačile, in se bode zanaprej tudi v državnih šolah podučeval krščanski nauk, kar se dozdaj ni godilo. — V kratkem se sprejme v zbornici postava o jednal-omernosti flamanščine in francoščine. Nemško. Občni nemški katoliški shod bode letos meseca avgusta v Monako vem. — Dne 17. t. m. se je mudil cesar Viljem v Monakovem, kjer si je ogledal umetniško razstavo. — Istega dne so se pričele slav-nosti, ki se bodo vršile o priliki otvorjenja kielskega prekopa. Turško. Ker vlada nič noče storiti gled6 ubogih Armencev, zato ima Angleška že veliko število vojnih ladij s 15.000 vojaki pripravljenih oh turškem obrežju. Ce bi se Angleški v tem slučaju pridružili Francoska in Ruska, še ni gotovo, ali g >tovo je, da bi je ne ovirali. Špansko. Umrl je Ruiz Zorilla, vodja republikanske stranke. — Špancem se na otoku Kuba slabo godi. Večkrat so že bili od ustašev premagani, dasi je začetkom marcija na Kubo šlo 24 tisoč vojakov. Pripravljenih imajo zopet 20 batalijonov in pred kratkim so poklicali 12.000 mož, ki so bili na dopustu. Da to stane veliko denarja, je lahko umevno; vendar Španci za nobeno ceno nočejo zgubiti Kube. Za poduk in kratek čas. Spomini na mojo pokojno mamico. Češki spisal Vaolav Kosmak; poslov. Ciriljev. Prišel je v našo vas zblaznel mlad Žid beračit. Bil je revež ves nag, izvzemši kos hlač, bosonog, z nepokrito glavo. Čez ramo je nosil veliko vrečo s cunjami in je po vseh vratih pisal s kredo številke in imena. Dečki so skakali okoli njega in se mu posmehovali. Mati so gledali to in nam zapovedovali, da bi se niti ne ganili za njim. Ko pa je jeden porednež naposled celo blata vrgel na-nj, so se zaleteli, in kogar so dobili, tega so pošteno naklestili. Čez nekaj časa je prišla k nam ena soseda, razkačena kakor zmaj. »Kumica, kdo vam je dal pravico biti moje dete?« Mati so pogledali na njo in rekli: »Vidite, jaz sem se prenaglila.« »To si mislim — in sedaj —« »Počakajte, pustite me dogovoriti«, rekli so mati: »Te rane vaš dečko ni zaslužil — pač pa vi! Uvideli boste še, za nekaj časa pa bo po vas metal blato!« «Pa kdo ve, kakšni še bodo vaši otroci«. »Če jih svet pokvari, bode to nesreča — ali jaz ne bom tega kriva«. Ko sem že bil pošteno dorastel, pripovedovali so mi mati: »Otrok, če ti Bog da srečo, ne bodi nikdar skop proti ubogim. Vidiš, nekega leta vzrastlo je jako malo krompirja. Bali smo se, da ne bomo shajali z njim do pomladi. Dogovorila sva se z očetom, da ga letos ne bomo mogli razdajati. Nekoč pride k meni M. in prosi, da bi mu ga dala vsaj piskrček. »Kamenje bi grizel gladu, ko bi mogel«, je tožil. Dala sem mu ga. Prišel je drugi, tretji — in jaz sem dala vsem na skrivnem. Razdala sem tisto zimo več, nego kdaj poprej. In spomladi smo ga imeli še dosti za seme in še ostalo ga je. Jaz pravim, da ga je sam Bog množil v tej jami. Kar daš ubogim, ti Bog poplača«. Ko bi vsakdo tako mislil, — ne bilo bi socijalnega vprašanja, — ne uboštva. Moja uboga mati so dolgo in hudo bolehali. Bil sem na počitnicah. Zemlja je bila suha, drevesa in vse rastlinstvo žalostno, na pol ovenelo. Človek, žival in sad — vse je hrepenelo po mokroti. Naposled je nekega popoldne iz daleka zašvigal blisk, za-donel grom, razjezil se veter, prah se je valil v krogih, drevje se je treslo in majalo, ptiči, živina in ljudje pa so bežali pod streho. Tema. Blisk za bliskom — udarec za udarcem! Mi smo sedeli pri materi in molili. Burja je priletela, kakor razjarjen velikansk orel, in iz sivih oblakov padal je topel dež. Šli smo ven, da bi se nasitili tega lepega vremena. Mokrota je nasitila in napojila zemljo in vse drevje. Vsak cvet je dihal hvalo Bogu. Kak je ta vonj, kako je to lepo, kako je to življenje! In tam na nebu ta mavrica! Jaz sem šel z materjo. Pokleknili so pri oknu, ga odprli — in jokali. »Zakaj jokate, mamica!« Sklenili so roke, povzdignili oči in šepetah: »Mavrica božja!« Utrujeni padli so mi v naročje. »Že je več ne vidim!« Smešnica. »Vi krčmar, škoda, da že pred tednom nisem prišel sem k vam!« — »To me veseli;« — »Veste, krčmar, ko bi pred tednom sem prišel, tedaj bi bil to-le pečenko irišno dobil!« Razne stvari. (M i los ti j. knezoškof) bodo v stolni cerkvi na god sv. Alojzija ob 7. uri zjutraj slovesno delili prvo sv. obhajilo učencem in učenkam mariborskih Mudskih šol in blagoslovili trakove za šolski banderi. (Svetli cesar o celjskem vprašanju). Svetli cesar so te dni graškemu županu, dr. Portugallu, rekli, da ne razumejo levičarskega odpora glede Celja in da se jim zdi popolnoma neosnovan, ker sta se levičarska ministra v ministerskem svetu izrekla za gimnazijo, in ker se s tem ugodi najmanjši, ali povsem opravičeni želji slovenskega ljudstva. (Telegram z Dunaja.) Točka Celje je bila v torek zvečer v proračunskem odseku z 19 glasovi proti 15 sprejeta. Bobič. (Novo m i n i s t e r s t v o.) Ker je dne 19. t. m. Windischgraetzovo ministerstvo odstopilo, imenovali so svetli cesar ministerskim predsednikom in ministrom vnanjih zadev groia Kielmannsegg-a; grofa Welsers-heimb-a zopet deželnobrambovskim ministrom; viteza Javorskega ministrom brez portfeila in pl. Rohm - Pa-wesch-a finančnim ministrom; vodjo pravosodnega mi-nisterstva pl. Ksail-a; vodjo trgovinskega ministerstva pl. Wittek-a; vodjo naučnega ministerstva pl. Pittner-ja in vodjo poljedelskega ministerstva pl. Blumenfeld-a. (Državna pomoč.) Finančni minister je dne 18. t. m. v poslanski zbornici na Dunaju predlagal, naj se dovoli za kraje na Kranjskem in Štajarskem, prizadete po potresu, brezobrestno posojilo v znesku štirih milijonov. V proračun za 1. 1895. naj se postavijo trije milijoni, četrti pa prihodnje leto. (Prelat Fran Košar.) Bavnokar je izšel iz tiskarne sv. Cirila v Mariboru životopis rajnega monsi-gnora Frana Kosarja, hišnega prelata sv. Očeta, knez. škof. konz. svetovalca, infuliranega stolnega dekana la-vantinskega. Opisal kanonik dr. Ivan Križanič. Na čelu je podoba pokojnika. 8° 120 stranij. Cena 50 kr., po pošti 55 kr. Dobiva se v tiskarni sv. Cirila in pri preč. gosp. pisatelju. (Za častne člane) je imenoval odbor slovenskega katoliškega akademičnega društva »Danice« na Dunaju p. n. gg.: dr. A. Mahniča, poslanca Fr. Povšeta in vitanjskega župnika, Jožefa Žičkarja, v priznanje zaslug, katere so si pridobili za to akademično društvo. (Posojilnica v Trbovljah) je imela meseca maja, to je v prvem mesecu svojega delovanja, 25.985 fl. 62V2 kr. prometa. Gotovo prav lep začetek! (Sub auspiciis Imperatoris) je bil doktorjem prava dne 14. t. m. promoviran na graškem vseučilišču namestniški praktikant g. Ivan Zolgar, rojak od Slov. Bistrice, in je dobil od cesarskega namestnika od svetlega cesarja darovan brilijanten prstan za vse izvrstno prebite izkušnje. (Vabilo) k pevski veselici z godbo, katero priredi »Delavsko bralno in pevsko društvo v Mariboru« dne 23. junija 1895 na vrtu hotela »Ahvies« v graškem predmestju. Vstopnina: za društvenike 20 kr. (družina 40 kr.), za neude 30 kr. (družina 3 oseb 70 kr.) Opomba: Ako bode dne 23. t. m. deževno vreme, prestavi se veselica na dan 30. junija. Začetek vsakokrat ob 5. uri popoludne. (Celjski »Sokol«) bode pri vsesokolski slavnosti v Pragi dne 29. in 30. junija zastopan po večji depu-taciji, in se bodo nekateri člani udeležili tudi tekmovalne telovadbe. (Nevarno zbolel) je naš odlični rojak gospod profesor Jos. Lendovšek v Beljaku. Zdravnik misli, da bode gospod profesor moral za nekaj časa iti v kak drug kraj, da prej okreva. Bog daj! (Podporne in starostne uradniške d o-klade.) Finančni minister je pred tednom obljubil, da postavi takoj v začasni proračun 2 milj. 950 tisoč gld. za podporne in starostne uradniške doklade, ki se bodo začele izplačevati s prvim julijem t. 1. (Dijaški kuhinji v Mariboru) sta darovala čč. gg. J. Marzidovšek, c. in kr. vojni kaplan v Trstu, 5 fl. in Fr. Kocbek, kaplan pri Sv. Barbari v Halozah, 2 fl. Bog plati! (Celjani in okrajni zastop.) Oni dan je imel celjski okrajni zastop sejo. Prišli so tudi nemški celjski zastopniki, pa ne da bi odobrili lanski račun ali hoteli kaj pametnega svetovati, ampak da bi delali zgago. Vse so hoteli imeti »tajč«. Najbolj je bil korajžen g. Traun ; pa izvrstno je njemu in njegovim tovarišem posvetil g. dr. J. Dečko, da so jo slednjič popihali. (Zivinozdravnik v Braslovčah), g. Martin Jelovšek, je poslan od štajarskega deželnega odbora v Sornthal pri Haupweilu na Švicarskem, da se poduči o umnem sirarstvu. (Blag vojvoda.) Bavarski vojvoda Karol Teodor je izvrsten zdravnik za očesne bolezni. Te dni je izšla knjižica, v kateri se pripoveduje, da je vojvoda že dva tisoč na očeh bolnih ljudij brezplačno ozdravil. (Cerkev v Novištifti), ki o velikonočnem potresu ni nič trpela, dobila je precejšne razpoke o zadnjem potresu dne 10. t. m. (Žrtva velikonočnega potresa.) Cerkev sv. Radegunde v župniji Šmihelj nad Mozirjem so začeli podirati. To je jedina cerkev na Štajarskem, katero morajo podreti; le čudno, da je toliko trpela, čeprav stoji na skali in hribu. (Otrok se obesil!) Dne 12. t. m. popoldne ob 2. uri se je pri D. M. v Brezju blizu Maribora na kole-seljnu obesil 131etni šolar Andrej Majhen, posestnikov sin. Stariši, skrbite otrokom v mladosti za strah božji! (Grozne smrti) je umrla pri Sv. Frančišku terica Jožefa Zavolovšek, kakor smo zadnjič poročali. Zgorela ji je vsa obleka, še celo obuvalo je razpadlo, le škapulir in pas tretjega reda sv. Frančiška se še opalil ni. (Nesreča pri streljanju.) Na praznik presv. Rešnjega Telesa je v Rogatcu pekovski učenec Janez Grosek nabijal možnar. Ta pa se sproži in strel dečku odtrga na levi roki palec, kazalec in srednji prst. (Nevihta in toča.) Dne 6. t. m. je grozen naliv s točo napravil mnogo škode po vinogradih v Ko-strivnici; zlasti je toča hudo oklestila vinograde na Spodnjem Sečovem in Cerovcu. Škoda se ceni na več tisoč gld. (Bratje Cehi za Slovence.) V »Narodnih Listih« ponuja domoljubna družba, da osnujejo za Slovence Cehi višjo gimnazijo, kakor V Opavi, s češkim denarjem. Ob jednem objavljajo oklic za dotično nabiranje, ki se je takoj začelo. (Odvetniški izpit) je dne 10. junija napravil v Trstu g. dr. Anton Brumen, odvetniški kandidat na Ptuju. (Dober želodec.) Vojak Gagarac iz Žepča v Bosni je pojedel vsled stave 36 jajc, 100 gramov olja, 100 gramov masla, kilogram kruha in izpil oko vode. Ostal je povsem zdrav in bi bil še jedel naprej, da je kaj imel. (Strela je sedem ljudij ubila) v Prezestu na Ogerskem. Med nevihto je sedem koscev bežalo pod visoko drevo iskat zavetja. Treščilo je v drevo, in so pozneje našli nesrečneže popolnoma sežgane. (Nevarna prazna vera.) Sodišče v Tomsku na Ruskem je obsodilo na večletni zapor 13 kmetov, ker so nekega tujca umorili. Kmetje so mislili, da je tujec poosebljena kolera in so šli s sekirami nanj ter ga razsekali na drobne kosce. (Radi velike po v o dn j i) med Pinczehely in Simonyternyja blizu Pečuha, ki je nastala vsled grozne nevihte, je skočil tovorni vlak iz tira. Petnajst voz je razbitih. (Letina.) Po vseh državah se obeta dobra letina, le v Zjedinjenih državah bo letos slabše, nego sicer. Uradno se ceni, da pridela Ogerska letos 37 do 38 milijonov met. centov pšenice. Tudi rž kaže dobro, dasi jej je zima precej škodila. Ječmena in ovsa bo tudi dovolj. Ker ne bode mogla Amerika letos oskrbeti Evrope z žitom, zato se kaže, da se bo žito prav lahko prodajalo. Zlasti Rusija bo ga veliko izvozila. Že zdaj so vsi nemški trgi polni lanskega ruskega žita. (Velikanski učinek,) katerega je pouzročil velikonočni potres, pokazal se je na Bizeljskem gradu, ki je v posesti princa Roberta Windischgraetz. Odtrgal se je namreč del sprednje stene, kjer je bila grajska ura, ter padel na cesto, ki pelje v Orehek. (Poskušen samomor.) V nedeljo zvečer po 9. uri je skočil 36 letni oženjeni pleskar Karol Rakuša, doma od Ljutomera, v Gradcu v Muro; vendar ga je mestni paznik zapazil še v pravem času ter ga potegnil iz vode. Nezmerno uživanje opojnih pijač mu je zmedlo gla#o. (Hudoben otrok.) Dne 11. t. m. je zgorelo Te-rezi Berkovič na Bizeljskem vse poslopje z živino vred. Zapalil je njen sin iz maščevanja; mati je namreč ničvrednega otroka poprej kaznovala. (Grozna nevihta na Gališkem) je v okraju Kolomea napravila silno škodo. V Korsovu se je zrušilo 22 gospodarskih poslopij, blizu 200 hiš pa je močno poškodovanih. Mnogo živine je ubite, toča pa je uničila vse žetve. (Grozna kazen na Kitajske m.) Na smrt je bil obsojen človek, ki je umoril svojo ženo. Čuvali so ga noč in dan ter mu branili spati. Osmi dan je začel prositi, naj ga usmrtijo, ker ne more dalje prenašati muke. To se pa ni zgodilo, nego je moral še nadalje trpeti in še le devetnajsti dan je umrl vsled slabosti, pouzročene po nespanju. (Duhovniške spremembe.) Župnijo D. M. v Olimju je dobil č. g. Jožef Kotnik, župnik na Muti. Fulard-svila 60 kr. do 3 gld. 35 kr. meter — japonska, kitajska itd. v najnovejših obrazcih in barvali, kakor tudi črna, bela in barvana Hennebergova svila meter po 35 kr. do 14 gld. 65 kr. — gladka, rižasta, karirana, pisana, damast itd. (blizo 240 razi. baž in 2000 razi. barv, obrazcev itd ) Poštnine in carine prosto na dom. Vzorci obratno. Pošta v Švico se plača po dvoje. 4—IG Tovarne za svilo G. Henneberg (c. in kr. dvor. lif.) Ziirich. T^oterijne številke. Gradec 15. junija 1895: 55, 83, 21, 46, 49 Dunaj » » 38, 35, 69, 87, 51 Književno naznanilo in prošnja, P. n. mladinoljubom slovenskim, zlasti pa onim gospodom, ki so povpraševali že lani po I. zvezku „Zabavne knjižnice", tem potom uljudno naznanjam, da je rečeni snopič izišel pred kratkim v drugi, popravljeni izdaji, in da ga je zopet moči dobiti pri podpisanem izdajatelju po navadni ceni (15 kr. komad). Zajedno se obračam na tem mestu s prelepo prošnjo do vseh onih p. n. prejemnikov „Zab. knj.", ki še do sedaj za doposlani jim 4. zvezek niso poravnali naročnine, naj blagovolijo to storiti čim najhitreje, da mi bode mogoče pokriti tiskarske troške ter mogoče preostanek poslati po potresu prizadetim v Ljubljano, kakor sem storil to tudi s čistim dohodkom III. zvezka „Zab. knj." Tvarina za V. zvezek je tudi že pripravljena in se bode izročil rokopis še ta mesec tiskarni. V Središči, dne 10. junija 1895. Aethm Jtitsi. učitelj in izdajatelj „Zab. knjižnice". Siazjpi.%. Za oddajo zgradbe novih stranišč in nekaterih prezidavanj pri šolskem poslopji vršila se bode javna zmanjševalna dražba dne 30. junija 1895 popoludne ob 3. uri v tukajšni šoli, kjer tudi. dražbeni pogoji, načrt in troškovni proračun pri g. nadučitelju ležijo v pregled. Krajni šolski svet Sv. Lovrenc na Dr. polju, dne 8. junija 1895. 2-2 Predsednik: Anton Mlakar. Izvrstne c. kr. izklj. priv. Škropilnice proti peronospori inženirja Ž i vi ca, iWsiüaä i*-* katere so se splošno uvedle vled njih preprostosti, tr-pežnosti, lahke uporabe za vsako rejo trt itd. prodajajo, da-si so mnogo zbolj-šane, vendar po dosedanjih .„«i,,, nizkih cenah. Zivic in družb. Trst». Cenike odpošiljajo na zalitevanje franko. Na vse c. kr. poštne urade pošiljajo popolne škropilnice franko, proti povzetju 10 gold. 10-10 Izdelujejo tudi stroje za prašenje z žveplom, neprestano delujoče stiskalnice itd. lip josi® apno, katero je prav mastno in se jako dobro na-rase, se prodaja prav po ceni v vsaki množini in vsakem času pri stalni apnenci Jloi. Šinjger v I* o «loj ii i. 8 €mOstilno želi vzeti nekdo na račun v takem kraju, kjer bi bilo dosti posla. Tudi trgovina se vzame na račun. Ponudbe pod F. C. poste restante Faal pri Mariboru. 5 Zahvala in priporoeba. Dne 4. junija t. 1. je nastal v vesi Kadöll-u velik požar. Mi podpisani smo bili zavarovani pri društvu „Unio catholica" po zastopniku g. Martinu Köraus-u. Društvo nam je hitro in popolnoma izplačalo našo zavarovnino. Zato se društvu in zastopniku društva g. Köraus-u pre-srčno zahvalimo ter najtopleje priporočamo vsem katoličanom zavarovalno društvo »Unio catholica«. Janez Mache, 1. r. Blaž Ujc, 1. r. E»idij Ujc, 1. r. Jožef Wänniitli. Resničnost polrdi občinski urad Glanegg. B. Weiss, obč. predstojnik. Pečat obč. Glanegg. Cementne izdelke /"n r-v /v /N /N i 9 9 9 9 9 9 9 9 (!) 9 9 9 9 9 9 9 (b 9 - - 6 /|\ /N ^V /N /\ ^ ^ /X /X ^N /N /\ /N «U V\7v7\7\7š7v7v v \7V\7Vw v/ \7"\7v7V C/ kakor plošče za tlak v vseh oblikah in barvah, stopnice, korita (kopanje) za hleve in pri studencih, podboje itd. Prevzamem' kanaliziranje z svojimi cementnimi cevmi, koje izdelujem v šestih velikostih od 12—50 cm v premeru, in koje priporočam občinam in okrajnim zastopom za ceste namesto mostov. Zlasti se priporočam prečast. duhovščini za tlakanje cerkev. V teku zadnjih štirih let sem potlakal z lastnimi cementnimi pločami farne cerkve pri Veliki Nedelji in Svetinjah pri Ormožu in Vurberku, podružnične cerkve v Zavrču in Ceza-njevcih, v grajščini nemškega vitežkega reda pri Veliki Nedelji in v vse novejša poslopja in vile v kopališči in slatini radinski, ter polagam ravnokar cementni tlak v lopo farno cerkev ljutomersko in veliko nekdaj romarsko cerkev na Itaz-križji. Nadalje imam edini pravico za politična okraja Ljutomer in Ptuj izdelovati patentovani cementni z asfaltom in katranom inpregnirani falccigel, dozdaj najboljša kritba, lepa, lahka in trpežna streha. Omenim, da izdelujem vse te stvari tudi pri moji filijali v Dravskem Sr-dišči, na železnični progi Pragerhof Ptuj. 4—5 S spoštovanjem .Jožef Mursa na Krapji pri Iijutomern. Štajarska deželna Rogaška slatina, m m £§i II II m mt. SMS m Ü II Dobiva se ič-k priporočena od najimenitniših zdravnikov. Tempelj-izvirek "^k0'.).®3, sve*''na pijač®, posebno pri nalezljivih Styria-izvirek dobro zdravilo proti boleznim prebavnih organov. II i ii m 11 Ki* ■zhi m pri deželnem slatinarstvu v v Gradcu, Schmiedgasse. Rogatcu-Slatini in pri dež. zalogi 5—10 P o r: c r ! Svarilo! Varujte se, da ne bote opeharjeni pri nakupu slatino kave. Dobičkaželjni ljudje še vedno ponarejajo Kathreinerjevo ka\ o, zato ne jemljite drugih ko belo izvirne zavoje z napisom „Kathreiner". Kathreir.er-Kre ppov j slatina kava je edinti zdrava in okusna primes k bobovi kavi, natorni pridelek v celili zinili; vsaka škodljiva primes jo izključena. C ■ — - d 3.2.2 č .SL i Ü Z? a >m —' ** O __;z: o Ji O a a <" eo o _ > 03 o a S N S S .OS a « 2 S « g Ä o a -ö v u m o a, 3 03 .n o m »o s >cori H N S ® N o! S C ® o P - Q. O " F^d S (£ S ® c c; rt M a > Cj h Oi O ' ■a El O «J p, o^Ph pS 2 Is-Äi m -r c- >• a> S-. T3 O c LC3 DALMATIN! sveto pismo iz leta 15M-1, lep v usnje vezan izvod se proda za 35 gld. Za svojega prijatelja iz Nemšk. Štajarja posreduje F. S. Segula, župnik pri Sv. Duhu — Leutschach. i Najboljše molitvenike v slovenskem in nemškem jeziku, različno vezane, svilnat papir v 80 barvali, bli-ščeč papir eno- in dvobarven, zlat papir gladek in stiskan, cvetlični listi in drugi deli umetnih cvetlic, manchete za cvetlice in papir s čipkami priporoča na izbiro po nizki ceni 10-37 Antlrej nalzer, (prej Edv. Ferlinc) gosposke ulice štv. 3, v Mariboru. 3C r> t m popolnoma žive, vsak dan na novo nalovljene razpošilja pod jamstvom en jerbašček s povzetjem poštnine in colnine prosto 40 kom. velikane I. vrste . . . gld. 5'40 60 „ velikanov . . -. . . „ 4'30 100 „ za juho......„ 3'40 II. II A L L E K, Stanislav štev. 16 v Galiciji. 3-10 Opekarna v Razvanju daje naznanje, da se pri njej od 15. t. m. za naprej opek za zid in streho v vsakem številu, in po nizki ceni dobi. Občinstvo se posebno opozarja na nove strešnike. Roba je po izreku zvedencev in stavbin-skih mojstrov izvrstna. Posestnika opekarne 3-3 Oantlolini in Šunko. U!*« z mežnarijo na lepem prostoru tik farne cerkve, pripravna za vsako obrt tudi za krcjača in za malo kra-marijo se takoj da v najem. Naslov: F. Ž. poste restante, Maribor. 13 .f tro pri Št. Juriju na Pesnici se z letošnjimi pridelki in s pohištvom vred pod lahkimi pogoji po ceni proda. 13 oralov je lepega gozda, 7 or. sadnega vrta, 7 or. travnika in njiv in 5 or. vinograda. 2-8 Jož. Fistravec, Maribor, Wielandplatz. g« 2 (!) (!) (!) belo 8 gld. in več zlate „ za gospé 12, 15, 17, 20 gld. in več „ „ za gospode 22, 25, 30 gld. in več srebrne verižice 2 gld. in več zlate „ 10 „ „ uhane 1, 2, 3 „ „ križce 1, 2, 3 „ „ „ kopče 2, 3, 4 „ „ „ prstane 1"50, 2, 3, 4 gld. 1-3 in več. Darila za birmance ! Jamstvo dve leti. Nizke cene. Tvrdka obstoji 33 let. 2-3 Iti i lun-1 Ilger, urar, zlatar in srebrnar v Mar boru, poštne ulice št. I, priporoča : niklaste ure po 2'50, 3, 4, 5, 6 gld. in več, srebrne remontoir za gospé 5 50, 6, 7, 8, 9 gld. in več „ „ „ gospode 4'50, 5, 6, 7, 8 gld. in več zlate remontoir za gospé 11, 12, 14, 16, 18 gld in več „ „ „ gospode 20, 24, 26 gld. in več srebrne verižice .... gld. 1'80 in več *'late ......» 8-- „ „ uhane .....L 2, 3 gld. križce .....1, 2, 3 „ „ kopče .....2, 3, 4 „ „ prstane . 150, 2, 3, 4 gld. in več. fcfufe »e talini sttvvjtne. Naznanilo. Na štajarski deželni kmetijski šoli v Grottenhofu pri Gradcu se odda začetkom šolskega leta 1895/96, t. j. od 15. septembra 1895 več deželnih brezplačnih mest. Namen te šole je dalnja odgoja sinov štajarskih gospodarjev na podlagi v ljudski šoli pridobljenih znanosti j. Vsak odgojenec mora dve leti in ako nima potrebnih zna-nost'j, tri leta biti na zavodu, dobi tam stanovanje in navadno hrano in se mora poduka in vseh kmetijskih del udeležiti. Za obleko in šolske reči mora vsak sam skrbeti. Učenci morajo biti ob času vstopa v zavod najmanj 16 let stari, krepkega in zdravega telesa, nravni in morajo dopričati, da so iz ljudske šole odpuščeni in zastopijo navadna kmetijska dela. Prošnjiki za ta mesta naj izročijo svoje prošnje s krstnim in domovinskim listom, spričevalom o zdravji in cepljenji koz, o nravi in s šolskim spričevalom, kakor tudi z izkazom predstojnika o premoženju, ravnatelju deželne kmetijske šole, vsaj do 15. julija 1895 osebno in naj se pred njim podvržejo skušnji o znanostih v ljudski šoli pridobljenih. Gradec, 6. junija 1895. Od staj. dež. odbora. Črez 3000 komadov je v rabi! © « Znano izvrstne Ljutomerske škropilnice proti peronospori naj se izvolijo naročiti naravnost pri A. Huber-jii v Ljutomeru. Vena za etlen /t o »t tati: z leseno puto ... II. JO"— s kuferno puto . . ,, 14*— Za otovorjenje škropilnic s kuferno puto se računi 30 Ur., z leseno puto —'— Pošilja se franco (Poštnina brezplatno) do vsake pošte avstr. ogerske države. 5-5 « C Z -t» « it Ji •m p* V Veliko potrdil izvrstne rabljivosti! <35*W ,3t> 'S?1 'X" 'X> 'X> W "X1 W V zalogi tiskarne sv. Cirila v Mariboru se dobi W Za birmance lep spomin || in sploh za odrasle koristen molitvenik „DUHOVNI VRTEC" v V. natisu. -90 Zraven lepih molitev za očitno in domačo službo božjo obsega na 250 straneh še poduk za sveto birmo in 169 svetih pesmi: velja nevezan s podobo vred 32 kr., v usnje vezan z zlatim obrezkom 85 kr., v usnje vezan z zlatim obrez-kom s kopčo 95 kr. Sv. birma, Poduk in priprava za ta sv. zakramentjza šolo in dom v II. natisu. 1 kom. velja 10 kr., 10 kom. 90 kr. in 100 kom. 8 gld.