Političen list za slovenski narod.
Po peltt prejeman valja: Za celo leto predpl&čan 16 fld., za pol leta 8 (Id., za četrt leta 4 fld., za en mesec 1 fld. 40 kr.
V administraciji prejeman, velja: Za oelo leto 12 fld., za pol leta 6 fld., za četrt leta 3 fld.. za en mesec 1 fld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 fld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr.
Karočnino in oznanila (inserate) prejema »pravništvo in ekspedicija v »Katol. Tiskarni"
Vodnikove ulice št. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. VredniStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, iivzemsi nedelje in praznike, ob '/,6. uri popoludne.
t^tev. 205.
V Ljubljani, v četrtek 7. septembra 1893.
Imetnik XXI.
Verska šola na poljskem katoliškem shodu.
V	državnem zboru Poljaki o verski šoli navadno niso hoteli se določno izreči. Slišali so se pač posamični glasi, da je verska šola potrebna, ali vendar je bilo precej dvomljivo, če je poljski klub za versko šolo. Uprav ravnodušnost Poljakov v tej stvari je precej kriva, da se še ni sklenil zakon o verski šoli.
Pa tudi pri Poljakih se v tem oziru obrača na bolje. To se je posebno pokazalo na katol. shodu. Tega shoda se je udeležilo veliko število državnih in deželnih poslancev, lahko rečemo, udeležil se ga je cvet poljskega razumništva, prvi poljski učenjaki s predsednikom poljske akademije znanosti na čelu.
V	šolskem odseku katoliškega shoda se je stavila cela vrsta praktičnih nasvetov, kako naj se postavi vtgoja mladine bolj na versko podlago. Raz-govarjalo se je o ljudskih, srednjih in velikih šolah. Tako se je sklenilo, delati na to, da se na vseučiliščih v Krakovu in Lvovu vpeljeta stolici za kla-sično-krščansko modroslovje in da bi učiteljski kan-didatje za srednje šole morali obiskovati ta predavanja. Ta sklep je jako važen. Da je mej sedanjimi omikanci tako malo verskega prepričanja, temu je mnogo to krivo, da se na velikih šolah pač predavajo razui brezverski filozofi in poleg tega prirodo-znanstvo z raznih veri nasprotnih stališč, krščanska filozofija se pa zanemarja. Vpeljana krščanska filozofija bo v veliko korist pravi izobraženosti, še le prav poživila bode gojenje tudi druzih znanstev. S tem, da dobimo krščanski izobraženih srednješolskih učiteljev, dobimo krščanske srednje šole in učiteljišča, na katerih bodo profesorji tako rekoč podpirali delo katehetovo, ne pa ga razdirali, kakor se eedaj žal večkrat zgodi. Iz tacih učiteljišč pa dobimo
dobrih krščanskih učiteljev, kateri bodo krščanski vzgajali mladino.
Iz povedanega je razvidno, da je ta sklep ga-liškega katoliškega shoda jako velicega pomena za krščansko vzgojo in je želeti, da se tudi kmalu izvede. Delati bode pa treba na to, da se vpeljejo stoliee za klasično-krščansko filozofijo ne le na ga-liških vseučiliščih, temveč tudi ua drugih, in da ta predavanja morajo pohajati vsi, ki mislijo kedaj poučevati mladino v avstrijskih srednjih šolah.
Gledč na ljudsko šolo je katoliški shod sklenil nastopno resolucijo:
„Katoliški shod v Krakovu se v soglasju z vsem katoliškim svetom izreka za načelo, da šola sploh, zlasti pa ljudska šola za katoliške otroke mora biti katoliška, to se pravi
1.	da morajo imeti katoliški otroci svoje, od druzih veroizpovedanj ločene šole;
2.	da morajo imeti izključno katoliške učitelje;
3.	da se na teh šolah predavajo vsi predmeti z ozirom na katoliške resniee;
4.	da je katoliška etika podlaga vsem sredstvom, s katerimi se vpliva na srca in s katerimi se nravno vzgaja.
Zatorej je katoliški shod tega prepričanja, da se šolski zakon iz leta 1868 mora bistveno premeniti."
Ta resolucija nam kaže, da nismo le slovenski klerikalci nezadovoljni s sedanjo novodobno šolo, temveč tudi vsi pravi avstrijski katoliki so tega mnenja, da se mora šola postaviti bolj na versko podlago. Šolsko vprašanje je tudi glavni znak, po katerem najložje ločiš pravega katolika od liberalca. Kdor ti bode zagotavljal, da je sedanja šola že dobra, da je že dovolj verska, tisti je pristen liberalec, naj se dela še tako dobrega katolika. Ni-karte mu torej zaupati. Povrnite cerkvi pravice v šoli, dajte šoli zopet katoliški značaj, to je klic vseh pravih katolikov v Avstriji.
Shoda v Novem Mestu.
Z Dolenjskega, 5. septembra.
Slovenska liberalna stranka igra zadnji čas kaj žalostno viogo. Ogenj za katoliške ideje, ki razvnema če dalje bolj srca slovenska in se razširja jaderno na vse strani, da sčisti in poživi ves narod, preti ugonobiti našim naprednjakom ves njih napredek. Ni torej čuda, da bijejo „plat zvona" v svojih stol-pih-gl&silih in tekajo gasit na vse strani, kjer vspla-pola kak plamen katoliško-narodne zavesti. »Rodoljub" naj pogasi, kar zaneti »Domoljub", »Primorec" s tovarišem naj zbriše, kar začrta »Primorski list", Svetčev banket je stavil meje ognju, katerega je zanetil slovenski katoliški shod in zadnji Suklje-jev volilni shod v Novem Mestu naj vsaj nekoliko potlači veličtstni vspeh dolenjskega katol. shoda.
Sploh moramo reči, da se ta žalostna Mefistova vloga našim liberalcem doslej ni še nikoli prav spo-nesla, toda tako ponesrečilo se jim ni še kmalu, kakor z zadnjim Sukljejevim volilnim shodom.
»Slovenec" je že povedal, da je bil ta shod nekak Svetčev banket v minijaturi, in »Narod" je ft /ad priznal in potrdil. Toda, ako je napredna gospoda novomeška res to nameravala s tem shodom, zaklicali mora, videč, kako okorno se je vse vršilo in kako malo vspeha je bilo, da, zaječati mara: »O jerum, o jerum!" Ker »Narod" tako proslavlja ta shod, da bi človek mislil, vse Novo Mesto je padlo pred Sukljejem na kolena, treba je vendar le vso stvar nekoliko pojasniti.
»Narod" piše o mnogih vzklikih med govorom, med poročilom gospoda poslanca Šukljeja, češ, da je bilo »burno odobravanje", »živahna veselost", »burno pritrjevanje" itd. O kaki »burni" pohvali med govorom se pač ne more govoriti, ker le sem ter tje je kdo kaj zaklical, in še tedaj je prišel ta klic navadno iz onih krogov, kjer so sedeli mladi
LISTEK
t Adolf Harmel.
Od kranjsko-goriške meje 5. sep.
Tedaj tudi Ti, dragi Adolf! tudi Ti si moral pasti pod neizprosno smrtno koso! V najlepših letih, ko si prav za prav še-le živeti začel; zdaj, ko bi bil ravno začel vživati sad svojega truda, po tako kratkem bivanju med zvesto Ti udanimi farani in srčno Te ljubečimi sobrati na Krasu I Ti, kakor Te je po pravici imenoval slavnostni govornik: dika goriške nadškofije, Ti uzor vestnega duhovnika, Ti ponos komenske dekanije in fare, Ti srčno ljubljeni naš sobrat in prijatelj, Ti veselje svoje zdaj tako užaljene rodbine! Zakaj si moral pasti, pasti tako zgodaj, pasti ravno zdaj, ko skoraj misliti ne moremo, kako Te bomo pogrešili, ko tacih — le redkih značajev in močij — tako krvavo potrebujemo? O Rog, Tvoja pota so nezapopadljiva; uklonimo se Ti, m roko Tvojo poljubljamo tudi zdaj, ko nas tepeš 1
Kdorkoli je osebno poznal preč. gosp. Adolfa Harmela, dekana in župnika v prijaznem Komnu na Krasu, skoraj bi ne mogel verjeti, da ga nam je neizprosna smrt tako naglo pobrala. Čvrst in trden, kakor je bil, prehladil se je bil pred nekoliko tedni
in vsa skrb in strežba njegove blage rodbine, ves trud raznih zdravnikov ni mogel več preprečiti neusmiljene smrti. Z Bogom spravljen, udan v njegovo sv. voljo izdihnil je v soboto dne 2. sept po 1. uri popolnoči svojo blago dušo.
Komenci so mu napravili v pondeljek, 4. t. m. tako veličasten pogreb, da tacega v Komnu gotovo še nihče ne pomni. Ne omenjam prekrasnih, mnogoštevilnih vencev, ne ginljivih žalostink pred fa-rovžem, v cerkvi in na pokopališču; pač pa, da je ljudstva ves čas se kar trlo okoli mrtvaškega odra, dokler je na njem ležal blagi umrli. Od blizu in daleč vrelo je ljudstvo vkup, še celo več daljnih Šebreljcev, kjer je pokojni poprej menda 18 let bil ljubljeni jim župnik, se ni strašilo težav in dolge poti, in kakor hitro so zvedeli pretužno vest, vzdignili so se, hodili peš popoldne in celo noč, da so le še mogli skazati nepozabnemu duhovnemu očeta zadnjo čast.
Žalostnega sprevoda udeležilo se je vse, kar je moglo. Učitelji in učiteljice s šolsko mladino, vsa uradništva v polni paradi, vse meščanstvo in mnogo ljudij iz obširne dekanije. Duhovnikov od blizu in daleč našteli smo 33. Dr. Sedej, eden najboljših prijateljev umrlega, prišel je na telegrafično poročilo eelo z Dunaja. Zastopana po duhovnikih ni bila le goriška ntdškofija, ampak tudi sosedna ljubljanska in tržaška. Tužno slavnost vodil je ter imel veliko
črno sv. mašo in primeren cerkven govor preč. g. vodja dr. Gabrijevčič iz Gorice, maševali pa so zanj med cerkvenimi opravili še štirje duhovniki. Ze pred farovžem, predno so mrliča vzdignili, slišalo se je splošno ihtenje in glasni jok, ker ni povsem prenehalo ne med sprevodom, ne med cerkvenimi opravili, kar se je pa še zlasti javljalo med izbornim govorom. Tu niso jokali le otroci in ženske, ampak vsi, vsi od kraja, možaki in ženstvo, svetni in duhovniki.
Že je bila ura skoraj ena popoldne, ko smo ga na sredi lepega komenskega pokopališča poleg velikega sv. križa položili k mirnemu počitku ter se s solzami v očeh in žalostjo v srcu poslovili od ne-pozabljivega gosp. Adolfa in mu voščili večni mir in pokoj ter nebeško luč.
Oddahni se torej, predragi, nepozabni mi prijatelj in duhovski sobrat, oddahni se od zemeljskega truda, vsaj v življenju nisi poznal oddihljeja! — Neumorno bilo je namreč njegovo delovanje razven duhovniških opravil še zlasti za cerkveno in drugo pošteno petje že v goriškem semenišču, kjer je on že kot bogoslovec in pevovodja toliko storil v tej lepi in prijetni stroki. Kjerkoli je on pozneje deloval, bodisi v Cirknem, kjer je več let kapelanoval, bodisi v goratih Sebreljah, kjer je bil 13 let nepozabni župnik, bodisi tu v Komnu, kjer je bil nekako 4 leta župnik in dekan, povsod je zapustil za
gospodje uradniki. Pač pa se je razlegal na nekatere zlasti Slančeve debele opazke prav homeričen smeh. Izmed meščanov jih je le malo pritrjevalo g. poslancu, a celo izmed teh je jeden pozneje povedal, da ni nič razumel, kaj je g. Šukije povedal. Najbolj žalostno-smešno pa je bilo koncem govora, ko je na vprašanje: »Ali mi zaupate?", bilo par trenotkov vse tiho; še le potem je sprožil nekdo nekaj ploskanja.
Ko je na katoliškem shodu g. župnik Babnik stavil slično vprašanje, bil je vspeh precej drugačen! Kako neki bi mogli trezni volilci pritrjevati takemu poročilu, v katerem le kratko omenja svoje deželno- in državnozborsko delovanje, velika večina govora pa je golo klevetanje konservativni stranki ?
Za g. Šukljejem je govoril dr. Slane; videlo se mu je, da tu je v svojem elementu, ko se gre zoper »klerikalno gardo". Toda malo učinka so zgubile njegove besede zato, ker je svoj govor bolj lomil, nego govoril. Čutilo se je tudi, da se je mnogim zdela marsikaka njegova beseda »predebela". Nekdo, ki ni iz naše stranke, se je izrazil: »Ko bi le ta molčal, pa bi bilo vse dobro!" Svoje advokatske narave ni mogel zakriti; nazval je namreč svoje poslušalce »gospodje porotniki!", kar je vzbudilo splošno veselost. Se večjo živahnost je provzro-čil med somišljeniki, ko je rekel: »Jaz dobro poznam kmeta!" Cule so se mnoge opazke; nekdo je rahlo dostavil: »Kmet pa tebe še bolj!" Tako se je vil govor dalje tako dolgo, da je g. doktor jel celo prorokovati: »V prihodnjem deželnem zboru bo že praska," dejal je. »Tavčar bo skrbel za dobre šla-gerje, Kersnik mu bo pa sekundiral." Zdi se, da g. doktor komaj čaka na to. Po njegovem mnenju je deželni zbor le »za hec". Zal, da tudi on ni v zbornici; potem bi imeli v njej celi kvartet, v katerem bi prevzel on .kontra-bas!" Ako pa dr. Tavčar res le zato hodi v zbornico, da daje »šlagarje", prosimo ga vsaj, da povč prihodnjič kaj novega, pikantnega, ne pa to, kar je bilo že stokrat prežvečeno. Isto bi svetovali g. Šukljeju. Pokaže naj, da ima res »veliko dobro rejenih možgan" vsaj s tem, da »klerikalizem" pobija s kakimi novimi »šlagerji", ker dosedanji so že vsi obrabljeni in brez vspeha. O sekundiranju g. Kersnika pa nima pravice govoriti samo dr. Slane, ampak tudi kmetski volilci kamniškega okraja in zato smo radovedni, kakšen bode konec tega sekundiranja.
Kolikokrat bote, g. posl. Šukije še prišli na dan s frazo o vladohlepju klerikalizma, o svojih poklonih verskemu čutu, o svoji defensivi itd.? Kar ste lani 27. sept. v dež. zbornici skuhali, to ste tu pogreli; za »svetovno omiko" je to skoro premalo! Pričakovali bi kaj svežega.
Ne zdi se nam vredno zavračati natolcevanja o klerikalnem vladohlepju. Lani je pisal v »Slovencu" o tem neki ligaš doslovno: »Ko dobimo odločno katoliške može lajike.....takrat stopi spet duhovščina slovenska z branika katoliškega v javnosti bolj v ozadje ter se bode razvijala v ožjem krogu bogoslovne vede. Dokler pa so v nevarnosti katoliška
seboj neizbrisni sled svoje vneme iu požrtovalne delavnosti v umetnem petju. Kako rad pa je tudi sam zapel v cerkvi ali primerni družbi, in kako krasno je donel njegov mogočni in vendar tako mili bas, to vedo še celo njegovi sovrstniki iz ljubljanske gimnazije pred 25 in več leti. Sad njegovega truda so izborni pevski zbori v Cirknem in v Šebreljah, tudi tu v Komnu in drugod.
Imel je pa prezgodaj umrli tudi nekaj nenavadno prikupljivega nad seboj, ter je bil vsled svoje ljubeznive prijaznosti in gostoljubnosti, vsled svojega značajnega in postavnega občevanja povsod nenavadno priljubljen, kjerkoli se je pokazal. In po-kazal se je rad, če je bilo komu s tem mogoče narediti uslugo. Ni se bal ne truda, ne težavnih potov, ne oddaljenosti; to vemo še prav dobro njegovi stari prijatelji, ki smo po 5 ali še več ur oddaljeni se vendar šteli sosede, in se v gotovih prilikah po zares kozjih potih s težavo peš obiskavali. Dan sv. Ivana v šebreljski podružnici nam gotovo ne pride iz spomina. Pač blaženi časi!
In Ti si se tedaj zdaj ločil od nas? Zapustil si nas, žalibog, mnogo prezgodaj. Toda iz spomina, iz srca Te ne zgubimo nikdar, kakor Te gotovo tudi Tvoji farani tako naglo pozabili ne bodo. Po človeško soditi mislili smo vsi, da boš v svoji častni službi še leta in leta deloval ter užival sad svojega truda, katerega se od nastopa službe nisi ne strašil,
načela, pa ne izpusti vajetov iz rok v politiki — tudi če bi imelo priti do kulturnega boja. Takrat in le takrat še le, tedaj, ko bo katoliška zavest pro-bujena, umakne ee duhovščina spet bolj nazaj v ožji krog sv. cerkve, kakor se je umaknila tudi takrat, ko je narodno zavest probudila in je bilo lajikov dovolj, da so prijeli vajeti v roke in stali na braniku domovine. Koder pa narodna zavest še spi ali vsaj ni še vstala, tam pa vidimo duhovnika slovenskega še zmirom na čelu in ga bodemo videli, ker duhovniki sami po svojem poklicu najbolje vedo, kake cene je narodna zavest, kakor vedo še bolj, kake cene je katoliška zavest."
Da je vaša priljubljena in premleta fraza o „ver-skem čutu" gola nesmisel, dokazal vam je »Slovenec" že opetovano. Kakšna je vaša defensiva, pokazali ste uprav na istem shodu, kjer ste se ž njo ponašali. Na dolenjskem katoliškem shodu ni nikdo niti besedice črhnil o vas, niti besedice »liberalec", vi pa ste se zaleteli kakor zdražen sršen v kat. shod in v nekatere govornike. Je-li to defensiva? Ako nimate drugih dokazov proti kat. shodu, kakor le ciničen svoj posmeh, drznil bi se dvomiti o »velikosti vaših rejenih možgan". Sploh pa s takim cinizmom pri nas ne bote veliko opravili; poskušajte se ž njim med svojci; dr. Slane vam bo dal zato gotovo častni diplom.
Ob boben svojega rodoljubja tudi ni bilo treba brenkati nam nasproti. Svoje rodoljubje razkazujte in prodajajte tistim, s katerimi koketirate, to povejte zlasti dr. Tavčarju, ki vas je svoje dni tako nelju-beznivo božal, sicer vas ne bo rad sprejel v svoj krog!
Ko je končno g. Šukije zopet izpregovoril, videlo se mu je, da je v nemali zadregi zaradi Slančeve želje, naj se približa dr. Tavčarju in Kersniku. Bekel je le, da hoče delovati s Tavčarjem tudi za one ideje, ki sta jih gojila še v mladosti (kako oprezno in skrivnostno!); a ž njim vred iti v ogenj zoper vlado zdi se mu skoro nevarno. Ako se on in dr. Tavčar preveč zbližata, trčila bi se tako, da bi bil prehud »karambol".
Ni čuda, da tudi ta sklep ni žel posebne pohvale. Ker je bilo premalo ploskanja, zaropotal je pristni boben mestne godbe, ki je takoj zaigrala z vso silo, tako da se je človek nehote spomnil na tisto Vošnjakovo geslo: »Le bobnajmo, bomo že kaj pribobnali!" Pri dol. kat. shodu je »Narod" pogrešal godbo in ples. Ta nedostatek so pri Šukljejevem volilnem shodu v toliko popravili, da jih je godba vedrila, ker se menda sami niso dosti mogli; petja in plesa pa tudi tukaj ni bilo.
»Slovenec" je sicer poročal, da je bilo kakih 80 poslušalcev pri shodu, med njimi do 10 meščanov. To je »Narod" precej zbodlo, in naštel nam je kar po imenu ne 10 meščanov, temveč celih — 14! Resnici na ljubo moramo povedati, da je bilo VBeh poslušalcev komaj nekaj nad 50, z muzikanti vred pa nekaj nad 70. Toda bili so tudi taki meščani prisotni, ki se nikakor ne strinjajo z gosp. Šukljejem. Prvi »Slovenčev" poročevalec je štel le
ne branil, kateri trud pa je imel ugoden vspeh že dozdaj, za kar Ti bo gotovo tudi v materijelnem oziru moral vedeti zahvalo Tvoj, zdaj še neznani naslednik. Pa naše misli niso se uresničile. V sredi dela poklical Te je Gospod, upamo: na plačilo. Počivaj torej v miru, zlata duša! Našo veliko žalost pa naj lajša tolažilna resnica, izražena v Tvoji zadnji nagrobnici:
„Blagor mu, kateri v Gospodu zaspi, V slavi nebeški se tam prebudi."
Pismi.
Spisal Svatopluk Čech; poslovenil J. Barte.
Dva davno znana in stara prijatelja iz raznih stranij naše dežele, zadržavajoč se s svojimi opravili v glavnem mestu, sešla sta se slučajno zvečer v gostilnici.
Oba prijatelja razgrela sta se ugodno s spomini iz šolskih let, nu, morda tudi nekoliko z izvrstno hmelovino. V pogovoru opisal je drug drugemu okolico svojega bivališča. Prijatelj iz Hrastja opisoval je krasne in velike gojzde svojega kraja in pa množino kosmate in pernate zverine, s katero je blagoslovljen njegov kraj.
Kolega iz Potočja hvalil se je pa z množino velikih, krasnih ribnikov in pa z bogatstvom raznovrstnih rib, s katerimi se odlikuje drugače jedno-lična pokrajina njegovega prebivališča.
one meščane, ki so prišli res govor poslušat, ne pa tiste, ki so došli še-le po Šukljejevem govora golaš jest in vrček piva izpiti a so potem takoj zopet odšli. Ako je pa »Narodov" dopisnik videl pri shodu tudi kaj takih, ki niso bili zraven, našteje naj natančno tudi te!
Ker je videl gospod dopisnik vse pomnoženo, slišal je tudi »burno" odobravanje. Temu pritrjujemo tudi mi, ako med pritrjevalee računi tudi — oblastni boben; sicer pa, ker je slišal gospod dopisnik celo take reči, katerih ni bilo, slišal bo menda kmalu tudi, kako trava raste. Ker pa je ta gospod toliko slišal, čuditi se moramo, da je popolno preslišal v Slančevem govoru nekaj značilnih besed. Najbrž so se celo njemu zdele prekosmate, da jih ni objavil. Menda je to tisto, kar očita »Narodov" dopisnik, da je »Slovenec" krivo poročal, in končno pohlevno vpraša: »Čemu to?" Zakaj neki? Ker se je to govorilo; seveda se to s »svetovno oliko" prav lepo ne strinja!
Seveda je koncem govora gospod župan izrekel gospodu poslancu zaupnico in izrekel željo, naj deluje na narodno-napredni podlagi (NB. isti župan, ki je pri katol. shodu zahvalil se v imenu mesta za govore in želel mnogo vspeha!). Ta zaupnica pa je kaj nezaupljiva, skovana le od »njegovih" ; a treba pomisliti, da so še druge vrste ljudje v mestu in da gosp. Šukije ni le novomeški poslanec.
Ako je gospod poslanec naposled ta svoj shod nekoliko preudaril in tudi pomislil nekoliko nazaj, kako drugače Bta se gledala tukaj z dr. Slancem pred par leti, navdati ga mora nek nenavaden čut; misliti si mora: »Tempora mutantur et nos mlitamur in illis", ter zraven vzdihniti: „0, quae mutatio rerum!"
Le še ta prošnja! Ako osnujete v prihodnje še kak tak shod, dajte mu svoje pravo ime. Naš shod se je nazval katol. shod, vi bi morali nazvati svojega »napredni ali liberalni shod". Ako ste možje, ni treba nadevati si krinke. V boju si glejmo iz oči v oči I
Politični pregled.
V Ljubljani, 7. septembra.
Državni »bor bode jeseni zboroval le kratek čas. Dne 10. decembra se snidejo že deželni zbori. Državni zbor bode do tedaj rešil budgetni provizorij in pa dovolil vojaške novince. Da se bode budget pravočasno rešil, na to tudi v vladnih krogih več ne mislijo. Tako imenovano okrajšano postopanje se je popolnoma izjalovilo.
Spomin kraljevega reskripta dne 17. septembra 1871. V več krajih na Češkem se nameravajo velike slavnosti prirediti v spomin kraljevega reskripta iz 1871. leta, s katerim je vladar priznal češko državno pravo. Da se ta spomin proslavlja, to misel so sprožili Mladočehi. Kdor ve vso tedanjo zgodovino, ve pač, da imajo Mladočehi najmanj povoda za to slavje. Zgodovinsko plemstvo
--------------------Sg
Prijatelju iz Hrastja se je izmaknilo, da so mu ribe zel6 priljubljena jed. Kolega iz Potočja se je precej izrazil, da misli, da ne bode razžalil prijatelja, če mu pošlje skromni darček v podobi poštene ščuke in krasnega irapa. Njegov drug je sicer odklanjal, kolikor je bilo možno, tako veliki dar, nu, oni ni prenehal siliti, dokler ni kolega iz Hrastja sprejel njegove prijateljske obljube, sicer molče, vendar s hvaležnim pogledom.
Razgovarjala sta še o drugih stvarčh, a naposled sta odšla iz gostilnice v jako prisrčnem stanju. Na ulici ponovil je še jedenkrat prijatelj iz Potočja svojo obljubo, da mu pošlje v nekih dnčh ščuko in krapa. Objemši se bratsko in poljubivii se, razšla sta se vsak na svoje stanovanje.
Prijatelj iz Hrastja veselil se je po svoji vrnitvi iz Prage resnično na obljubljene ribe. Obljuba ko-legova bila je preveč slovesna, da bi jo smatral za prazno frazo. Imel je precčj podlage za sladkosne-deža, a ribe so spadale v resnici med njegove naj-milejše prigrizke. Njegovo lice sijalo je že nekoliko dnij v nadi dobrega zalogajčka, a gospa njegova proučavala je že kuharsko knjigo, da bi na najdo-stojnejši način počastila soprogove ljubimce.
Ali vesela nada se je začela kaliti, in oglaševala se je vedHO bolj misel, da drug iz Potočja morda vendar spada med premnoge ljudi naše brez-značajne dobe, kateri radi in mnogo obetajo, a malo
in pa Staročehi so bili ir.poslovali to priznanje državnega prava. Mladočehi so pa tedaj začenjali smešiti češko državno pravo po svojih glasilih in posebna napadati Henrika Clama-Martinica, ki se je najodločneje potegoval za to prave.
Mladočehi. Ne le Masaryk, temvtč tudi nekateri skrajni radikalci utegnejo še delati sitnosti dr. Gregru in tovarišem. Njih glasilo „Neodvislost" se spodtika nad tem, da se Mladočehi tako malo zmenijo za tiste, ki so jih v Pragi poslednji čas zaprli. Ta list očita mladočeškim vodjam, da bi se radi otresli vsake odgovornosti za demonstracije. Ko bi bili mladočeški listi opozarjali na to, kako demonstrante zapirajo, bi utegnil kdo misliti, da so ž njimi sporazumljeni in tega se boje opozicijski radikalci. — Ta list tako pokaže, da Mladočehi niso tako odločna stranka, kakor se radi delajo in se močno bojd, da bi pri vladi ne prišli v zamero. Stvar pa s tem najbrž ne bode še končana. Z* tem listom tiči še kak poslanec, ki bi utegnil biti toli brezoziren, da vso stvar spravi v klubu ali celo v zbornici v razgovor, da le prisili druge Mladočehe, da se bodo morali o tej stvari izreči. To bi bilo za mnoge jako neprijetno.
Kršianskosocijalni shodi na severnem Češkem. Nemškim liberalcem in socijalnim demokratom ni nič kaj po volji, da so krščanski socijalisti začeli sklicavati shode po severnem Češkem. Dosedaj so bili že trije taki shodi. V Ustju, kjer je govoril knez Lobkowic, se je shod mirno zvršil. V Liberci so pa socijalni demokratje s kričanjem shod razguali. V Warnsdorfu se pa jim ni to posrečilo, pač pa so po govoru dr. Luegerja mnogi so-cijalnodemokratični govorniki se naravnost potegovali za žide in tako potrdili, da socijalne demokrate podpirajo židje, da s tem škodujejo krščanstvu. Napadali so cerkev in duhovščino, hvalili novodobno šolo in liberalcem peli slavo, ki so jim tako dobro šolo preskrbeli. Dr. Luegerja izpeljavam, kako židovski kapital zatira delavce, se niso upali ugovarjati, izgovarjajoč se, da se z govornikom nc morejo prepirati, ker je študiral visoke šole. Krščanskim socijalistom so očitali, da tudi niso za delavce, ali niso vedeli povedati druzega v dokaz, da krščanski socijalisti niso bili za praznovanje dnč 1. maja.
ScliOnerer. To ime se zopet pogosteje imenuje. Na Dunaju je poslanec Hauck odložil svoj mandat in nekateri ljudje delajo že za Schouererja. Ze vladni listi se boje, da bi ne bil voljen in pišejo, da bi s tem volilci pokazali, da so otresli vse avstri-janstvo. Za Schouererja so nemškonarodni protise-mitje. Krščanska katoliška stranka ne mara za Schouererja, ker je večkrat pokazal svoje Avstriji nasprotno mišljenje. Izvolitev Schonererjevo vlada lahko prepreči. Porabi naj svoj vpliv za krščanske socija-liste. Ce bode pa vlada podpirala liberalce, je pa prav lahko mogoče, da naposled pride Schonerer v zbor. Liberalci niso prava stranka za boj proti nemškonarodnim protisemitom. S podpiranjem liberalizma se tirajo ljudje v nemškonarodno protise-mitski tabor. Od vlade je torej v veliki meri odvisno,
izvršb. Ono nekoliko dnij, katere je prijatelj opredelil, da pošlje, spremenilo se je v tedne, in obljubljeni darovi nahajali so se še vedno v Bog vč katerem ribniku v Potočju.
Kolega iz Hrastja se je pa vendar trudil, ohraniti vero v čistost prijateljevega značaja, in ga je izpričeval s tem, da je morda pozabil na dano obljubo. Da bi osvežil njegov spomin, napisal mu je naposled pismo, katero je v glavnem obsezalo to le: Ze dolgo se ni zabaval tako, kot na prijateljskem večeru v glavnem mestu; vsaka besedica njiju tedanjega razgovora ostala mu je živo v spominu in mu budi v srcu blage glase iz preteklih, zlatih dnij. Zeli ostati s starim prijateljem v starem, osvežujo* čem vezu, in predlaga, da bi si kolikor mogoče večkrat medsebojno dopisovala.
S Potočja prišel je odgovor, pisan z ravno tako prisrčnostjo, predlog o dopisovanju bil je veselo sprejet, — ali o ščuku in krapu ni bilo niti duha, niti sluha.
Iu potem sta se oba ta vodožilca predstavljala v fantaziji prijatelja iz Hrastja vedno bolj laskavo, le vera v izvršenje prijateljeve obljube pešala je od dne do dnč bolj. V sledečem listu napravil je že dosti jasen naskok na nezdrave kraje, obdane od mnogo vode, kar ga je, spomnivši se bližajoče kolere, zel6 skrbelo za zdravje prijatelja v Potočju, — ali tudi ta naskok bil je brez vspeha.
bode li Schfinerer kedaj v državuem zboru zastopal prestolnico države Duuaj.
Pravica do dela. Ze H smarck je jeden pot se izrazil, da imajo delavci pravico do dela. T* beseda pa sega jako daleč in mnogi socijalni demokratje našli so takoj, da je vod« na njih mlin. Posebno v Švici so jeli delovati ua to, da se to za-kouito pripozna. V kratkem bode ljudsko glasovanje o tem. Mi ne vemo, kako se Švicarji odločijo. Stvari sami na sebi se ne da ugovarjati, ali če se to načelo vsprejme, bode država imela včasih težave. Dolžna bode ljudem dela preskrbeti, ako ga ne bodo imeli. Tukaj se ne bode več zahtevalo podpore za tiste,, ki so brez dela, temveč dela, naj se vzame kjerkoli. Tako postaue država v velikem obsegu delodajatelj, in baš to pa hotč socialni demokratje, ki so po svojem programu za to, da se vsa podjetja podržavijo. Pa še nekaj druzega mislijo socijalisti s tem doseči, skrajšanje delavnega časa. Država bode morala gledati, da ne zmanjka dela, zato bode pa morala delati na to, da se skrajša čas za delo. Priznati moramo, da socijalisti dobro vedo, kaj delajo.
Volitve na Francoskem. Republikanci pridobili so pri volitvah na Francoskem kacih 90 mandatov. Tako ugodnega vspeha niti sani niso pričakovali. Vladni listi se nadejajo, da bode v novi zbornici trdna vladna večina, ki bode štela najmanj 850 poslancev. To je pa še vendar jako dvomljivo, ker natančneje novih poslancev nobeden ne pozna.
Cerkveni letopis. Drobne novice.
Božja pot v La Saletti. Od leta 1871 sčm vedno romajo verni Francozi v La Saletto k Materi Božji zaradi čudežne prikazni in ukaza pa-stircema Maksiminu in Melaniji dne 19. sept. 1846 — molit za spreobrnenje Francoske. Romarji ostanejo vselej po nekaj dnij tam in opravijo duhovne vaje v ta namen, da bi najstarejša hči cerkvena zopet v svoji celoti vrnila se materi svoji r sveti naročaj.
Kapucini telefonisti. Righi je tele-fonično združen z Lucernom in zveza gre skozi Kloesterle, kapucinski samostan. Kapucini upravljajo telefon; zraven so si pa sami ustanovili me-teorologično postajo, oskrbljeno z vsemi znanstvenimi sredstvi, menda v dokaz, da se cerkev protivi znanosti.
Angleška se je posvetila nedavno presveti Devici in svetemu apostolu Petru. Sv. Oče so to misel sprožili in tudi skrbeli, da se je izvedla. Naročili so, da je vsak škof v svoji škofiji izdal pastirski list v tej zadevi; sv. Petra dau pa so se zbrali cele Angleške škofje, duhovniki in odposlanci ljudstva v westminslerski stolnici in kardinal Vauhan je slovesno izročil angleško zemljo varstvu božje Kraljice in prvega papeža.
Lep vzgled. V Trevouiu na Francoskem se je zavezalo 500 delavčev v nekako katoliško združenje. Vsak nosi všit križec na prsih; dolžnosti so:
Tedaj je pa prijel prijatelj pero v tretje in napisal je te-le vrstice:
„Mili prijatelj!
Vsak Tvoj dopis deluje na mene kot svež veterček na popotnika, kateri koraka v zaduhlem, pustem kraju, brez senčnatega zelenja in hladilnih vod. Društveue razmere v našem kraju so take, da je težko misliti nfinje. Treba bi bilo ne-kakove bistre ščuke, katera bi napravila nekoliko življenja v tem mrtvem, gnjilem ribniku. Nu, in nas jeden — kaj zamore storiti? Ce noče, da pade v povsod nastavljene mreže, mora zapirati svojo belo v najbolj tajno notrinjo in molčati, kakor — krap.
In če razven tega še vidiš, kako razni ne-poštenjakoviči in sebiradi lovč v tej luži, kako nasajajo na svoje grde trnke lokave vade in sip-ljejo strupena trovila med lahkoverni, nerazumni narod: če vse to vidiš, nu, potem bi res moral imeti ribjo kri, da ti ne bi vskipela v sveti jezi.
Vendar pomoči ni. Nam ne preostaja drugega, nego truditi se, da bi mladina bila bolje vzgojena , da bi iz teh mlak izplavala v bistrejše, jasnejše vode, in izbegnila vsem zanjkam in trnkom.
Ker nimam tukaj primernega društva, zabavljam se v prostih urah z godbo in branjem. Berem posebno politične liste, v njih so mi naj-
vsak dan molijo tri „Ceščena si Marija", vsaj jedenkrat na mesec gredč k pridigi iu pri vseh procesijah sv. R. T. so pričujoči.
Nadopat benediktincev.
Sv. Oče so izdali nedavno neko novo benediktinskega ruda tičočo se naredbo, ki bode brezdvomno izvMireduo vplivala ua bodoči razvitek iu delovanje tega starega, častitljivega in velezaslužnega reda. Dosedaj so imeli namreč posamezni samostani, ki pa so drug od drugega neodfisui, svoje ravno tako neodvisne opate. Da bi se mej posamezne opatije uvela neka ožja zveza, se je tekom časa več samostanov združilo v eno kongregacijo, ki je dobila svojega velikega opata. To združenje je vsikdar podpirala rimska stolica, zlasti pa sedanji sv. Oče, ki so vse opatije po vsem svetu združili v več kongre-gacijah. In da bi vse te razne kongregacije kolikor mogoče edinstveno postopale, ukrenili so sveti Oče, posvetovavši se poprej t velikimi opati, da se postavi na čelo vsemu benediktinskemu redu — nadopat (praopat), latinski Abbas-Primas, ki bode prilično to, kar so ..generali" drugih redov. Stanoval bode v Rimu t veličastnem kolegiju sv. Anzelma, kateri se je začel pred par leti zidati na Aventinskem griču. Nadopat bo ob enem tudi glavar ali opit imenovauega kolegija sv. Anzelma. Za prvega nadopata so imenovali sv. Oče preč. o. Hildebranda de Hemptinue-a iz beu-ronske kongregacije. V prihodnje pa se bodo nad-opati volili po velikih opatijah za dobo 12 let.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 7. septembra.
(Dolenjske železnice.) Ker je ljubljansko-kočevska proga — z malo izjemo — do cela dodelana in ta promet v popolnoma vrejenem stanju, otfori se vsled tega že ta mesec in sicer zadnje dni, oziroma k o dojde semkaj trgovinski minister markiBaquehe m. Začetni načrt vožnega reda med Ljubljano in Kočevjem, v kolikor je ta zdaj določen, bode v kratkem razglašen. Za danes omenimo mimogrede le toliko o vožnem redu samem, da bode n. pr. poštni vlak odhajal it Ljubljane ob 6. uri 7 min. tjutraj in došel v Kočevje okolu 9. ure; odhajal pa iz Kočevja ob 4. uri 42 m. popoldne in dohajal v Ljubljano ob 7. uri tvečer, drugi poštni vlak odhajal bo iz Ljubljane zvečer in 6e vračal iz Kočevja v jutro itd., — definitivnega o tem pa za zdaj še ni moč javljati.
(Delitev daril konjerejcem t Kamniku) dnč 6. septembra t. 1. Prejeli so darila: A. za žrebetne kobile: 1. Matevž Mušič iz Terzina 35 gld.; 2. Alojzij Kralj iz Loke 20 gld.; 3. Mat. Jež iz Bukovce 15 gld.; 4. Ant. Plahuta iz Lahovč 15 gld.; 5. Mih. Zmerz-likar iz Kosez 15 gld.; 6. Franc Grad it Beričevega državno srebrno svetinjo; 7. Primož Keršič iz Men-geša državno srebrno svetinjo. — B. Za tri- in štiriletne obrejene kobile: 1. Franc Spruk iz Tujnic 25 gld.; 2. Dioniz Cajhen iz Depelevasi 20 gld,;
bolj povšeči feuilletoni dr. Ribe. Nu, razven tega me vsa ta naša politika jezi, zdi se mi, da bi vsemu našemu narodnemu življenju dobro došla ona ščuka, katere sem že gori omenil.
V vseh svojih nadlogah in skrbeh tolažim se jedino s tem, da sem zdrav kot riba. Želim si le, da bi mogel pomnožiti svojo skromno pla-čico tako, kot je pomuožil v sv. pismu Kristus onih pet hlebčkov in dve ribici.
Nu, zdaj moram odložiti pero. Svečica do-goreva, v hiši vse spi, in polnoč je blizu. Zunaj sveti mesec kot ribje ok6, a krog rimske ceste trepeta nebroj zvezdic, kot zlatih iker, — znaš, da nimam pesniške nadarjenosti, pa mi bodeš rad oprostil te malo nerodne pesniške primere.
Zdravstvuj 1
Veseii se Tvojemu novemu listu in Te srčno pozdravlja Tvoj stari prijatelj
A. Borštnik.
NB. Nimaš-li morda Ribičeve knjige: .Prvi preporoditelji našega naroda" ? Moral bi jo pregledati zaradi nekaterih dat."
Malo dnij kasneje dobil je učitelj v Hrastju pošiljko iz Potočja, v kateri so bile razven krasne ščuke in debeljušastega krapa tudi sledeče vrstice: „Mili prijatelj I
Sprejmi skromen primerek potoške vodne faune, katerega sem ti obljubil pri našem nepo-
3. Jakob Skok iz Pristave 15 gld.; 4. Franc Kecelj iz D.-ptilev&si državno srebrno svetinjo; 5 Andrej Mejač ii Kaplevasi državno srebrno svetinjo. — C. Za d.o- iu jednoletna žrebice: 1. Franc lvonšek iz Trojan 10 gld.; 2. baron I/chtenberg iz Jabl pri Trzinu 10 gld. (odstopil denarno dar.io v koritt kmetskemu kouierejcu, ter vzel 1« državno svetinjo in diplomo); 3. Mih. Zmrzlikar iz Kozes dižavno srebrno svetinjo: 4. Jan. Urb iz Vopovij državno srebrno svetiujo; 5 Jan Ogrinc iz Domžal državno srebrno svetinjo.
(Pri volitvi v deželni zbor goriški) izvolili so goriški trgi Boleč, Kobarid, Tolmin, Kanal iu Ajdovščina namesto pokojnega Jos. Ivančiča za deželnega poslanca Alfreda grofa Coroniui-ja, s 129 glasovi proti G.
(Odličen gost.) Pripeljal se je s poštnim vlakom včeraj popoldne sloveči ruski profesor dr. Ba u d o u i u de Courteuey, katerega sliko in kratek životopis je prinesel v 3. št. let. I. „Dom in Svet". Bil je dalje časa na potovanju po Italiji, Rez ji in mej beneškimi Slovenci iu idaj se vrača skozi Ljubljano v svoje službeno mesto Derpt.
(Nesreča.) V Kronberku pri Gorici zgodila se je velika nesreča. V ponedeljek pripeljal je cerkovnik med drugim blagom tudi nekaj kilo smodnika iz Gorice za cerkveni shod. Voz ustavi pred hišo ter spravlja pripeljano blago; v istem času se približa vozu neki 161etui mladenič z žveplenkami ue zmeneč se svarilnih besed cerkovnikovoga 13Ietnega sina. Ko pritakne žveplenko, se smodnik užge in močno opeče oba dečka. Pripeljali so ju v bolnišnico, kjer je 16letui nagajivec za opeklinami kmalu umrl, cerkovnikov sin pa je v smrtni nevarnosti.
(Dražba sv. Mohora.) Po zadnjem izkazu v „Slovencu" je s števrlom letošnjih udov »Družbe sv. Mohora" v primeri z lanskim tako le:
goriška nadškofija........+ 95
krška škofija .........+ 30
lavautinska škofija........— 1027
ljubljanska škofija........+ 155
tržaška škofija.........+ 237
sekovska škofija........7
somboteljska škofija.......— 22
zagrebška nadškofija ....... + 3
senjska škofija.........-f- 20
poreška škofi:a.........+ 22
videmska škofija........-f- 18
razni kraji......'..'..+ 18
Amerikanci........ . . -f- 139
Skupaj . — 305 Tedaj 305 udov manj nego lani. Razven v lavan-tinski in v somboteljski škofiji kaže se prirastek povsodi, če tudi bolj skromen.
(Iz Suliorja) Vam poročam nastopno novico. V nedeljo, dne 27. avgusta bil je re3 slovesen dan za vso suhorsko župnijo. Po osemmesečnem truda-polnem in vestnem delovanju gospoda Franca Ce-šarka, ki je bil le začasno nastavljen v Suhoru, dobila je župnija zopet svojega duhovnega pastirja.
Novi gospod župnik č. g. Peter Ogrin bil je slovesno vmeščen v nedeljo 27. avg. Že poprejšnji din popoludne b lo je slišati nenavadno slovesno potrka-vanje in pokanje topičev. Drugo jutro opravil je novi gospod župnik slovesno sv. mašo s pridige. Popoludne 8/42 zbrala t>e jo vsa šolska mladina s svojo zastavo pod vodstvom svijega vrlega učitelja gosp. Frančiška Kende, pred jako okrašenim župui-kovim poslopjem. Muogo naroda ju tudi prišlo skupaj pozdravit svojega novega pastirja. Jako ganljivo je bilo videti može iu žene, mladenče iu dekleta v s . o j i narodni, sneženo beli obleki. Tu se še kaže, da do njih še ni prišel oni vse presnavljajoči faktor — moda!
(Na TržašLi cesti) gradijo ravnokar po obeh straneh hodnika tik Čaškove vile asfaltov tlak. — Temelj za novo hišo gospe Tauzher-Zhubrove za nunskim vrtom je tudi že izkopan in se je te dni pričelo z gradnjo.
(Za kratek čas.) Siuočni „Narod" piše: »Nedoslednost v servilizmu: Naše škofovsko glasilo usojamo su v vsi ponižnosti opozarjati na sledečo nedoslednost: Kakor znano, »Slovenec" vse škofe vsaj domače, tudi v tretji osebi „onika". Prevzvišeni so šli, so prišli, so blagovolili itd. Tudi v sinočni številki poroča, „da so se prevzvišeni nadvladika goriški odpeljali na vizitacijo v Fur-lanijo". Nič napačen ta „pluralis maiestaticus", posebno za take urednike, ki še nimajo rudečega ko-larja. Ali doslednosti pogrešamo 1 V isti sinočni številki namreč piše »Slovenec" pod zaglavjem „Z Reke", da je sv. Oče poslal, pokazal, da bi moral papež itd. To pa vender ne gre in mi sodimo po svoji framazonski pameti, da toliko časti, kakor kateremu koli in zlasti n. pr. ljubljanskemu g. knezoškofu, gre pač tudi sv. Očetu. Pa brez zamere!" — Res, kratka ta framazonska pamet, ki tako brez potrebe smeši sama sebe!
(Posojilnic) je bilo lani na Slovenskem 54, mej temi 13 na Kranjskem, 20 na Štajerskem, 14 na Koroškem in 7 na Primorskem. Prometa so imele za 13,326.676 gld., članov 26.643 in 482.649 gld. v deležih. Hranilnih vlog so imele za 6,191.145 gld., posojil za 6,115.902 gld., čistega dobička pa 72.017 gld.
(Gosp. Harmelu v spomin. — Šola.) Iz O i r k n a: Vsa cerkljanska fara žaluje za ranjkim g. Harmelom. Saj se še spominjajo župljani onih časov, ko je bival mej njimi vrli nepozabni gospod kot kapelan. Vedno vnet za čast in slavo božjo in za blagor žup-Ijanov, delal in trudil se je neumorno. Ves čas, od novembra 1870 do maja 1875, bila je dolga vrsta neutrudnega, vspešnega delovanja v dušni iu telesni blagor ljubljeuih Cerkljanov. V cerkvi in zunaj cerkve bil je res: vsem vse. Da bi bil povikšal slovesno službo božjo, trudil se je, kot poseben prijatelj godbe in petja, da je navduševal iu vežbal sam mlade moči za lepo cerkveno petje. Iu sad njegovega truda in potu je zares izvrstno iz-vežbani tukajšnji cecilijanski zbor.
zabljivem pogovoru v glavnem mestu; zakasnenje laskavo oprosti zato, ker sem čakal na lov v naših ribnikih, kateri je nastal še le te dni.
Kar pišeš o žalostnih vaših razmerah, moral bi z malimi spremembami ponavljati tudi jaz o našem kraju. Tudi v našem reviru je mnogo škodljivih zverij, od katerih bi marsikateri primerek vzel na muho, če ne bi bilo lovsko tatin-stvo za nas take nevarno. Dasiravno sem zelo oprezen, vendar imam tukaj mnogo sovražnikov, a kakor znaš, — mnogo psov je zajčeva smrt.
Še za mojega prihoda v Potočje bilo je tukaj družinsko življenje v lepem cvetu; vendar prišlo je nekoliko divjih mrjascev in uničili so nadejni sad.
Kaj, da počnemo? Življenje, kakor je, je drugačno, kakor si ga slika mladinska sanjarija. Kupujemo si svoje bodoče zvanje, kot zajce v vreči. Ko sem bil neizkušen mladi zajček, videl sem v bodočem stauu sime svetle strani; zdaj spoznam, da ima on bede in nadloge več kot preveč. Vendar tolažim se s tem, da vršim zaslužno delo, saj tudi drugim ne letajo nobenemu pečene prepelice v usta.
Da si vedno zdrav, me zelo raduje. Jaz zaduji čas nisem nič kaj zdrav; bojim se, da ne dobim putike. Drugače sem bil na nogah, kot jelen. Da, kje je mladostna krepčinal Starostne slabine orna-tajo že okrog nas svoje mreže, zaDjka starosti
nam je vedno za petami, in kar najedenkrat stopil bode pred nas kruti lovec, smrt, da s sigurnim strelom konča svoj preganjajoči plen.
Nil, zato imam veselje s svojimi otroci. Vsi so zdravi iu skočni. Najstarejša, Ančica, je dekletce brdko iu hitra kot srna, a mlajši skačejo veselo okrog nas kot prepeličice. Pulijo mi baš sedaj peto iz rok in pokazujejo na voz, kateri že čaka pred hišo. Pojdem z družinico v okrožno mesto. Tamkaj vendar vzdržuje nekoliko mdž malo bolj živahno društvenost; med njimi odlikujejo se posebno svetnik Zverina, lekarnik Jelen in zdravnik dr. Jerebica. Danes bode tamkaj mala zabava, pri kateri bode sodeloval tudi odlični gost iz glavnega mesta, nekakov gospod Sljuka. Seveda, meni bi bil milejši onakov večer, kakoršnega sva sprovela skupaj tedaj v glavnem mestu.
Veselim se od srca Tvojemu novemu listu in Te v dubu objamem
Tvoj verni prijatelj B. Potočnik.
NB. Ribičevo knjigo sem nekomu posodil; pošljem Ti jo za nekoliko dnij. Ne bi-li mi mogel v odmeno posoditi Turgenjeve aLovčeve zapiske"?"
Ni znauo, če je prijatelj iz Hrastja precej razumel to pismo, kakor je razumel njegovo njegov kolega iz Potočja.
Ustanovi! je pa tukaj tudi prevažuo podružnico s v. Cirila in Metoda. Da, z jedno besedo: bil je res duhovnik, kojemu je bilo toliko pri srcu naše ljudstvo. A delal je zdnj v prvi vrati, da je spopolui v nravuokti in mu neskrunjeno ohrani slavno dedščino: sv. vero. Naj Ti stavijo, dragi rajnki, drugi mrzle kamenite spomenike, naša srca naj Ti bodo živ pomnik. Iz njih bodo puhtele za Te iskrene molitve tja gor' nad zvezde. Tvoj spomiu živel bo v naših srcih do poznih rodov! — Šolsko leto pričelo se je pri nas v soboto, 2. septembra. Ob 8. uri bila je sv. maša za šolsko mladež. Pred sv. mašo: „Pridi sv. Duh!" Bog blagoslovi novo šolsko leto!
(Najstarejši aktivni duhovnik v ljubljanski škofiji) je — odkar je šel župnik planinski nad Vipavo, č. g. Nakus v pokoj, — znani historik in pisatelj, č. g. Valentin Sežun, nadžupnik v Dobrepolju pri Vel. Liščah, ki šteje zdaj 83 let.
(Nevi zvonovi) bili so posvečeni danes pri tukajšnjem dvornem zvonarju g. A. S a m a s s i za razne kraje Kranjske in sosednjih dežela. Med diu-gimi bil je posvečen zvon za farno cerkev S v. V i d a v dekauiji Šmartin pri Slovenjem Gradcu na Štajerskem (teža 730 klgr.), za njeno podružnico Sv. R u p e r t a (teža 375 5 klgr.), dalje za podružnico na Grosupljem, fare šmarijske pod Ljubljano (teža 727 klgr), potem za podružnico v Brestu pri Ljubljani, fare ižanske (teža 231-5 klgr.), in za podružnico Sv. Kolomana v fari G r e b i n j na Koroškem (teža 51 5 klgr.), in za podružnico v C e r a h , fare Žininj v Istri, 2 zvona (teža 60 in 37 klgr.).
(Zagrajanje hudournikov.) Sredi druzega tedna pridu tehnični kouzulent c. kr. poljedelskega ministerstva gosp. Elvard Markus v Postojino, da z deželnim inženerjem Hraskim in c. kr. gozdno-tehničnim oddelkom za zagrajanje hudournikov preiskuje, kako bi ^e zagradile vode v Vipavski dolini.
(Planike.) V Logu pod Pred'lom se posebno pečajo s planikami. Sade jih in prodajajo Primorcem, Rezijancem tako, da 60 vlansko leto več tisočakov spravili zanje. Prodajajo se koš po 4, 5 ali še več goldinarjev. Največ jih gre na Nemško.
(Šempaški tabor) se je odložil, ker je zaradi preteče kolere namestništvo prepovedalo vse javne slavnosti, pri kater h se zbira več ljudstva.
(V Vavti vasi pri Novem Mestu) prenovila se bosta po prizadevanju ondotnega g. župnika Ant. Korbiča farna cerkev in zvonik.
(Gozdov) je na Kranjskem 442.309 hektarov, ki se tako-le razdeli na politične okraje: Ljubljansko mesto ima 84, ljubljanska okolica 40.095, kranjski politični okraj 51.874, radovljiški 52.032, postojinski 23.008, logaški 65.007, litijski 35 821, krški 44.105, kamniški 29.232, novomeški 45.075, kočevski okraj 43 115 in črnomeljski 12.864 hektarov.
(Šolske razmere v Reki.) Poroča se nam: S 1. septembrom so se pri na3 zopet odprle šole. Mladina vrč viinje, kakor frčd čebele iz panja ob roju. Milo dene človeku, ko gleda, kako tukajšnje šole odtujejo naše otroke. Naši mali ue slišijo nikdar v šoli jezika, katerega jih je mati učila in v katerem so tolikrat kramljali igraje se. Cel6 krščanski nauk se morajo učiti v tujem jeziku. Le v dveh šolah se ga učč v hrvaščini. Ti šoli pa niste v Reki, nego samo v reškem teritoriju. Ta teritorij je omejen na severu in vzhodu od reke Rečine, ua jugu od morja, a na zahodu od Oislajtanije. Reško ozemlje je tedaj precčj veliko. Ves hrib nad Reko tja do Kastve pripada Reki. Na Drenovem in pa v Kozanah, tedaj zunaj Reke, je vsaj krščanski nank hrvaški, drugo je se vse laško. V mestu Reki je pa vse v tujem jeziku. V Reki je štiriraz-redna deška mažarska šola, šestrazredna dekliška mažarska šola. Letos so odprli še jedno dvorazredno mažarsko šolo. Vse druge reške šole so laške. Na mažarski gimnaziji je v nižjih štirih razredih laščina predmetni jezik, na štirih višjih raztedih pa mažar-ščina. Edina hrvaška šola v mestu je hrvatska gimnazija, a še ta je samo od danes do jutri. Take so tedaj naše mestne šole. Dasi je naših otrok več kakor laških (mažarskih je že tako malo), ni za njih hrvaške šole. Saj pri krščanskem nauku bi se lahko za našo mladino vpeljal hrvaški jezik, ko bi se kdo zanj potegoval, a ni ga poklicanega moža, ki bi imel pogum, da bi to izvedel. Tužno za nas! Sad teh reških šol že zori. Veliko je družin, v katerih stariši razumejo hrvaško, a otroci govore samo laški Kakor morajo govoriti v šoli, tako govori tudi ' doma. In stariši so toliko nespametni, da raje go-
tovč z otroei tuj jezik nego hrvatski. Ker otrok govori laško doma in v šoli, pozabi popolnoma materini jezik in ko odraste, smatra se Lahom. Tako bo nam veliko mladine izneveri. Nas je vedno manj, Lahov zmirom več. Temu se mora v oko priti. A kako ? Najprej je neobhodno potrebno, da se ustanovi za naše ljudstvo hrvaški list na verski podlagi za nizko ceno. Naši ga bodo radi podpirali in pridno brali. V tem bomo spravili iz hrvatskih hiš in Btanovanj ničvredne laške liste. Taico bode precej zaprečeno poitalijančevanje. S listu bode treba sta-rišem na srce polagati, naj ne pošiljajo prostovoljno svojih otrok v laške šole, še manj pa v mažarske. Tu mislimo posebno one stariše, ki stanujejo zunaj Beke, a otroke pošiljajo v reške šole. Za one otroke pa, ki živč v Reki in morajo obiskavati laške šole, naj osnuje »Družba sv. Cirila in Metoda za Istrijo" čim prej v Beki hrvatsko šolo. Za nas ni zdaj nikjer večje nevarnosti, kakor v Reki. Tukaj bi bilo treba tedaj najprej kaj storiti, da se nam mladina ne peitalijanči. Ako bode pa tako dalje šlo, bomo vse zgubili z lastnim zadolženjem. Kolika odgovornost nas bode radi tega čakala. Mi radi vidimo, ako se uči naša mladina tudi drugih jezikov, a ne smemo nikdar puščati, da bi se naša mladež po-tujčevala, da bi iz hrvaške mladine nastajal laški, a še manj mažarski naraščaj.
Društva.
(Vdovsko učiteljsko društvo) je imelo občni zbor v torek 5. t. m. v drugi mestni deški šoli. Po sv. maši v mestni farni cerkvi se je zbralo precejšnje število učiteljev, udov in neudov v telovadnici omenjene šole. Ob nenavzočnosti društvenega predsednika dr. Ant. Jarca je otvoril sejo umirovljeni vodja I. mestne ljudske šole, g. Andrej Praprotnik, ter srčno pozdravil navzoče, ter omenil, zakaj da on predseduje. Poročilo blagajni-kovo in tainikovo nam pove, da šteje društvo sedaj 103 ude. Pristopilo jih je letos 7, odpadla sta pa dva. Jeden teh, ker je zamudil obrok vplačevanja molče po § 10. društvenih pravil. Vdov in sirot je bilo podpiranih 10, ki so dobile vsega skupaj 1150 gld. Prihodkov je imelo društvo 3227 gld. 1 kr., a troškov 3007 gld. 26 kr. Ostanka v bla-gajnici je bilo koncem avgusta 312 gld. 87 kr. V hranilničnih knjižicah je bilo 4943 gld. 84 kr., v privatnih dolžnih pismih pri učiteljih 573 gld., vsega skupaj tedaj 5829 gld. 71 kr. Premoženja je prirastlo 531 gld. 36 kr. V ODligacijah je bilo nominalne vrednosti 45.750 gld., kakor lanskega leta, ker letos se niso kupovale obligacije. Po daljšem razgovoru se sklene, gledati na to, da se bodo obligacije premenile v kronino veljavo, ki se ima potem plodonosno naložiti. V nekem slučaju se sklene, ravnati z udom, ki zamuja vplačevanje, strogo po društvenih pravilih. Tudi zastran nekaterih drugih udov, ki so letnino na dolgu, naroča se tajniku, da jih v prihodnjič več ne šteje za ude. Društvu to ni na škodo, ako se učitelji nočejo udeležiti koristi, kojo društvo ponuja. Tajniku se priznd za pisarno navadna nagrada 30 gld. in za izredno poslovanje še 15 gld. Dvoje prošenj za izredno podporo se od- j zvečer. — Vstopnina prostovoljna, kloni. Ker je občni zbor sklepčen, ako je navzoča ; le četrtina društvenikov, a učiteljev-udov je bilo le j 23, izostala je volitev in ukrenilo po § 24., ki do- j loča, da v takem slučaju opravlja dosedanji odbor društvena opravila do občnega zbora prihodnjega j leta, ki pa je potem sklepčen brez ozira ua število pričujočih. Odbor sestoji sedaj iz: dr. Ant. Jarca, predsednika; Andreja Praprotnika, podpredsednika; Mateja Močnika, blagajnika; Jožefa Cepudra, tajnika^ V odboru pa so še: Borštnik Janez, Cenčič Jernejf Stegnar Feliks, Tomšič Ivan in Žumer Andrej.
(Podružnica sv. Cirila in Metoda ter bralno društvo v Doliču.) Iz Dolih tik s v. Florijana: Precej skriti Dolič, obdan od visokih gor&, skoro zaprt vnanjemu Bvetu, kako visoko se je dvignil 27. avgusta, ko je v svoji sredini zbiral narodnjake domače, pa tudi tuje. Prihajali so od vseh stranij, iz Šaleške doline, kakor velecenjena rodbina J. Vošnjaka, iz St. Ilja, iz Vitanja itd. Prekrasno ozaljšan dom g. Vivoda pa je živo kazal, kje naj bo njih cilj. Slovenjegraška podružnica sv. Cirila in Metoda je namreč tu imela svoj shod, pa tudi mlado »bralno društvo" je slovesno praznovalo svoje otvorjenje. Velečast. g. M. Fideršek pozdravi s prisrčno besedo zbrano ljudstvo, na to razpravlja v daljnem mičnem govoru, kako potrebna je katoliška šola, ki je bojišče, na katerem se ima odločiti, ali naj ohrani človeška družba krščanski značaj, ali ne. V njej se človek izobražuje, a če je glava še tako učena in prebrisana, vendar nima prave vrednosti in cene, ako ni oblaženo in dobro odgojeno tudi njegovo srce. In če stariši zanemarjajo svojo dolžnost do otrok, naj bi šola skrbela. da nadomesti, kar so stariši opustili, da popravi, kar so spridili, da otroke vžgč za dobro in sveto, da njih srca zopet pridobi za Boga. Na vse to bo ozira družba sv. Cirila in Metoda. Zdaj padč za njo tudi veliko kron in šaleški pevski zbor prekrasno zadoni. — Pa tudi mlado »bralno društvo"
stopi pri tej priliki na dan. Velečast. gosp. župnik poudarja preveliko korist tega društva, ki bo celi fari gotovo le v duševni in gmotni blagor. Zdaj nastopi stud. med. g. F. Jankovič, ki v izbornih in jedernatih besedah navdušuje mladež, naj se z veseljem poprime prebiranja knjig in časopisov, naj se nikdar ne sramuje svojega materinega jezika, vedno pa se poteguje za svoje pravice. — Pač veselo je videti, kako se tu za društvo zanima lepo število vrlih mladeničev. Prav je tako I Ponos boste celi fari, postali boste razumni gospodarji in vneti Slovenci! — Vrstile so se potem razne napitnice z milodonečim, prekrasnim petjem. In gotovo je vsakdo na napitnico, ki je veljala pevcem, pa tudi gosp. Vivodu za njegovo skrb in požrtvovalnost, radostno zaklical: »Bog Vas živi!" — Tako je minul veseli večer.
(Bralno društvo mokronoško) priredi dne 10. t. m., združeno s podružnico sv. Cirila in Metoda za Mokronog in okolico na korist družbe sv. Cirila in Metoda veselico v prostorih gostilne »Pri lipi" s sledečim vsporedom: 1. Nedved: »Slovan na dan", poje mešani zbor. 2. Nedved: »Ko gledam ti v oči", čveterospev. 3. Deklamacije šolskih otrok. 4. Koeijančič: »Sirota", sopran s sprem-ljevanjem moškega zbora. 5. »Nemški ne znajo". Veseloigra v jednem dejanju. 6. V. Parma: »Eno devo le bom ljubil", čveterospev. 7. Vilhar: »Na goro", duet s spremljevanjem glasovirja (pojeta go-spici Povše in Pleskovič). 8. Vilhar: »Nezakonska mati", samospev s spremljevanjem glasovirja (poje g. Bavnikar). 9. Cveteroročna igra ua glasovirju (igrata gospica Cirar in gospod Lozej). 10. Vilhar: »Kada mi zwiezda", samospev s snreraljevanjem glasovirja (poje gospica Povše). 11. Vihar: »Po jezeru", mešani zbor. 12. Prosta zabava. Začetek točno ob 7. uri. Vstopnina za ude po 20 kr. Nad-plačila se hvaležno vsprejme. K obilni udeležbi vabi najuljudneje	odbor.
(Vabilo na koncert,) katerega prirede metliški tamburaši s prijaznim sodelovanjem . nekaterih dam in gospodov v nedeljo dne 10. septembra t. 1. na korist revni mladiui metliške šole. j — Vspored: 1. Smetana-E. Burdych: Koračnica iz opere .Prodana nevesta", svira moški tamburiški zbor. 2. F. S. Vilhar: »Slovenac i Hrvat", moški zbor. 3. L. van Beethoveu: »Sonate parthčtique", op. 13 ( c-mol, grave, allegro di molto e con brio.) Igra na klavirju gosp. M. Guštin. 4. M. Vilhar-E. Gangi: »Po jezeru", svira ženski tamburaški zbor. 5. Fr. Kiicken: »Barcarola", dvospev za sopran in alt s spremljevanjem klavirja, pojeti gospa K. Guštin in gospica M. Megušar. 6. I. pl. Zajc-M. pl. Farkaš: »Bože živi", svira moški tamburaški zbor. 7. F. Stegnar: »Spev srce nam dviga", mešani ! osmerospev. 8. Prolog, govori g. E. Gangi. 9. E.
Gangi: »Pri viuu", svira moški tamburaški zbor. ; 10. A. Hajdrih: »Cerkvica", moški čveterospev. 11. F. S. Vilhar: »V tihem mraku", fantazija za klavir, igra g. M. Guštin. 12. Dr. G. Ipavec-A. Schwab : ' »Mrak", svira ženski tamburaški zbor. 13. M. Vilhar: „Srcu", solospev za bariton s spremljevanjem klavirja, poje g. Ivo Nikolič. 14. P. H. Sattner: »Studeučku", ženski zbor. 15. I. pl. Zajc-M. pl'. Farkaš: »Frankopanka", svira moški tamburaški zbor. 15. A. Neoved: »Ljubezen in pomlad", moški i zbor. 17. D. Jenko-E. Burdych: »Naprej", svira moški tamburaški zbor. — Začetek ob 1/18. uri
Metliški tamburaši.
I
ji
iiriiiiiuiiiniiiimniiaiiiiiiiiuiiiiuuiiiiinnnHiuiimuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinininni
Spominjajte se
.katoliškega sklada'
ob raznih prilikah!
London, 6. septembra. V gorenji zbornici je predlagal prvi lord admiralitete, lord Spencer, da se začne drugo branje irske predloge. Poživljal je zbornico, da naj predloge ne odkloni. Sedaj je priložnost, da se Ircem kaj dovoli, ker je povsod mir, tudi na Irskem. Če zbornica zavrže predlog, pahne narod irski v obupanje in zadela jo bode velika odgovornost. — Vojvoda Devon-shirski predlaga, da se predloga zavrže.
London, 6. septembra. Zaradi pomanjkanja premoga bodo delarne in tovarne mid-landske železniške družbe zaprte slednji teden od srede do ponedeljka. S tem je prizadetih 7000 delavcev.
London, 7. septembra. V Grimsbyju jih je petnajst na novo zbolelo za kolero. V Hullu sta dva zbolela, jeden umrl.
Pontypridd, 7. septembra. Štrajk v južnem Walesu je končan.
Leeds, 7. septembra. Iz Farnleya se poroča o velicih izgredih štrajkovcev, pre-| tepli so premogovskega ravnatelja in ranili | še jedno drugo osebo. Boje se izgredov v 1 mnogih selih derbijshirskih, nottighamskih i in yorkshirskih. Vojaki in policija so se ! odposlali v te kraje. Skrajkujoči napali so j premogovnik v Wathu. Zažgali so vsa po-• slopja in skušali zažgati še jame. Deset oseb j so zaprli.
Vanoouverski otoki, 6. septembra. Nadvojvoda avstrijski Ferdinand Este je po mirni vožnji prišel semkaj. On in njegovi spremljevalci so zdravi.
Umrli so:
5.	septembra. Ivana Kramaršič, slikarjeva žena, 43 let, Rožne ulice 11, jetika. — Marija Pajk, kuharica, 43 let, Kravja dolina 11, ocdema pulm.
6.	septembra. Peter Thoman, kamnoseški mojster, 31 let, ; Dunajska cesta 19, vnetje pluč. — Rozalija Prager, zasebnica, J 62 let, Ulice na Grad 3, jetika — Marija Likovič, kajžarjeva
hči, 10 let, Ilovca 37, skrlatica.
Tuj cI.
5. septembra.
Pri Malidu: dr. Husenbaum s soprogo, in Stein iz Prage. — Hertler, zasebnica; Jeller, inžener; Schaffer s hčerjo iz Gradca. — Loy s hčerjo; Bedel, zasebnik, iz Kočevja. — Kabn, Božič, trgovca, iz Maribora. — Devetak iz Kobarida.
—	Pamer, Robba, Basolini, Klar, Tomšič, Sebotz, pl. Albori iz Trsta. — Mailiinder iz Beljaka. — Cyvin, Gorlach s soprogo, Jahoda, Barieh, Berger, Braun z Dunaja. — Kramer z Dolenje Vasi. — Šafer iz Dupelj. — Kliment iz Brna. — Lahn iz Berolina. — Šukije iz St. Jurja. -- Vetrich s soprogo iz Bolzana. — Werners iz Kolonije. — Mayr iz Zagreba. — Vitez Maravich iz Pulja. — dr. Micula iz Zadra.
Pri Slonu: Liebel, Appei, Griinwald in Leskovic z Dunaja. — Janežič, Moller, David Moller s soprogo, in Pineberle iz Trsta. — pl. Franken iz Kranja. — pl. Mayer, Khardec iz Gradca. — Krainz iz Ilir. Bistrice. — \Vanisch s hčerjo iz Šopronja. — Neuroth iz Žatca. — Hiebl s soprogo iz Prage.
—	Pischer iz Budimpešte. — Huber od Sv. Lucije. — Moline iz Tržiča.
Pri avstrijskem cain: Sing iz Gradca. — Well iz Nemčije. — Nučič iz Trsta.
Pri bavarskem dvoru: Presslini s sinom iz Trsta.— Congalir iz Celovca. — Schauer iz Poljan.
Pri Juinem kolodvoru: dr. Nowotny z Dunaja. — Weingattl, Pichler, Princ, Mehi iz Gradca. — Bertelič s soprogo iz Dupelj. — Fink iz Hartberga. — Beloda z Dunaja.
Vremensko »poročilo.
uiumniiuuiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiBiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiituiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiniiiiii
Telegrami.
Budimpešta, 6. septembra. V poslednjih 24 urah jih je v 12 komitatih 44 zbolelo, 24 pa umrlo za kolero.
Upsala, 6. septembra. Švedska cerkev in vseučilišče v Upsali proslavljala sta v ponedeljek tristoletnico zbora v Upsali. Prišli so semkaj kralj s tremi sinovi, veliki vojvoda saksonsko-weimarski in kraljevič danski. Iz vse Švedske je prišlo mnogo ljudij. Sprevod iz ministrov, profesorjev, dijakov, uradnikov in državnih poslancev se je pomikal po ulicah v katedralo, kjer je nadškof imel propoved.
Amsterdam, 7. septembra. Na Nizozemskem jih je zadnje dni sedem zbolelo za kolero, dva pa umrla.
a rt q	Cas	Stanje		Veter	Vreme	Mokrine na 24 ur v mm
opazovanja		zrftkomera v mm	toplomera po Celzija			
6	7. u. zjut. 2. u. pop. 9. h. zveč.	~T58l 7367 736 9	9-0 220 154	brezv. si. jzap. si. zap.	megla jasno jasno	000
Srednja temperatura lS^o", za 0'3° pod normalom
Tržne cene v Ljubljani
dne 6. septembra.
. ..- -	gl.|kr.				kr.|
Pšeni -a. m. st. . . .	7,	80	Speh povojen, kgr. .	_	66
Rež.....	6	—	Surovo maslo, „	—	85
Ječmen, „ ...	6	—	Jajce, jedno »	—	2,
Oves, „ ...	6	30	Mleko, liter ....	—	10,
Ajda.....	8	60	Goveje meso, kgr. .	—	(H
Proso, „ ...	5	—	Telečje » » .	—	50
Koruza, „ ...	5	80	Svinjsko » » .	—	60
Krompir, „ ...	3	—	Koštrunovo „ » .	—	36
Leča, hktl. . . .	12	—		—	3b|
Grah, „ ...	12	—		—	IS
Fižol, „ . . .	10	—	Seno, 100 kgr. . .	8	20
Maslo, kgr. .	1	08	Slama, » » . .	2	14,
Mast, „ .	—	70	Drva trda. 4 k«b. mtr.	6	m
bpeh svež, „		62	» mehka, „	4	80"
Zahvala.
Za po tooi poškodovane v studeniški župniji so darovali:
Č. g. dr. Andrej Karlin, profesor v Ljubljani, gld. 5 — ; č. g. Ivan Karlin, župnik v Smledniku, 5-—; č g. Franjo Košir, kapelan v Smledniku, 2 — ; č. g. Franjo Boncelj, administrator v Dražgošah, 2 — ; 5 g Ivan Kobilica, župnik na Černučah 2-— ; g. Ivan Kregar, pasar v Ljubljani B — ; čast. g. Martin Narobe, župnik v Zapogah, 6 —; čast. g. Franjo Schweiger, župnik na Radovici, 10 — ; č. g. Mihael Bogulin, župnik v Ajdovici, 5-—; neimenovan iz Preske 3-— ; čast. g. Ivan Demšar, župnik v St. Vidu pri Vipavi, 10 — ; čast. gosp. Ivan Plevanič, župnik v Soteski, 10 —; župnija v Goričah 3 — ; slavno vredništvo ..Slovenca" 12 — ; skupaj gld. 79 —. Preč. g. dr. Jurij Sterbenee, dekan v Leskovcu, je obljubil voz pšenice in vso ajdo, kar jo bode pridelal na jedni veliki njivi.
Vsem dobrotnikom naj mili Bog povrne tisočero !
M a Studencu, dne 4. septembra 1893.
K. Lavrlč, župnik.
¥
r ti L#
5
MATIJA HORVAT,
čevljarski mojster, v IJubljani, sv. Petra cesta št. 32,
priporoča se prečast. duhovščini in si. občinstvu v obila naročanja raznovrstnega
:
Ravnokar je izišla:
J^dm^M fare pri Ljubljani".
Opisal
A n t o n Le s j a k ,
kapelan na Dobrovi.
Knjiga ima štiri lepe slike in šteje 172 strani v vel. 8°. Stane broširana 80 kr., kartonirana 90 kr., po pošti 5 kr. več.
Dobiva se v Katoliški Bukvami v Ljubljani in pri pisatelju na Dobrovi (pošta Dobrova).
Ravno tam se dobiva tudi še nekaj zvezkov:
„Stara božja pot na Dobrovi".
Gena IS kr.	448 2-1 ~Z
katera izvršuje ceno. pošteno, iz zanesljivo trpežnega f^i blaga in po zahtevi od najfinejše do najprostejše oblike.	Si 12-8
W Popolna razprodaja
klobukov za gospode
po zdatno znižani ceni;
dalje prodajam radi bližajoče se jeseni mnogo ceneje
kambrikaste in satinaste ženske jopice (pluzne);
kravate, ovratnike, srajoe za hrlbolazoe itd.
Ignacij Žargi
pri nizlci ceni	436 3—3
v LJubljani, sv. Petra cesta it. 4.
Gostilna v Vodnikovih ulicah 4
oddd se pod ugodnimi pogoji.
Natančneje pove J. Činkole. 447 1
dober, skušen odgojitelj, vsprejme le jednega ljudsko-šolskega učenca ali učenko v poduk ln oskrb. —
Pisma naj se pošiljajo z naslovom : A. Januschowsky, Lehrer in Maria-Taferl, Post Marbach a./d. Donan, N. 0. 442 3-2
lekarna Trnk6czy-ja
zraven rotovža v Ljubljani prodaja in vsak dan s prvo pošto razpošilja
Marica® kapljice za želodec
zdavno preverjeno in znano zdravilo s čvr stilnim in krepilnim vplivom pri motenem prebavijenju, pri krču v želodcu in zabasanju.
1 steklenica velja 20 kr., 1 tucat 2 gld., 5 tucatov samo 8 gld.	202 22
438 3-2
Oddala se bo po javni minuendni dražbi
zgradba novega lesenega mostu -
čez Poljansko ,,Soro" na okrajni oestl v Puitalu pri Škofjl Laki.
Vsi stroški proračunjeni so na 2650 gld.
Dotični načrti, proračuni, stavbinski pogoji ležali bodo na razgled v mestni pisarni v Skofji Loki do konec meseca septembra t. 1
Javna mlnuendna dražba vršila se bode
(lne 3. oktobra 1.1. dopoldne od 10. do 12. ure
v mestni pisarni v ŠkoQl Loki.
Pismene, postavno kolekovane ponudbe pošljejo naj se na okrajni cestni odbor v Škofji Loki do 2. oktobra t. 1.
Na zavitku naj bode napis ..Ponudba". Priloži naj se jamčevine gorenjega zneska, bodisi v gotovini ali v hranilničnih knjigah.
Ponudnik se mora izrečno izjaviti, da so mu znani vsi stavbinski podatki in da se vteai pogojem brez pridržka podvrže.
Okrajni cestni odbor škofjeloški.
S e 1 o a, dne 31. avgusta 1893.
F. Šliber, načelnih.
Mesto tajnika
pri županstvu občine Loški Potok, pošta Travnik pri Rakeku je razpisano
do due SO. septembra 1893.
Prosilci naj se pismeno oglase pri podpisanem županstvu in naj prilože dokaze svoje zmožnosti.
¥ Saškem Potoku,
dne 2. septembra 1893. 444 3-2	Župan.
Št. 7758.
Razglas.
423 3-3

Izšla je ravnokar kot spomin na obletnico I. slov. katol. shoda brošurica z naslovom:
Resolucije katoliškega shoda.
Praktična meditacija
za obletnico I. slov. katol. shoda,
osobito priporočljiva udeležencem slioda In kot dopolnilo Imejiteljem „Poročila o I. slovenskem katoliškem shodu"'.
Komad stane 20 kr., po pošti 22 krna 10 komadov jeden po vrhu.
Naročila Katol. Tiskarni v Ljubljani, Vodnikove ulice 2.
Deželni odbor kranjski razpisuje pismeno ponudbeno obravnavo glede
zgradbe obeh predmostnih branikov in ramp za inost čez Savo pri Radečah,
okraja krškega, s proračunjenim stavbinskim zneskom 28.000 gld.
Ponudbe naj se vlož^
do 16. septembra 1803 do 12. ure dopoldne.
D.>tični načrti, proračuni, stavbinski pogoji so na razgled pri deželnem stavbinskem uradu v Ljubljani, deželni dvorec, Gosposke ulice št. 2, v navadnih uradnih urah.
Ponudbe naj se oddajo pri vložnem zapisniku deželnega odbora kranjskega ter morajo biti kolekovane iu zapečatene ter imeti napis na zavitku: ,Ponudba za spodnjo stavbo savskega mostu pri Radečah". Priloži naj se jim 5°/„ jamčevina gornjega zneska, bodisi v gotovini, v hranilničnih knjižicah, ali pa v državnih vrednostnih papirjih, ki ne presegajo imenske vrednosti.
Vsak ponudnik se mora izrecno izjaviti, da so mu znani vsi stavbinski podatki in da se pogojem podvrže. Ponudniki naj zapišejo s številkami in z besedo, koliko odstotkov odjenjajo od jednotnih proračunjenih cen, ter naj ponudbi pristavijo kraj in dan in svoj iastnoročni podpis. Deželni odbor si pridržuje pravico, izmed ponudnikov po svojem preudarku izbrati si podjetnika ne glede na to, koliko odstotkov kdo odjenja, ali pa tudi razpisati novo obravnavo.
Od dež. odbora kranjskega.
V Ljubljani, dne 25. avgusta 1893.
D n n a j 8 k a borza.
Dne 7. septembra.
Papirna renta 5%, Id* davka . . . Srebrna renta 5*, 16* davka . . . Zlata renta 4%, davka prosta .... 1% avstrijska kronina renta, 2JO kron . Akcije avstro-ogerske banke, 600 gld. .
Kreditne akcije, 160 gld.......
London, 10 funtov stri.......
Sapoleondor (20 fr.).......
Cesarski cekini.........
Nemških mark 100........
. 97 gld	30 kr.
. 97 .	05 „
. 119 ,	10 .
. 96 .	70 „
. 982 „	
. 33)5 „	25 .
	80 ,
. 9 n	96'/,.
. 5 „	95 „
61 n	60 „
Dni 6. septembra.
Ogerska zlata renta 4*.......
Ogerska kronina renta 4%, 200 kron . . 4* državne srečke 1. 1854., 250 gld. . . 5 * državne srečke 1. 1860.. 100 gld. . .
Državne srečke 1. 1864., 100 gld.....
Zastavna pisma avstr. osr. zem. kred. banke 4 % Zastavna pisma „ „ „ n „ 41/. *
Kreditne srečke, 100 gld.......195
St. Genois srečke. 40 gld.......67
115 gld. 90 kr.
93 147 160 192 98 101
90
75
70 10 25
4% srečke dunajske parobrodne družbe . .	137 gld. —	kr.
Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. . .	18	„	25	„
Rudolfove srečke, 10 gld.......23	,	—	■
Salmove srečke, 40 gld........66	»	—	„
Windischgraezove srečke, 20 gld..........—	—	.
Ljubljanske srečke..................23	.	75	»
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . .	150	.	25	.
Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. st. v.	2875	.	—	.
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . .	105	„	25	„
Papirnih rubeljev 100 ..........130	-	50	•
Nakup ln prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmaojšeza dobitku. Knlantna izvršitev naročil na borzi.
Menjarnična delniška družba
„M E R C V R"
lUfullzeile št. 10 Dunaj, Mariahilferstrasse 74 B.
Sf Pojasnila v vseh gospodarskih in finančnih stvareh,
potem o kursnih vrednostih vseh špekulacijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti afnaloženlh (flavnic.