Inseratl se sprejemajo in veljA tristopna vrsta: 8 br., de se tiska lkrat, it >i ii n " >i ,, „ ,, „ 3 „ Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Roko piti «e ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Naročnino prejema opravništvo administracija) in ekBpedicija na Starem trgu h. št. 16. SLOVENEC, Političen list za slorasli narod. Po poJti prejeman velja: Za ceu- ieto . . )0 gl. — hr. za pol leta . . 6 ,, — za četrt leta . . 2 „ 60 ,, V administraciji velja: Za celo leto . . 8 gl. za pol leta . . 4 ca četrt leta . . 2 V Ljubljani na dom velja 60 kr. več na letoj Vredništvo je na Stolnen? hiš. št. 284. Izhaja po trikrat na teden in «ioer v torek, četrtek in soboto. zoper, češ, rimske prenapetosti, kteri seje vsem potreben zdel (tedaj tudi korarju Frenken-u); ta boj je bil na obeh straneh silno strasten in trdovraten. Grof Eulenburg in korar Frenken sta bila oba te misli, da bi sila, po kteri bi postali škofje mučeniki, utegnila doseči nasprotno od tega, kar vlada namerava. Katoliško ljudstvo bi — je rekel Frenken — v tem slučaju ne le ubogalo, ampak priganjalo škofe. Grof Eulenburg je razen tega še izpovedal, da je bila neka pred kratkim došla izjava škofa ermlandskega sicer popolnoma sposobna biti za podlago sprejemljivega „modus vivendi", da je pa Bismark zavrgel ta nasvet, najbrže, ker se mu je bolje zdelo boj tirati do zadnjega konca. Ker je bil ta pogovor čisto akademičen in popolnoma tajen, je grof Arnim bil tako nepreviden, ravno tako dvomiti zarad gotovosti zmage državnega kancelarja, kakor želeti, da bi se ta zmaga pokazala. Ob istem času so po podučenih krogih berolinskih govorili o Arnimu, da bode naslednik zbolelega grofa Bismarka. Obojno to neprevidnost je zvedej Bismark. Pri tej priliki opomnimo, da je poleti 1872 dopisovanje med škofom ermlandskim in cesarjem pruskim samim že tako daleč godno bilo, da je škof že za gotovo jel misliti, da bo smel biti nazoč pri stoletnici v Marienburgu, b kteri je prišel cesar sam; ali zadnji trenutek je zahteval knez Bismark od škofa še nekaj, česar pa ta ni mogel privoliti, tedaj tudi ne pokazati se cesarju v Marienburgu. Knjižurica obsega še mnogo drugih zanimivih reči in zlasti razkriva diplomatične zvijače nemškega kancelarja. Pravijo, da jo je spisal grof Arnim sam, ki si pa z njo ni veliko boljši, kajti pazljiv bralec ne more soditi, da bi bil grof Arnim boljši od kneza Bismarka, ampak da hoče biti le bolj zvit od njega. Vlado nemško, t. j. kneza Bismarka, ta brošura tako v oči bode, da jo je policija kon-fiscirala in po deželah pruskih prepovedala prodajati, ker po sklepu mestne sodnije bero-linske ta brošura žali cesarja in z nova žali, t. j. obrekuje tudi kneza Bismarka in vnanje ministerstvo. Če vlada pruska mčni na ta način zatreti brošuro in zabraniti njeno razširjanje, se pač hudo moti, ker je znano, da prepovedan sad še bolje diši. Tudi hočejo zarad nje neki zopet pestiti grofa Arnima, ker je v njej objavil mnogo državnih pisem, dasi pisatelj naravnost pravi, da je porabil le tista, ktera so se po sklepu državnega pravdništva med pravdo Arnimovo imela objaviti. Politični pregled. V Ljubljani, 15. novembra. Avstrijske dežele. Cesarica je darovala 10.000 gjd., da se razširi hernalska vstanova za oficirske hčere, ter je pismeno prosila nadvojvodini Marijo in Klotildo, da jo v tej reči podpirate. Državni /.bor je 12. t. m. sprejel postavo Wildauerjevo v drugem in tretjem branji. Poljaki in udje državnopravne stranke se posvetovanja niso vdeležili. Groholski in 59 tovaršev je ministerstvo interpeliralo o kupčijski zvezi z Ogersko in z vnanjimi deželami in vprašalo, bode li zbornici naznanilo glavna načela kupčijske svoje politike. Kaže se tedaj, da hočejo vsi vladi nasprotni poslanci složno ravnati, kar je tem važnejši, ker se glede kupčijskih razmer v ustavoverni stranki kaže raz- „Pro Nihilo" imenuje se knjižica, ki je ravnokar v Cirihu prišla na svitlo in obsega predpovest pravde Arnimove. Knjižurica dokazuje, da knez Bismark je grofa Arnima za nič pa nič pripravil ob službo, in da glasovita pravda je izvirala le iz hudega črtenja. Bismark je mislil, da grof Arnim na skrivnem proti njemu ruje, da bi ga spodrinil in potem sam prišel na njegovo mesto, zato se je hotel nevarnega tekmeca na vsak način znebiti. Brošura trdi, da ni res, da bi bil grof Arnim zoper Bismarka intrigiral, knez Bismark si je to le domišljeval in je zarad tega jel sovražiti grofa Arnima. Tudi kulturna borba bila je vzrok, da kancelar z grofom ni bil zadovoljen. Brošura o tej reči pripoveduje: Do julija 1872 državni kancelar ni imel nobenega nezaupanja do grofa Arnima. Kratko pred tem je celo javno izrekel željo poslanca imenovati za svojega pomočnika in temu je cesar rad pritrdil. Ko je grof Arnim 29. junija 1872 po težavnih razpravah sklenil pogodbo s francosko vlado, da bi pospešil plačilo milijard in izsrkanje Francoske, kar je bilo cesarski vladi po volji, podal se je v toplice v Kissingenu ter vstavil se na potu v Emsu, kjer je cesar bival. Cesar ga je sprejel z odlikovanjem in z zahvalo za to, kar mu je v Parizu dobrega storil. V Emsu bival je ob enem minister grof Eulenburg in kolinski korar Franken, ud liberalne stranke kolinskih korarjev in znan že dolgo časa kot pruski domoljub. Akademični pogovor grofa Arnima s tema gospodoma sukal se je posebeo o najpametnejšem načinu boja Zgodovina Črne Gore. Fr. Jaroslav. (Dalje.) Štefan je umrl 1449. leta v Zabljaku, in po Djem sta prevzela vlado sinova njegova Ivan I. in Jurij III. Jurij je kmalo potem pal v boju s Turki, kteri so se za onega časa jako razširjati začeli v teh pokrajinah. Ivan I. se je bojeval ž njimi z dosti veliko srečo, ali zapuščen od zaveznikov svojih, Benečanov, kteri so leta 1482 stopili v dogovor s sultanom Bajezitom, bil je primoran odstopiti jim vso dolenjo Zeto, lepši del svoje državice. Zapa-livši sedaj svoj Zabijali umeknil se je z zvestimi svojimi v visoke gore, sedanjo katunsko nahijo, in se je v Cetinju nastanil. Tako so postali Turki gospodarji veče in kasnejše polovice zetske pokrajine, kakor so tudi v tem času podvrgli sebi Hercegovino, Kotor in vso okolno zemljo. Gore, v ktere je Ivan Crnojevič utekel, bile so poslednje zavetje slovanske svobode in slovanske samostalnosti v teh krajih po pre-vrnenju carstva srbskega in po poturčenju Bosne. Ivan je zastonj iskal v Italiji pomoči proti splošnemu neprijatelju kristijanstva, in zato se je potem zanašal edino na junaštvo naroda svojega, ter je povsodi na ugodnih mestih stavil gradbe in trdnjavice proti mogočnim navalom Turkov. Vsi podložniki so se mu morali z besedo zakleti, da v bodoče nc bodo se spuščali v poedine boje s Turki, nego čakali ukaza na občni ustanek. Za strašljivce in begune na vojski je vpeljal posebno kazen; strašljivca so oblekli v žensko obleko, v roko so mu dali preslico, in tako ga prepustili zasmehovanju ženskam. Tako je Ivan obvaroval svojo oblastnijo neprijateljskih navalov, narod pa, spoznavši njegovo skrb za ohranjenje svobode, udan mu je bil z dušo in s telesom. Isto tako je Ivan skrbel tudi za notranje povišanje Orne Gore, kakor se je od sedaj zemlja njegova nazivati začela, da-si on sam ni opustil naslova „gospodar Zete", in imel je za grb dvoglavega orla z dvema kronama. V svojej stolnici v Cetinju je ustanovil krasen samostan na čast Mat. božjej, in biskupa ce-tinjskega je imenoval metropolita zetskega. Tudi sebi je postavil gradič v Cetinju. Benečani so zapisali Ivana Crnojeviča v zlato knjigo svojega plemstva, in imel je on tudi v Benetkah svojo palačo, in je postavil tam cerkev sv. Jurija. Ivan-beg, kakor so ga Črnogorci po turškem običaju nazivali, imel je za ženo Marijo, hčer nekdanjega bana bosenskega Štefana, ktera mu je rodila dva sina: Jurija in Štefana, kteri poslednji se je navadno nazival Staniša. Ivan je umrl leta 1490. in je pokopan v Cetinju v cerkvi od njega postavljenej. Spomin njegov vedno živi v junaških narodnih pesnih. Po očetu svojem je prevzel vlado nad Črno Goro Jurij IV., ki je svoj prestolj braniti moral proti vlastnemu bratu Staniši. Ta namreč, poturčivši se v nadi, da mu bo vrneno celo nekdanje gospostvo zetsko, šel je nad Jurija na čelu turške vojske, ali na Lješkopolju je bil na glavo potolčen. Od njega izhaja zlo- por, ker eni poslanci hočejo imeti slobodno kupčijo, eni pa colno varstvo. Eicbhoff je izročil od 116 ustavovernih poslancev podpisano interpelacijo o kupčijsko političnih zadevah. Koroško demokratično društvo v glan-ski dolini v neki peticiji do državnega zbora protestuje zoper povikšanje davkov in zoper --nove samostanske šole. '' Poljski poslanec dr. Čerkavski je pri-Sel v Levov, kjer se njemu na čast napravljajo velike slovesnosti. ,,Dziennik polski" priporoča, da bi poljski rodoljubi napravili v Levovu shod ter dogovorili se o novi taktiki. X Dalmaciji je bil v spljetskem kmečkem volilnem okraju izvoljen narodni kandidat baron Fluck pl. Leidenkron. Lahon-ska stranka je zgubila dva državna poslanca, ker je bil tudi od njih, ki plačujejo največ davkov, nedavno izvoljen narodni kandidat. ,Vlc«I ogcrskimi liberalci se zopet pripravlja razpor, vsled kterega se utegne dosedanja stranka vladina čisto razdrobiti. — Denarni izkaz kaže, da v prvih devetih mescih letošnjega leta so bili dohodki za 5,336.566 gl. večji, stroški pa za 11,966.695 gl. manji, kakor v prvih 9 mesecih lanskega leta. Vnanje države. Turški minister prava si na vso moč prizadeva prenarediti sodnijstvo in vpeljati državna pravduištva. Če le te prenaredbe zopet ne bodo ostale le na papirji, kakor je na Turškem že sploh navada! — Bolezen velikega vezirja se je zopet pohujšala in je postala prav nevarna. — Nove zapreke žugajo Turški v Bulgariji, kjer kruto ravnanje uradnikov in vojakov ljudstvo sili k uporu. Turške gosposke prijemajo in mučijo najmiroljubnejše in najimenitnejše Bulgare, češ, da so v zvezi z ustajniki. Tudi so Bulgarom pobrali vsa orožja Turkom pa jih pustili, ki neoborožene Bulgare trpinčijo, kar le morejo. Ker tudi vojaki Bul-garov ne puste pri miru, se od vseh krajev slišijo pritožbe in vnel bi se bil že hud punt, da bi Bulgari imeli orožje. Iz Itcrolina se piše v „A. A. Ztng.", da se je v pruskih političnih krogih začela kazati nekaka sumljivost proti Rusiji, ki si prilastuje pokroviteljstvo vstajnikov bosenskih in hercegovinskih, ter od vlade turške zahteva poroštvo za potrebne spremembe, dasi se ji je pred nekimi mesci to poroštvo zdelo nepotrebno. Morda je ravno ta sumljivost vzrok, piše „Po litik", da je pruski vojni minister, ki je bil 6 srbskim oficirjem že dovolil stopiti v prusko vojno in naučiti se pruske vadbe, to dovoljenje zopet preklical. — Grof Arnim je naznanil, da je pripravljen dostati devetmesečno ječo, vendar pa prosi zarad bolehnosti še nekoliko odloga. VrancoMka narodna skupščina je sprejela volilno postavo po nasvetu Pontaliso-vem, po kterem vsaki okraj skupaj volil enega poslanca; okraji, ki imajo več nego 100,000 prebivalcev volijo za vsakih 100,000 ali pa kar jih je manj ko 100,000 enega poslanca. V tem slučaju se okraji razdele v toliko volilnih podokrajev, kolikor ima biti poslancev. Radikalna Gambettova stranka je tedaj propadla iu konservativci se sedaj več ne bodo ustavljali razpustu skupščine, ki se utegne zgoditi koncem mesca decembra. Tiskovna postava, ki jo je vlada predložila skupščini, določuje, da zarad žaljenja vnanjih vladarjev sme sodnija prijeti liste, če minister vnanjih zadev to zahteva. Ko bode ta postava sprejeta, bode povsod prenehal obležni stan, razun v Parizu, Lvonu, Marseilu, Versaillesu in na Algirskem, kjer velja do 1. maja 1876. Na Šj»ai»j*ke«i so Karlisti zopet začeli streljati na mesto Renteria, kjer je po-gcrela vojaška bolnišnica. Angleški žugajo hudi boji v zapadni Indiji, kjer hočejo otresti njen jarm. — Neki dopisnik „Köln. Ztg." iz Londona poroča, da Angleška namerava zasesti Fgipt, če bodo okoliščine to zahtevale. Ciirška zbornica je sprejela predlog tožiti ministerstvo Bulgarisovo zarad vstavoloma. Ministra Valassopulos in Nikolopulos sta bila od zborniške komisije že zaslišana in odpeljana v ječo. Izvirni dopisi. I» litijskega oft raj», 12. nov. (Naš okrajni glavar pa šolstvo.) Nedavno smo v „Slov. Gosp." brali, kako si ljutomerski okrajni glavar prizadeva, da bi narodnjakom vzel ves vpliv pri šolstvu in narodne učitelje spravil iz Ljutomera. Naš okrajni glavar, gla-soviti Vesteneck, menda tudi meni, da bo šolstvo tedaj najbolj cvetelo, kedar se bo slovenščina čisto spodrinila, in še krajnim šolskim svetom, kterih udje večidel blažene nemščine ne umejo, prepoveduje slovensko uradovanje. Pred nekimi tedni je okrajni šolski svet litijski zahteval, da naj se mu naznanijo imena udov šolskega sveta v II. in ob enem glasna rodovina poturčenih Slovanov nazivanih Rizvan-begoviči in Bušatlije. Jurij IV. je vzlasti skrbel za razširjanje liturgijskih knjig med ljudstvom, in je zato v Benetkah naročil srbsko tiskarno, ktero je postavil v Obodu. Tu so natisnili mnogo cerkvenih knjig. Pa tudi v Cetinju je stala v tem času tiskarna, ali ne zna se, kdo je bil dal postaviti jo. Jurij IV. je umrl že leta 1.1497., ne pustivši po sebi nobene dece. Po njem je nasledoval Štefan II., sin proti Turkom palega Jurija III., čegar vladanje je bilo prej ko ne mirno, kajti o njem nc na-! hajamo nič spomiua vrednega. Naslednik mu je bil sin njegov Ivan II., ki je do 1515.1. vladal. Zapustil je dva sina: Jurija in Maxima. Poslednji se je vsled ne-' srečnega zakona z neko beneško plemenitašico I poturčil, prvi pa je nastopil vlado v Črnej Gori pod imenom Jurij V. Ali novemu knezu se je kmalo pristudilo pusto življenje v nerodovitnih gorah in med nenaobraženim ljudstvom. Še manj je takovo življenje ugajalo njegovej ženi rodom Bene-čanki, kterej se je zdehalo po očetovej palači in šumnem življenju v velikem mestu. Rodovina Crnojevičev, kakor znano, imela je plemiško pravo v Benetkah, in tudi sijajno palačo. Jurij tedaj, sklenivši živeti odslej v brezskrbnem uživanju posestev svojih, odpovedal se je leta 1516. v zboru ljudstva vladi ter jo izročil metropolitu Vasilu, kteremu je oddal tudi dedični grob svojih prednikov. Ljudstvo z metropolitom na čelu je spremljalo odhajajočega kneza do Kotora, kjer je Jurij, poslo-vivši se od njega, jako ginjen stopil na ladijo, ktera ga je prepeljala v Benetke. Tu je Jurij Crnojevič ostale dni v neskaljenem miru preživel, potomci njegovi pa so se pozneje preselili na Ogersko, kjer še žive. Z Jurijem V. se konča vrsta svetnih vladarjev Črne gore, in pričnejo se vrsta na to zvanje od naroda voljenih metropolitev, kteri so pod imenom vladik spojevali v svojih rokah največo moč svetno in duhovno. (Dalje prih.) tudi pove, ali znajo brati in pisati, ali samo ime podpisati itd. Na to se mu je odgovorilo, da trije ne znajo ne brati ne pisati, eden da zna brati in podpisati ime, nemškega pa ne ume nobeden. Zato se je prosilo, da bi se zavoljo teh mož o šolskih rečeh dopisovalo slovensko, da bo mogoče posvetovati se. Na to je prišel od okrajnega šolskega sveta sledeči ukaz, ki ga priobčim od besede do besede, da boste videli, kako Vesteneck strahuje: „An den Vorsitzenden des Ortsschulrathes in II. In Erledigung des Berichtes vom 19. d. m. Nr. 49 fordere ich den Herrn Vorsitzenden des Ortsschulrathes bei dem Umstände, als im dortigen Ortsschulrathe ausser dem Herrn Vorsitzenden und dem Herrn Lehrer Niemand des Lesens und Schreibens kundiger sitzt, die beiden genannten Herrn jedoch beider Landessprachen mächtig sind, auf, sich so wie alle übrigen Ortsschulräthe künftig hin in Berichten uud Ausweisen jener Sprache zu bedienen, in welcher die hierortigen Erlässe erfolgen; die Unbrauchbarkeit slovenischer Ausweise, wie der jüngste bezüglich der Lehrmittel für das hohe Unterrichtsministerium ist so einleuchtend, dass ich zur Begründung dieses Auftrages nur noch hervor heben muss, dass weder der Herr Vorsitzende, noch der Herr Lehrer, noch der ganze Ortsschulrath dem k. k. Bezirksschulrathe als Partei, sondern in einer untergeordneten Stellung gegenüber steht. Anknüpfend an den letzteren Posten mache ich den Herrn Vorsitzenden auch auf die gewohnte dem vorgesetzen k. k. Bezirksschulrathe gegenüber ungehörige Schreibweise in den dortigen Berichten aufmerksam." Ali ni čudno, da mož, ki tako osorno piše sam, drugim očita nedostojno pisavo? Sicer pa je to nekako že njegova navada, kakor bom prihodnjič pokazal nad nekim drugim ukazom; morda misli, da si bo s tem pridobil spoštovanje in zaupanje? Krajni šolski svet pa, kakor sem zvedel, ne bo k tej reči molčal, ampak vprašal pri višji oblasti, po kteri postavi je slovenskemu krajnemu šolskemu svetu prepovedano dopisovati v tistem jeziku, v kterem se pišejo protokoli. Bv. It o«l i It a. 12. nov. Hvale vredno je prizadetje vlade, da bi se ogoljeni Kras s časom pogozdil. V to svrho je odločenih vsako leto 10.000 gold. Kam pa pridejo ti denarji? Javna skrivnost je, da se večidel porabijo za plače gozdarskega osobja. Tu v Rodiku je c. k. drevesnica za jelovo drevje (borovce), iz ktere pošiljajo na tisuče mladih dreves na vse kraje, akoravno po pripoznanji istega g. Šarnagel-a, gozdarskega svetovalca in nadzornika pri pogozdovanji v Trstu, borovec sam brez druzega drevja ni nikakor sposoben za pogozdovanje, kajti 50% in še več mladih borovcev posahne, kedar so presajeni. Pri rodiški drevesnici je c. k. gozdarski čuvaj (Forstwart), ki prejema 800 gl. plače na leto. Naj le bode, da bi prav se vedel, pa cerkev je njemu deveta briga, ter še prosto ljudstvo s svojim pohujšljivim vedenjem, govorjenjem in dejanjem od nje odvrača. Povsod, kjer so katoličani, je navada, da se za praznik sv. R. Telesa nekaj mlajev useče, ter ulice, koder ima iti procesja, z zelenjem okinčajo. Tako so tudi storili po stari navadi rodiški fantje. Šli so na predvečer sv. R. Telesa v občinski gozd ,,lozo" nad vasjo ter posekali nekaj vej in bukovih dreves ali odrastkov starih štorov, da jih drugi dan okoli cerkve in za štiri evangeljske šotore vsadč. Ker je bil veter, so eno večo vejo privezali k drevesu pred krčmo, kjer je bil gospod gozdar z nekim tovarišem. Najprej se je jadil, da zakaj so fantje k živemu drevesu ono bukovo vejo privezali, ter je njegov tovariš jo odvezal, da je na tla padla. Fantje vaški, to videvši, se raz-togote in zmirjajo onega ptujega človeka, kaj da ima opraviti z njihovimi „maji". Vsled tega prepira pravi c. k. gozdar svojemu tovarišu, da naj miruje, ker bo že on (gozdar) fantom pokazal. Koj drugi dan, 28. maja, vloži tožbo pri c. k. glavarstvu v Sežani, da je 14 fantov rodiških gozdni zločin (Forstfrevel) naredilo, ker so šli sekat drva v občinski zavarovani gozd. Na to so bili možje in fantje pozvani k c. k. pravici v Sežano, ter so primerno odgovorili, da vsako leto se je sekalo in se tudi bode za maje o sv. Telesu. Pa vsih onih razlogov ni hotelo c. k. glavarstvo slišati, ter je obsodilo 14 fantov, da ima slehern plačati 5 gold. globe ali iti 24 ur v zapor. (Razsodba od 26. julija 1875 št. 2238.) Proti tej razsodbi so rekurirali (15. septbr.) pri slavni c. k. na-mestniji, ali ta je prvo splošno potrdila, ter le globo na 2 gld. znižala ali oziroma v lOurni zapor premenila. Naprej, se ve, se fantje ne upajo več rekurirati, pa se tudi branijo, plačati po 2 gld. ali iti v zapor, ker so za čast božjo v občinskem gozdu v imenu cele soseske ali cele fare onih 20 bukovih vej odsekali. Vse razsodbe in odloki so v nemškem, njim nerazumljivem jeziku pisani, da so morali hoditi od Petra do Pavla, da jim spise raztolmači. Obsojeni so po § 4., 6. in 7. gozdarske postave 3. decembra 1852. Da pameten bralec, ki pozna tukajšnje razmere, ve te dogodbe bolje prevdarjati, naj navedemo omenjene §§. § 4. one postave pravi: „Noben gozd se ne sme tako poškodovati, da pride potem daljna rašča v nevarnost, ali da postane nemogoča". Rodiška občinska „loža", ki obsega čez 30 oral in iz ktere se je 1. 1863 za novi zvonik pri farni cerkvi za 200 drv prodalo, in je kinč in ponos rodiški vasi, se je s poseka-njem 20 bukovih vej poškodovala. Dalje so se fantje pregrešili proti § 6. in 7., kterih prvi veli: „Na takih tleh, kjer bi vsled ogoljenja tla bila v nevarnosti, da jih veter odnaša, in na strminah, naj se le tu pa tam seka" itd. in drugi: „Na bregovih rek in na strmih gorah, kjer se je bati plazov, se sme le tako drvariti, da se tla ne poškodujejo". Po teh §§ so menili rodiški fantje se držati, pa gosposka je drugač mislila. Dokler se bodo sekali maji za sv. R. Telo, se Kras tedaj ne more vspešno pogozdovati. Domače novice. V Ljubljani, 16. novembra. (Obravnavo pred deželno sodnijo) ima zopet „Slovenec" prihodnji četrtek 18. t. m. zarad pritožbe, ki jo je vrednik podal zarac. konfiskacije 123. lista. Zagovarjal bo list vrednik sam. — V „Laib. Ztng." beremo, da se je zadnji zaseženi list št. 132 pregrešil zoper § 300., 308, in 310. Mi tega ne moremo verjeti, zato smo vložili zopet pritožbo. (Škofijski Ust ljubljanski) „Laib. Dioecesan-blatt" Nr. 1. — prišel je ravnokar na svitlo in obsega-: 1. Pastirski list od 6. sept. nemški in slovenski; 2. določila s. penitencijarije o odpustkih sv. leta; 3. dekret kongregacije sv. obredov, ki dovoljuje, da sme duhoven o božiču darovati tudi samo dve sv. maši; 4. ukaz c. k. državnega vojnega ministerstva o razte-lesenji in pokopu samomorcev; 5. razglas ministerstva za bogočastje o poročnih listih za odpuščene vojake; 6. vabilo za nabiro milih darov za pogorelce v Veliki vasi, okraju Kr- škem; 7. vabilo na naročbo; 8. duhovske pre-membe. V vabilu se naznanja, da bo škofijski list objavljal vse postave in razglase, ki zadevajo duhovščino. Dalje bo prinašal zgodovino škofijsko in posameznih fara. Tudi bo razglašal v pastoralnih konferencijah obravnavane reči, izpraznjene in razpisane službe pa duhovske premembe. List se bode poslal vsaki duhov-niji, in se ima plačati iz cerkvenega premoženja in spraviti v arhivu. Pogoje za posamezne naročnike se bodo naznanile pozneje. (Kaki so naši nemčurji) se vidi iz naznanila v „Laib. Ztg.", v kterem obeta ka-zinski gostilničar godbeno zabavo vsak večer,