VESTNIK SOKOLSKE ŽUPE CELJE Leto V. Celje, 1. decembra 1935. Štev. 9. Prvi december Svet/ dan spomina na veliki dan, ko iz robstva vstali bratje so trije, v zaobljubo dali proste si roke, da odslej bodo le kakor eden sam v svitu svobode, ki ne zaide več. Tebi smo služili, Jugoslavija ! Ali smo ljubili te dovolj močno? Ali žrtvovali smo se vsi dovolj? AH je vodila k cilju naša pot? Ali delo naše je rodilo plod? Mi slavimo prvega decembra dan, ki nam dal je, kar nam je najdražja last, domovino našo Jugoslavijo. Naj velika, zdrava, srečna slavna bo, vredna žrtvovanih muk, solza, krvi! Mi Sokoli hočemo samo naprej 1 V čistih bratskih srcih smeli je pogum, nam krepko udarja sokolski korak, ko naproti novim lepim zarjam gre. Cilj samo je eden, ena sama pot. Svobodin PRELOG MILOŠ: Vzgoja sokolske mladine (Iz predavanja na prosvetnem tečaju Sokolske župe Celje.) Bratje, kjer ste se prerili do takega prehodnega oddelka, ki mu pravite naraščaj, bo treba iz njega res napraviti naraščaj dečkov ali deklic od 14. leta naprej, ki spadajo v enote vsaj približno po svojem duševnem in telesnem razvoju. Pravim približno, ker je mentaliteta 14-letnika povsem drugačna od 18-letnika, 6-lefciika od 14-letnika. Pri današnjem naglem razvoju in napredku bomo pa tudi tukaj prej ali slej mislili na tozadevne spremembe. V takem oddelku bo tedaj treba predvsem omejiti prestop v ■naraščaj vsem izpod 14. leta. To pa ni lahko, zlasti še tam, kjer se je razvada že razpasla. Otroci 12., 13. let bi se silno že radi vštevali med odraslejše fante ter dekleta in ne malokdaj se zgodi, da slišimo 12-letnika, da je prevelik, da bi se igral s »Cicibančki« in rajši ne pride več k telovadbi. Kaj je storiti? Če ga pustimo v naraščaj, grešimo proti predpisom, disciplini, izgubljamo v bodoče na avtoriteti. Če mu zabranimo, ne ustrezamo njegovemu stremljenju po udejstvovanju, ki je pri vzgoji važno, kakor sem omenjal pri deci, ga pa tudi izgubimo in z 'njim gotovo nekaj drugov, in tako smo ob letnik, ki bi ga lahko v bodoče prevedli v naraščaj. Ne bi rekel dvakrat, da so taki premladi naraščajniki nadalje tudi vzrok odpada starejšega naraščaja, duševnost 16-, 17-letnih je povsem svoja in mladostnik si išče družbe, ki je primerna njegovi v času spolnega dozorevanja. Zametuje torej razbrzdane, neresne skupine otrok. Da se takim kvarnim vplivom izognemo, je treba poskrbeti že poprej s pravim prosvetnim delom in z že omenjeno neprekinjeno sistematično vzgojo, ki mora biti neizprosna. Dolžnost prosvetnih delavcev in vodnikov je, da mladina, doume Sokolstvo in njega organizacijo. Dalje, da mladino v oddelku tako zaposluje, kakor zahteva princip samo-delavnosti, ki je izvor volje otrok in naraščaja. Poglejmo mladež zunaj telovadišča; malček najde malčke, skupaj presipa-vajo pesek, tekajo, čebljajo, se kregajo itd. Deklice po svojih instinktih pestujejo punčke, kuhajo, perejo; skupina dečkov se zopet zbira okrog generala, da pojde nad sovražnika, starejši zopet iščejo raznih junaških činov, požirajo na debelo knjige največjih pustolovstev, fantazirajo; sanjači sanjajo, iščejo prijateljev itd. Prava pot vzgoje bo torej taka, da boš znal zaposliti gotove duševno sorodne skupine z njim pripravnimi vajami in igrami, moral boš torej biti vzgojitelj — metodik in tako zaposleni deci ne bo prišlo na misel, da bi predčasno hotela iti k starejšemu oddelku, obratno se bo zgodilo, da se bo težko ločila od vodnika in dingov. Vzgoja posameznih letnikov, kakor tudi oddelkov, se mora spopolnjevati, usmerjati se mora po vzgojnih načelih društva, kakršna si je zamislil m uvedel prosvetar. Že sem omenil, da pri mnogih društvih sploh ni naraščaja, posebno na vasi, in mladina je po izstopu iz šole, ko je potrebna še najbolj čuječe roke, prepuščena sama sebi/ Prosvetno delo naše župe se mora usmeriti v to, da to hibo odstrani in izgine oni predsodek, da mladina dela doma ter s tem dovolj telovadi. Kako naj uvedemo vzgojo vsega naroda, če je med leti 14 in 18 'nastala vrzel? V tej zevajoči vrzeli je človek najbolj dovzeten za razne vplive. Da Sokolstvo tu veliko trpi, se lahko prepriča vsako društvo zase, ako pregleda del članstva, ki je šel skozi to vrzel izven vpliva sokolske vzgoje in napravlja našim edinicam samo balast. Razmišljamo sem ali tja, vidimo, da vsaka sokolska edinica mora imeti naraščaj, in bratje prosvetni delavci, smelo trdim, da ga bo tudi imela tekom 2 do 3 let, ako boste šli z vašimi vodniki in vsemi vzgojitelji mladine takoj s pravo sokolsko voljo na delo. Za pridobivanje izvensokolske mladine v naraščaj veljajo v splošnem ista načela, ki sem jih omenil pri deci. Posebno pozornost je pa posvetiti izstopajočim iz šole. Vodnik naraščaja mora skrbeti, da ga bo deca, ki pride v poštev, spoznala že prej, poti za to je dovolj, zlasti na vasi. Vodnik naraščaja tudi nima lahkega dela. V rokah ima ljudi kritične dobe, ta otrok prehaja v mladeniča ali mladeoko. V tej dobi se spreminja duševno in telesno. Važni pojav poleg mnogih je tudi nasprotovanje — upiranje. Do takih posledic lahko pride, če vzgojitelj ne razume duševnosti mladostnika. V tem času pride do nasprotstev z roditelji, 'ne smemo se potem čuditi, če pride še do večjih nasprotstev napram vodnikom. Slab vaditelj, če ta pojav povečuje s svojo nerazsodnostjo! Mnogokrat čuje vzgojitelj od takega mladoletnika trde in drzne besede. Vodnik jih ne sme vzeti take, kot so izgovorjene, pre-motri naj raje mladoletnikovo duševnost in izprevidel bo, da bo mladoletnik znal nepremišljeno dejanje največkrat popraviti. Vzgojitelj naraščaja mora biti torej potrpežljiv in sejati mora med mladino ljubezen. Vzgojitelj postopaj z naraščajem drugače kakor z deco, saj se mladostniki smatrajo že za odrasle, ne pusti jih samevati, nudi jim pa veliko gibanja na prostem! Na kraju dozorevanja je mladina tudi najbolj dovzetna za sprejemanje idej. Izrabimo to priliko in ji nudimo v tem času čim več! To je čas, ko naj spozna naše sokolske velikane, nudimo ji izbralo čtivo, pustimo jim pa tudi istočasno, da se veliko udejstvujejo in v gotovih vprašanjih tudi sami odločujejo! Važno vzgojno sredstvo so mladinski prednjaški zbori, kjer se mladina nekoliko sama vlada in deloma sama vzgaja. Zdi se mi, da bi bilo s tem precej olajšano delo vodnikom naraščaja ra dece, saj mladina sama izbira iz svojih vrst vodnike vrstam za deco in naraščaj. Sama ima vaje v odbojki, smučanju, plavanju, kjer vse bi vodnik pri najboljši volji ne mogel biti vedno .zraven. S tem se zanima mladina za prednjaštvo, obiskuje tečaje in gotovo dobi edinica sčasoma nov dotok prednjakov, ki so v zadnjem času primanjkovali. Tudi dobi mladina smisel organiziranja ivi smisel za organizacije sploh. Pravi uspehi se bodo pokazali črez Ista. Poskusite s takimi mlajšimi predmjaš-kimi zbori, zlasti v večjih društvih vzgajajte naraščaj v tem pravcu! Mladina pripada raznim slojem. Pri deci se na to ni treba ozirati pri vzgoji, drugače je z naraščajem. Potrebe vaške mladine so drugačne od mestne, vsaka izhaja iz drugega okolja. Okolici, ki nas obdaja in sodobnim zahtevam te okolice je treba prilagoditi vzgojo naraščaja. Sokolska vzgoja ne sme biti tedaj šablonska. Kmečka mladež je navezana na rodno hišo. Kmetijstvo ji je življenjska sila. Prosvetno delo mora v mladini to kmečko zavest podpirati. Predočiti ji je treba važnost kmetijstva za človeštvo in še posebno za naš narod, veličino in lepoto prirode, v kateri ji je odmerjeno služiti narodu. Nikakor pa se ne sme s tem pretiravati «na škodo drugih stanov, posebno še intelektualnih. Dostikrat imajo na vasi o izobraženstvu napačne pojme. Sokolstvo je bilo po svoji globoki miselnosti iz-obraže