PoAtno fekoči ractin *tev. 24. St. 13. V (toi-tai, dne 24. marc* 1920. Letnfk III. Izftate v Oorici vsak če- trtek opolHtlne. Velj" do 31. dec. ö L, poi leti 5 L, četrt leta 2*50 L. me- sečna 1 L. za inozemstvo du ,31. deo. :() L. - s\a na- ročifa brc.'i doposlane na- rocniw 5.5 'ie boino o/.i- rali. — Pnsaiiiezne šte- vi&e v GiMici in na uc- želi stanejo 15 stotink. Uredništvo: alica Car- dnc«i 4. 'sprava uiica '.>ttiir;r.i 9 GORISKÜ STRAZA Rokopisi se ne vračai». Oglasi, katere se m«ra ˇnaprej plačati, se raču- ¦ajo v širini enega stolpa ¦ en mm visoki za en- krat 30 stotink. Za več- krat po dogovoru. — tzdaja konsorcij »Goriške Straže*. Odgovorni uced- ¦ik: Josip Vimpolšek. Tiska: »Narodna Tiskar- aa« v Gorici, ulica Vet- turini štev. 9. iikvidacija nacijona- lisličnega polcma. Firence. marča 192O. Medtem, ko laško časopisje na dolgo in široko objavlja vrse vesti, ki streme za tem, «ki bi prepričale evropsko javnost, da ves laški narod odcforava gonjo nacijo- nalisiov glede jadranskega vprašanja (v resuici je nasprotno res: večina laökega naroda jo odločno obsoja), zatajuje in po- tvarja vse treznc glasovc, ki so za pošten sporazum med Italijo in Jugcslavijo. V zadnjem zasedanju poslanske zbornice je govoril tudi posl. Salvemini, eden najtreznejših presojevalcev zamctanega jadranskega vprašanja, ki je z nepobitni- mi dejstvi dokazal vso nesrečo in polom dosedanje laške zunanje poliiike. Naj po- damo našemu Ijudstvu o tem govoru nai- značilnejši del. ».Med to razpravo (o zunanji poütiki) so trdiü nekateri, da je pri zadnjili poga- janjih v Parizu propadei program one gru- če mož, h katerim imam cast se prištevati skupno z L e o n i d o B i s s o 1 a t i j e m in ki se jili cznaeuje za ».one, ki se odre- kajoče, da bi bili v Italiji nacionalisti, kl bi ne bili zmožni razurneti, kai vse bi iz- gttbila Italija na dostojanstvu In svetov- nem prestižu, če bi zagrešila tak» veliko zmolo? Po toliki borbi, po tolikem trpljc- njn, po sodelovanju za skupno zmago, je-li to polclžaj, ki se pripravlja Italiji za čas mirovnih pogajanj? Merda je sporazum med Italijo in Srbijo postal nemogtič ra- di zmot, ki sta jih pregrešili obe(?) stran- ki v štirih letih neumnosti. Toda to ni vzrcfc, da bi Italija ne smela popraviti, kakor hitro prodre pamet na kak način v državni svet, zmoto iz leta 1915. ko ie pre- «ria Srbiio pri pogaianjih, ki so dovedla do Londonskega dogovora. Italija mora ponuditi Srbiji. ki moralno zastopa vse Jugoslovane, sporazum na podlagi pra- vienosti. sperazum, ki ga Srbija na pravi- cni podlagi ne bi mogla zavrniti. Če pride do sporazuma, tem bolje: ne bo ostalo nie drugega; ko povabiti ostale zaveznike, da sprejmejo to na znanje. Ce bo srbija zavrnila, potem bo Italija imela pravico pogajati se na pravični podlagi. ne več s Slovani, ampak na raeun Slovanov z Wil- sonom, podprta z dolžno solidarnstjo An- glije in Fran ei je. Na noben način ne sme Italija priti do miru prepirajoč se y cest- nem prahu s slovanskimi nacijonalisti, ko da bi na svetu ne o"bstajalo nie druzega ko dalmatinski cdpadniki.« F^il je to najugodnejši trenutek za po- gajanja: po naši zmagi ob Piavi, ko se je zdel vojaški triumf še daleč. kci Nemčija ni bila še poražena, ko Aystrija ni bila še razbita in je Italija bila še jeziček na vo- jaški tehnitei; tedaj, ko Slovani še niso bili penosni na svoio zmago na rnacedon- ski fronti in kc so narodne proti avstrijske stranke potrebovale še naše pcimoči za nadaljevanje svoje borbe. I3il je glas upi- jočega v puščavi! Im bil je drugi, zadnji, zadnji in odlo- čilni trenutek. v katcrciii je bilc' megoec šc rcšiti n:i5c koristi in dostojanstvo: kon- cem i'^58 in začetkom 1919 - predno ie predsednik Wilson pcdrl vse mostove za se«::oj z znano poslanicc - ko je imel naš narod nedc-taknjeno in piamenečo zavest zmage, ko ni bil še ponižan. izrabljen in razdvoj€ii, od obupnega prieakovanja in od gorostasnih zmot pariških pogajanj te- daj, ko je preživijala Jugoslavia prvo, najtežjc dobo svoje tvorbe in se ni še utr- diia, ali dobro, ali slabo, kakor is utrjena danes, brez nas, proti nam; tedaj, ko še nismo izdali milijard papirnatega denarja, s katerim smo letos strmoglavili v gospo- darsko krizo, ki je sedaj počenjala posta- jati težka; tedaj. ko Italija ni bila še raz- trgana od notranjjih bejev, ki so v dobri meri i>osledica denarne politike in gospo- darske krize v zadnjein ietu; tedaj, ko bi predsednik Wilson prejel z živim zad^- ščenjcm našo solidarnost z njegovirni iskreiiHni stremljenji, ki so se protivila smerem angleške in francoske zunanje pc- litike; tedaj, ko smo na pariški konferenci grešili posebno v narodnem oziru s tein, da smc pritrdili še hujšim zahtevam dru- gih, ne da bi vsakikrat zahtevali zase od- govarjajoče dolžnosti; tedaj, ko se še ni- so dogcdili upori Gabriela D'Annunzia in podadmirala Nilla, ki sta nas. našo držav- no moč in narodno resnost sp-ravila ob slabši glas, nego izgubljena bitka! To je bil pravi trenutek za zamenjavo londonskega dogovora s pogodbo, ki bi bila bolj pravična za vse in v resnici bolj koristna nawi vsenLi Toda ravno v tistem trenutku so zavrgli Leonido Bissolatija kot izmozgano limono. Bil je trenutek. ko je triumfirala neizprosna taktika. Imeli smo tedaj potovanje »tour in retour«, ki se ga vsi spominjamo. Imeli smo izjavo< o ban- krotu politike državnega sveta! In danes, ko nam Nitti, likvidator te- ga poloma, prinaša kompromis. ki v res- niei ni preveč sijajen, se najdeio ljudje, ki imajo pogum trditi, da je propadla naša poütika odjenljivosti! Ne. gcspodje, v Parizu je bil likvidi- ran polom vaše politike, medtem. ko naša poütika ni bila nikoli preizkušena v uri, ko smo ja priporočali: ostala je vedno tu.ia, ket program in kot metoda, mentaliteti in delovanju naših vladnih mož tudi v zctd- nish pogajanjih v Parizw.« Vsak koment-'r k tem besedam pc?!. Salveminija, bi bil odveč. Kot težka pest ndarjajo na trmaste mezgane vseh onih, ki so zakrivili, da se ta politika v največji blagcr Italije ni izvedla, pač pa zasr^mo- vrala in prezirala. »Uspeh« leži na dlani: težka zunania in notrania kriza Italije, ki ne more najti več izhoda in ki pada dan za dnem vedno globlje in globlje ... flprovizaeija. (Ciovoril na obenem zboru »Zveze slov. županstev« v Qorici dne 5. II. 1920 pod- preds. Ignacij Kovač.) Na jesen 1. 1914., ko je listje že poru- menelo in je bilo predvidevati. da bo še dolgo trajala vojna. je posegla vojna upra- va tudi po rekviziciji živil. Veletržci in zalagatelji so bili kci na jasnem, kaj jim je storiti; zaloge malih producentov so se izpraznile. Cene. zlasti živilom. so eudo- vito rastle in pomanjkanje blaga je bilo . neizogibno. Vlada je hitela dcJočat maksi- malne cenike, ki so držali pri nekaterih malih trgoveih, grosistom so pa bili veda na njihov mlin. Le-ti so svoje zalcge krat- ko malo zaprli ali poskrili, a mali trgovci splch niso mogli, ali pa so se bali nakupo- vati blago. Tedaj je tudi deželni odbor goriški poskusil kupčijo na debelo. ki se pa men- da ni pcsrečila; mankal je kredit. Zato se je osnovala začetkom 1. 1915. prva dežel- na aprovizaeijska akeija sporazumno z okrajnimi glavarstvi ter z županstvi, ki so ustanovila svoje obeinske odbore ter dale podlago deželnemu odboru za potrebni kredit potom svojih garancijskih izjav. Ta aproivizacijska akeija je razpolagala z od- višjimi živili v deželi ter jih tudi rekvi'ri- rala. Namen je bil, obdržati živila v deže- li, nabaviti si, kar primankuje, od drugod ter razdeliti vse to med potrebne dežela- ne. Izbruh italijanske vojne koncem maja 1915. je precej prekrižal te člcvekoljubne račune. Italijanska vojska je zasedla Fur- lanijo, kjer je vsled ugodne letine preosta- ! jalo nekaj vagonov polente; zasegle so se | že zbrane zaloge pri tržiškem glavarstvu. s Nastali so prvi begunci na (ioriskem, ki ; so pC'pustüi ali pa oddali živirio in živila za slepo ceno vojaščini. sam pa bežal v notranjščino, kjer je že vladala lakota. ; Tndi dezelni cdbor je zbežal v varno za- l vetisee i;a Dunaj, pustivsi preskrbo dežele lastni usodi. Aprovizacijo - kolikor je ie j pač bilo - so preskrbovala glavarstva, j nekateri župani in deloma vojaška povelj- stva. Za goriški okraj je bila aprovizaeij- ska zaloga v Ajdcvščini, kjer je bilo tudi glavarstvo. Blaga je vedno primankovalo in nemale so bile težave s prometnimi sredstvi. To vedci najbolje nekateri člani aprovizaciiskih odborov, ki so tvegali če- stokrat lastnc življcnje, da so preskrbeli živeža gladujočemu ljudstvu. Ko se je vojna črta premaknila nižje v Italijo, je bilo v tem ozir nekoliko bolje. Za hip se je goriška oddahnila. S tem pa še ni bil konec aprovizaeij^kih skrbi. Vkljub vsem vladnim centralizacijarn in strogim cd- redbam. je bilo obeutiti silno pomankanje, pretvarjanje in draženje zivil. Končno smc dočakali vojno premirje in italijansko vojastvo je zasedlo naše pokrajine. Nekateri hočejo celo trditi, da je bila to diplomatiena poteza entente, da nas obvaruje pred poginom lakete. Bilo kakor bilo! Faktum je. da morajo aprovi- zaeijske komisije še nadalje vršiti svcje ne baš prijetno epravilo in danes, po nad 15 mesečni zasedbi ni predvidevati še konca. Bivšo aprovizaeijsko centralo prevzela je sedanja okupaeijska vlada. ki jo vodi sko- ro po isti sabloni kakor poprej. Zivil sicer po večini ne manka - razun sladkcrja - pač pa primankuje Hr. Dobavo zivil pre- skrbujejo slej ko prej razni zalagatelji. — Blago se oddaja občinam, različnim skupi- nam in posameznikom. Placevati je treba točno, pogostoma plača tudi »kreda«, zla- sti tarn, k}er ni zaslužka. Maksimalne cene ne drže; iste se često določajo. ko blago srečno ali nesrečno dospe na doJočeno me- sto. Celo vreče občutno vplivajo na ceno«; naj so že raztrgane ali cele, vselej se prav pošteno zaračunaje. ^ivila se tudi ne izbi- rajo; če si Jačen. vzemi to, kar je in koli- kor je: riž ali rižeta, pašta ali pašteta, ali pa makari osoljen sladkor. K temu bi bilo še pripomniti. da neka- tere občine sploh niso še prišle in ne mo- rejo priti do zaključkov svojih računov z aprovizacijo in sicer se od prejšnje vlade. Občine se kar naenkrat znajdejo v dolgu, ko se jim o tem niti sanjalo ni. Naj nave- dem en primer! Kc so prišli italijanski vo- jaki v našo deželo, so heteli pokazati na- klonjenost izmučenemu ljudstvu ter so darovali brezplačno živež, ki so ga bili zaplenili avstrijski vojaki. Take därove je pozneje aprovizaeijska centrala zaraču- nila, enako tudi podarke bivsega namest- nistva. Pa tudi drugace so občine csko- dovane n. pr. pri zameni krone: blago, ki je bito poprej nakupljeno, je bilo treba pro- dati s 40%, isto tako se ie poravnal even- tuelni dolg. So pa tudi dbčine. ki so z aprovizacijo drugače oškodovane. neka- tere so bile ckradene, drugim se je žuga- Io, da so morale dati na kredit ali celo brezplačno itd. Take in enake slučaje je dolžna vlada, o'dncsno povzročitelji vojne poravnati, kaiti tudi aprovizaeija spada pod vojno poskedbo, ker bi ne bila potre- bna aprovizaeija, če bi ne bilo vojne. Vsled tega predlagam sledeče resolu- cije: 1.) Vlada naj odpusti vse terjatve, ki izvirajo še iz aprovizaeije bivše avstro- ogrske vlade. 2.) Vlada naj priskoči krajevnim apro- vizaeijam. odnosno občinam z denarntrai sredstvi na pomoč, da se daje ubožnejšim lahko živeš brezplačno. ali vsaj po zniža- nih cenah. 3.) Centraina aprovjzacija naj pre- skrbi vedno zadostno množino vseh zivil, zlasti pa sladkorja, da so živila pravoca- sno* prebivalstvu na razpolago. 4.) Centraina aprovizaeija naj prepu- sti vreče in drugo ambalažo brezplačno, ali vsaj po normalni ceni. 5.) Centraina aprovizaeija naj razdeli eventuelne dobičke sorazmerno med kra- jevne občine. Seslanek slov. kolonov. V nedeljo so se zbrali odborniki »Zve- ze slov. kolCTiov« in drugi razumniki mej koloni na posvetovanje v ^orici. Udeležba je bila lepa. Prvö vprašanje, ki se je razpravijaio. je bilo glede društvenega delovanja, gledc programa in c i I j a. ^asi kcloni odklanjajo soglasno socialistično agitaciio za kornu- nizem, ker nočejo postati komunisti, ain- pak lastniki. Helovanje. ki je je društvo razvijalo pred vcjsko, se bo po vojski na- daljevalo. Namen vsega društvenega de- lovanja je bil od prvega zaeetka. da bi ko- lone polagema osvobodili, kar je mogoče Ie, ako postanejo koloni lastniki zemlie. Brez lastnine ni prave svebode. ro velja zlasti za kniete, kajti delc za obdelovanje zemlje ni kakor drugo delo n. pr. delo v tvornici, ampak pravo posebno delo, ka- kor je dobro poudarjal društveni predsed- nik Bratuž. Delo, ki je opravlja danes ko- lon, bo morda rodilo sadove še-le za deset ali petnajst let. Kako naj ima kmet ve- selje do dela na tuji zemlji. ako ne ve. da bo lahko mirno vžival sadove. ki se bed» prikazali še-le za več let? Pri tem svojem delovanju društvo ne odklanja pomoči od socialistične stranke. Kolonsko vprašanje je težko vprašanje, kakor je poudarjal drustveni predsednik, in je Ie želeti, da pomgajc tudi druge stranke, ki se ujemajo z nami glede cilja. Q. dr. Gabršček omeni, da se tudi društvo »Edinost« zanima za to vprašanje in da se bo ustamwil v tem društvu pose- ben odsek za rešitev kolonov. Drugo vprašanje, ki se je na tem se- stajiku razpravijaio, je vprašanje o cd- škodnini za vojaške rekvizicije in za voi- no škodo. °Iedč pesestev, ki so jih obde- lovali koloni, je to vprašanje zamctano, kajti škodo vsled njih ni trpel Ie gospadar, ampak tudi kolon. Odškodnina za rekvizicije se razlo- čuje od vojne odškodnine, kajti rekvizicija je dejanje, s katerim je vojaštvo oziroma je država od prebivalstva zahtevala (re- kyirirala) in dobila ozirema vzelaj stvari, ki so bile armadi oziroma državi koristne in potrebne, dcčim se vojna odškodninik nanaša na poškodbe n. pr. po granatah od katerih (poškodb) ni imela vojaštvo ozi- roma. ni imela država nobene koristi. Re- kvizicije se nanašajo na stvari: živino, sc- no^ hiše, polja, vinograde itd. ki jih je ro- jaštvo sprejelo oziroma vzelo za svoje na- mene. Dočim nimamo mi še nobene po- stave za vojno odškodnino. imajo vse dr- žave že pestave za odškodnino glede re- kvizieij. V obeh slučajih je mogoče. da tiče tu- di kolonu en del odšikodnine. Zato se mo- ra tudi kolon zanimati za odškodnino. Komur je vojaštvo kai rekviriralo, ¦•§ napravi prošnjo na Commissione. Reri- sione Affitti e Requisizioni (C. R. A. R.) v Gorici v ulici Ajfieri. Odškodnino za re- kvizicije plača vojaštvo takcj. V prosHÜ treba navesti vojaški oddelek. ki se je omenjenih stvari poslužil. Proti ödlocbi te komisije je mogoča pritožba na generalno intendanco in proti njeni odločbi na sodoi odsek, ki je za to nalašč postavljen. Ako gre za rekvizicije n. pr. v Meda- ni. Mirniku, v Kožbanf itd., se pri obdela- nih poljih in vinogradih ne plača san^,- škoda za uničena drevesa. za uničene trte in za zasipanje jarkev, kakor pri vojni skodi. ampak se morajo poravnati tudi *si doslej izostali dohedki in vsi dohodki, ki bodo tudi zanaprej izostali, dokler se zc- mljišče ne postavi v prejšnje stanje. Iz vsega tega je razvidno. da je tudi j kolon trpel škodo in da tiče tudi njemu en del odškodnine bcdisi za rekvizicije bodi- si za vojno škodo, kajti posestvo- je obde- loval kokn. *i. L. L i k a r je podal kolonom neko- likc koristnih navodil in pojasnil glede vojne odškcdnine. Sedaj bodo po Brdih shodi, na katerili se be to vprašanje raz- pravljalo. j Tretje vprašanje, o katerem se je raz- ! pravljalo na tern sestanku, je bilo vpraša- nje o ustanovitvi kreditnega zaveda, ki bi pomagal pri nakupovanju zemljišč, ki so že sedaj na prodaj. a bode v dogled- ieni času še v večji meri. O tern vprasa- nju bomo poročali c druk'i priliki. Kolonom priporočairr.-. naj vsi pristo- pijo k svoji crecanizaciii in naj se pridno udeležujejo naših scstankov in shodov, da se poduee c vsem. kar je potrebno, da do- be pravično odškodnino. Dopisi. Iz Nabrežine. Drainatični odsek favne ljudske knjižnice v Nabrcžini vprizori v nedeljo dne 28. t. m. v dvorani gosp. Fr. Gruden: Dramo štirih revnih sten. Drama v 4 dejanjih. - Začetek tcčno ob I9 uri. Iz Mirnika. V nedeljo, dne 14. marca se je v cerkvi pcslovil od nas naš gospod kurat. Anton Kofol. katcri je služboval pri nas skozi pet razbiirkanih let voine. Cela kuracija žaluje i:o njem. ki ni imel tu v petih letih lK.benega sovražnika. Zaradi fiiegovega izredno vnetega službovanja v vseh ozirih snio prosili mi duhovnjani na vse strani. da bi ga pridr/.ali. a!i ni šk : ker grspud kurat Kofol je duhovr.ik vi- j dtmskc škofije in je bi! in nameščen le I kot vriaški julioviiik za časa vojne t. i. j prvc itaijanvke okupaciic !y15. leta. | Ko je bi! z::dnji čas odslovljen od vo- j jaske s!uz!;c. ga je vidcinski uadškcf zali- [ tevai Jiei.iudcnia nazaj \' svoio škofijo. Vsled tega sine se mi dvakrat obrnili do nastg'i r-rtvzv išeiie^a knczonadškofa go- riškcju- y prcMijo, da octane pri nas gori- omen-eni ^fisn. !u;ar: -\ieg. Prevzviše- nost nam je Pidi obijubil, da se ree ugoto- vi s r--.^;ij -i. . vie /a videmski škof odpusti. ffila je \ Mid tega dej:ntaciin pri videm- skem skoru. a!i vsc zvman: opravila ni ničesar. V uj zac;e\ i se je prosilo tudi po- toni «;ivihiih f b'asti. da jc ^risla stvar ceio v roke generalnemu kornisarju v Trstu, kateri se ie potrudil. da je bil eelo osebno pri videinskem skr ,m. da bi ga pregovoril, naj nam pusti g. kurata ali tudi ta trud je bi! zasnan. In tuko ua z.al vsem nam jc mo- ral zapustiti nas Ijiibljeni kurat in pokoriti se discipliui. Prej pa. ko ic odsel od nas, je bila na.ša deputacija zopet pri prevzvi- šencm goriškcm knezonadškofu in mil po- KiMiila vse našc razmere. kar je Njegova Prcvzvisenost dobrc-liotno vzel vsc na znanje in nam imenoval nemudoma e. L. Muliea iz škodovakc za naslednika. Nik- r. Snr.dlaka ie v ta namen vodil med strankumi pogajnnia. in se tru- dil za sestavo novc vlade. Med skupinami parlamentanic zajedniee vlada največja sl'ga. (iovor! se, da bo princ-regent po- «udil sestavo nove vlade zunanjemu mi- mistru dr. 'rumbiču. ki je bil že brzojavno pozvan iz Pariza. medtein ko bo dr. Sm:- älaka kot minister vodil notranje zadeve. Ameriški senat je za mirovn::- pogod- bo glasoval z 49 glasovi, nasprotnih je bilo J5. S tem je -imeriski senat mirovnc po- jff>dbo zavrgel, ker bi bilo treba za njeno odebritev dveli tretjin vseh glas^v. Zavezniške armade so dne V. t. in. zascdle Carlgrad pod poveljstvom gene- rala Milnerja, in sicer brez težav. V me- s.tu vlada ta mir in red. Za državnega tffjnika ameriškili držav j-j bil imenovan E-cb-y. ro mesto je pre; zavzemal sloviti Lansing. Kako je z državnim prevratom \ Nemčiji? Ves poizkus polastiti se vlade m Nemškem od strani monarhistične st rankt voji Kapp-a in generala Liittv/itz-a, se j( ponesrečil. Oba sta odložila' svojo oblas v roke stare vlade in prosila, naj sc jimi pusti zivljcnjc Ebertova vlada je izdai; na nemški narod naslcdnji proglas: »Zlo činska berclinska pustolovščina je konča na. Boji v minulih dneh so dokazali vse mn svetu. da demokracija nemške rcpu blike ni iluzija, temveč resnična in edin; sila, ki je v malo dneh zmagala vojaško diktaturo. Pustolovščina je končana. toda potrebno je, da delavski sloji odlože oro- žje, splošno stavko, da se prervrečijo po- sledice tega zlocina.« ' Pri odhodu baltiških čet generala: Liittwitz-a iz Berlina, je prišlo med četa- mi in berolinskim prebivalstvom do spo- padov. Bilo je veliko mrtvih in ranjenih. Boji so se vršili tudi po drugih nemških . niestih, najhujše je bilo v Kiel-u, kjer je padlo nad 600 ljudij. Dozdaj je civilna voj- na na Nemškem zahtevala že 8000 žrtev. Po zadnjih porcčilih je bi! general Lüttwitz aretiran. Ebert je sei iz tega bo- ja sicer zmagovalen, a na Nemškem se mu je prikazal drug naspronik. namreč boljše vizern. Delavske ma-se proglasajc povsod svoje sovjete in se oborožujejo. Ti buljs-:- viki ali nemški špartikijanci sicjejo >ar:o v rurski dolini 100 tiscč mož; imajo kano- ne. streliva v-^Ji'-o. ker >o sc polastili Essen-a, tega ogromne^a arst;;aia topev in nuinicije. Tako tudi po drug:ii mestili narašča število boljševikov - komunistov, in kdo ve. ali ne bo boljševizom na ^em- skem tudi zmagal! V Essenu in druf:od je prišlo dc pravih bojev z vladnimi četami. Se ve, da so Francozi in zavezniki vsi iz j sebe zaradi teh pojavov na Nemškem. Kaj, če res zmaga boljševizem na Nemškem? Ali bo scvjetska Nemčija priznala mirov- liG pogodbo? Kdo bo plačal? AH ne bo Nemčija morebiti Franciji in Angüjji pegna- la še boljševizem v deželo. in potem?... Na svetu se godijo prečudne reči. Z Rusijo se bo treba sporazumeti. Vr- hovni svet v Londcnu se zadnje case te- meljito bavi z Rusijo ter jc sklenil, da bo treba obnoviti trgevinski prornet z Rusi- jo. kar jc nujno potrebno za gspodarstvo Ri'siie in ostalega sveta. Prepusti pa sc državam prostn roka, ako bočejo skleniti s sovictsko Rusijo tudi i>o!iticne zveze. Anglija in Ititlija sta pripravijeni priznati r.ovjctsko vladavinc na Ruskem. dočim , Mi; Francija in Japonska odločno naspro- j tni. Istrčasno so zavezniki sklenili, da pri- j skociio takoj ra ponioč Rumuniji ali Polj- ¦ ! i. ako bi bila katera teh držav r.apadena : J ! olišcviškc rdcčc arrnade. Domače vesH. »Zveza slovenskih kolcnov« nrircdi v ncdciio, dne -8. t. m. ob 3 pop. predava- nje v Vipolžah. Fredaval bo g. Ladislav Likar <¦ vojni odskodm'ni. Po predavajiju se bo sprejemala naročnina za »Cioriško Stražoif, ki jo je občni zber koionov spre- icl za svoje glasilo. Preč. g. Andrcj Uršič. bivši župnik slovreiiski, biva zacaMic v {]orici in sta- iniie v kapucinskem samostanu. Trgovine v Gorici bodo zaradi pred- stojeeih praznikov odprte v uedeJio (evet- no), da se občinstvu poiajša nakup po- trebnih stvari za praznike. Opf-zarjamo v našcm listu na oglas tvrdke Just Vuga Cc Comp, trgovina iz- gotovIjLMjih oblek. ki se nahaja \- r-orici, Corso \erdi, 38; ravno tarn, kjer jc bila prej trgovina Medved. Nchenega odgovera. »La vece de!- 1' Isonzo« /- eine -0. niarca prinaša uvcdni čianek pod naslovom »Zü sporazum med Ualijani in Slovenci«. Navaia Cianek ne- kega tržaškega Slcvenca v »Unita« za ne- obhodno potrebno kulturno zbližanje med italijanskim in slovcnskim naredom. Da so se Italijani in Slovenci sovražili, da ni- so kulture drug druzega poznali, temu pra- vi slo\-enski depisnik, je bila vzrok Av- strija. ki je zabranjevrala vsak svobodni stik med slovenskim in italijanskim naro- dom. Zdaj smo razbili sužne verige nem- ške Avsf' j'e, ki je nctila vcčno sovraštvo med jugoslovenskim in italijanskim naro- dom, zdaj, ko smo bolj ket prej navezani drug na druzega, zdaj je treba, da se spo- razumemo, in da kulturno drug druzega pcdpiraino. V ta namen predlaga tržaški dopisnik od slovenske strani v »Unitä« naslednje: 1.) Takoj naj se odprejo vse naše ljudske, srednje in obrtne sole, ki so bile zatrte v zasedenem ozemlju, kjer je za to zadostno število otrok; 2.) na vsaki la.ški univerzi naj se u.-tanove stolice za slovanske jezi- | kc in slovansko literature, kar je zahteval j Mazzini ze od i. 1848. 3.) Uvedcjo naj se • priprave za ustanovitev italijansko-jugo- • slcvcnskc rcvije, po vzgledu enakih revi. v Parizu, Londonu, Chicagu, New-Yorki ] in dru?od, ki naj oba naroda rnedsebojnc j seznuijajo s kulturnimi, političnimi in tr- ' J gevskimi vprašanji in zadevami. 4.) Do- I voli naj sc nemotena obnovitev in nemo- 7 ' ten riK'.vo'i vseh naših kulturnih društev t i in na da se smejC' u\rajati jugosiovanske :¦ ! lumvT m rcvije. r.) V vseh itslijanskil i srednjih solah novega ozeinlja naj se uve t de st'idij poüticne in kulturne zgodovim i jugoslrvanske; 6.) Vsi potrebni jugoslo i vanski študenti, ki študirajo \r Italiji, na - ! se podpirajo. - j Vse to. pravi tržaški dopisnik. bi bili - i naimani, kar rnoremo mi Slovenci zahte - ' vati, pa bi bilo tudi veliko. kar bi moral; i Jngoslovanom dovoliti Italija v svojo last no korist, ker dov&litev tega kulturnega dela bi bila podlaga medsebojnega spora- zuma in prijaznega medsebojnega bivanja. Mi se zavedamo svojih dolznosti, pa tudi svojih pravic in svoje velike naloge, ki jo imamo izvršiti. Mi želimo. da naša dobrehotna beseda najde tudi prijazen od- mev povsod, kjer vladajo sveta čustva za dobrobit lastnega naroda in za res o-dkri- to prijateljstvo z vsemi sosednimi narodi. Pö tolikem prelitju krvi, bi to bilo res v I- turno in plemenito delo, ožarjeno od lju- j bezni in pravičnosti prave derrjakracije. ! Vse te predloge tržaškega dopisnika ; navaja »La voce dell" Isonzo« v svojcm • uvodnem članku, in človek bi pričakoval, da ta italijanski goriški list da na vse to ; kak odgovor a!i pove svoje nmenje. 'V-i*\a. '¦ nie, nobenega cdgov-r.ra! Ko zaključi čla- ; nek tržaškega dopisnika, naenkrat umol- i kne in ne zinc na vse te predloge, izjave j in želie nob'ene besedice. Kako naj si to razlagamo? Aü čaknjo ; morda gospodje pri »Voce dell" Isonzo", ; kaj porečcjo na to drugi Italijani? A)i si ue ; upäio dati na to nebenega odgovora in •¦ nobene spodbude? Ceniu so sploh princsli . ves ta cianek s siovcmkimi prijaznimi in popustljivimi predlrgi, ne da bi ta Clanck ; s svojim odgovorom zakliucili? Mi razumerr.o tc molčanjc. ker \-emr, dobro. da tudi molčanje velia za rekak odgovor. In ta edgovor se glasi: Nočc- mo! Pa to se pravi po besedah tržaškega , slovenskega dr.pisnika — odbiti ponujano ; roko v prijateljski stisek, ki nai priycde med obenia narodoma novo dobo inirne- ? ga skupnega dela. ki bodi v dusevno in marerijalno dr brobit obeh narodov. Avtomobilna zveza Postcjjna—Gcrica. Prejeli smo naslednjo pritožbo. Avtcmobil v Postojni sc ne drži nobenega urnika. | nobenega reda. Odhaja iz Pcstojne -70 mi- j nut in tuüi pol ure pred dcločenim časom. j Kako naj potem potniki uravnajc svoj ! čas, da dosežejo avtomobil? A|j je to v:.d- I stvu tega podictia znaiio? !n ali jc vod- sivu tudi znanc. da se ustavlja šoicr uwO. potjo pred kremami, kjer ni avtornobilskc j postaje, da pusti čakati potirke v avto- I mobilu med tem. kc on pije. in da potem i drvi 7. avtomobüom tako. O.i: 1j zivljc-jc wseh vsak hip v nevarnosti? \' »oin poiric- du zahtevamo, da se pri tei avtrmobMski zvezi takoj upcstavi red \n da vodi a\t(;- mob'il osebi, ki se /ave'a odu'^vornosti za -/ivlienic tistih. ki iih vozi! Potriki so nad scdaiijii-M razmerami süno cgorč<.ni. Popravek. Ni rcs. da jc y.:wi'YV.\">\h\p drust-'o j)r^ti požaru »La France iz Pari- za« mani solidno in korektno pri p'i'.cilu odškodnin kakrr »Uzajenina zavarova'ni- c:i v Ljubljcinis-'. Pač pa je ixs. d'! .-o vsc do sedaj naznanjene skode. biic točno ii1 | s pclnim zadoščenjem oškodovanih zava- rovancev izplacanc. Toliko bodi povdnr- ici?o resnici na ljubo. j Uredništvc »Oori.škc Stra/c«. »Goriška ljudska poscülnica« v Gcric» posluje v svo.jili lastnih prostcrili na Cor- so \'erdi št. 37 v pritličju vsak dan od 8 in pol do 12 dcpold. izvzeinši ob nedcljah in nraznikih. Sprejema hranilne vloge. ter jih ol:-restujc po čistih 4r Š. Daje posojila na vknjizbc in oorcst\o pod ugodnimi pogoji. Razstreljevanie bomb in granat vch- kega kalibra bo do konca tega incseci v ckolišu mesta med Kostanjevico. r;rajšči- nc in Tivolijcm. Tamošnii bli/nji pv-bi- valc naj od 8 do 10 i;rc dop. in od - i!o 4 in pel pop. drze okna cdprta. da iim ne popokajo- šipe. Zcpet nesreča z grcn?to. i:o razpnkn granaic je bil na levj rok[ težko ran;«.Mi trinajstletni Julijan Silič iz Št. Petra. Pre- nešen je bil v balnisnico usmiijenih bratov v Oorici. Okraina bolniška blagajna v fiorsci vabi svoje Clane na izredni občni zbor, ki se vrši v nedelio, 28. marca 1920 cb H> uri zjutraj v (jorici v veliki dvorani bla- gajne (ulica Cl. Leopardi 6) s sledečlm dnevnim redom: 1.) Citanje in odobritc\ zapisnika zadnjega izrednega < bčnega zbora z dne 21. decembra V'i'J: -.)_poro- čila; 3.) Volitev: načelstva (par. 2o op.), nadzorovalnega odbora (par. 28) in razs .- , dišča (par. 32); 4.) prememba par. -6 i opravilnika biagajne: 5.) razaa vprašanja in predlogi delegatov in zastopnikov. — I Op.: Qcspodarji so lahko zastopani na ; obenem zboru po svojih redno poobiašče- '. nih cbratnjh uradnikih. \"si delegati. (to- j liko tisti izvoljcni od članov blagajne-za- 1 varovaneev. kakor tudi zaslopniki. izvo- y ljeni od gospodarjev. odncsno njih po- oblaščenci) sc morajo izkazati na cbcium zboru z izknznieo, ki jc priložena vabilu. Pomanjkanje drobiža, Zadnje tedne se je pekazalo v prometu veliko ponrmj- 2 kanjc drebiza. Kam je ncki izginil? Špe- 1 kuianti zbiraio zdaj drobiž in ga pošiliajo v S>vico, na r'rško, v Mali Azijo, in dru- 2 gam, kjer ga draarc prodajajo, ko je da- nes papirnati denar tako za nie. Tudi pri j nas slišimo, da dajo taki špekulanti 15 dc 20 lir v papirju za 10 lir drobiža. bodis; o bakrenega. bodisi nikljastega. Zaradi te- ga pomanjkania je velika zadrega v trge- a vini in na trgu, kar čutijo zlasti naše go- spodinje, ki morajo ali blago preplačati al pa blago pustiti, samo zato. ker nimajo drobiža. Y javnem prometu so že začele krožiti poštne znamke, ki nadomestujeja drot)iž. Da se pride okom prodajanju in *a- kupovanju drobiža je izdal generalni ci- vilni komisarijat v 'rstu tiaslednii odiok: 1.) Pckupovanje italijanskega niklja- stega in bakrenega denarja se bo kazno- valo z zaplembo vse pokupliene svote. x globo do 10 tisoč lir in z zaperona do 6 meseeev. 2.) Nakupovanje zakrivi vsak. ki hra- ni neupravičeno več kot za 5 lir bakrene- ga drobiža po 10 in pc 5 centesimov in več kot za 10 lir nikljastega drobiža po 50 in po -0 centesimev. 3.) Za trgovino in obrti se sme pose- dovati tudi vecja svota kakor ona. ki je določcna v -. členu. ako se dokaže, da je potrebna. 4.) Prsledicc in kr.zni. ki so označe- nc v 1. členu, zadenejj tudi tistega, ki bi brez potrebnega Jovoljcnja. s strani ge- ncralnega civ. koinisarjata pcskusil izva- žati iz zasedenega ozemlja več kot za 5 lir italijanskeoa nikljastega ali bakrenega drobiža. 5.) \arnostne in finanene (blast! «m> dolžn-j ta odiok izvrševati. ter se jim daje pra\ ica, da smejo glede drobiža r-reisko- vati tudi osebe ui stanovanja. Omenjene oblasti so dolžne naznaniti prestf.pke pri- stojncmi! .'-odišču. Če bo to p::maLa!?> zopet do potreb- nega drobi/.i». čeg.ir pomanjkanje je budo zadelo vso sloie prebivalstva prsebn© še ubogc! Razno. Jugcsjcvanska Maüca. \ nedeljo 21. t. m. sc jc ustanovila v Belgradu Jugo- slovanska Matica. katere prvi namen je )'-pospcševanjc- ^;;s|; darskih in ku'airnih intere: cv ••u^C/siiA anov \ tujiüi«, tu- je onih .iu.uoslo\ ans v, ki so osia'i izven se- üaiijlh ucmarkacijskih črt ali ki bodo osta- li izven drzavnil» mcj kraliestva Srbov, Hrvatf v in S!o\encc\. !)n:gi na;';cn Ju- gosi(^\-füiskc Alaticc jc. ua donu't budi za- iiinumje za sobratc v tülini, da ic.vi.ost se- znanja s potrebatni in p^Kži.ikm iočcnih .Jngo-'-lovaiK;-.', in d.1 zhira sretl'.tva ali pripomočke za iiiiii kuirunii; in gosjiodar- sko [)ovzdigo. Na ?!ub!.ianski nniverzi ie b-üo v pr- vem. zin^kem semc>:.iii \ pisani!? ()g5 slu- šatcijev, used te:iii i.> izrednih. Z Ictniin semestrom se ' t\ oi i üidi popolna Uiricli- cna fakulteta. Wü^on zopet Kandidat za aHicriskega j predi'ednika. Iz \\'"ashiri sIcdL-cimi besedami: »Ne dvomiino, da jc vrv\ idnos; hozia na- iiicniJa Vašemu dclovanjü. ki -a odkrito in vdano podjiirajo vsi rr;!:ij(i/:. siiainoin i slavno i slanstvo: dvigniti t'ranciio iz | l.ravnega in i.iaterijalncai razsi.la. dati I dcžcli verski mir. ki bo vjavni ia- :.'>r ob prena\ iianju države, ter i!/ iaiisk«, pripo- mag^'li. da se narodi p'?ii;iri:(j. I-ar ie /.clia eclega sveta. V tcia ZMir<:!:;iu i^rosimo bcyjega blagoslova \ am. kr. prezident, Vaši družini. francoski vhidi i- ccii Fran- j ciji, ki jo zniirai liubimo kakor naistareiso licerko Cerkve." Predscdnik ! leschanel se ie : ai.c>;u /a to jirav prisrčno zahvali! in • dvjr.vril: ,-j\aša Sveiost ste mi izk:;/aii ca>'. da ste izrckü svoja cust\a in voščila z<; veüjino iü za bi-igor Francijc. i^rav p::scni»-i mi »e ljubo. ko iiK^reiii Vaši Svetosti >: • ročiii, kakc se čutim počaš-jenega ;::":m:; vasih čistitk, in ko morem Vaši Svetos.i /affo- tavljati. kako visoko ceniiH \'aša vc:šj»Ia za sreeo zmagovite Francile iü za lüvsiri- cenje nie zgodovinskega nf.klica. ki ¦•-• ta- ko tesno spojen z vprasanjem praviciw- s:i." Enctna cena za kruh. Ko.riš-ia zu aprovizaeijo v Rimu je imela poJ pred- sedstvom Nitti-jeviin sejo, kjer se je raz- piavljale o določitvi cenj kr-ihu. initlil© se je postaviti dve ceni za kil,-> krulia; edno eeno za bogate, drugo za ubege. Ker čla- ! ni kcmisijc niso bili v irw vf- .-1' r odi- n;. so vso zadevo izročili v rcštj ' j^osebni komisiji: komi>iji za kruh. M-^di^m se ic za vse brez izjeme pestavila en 'i-.a cena kruini, iK'inrec 1 liro in 50 ccn:. y:\ kg. Letni čas v Nemšk- Av^trisi. Tudi v Ncmški Avstriii se upelje letos zopet letni cas m sicer od 5. aprila do 13. septembra 19Ü).V Kako živi pssnik Iceip Stritar? Slo- • venski rojak dr. Šttr, ki živi v Dunajskem Ncvem mestu, ic pred dvema tednotna ; obiskal našega pesnika Josipa Stritarja na » njegovem domu v Aspangu. O tem obisku i poroča svejemu prijatelju v Ljubljani na- slednje: Vcdel sem, da našemu pesniku ne gre dobro, a vendar nisem pricakoyal - pri njem tolike revščine. V mali hišici v i zgornjem dclu trga ima zelo skromno «te- ¦o>*anje, mala kuhinja in dve prav mali sofci z več kot skromno opravo. Ko sem prfšel k njemu, je sedel v nezakurjeni so- hl z zimsko suknjc< na sebi in je nekaj bral. Yelik revež je in sama kost in koža ga je. Tožil je. da mu hočejo opesati oči, in da Be sliši skoro nič več. Le s težavo me je MeJceliko razumel. Fravil je. da je vsled stradanja tako opešal. Prinesel sem mu nekaj sladkorja, moke in drugih malen- kosti. in videl sem, kako mu je dobro du- sk). Rekel je pri tej priliki. kako hvaležen je odscku za prehrano v Ljubljani in nje- govemu ravnatelju, ki mu je že dvakrat poslal živila: pesnik in njegova žena sta mi zatrjevala, da je bila zadnja posiljatev sfcor© do polcvice oropana. Pesnik Stritar je obhajal 6. t. m. v skrajni bedi in žalosti. dalcč od svoje do- Miowne, svoj ti4. rojstni dan. Pesnik Stri- tar /Av\ ob svoji pckojnini, ki znaša 280 K na mcsec. Da s tern ni inogoce živeti, je vcč kot jasno. Draginja v avstrijski re- ptiUiki je veiika. V ASpangu stane edno jatce h nemških krcn. Pesnik Stritar je dr. štcru potožil, da si >':e dolgo časa ni mo- gei privoščiti kupice vina, ki bi ga ravno zdai v sveji starcsti in betežnosti nujno poifebovnl. Odsek za prehrano ie pesniku Sintarju za njegov rojstni dan posla! po ps'Äebncm kuriiiu večio zbirko živil: mo- ke, musti, sladkorja itd. Prav tako. Narod slovenski je dob:an podpreti velikega pe- xnika ravno sedaj. kc tako nujno potre- buje pomoči. Saj je bilo njegovo življe^ in v^e njegovo delo posveeeno slovenski dowiovini. Žigcssnje bankovcev na Ogerskem. ie rfiii zacne na Ogerskem zigosanje kronskili bankovcev. Ogerska bo z dr- /•avnim pečatom žigosnla bankevee av- siro-ogrske banke kot samostc.jen ogerski lui-pirni'ti denar, vrnila no posestnikciii !e poiovico bankovcev. ki jili prineso v ži- .^w.'aniL1, drugo polovico pa pridržala zase. Niiinesio te pridržane nolovice bankov- ccv sc bodo posestnikr.m izdali boni 4' ¦¦ »risilnega posojila, kateri se bodo ped po- -ebnin.i pogoji lahko rabili tudi za vplaei- k: v!avko\'. Eno- iii dvokronski bankovci fie *odo ;:igosani. Ogersko Ijudstvo ze par tednov raz- meitije in izdaja bankovce za živiki, rble- ke in druge porrebscine. ker sc boji zigo- sania baukovcev. Gene živil. kukor tudi ecne industrijskih predmetov sc. vsled te- U.'d r.-'skoeüc f/J 50—1(iu odstotkov. Vcli- Kst trgovin je bi!o zadnje dni zaprtih. Oni, !\i so irgovir.e odprli, >o jili že v prvih no- polctemskih urah zaprli. tudi trgovine za živihi. samo da bi nc morali prodajati ži- vf! za zigosai; denar. Prcd?ednik francoske repubUke — urednifc. Rivsi predsednik francoske re- pubiike Poincare ie prosi) dništvo easni- karjev. iiai niu odslopi skn mro mesto ureslnik;' pri katerem časerisu. ker lioče zo-pet nadaljevati poklic, ki ga ie oprav- iinl. prcd::O je hi! izvolien za p-redscd. S r;ikin> zuiet'oiu hoee opozoriti s\oje roia- ite, da. je ysak "državljan dcižan dclati. Bivši nernški kronprinc misl'ü ubeža- ti? Še te dni je baje bivši Tsemski kron- princ zčurotavljn! zupanu in poiicijskim oblastvom \- Wieringenu, d;< mn niti na mn ne j)ade. da bi v tch razmerali zapusti! svf-je bivališCe. A daises poroeaio lisri, da rnv^o ; 1; časn. ko so ob prevratu na Nem- š!-.;n ! füiM'o/^i stražo na ' toku Wierin- ssi.r). ki'-'- .ie kronprinc interniran. in je ta >iraž;: 'Ti;.k; ;:;i svoie nicsto. ravno v ti- >•¦ •:;; Ca^ii je sr:":;ža ;<:>;.;iedala neinški zra- koplov. ki je v velikih krogih obletaval otok, kjer biva kronprinc. Se ve. da je nemški zrakoplov izginil in da se je stra- ža še bolj pomncižila. Varnostne odredbe proti bivšemu nemškemu cesarju. Takoj, ko se je bil za- počel državni prevrat v Nemčiji, so bile o tern obveščene dvorske straže. V Doornu ni potem več prišel cesar Yiljem iz svo- iega gradu. V dvorec se puščajo samo ose- be, ki imajo za to posebno dovoljenje, in pa oscbje. Nihče drugi ne more priti v grad, in tudi bi bilo cesarju nemogoče uiti, tudi če bi imel ta namen. Svet okoli gra- ciu tudi ni tak, da bi se mogel spustiti nanj kak zrakcplov. Velik roparski napad v Istri. Par kilo- metrov od Pazina stoji vila, kjer bivata s svojima družinama Jcžef in Angel Miletič. \ ila leži na odprti ravnini in nima zato pred roparji nič kaj varne in ugodne lege. V okolici se je vedelc. da Miletičevi žive dobro, toda roparji so vedeli tudi še nekaj več, namreč da imati ti družini tudi denar v hiši. Preteklc nedeljo, ko sta družini Mile- tičevi že počivali, se zaslišijo udarci na vilina glavna vrata. Eden Miletičevih vstane in gre pogledati, kdo neki tolče. Pa groza ga spreleti, ko vidi vilo obdano od kakih desetih roparjev, vseh oborože- nih s puškami, ki zalitevajo, naj se jim ne- mudoma odpre. Miietič zbudi vse dornace v Jiiši, in vsi sklenejo, da sc vrat na no- ben način ne odprc. Lahko si predstavljamo strah ten ubo- gili obleganih ljudij. Ko so roparji videli, da se vrata ne odpro, so začeli streljati v okna. Militičevi so se stisnili pod okni za zid, kro.ele so jim frčale nad glavami, a k sreei ni bil nobeclen zadet. Roparji, uvidevši, da tudi ta napad ne pripravi Miletičevih do tega. da bi odprii. so začeli s puškimi kopiti udarjtai po vra- till, da bi se jim udala. Vrata so se upirala, in Miletieevi so upali, da roparji dpiiste svoje namene. Pa ta up je bil prazen. Ro- parji so še z večjo silo pritisnili na vrata, nekaj ie zahrešalc, in roparska banda je skozi ulomljena vrata stopilii na dvorišče. Kar zicdenela je kri vsem Miietiče- vim, he so ugiedali roparie v vili in sli- saii, ka'cc liitijo po stopnicah v gornje pro- store. Roparji «so planili pred nje z nastav- Ijenimi puškami in zavpili: Roke kvišku! Militičcvi ubogajo, drže roke kvišku, in tedaj zaeiio roparji preiskovati in praz- uiti jim žepe: pri tern jili še bijejo in za- smelnijejo. Ko so roparji vse preiskali, jirn vele, nai grcdo vsi skupaj za njimi. In vsi Milc- tičevi. možje, žene in otroci so bili od ro- parjev odpeljani v klet, ki se je nahajala v vili, in t'imkaj vsi skupaj zaprti s klju- čem. Ko se je to zgodilo, so roparji planili v viio in začeli ropati po njej. Takoj je bilo vse odprto, vse razmetano. vse oro- panc; vsak predalček, vsak kotiček je bil preiskan. V rekem skrinjinem predalčku so na- s!i tudi 20 tisoč lir v denarju in veliko družinskih dragocenosti: uhanov. verižic, ur itd. v skupni vrednosti 15 tisoč l'"r. a to jim ni bilo še zadosti. Obleke so povezaii v ogrcmne zavoje, odnesii ž nji- mi vred tudi še štiri kvintale prckajenega mesa in razna druga živila. Vcs la plcn bi bil moral zadovoliiti to roparskc drulial. katera bi zdaj lahko iieuioteno odšla, ko so vsi dnnači tičali zaprti v kleti. Toda ne! Ta zverinska banda je pred svojim odhodom še zažgala vilo in tako izpostavila vse Miletičeve grozni smrti, da živi zgore v kleti. Toda sreča za Miletičeve, da je klet imela majhno okno, skozi katero je zlezel eden izmed njih in si upal na dvorišče, ko ni slišal nobenega glasu in je bil gotov, da so se roparji že oddaljili. Res, nikogar ni bilo več v vili, in Miletč pohiti odpreti drugim, ki so bili še v kleti. Tedaj zapa- zijo, da so rcparji vilo zažgali. Ogenj ie Bil hitro pogašen: toda če bi Miletičevi ne bili mogli tako hitro iziti iz kleti, bi vila stala kmalu vsa v cgnju, in oni bi bili vsi končali strašne smrti v plamenih. Oblast zasleduje to razbojniško ban- do, ki pač zasluži eksemplarično kazen. Spmladanska slana je najbolj nevarna dolinam in nižinam, kjer izhlapevajo ved- ne sopare. Slano preženemo, ako napravi- mo nad sadovnjaki, vinogradi ali nad po- ljem zgodaj zjutraj gost dim. da ne more solnce prehitro odtajati zmrzlih rastlin. Vprašanja in odgovori. B. G. 29. Poizvrejte pri domačem pošt- nem uradu, ali je pravilno odpcslal Vašo prijavo poštnohranilne vloge; ako se je to zgodilo, čakajte na rešitev. katere drugi tudi niso še dobili. ~ Vsi avstrijski zakoni in naredbe, ki so veljali 3. /lovembra 1918 v naši deželi, veljajo še danes. torej tudi zakon od -8. avg. 1870 drž. zak. št. 41. Glede vodnih zadev ni izdala ckupacijska oblast nikakih novih predpisov. J. L. Bovec. Vprašatc, ali bodo pri naknadnih begunskih pedporah. katere so se izplačevale s 40 Lirami za 100 K, tudi še doplačali 20% v smislu končne uredit- ve valute. To vprašanje ni še rešeno z ni- kako izreno naredbo, vendar pa ostane najbrže pri 40% in se dodatek po^O cd sto ne be izplaeeval. »Qor. St.« lahko naročite tudi v Jugoslavijo, dobival jo boste po po- šti, kakcr tudi več drugih narčnikov. --- Svojo prtljago lahko vzamete v .lugosla- vijo brez posebnega dovljenja. A. B. Leg - Cezscča. Za to, da ste pod ceno prcdal kravo, ker ste bil odgnan iz domačega kraja, .ne dobite nikake od- skodnine. I. H. Podbrdo. Da bo rešena piošnja za izrneniavo kron v lire, ne morete stori- ti druzega, kakor čakati in urgirati rešitev pri zakladnem nadzcrništvu- v Trstu (Ispettorato del Tesoro). Radi brata, ki je v ital. vojncm ujetništvu ste storil vse, kar se v takih primerih napraviti more. Poskušajte doscči, da bi civ. kom. v r. ur- giral rešitev. Dobro bi bilo, ako bi se v novi vlogi ornenilo, da je bil že pred vojno naseljen v okup. ozemlju. •I. G. Šturjje. Ako ste izgubil invalidno izkaznicc. se morate obrniti za duplikat na nadomestni bataljon svojega polka, ka- teri Vam mora iz glavne knjige obnoviti iz^ubljenc)1 listino. M. K. B. Ako je Vas brat uradno spo- znan za invalida in ima potrebno invalid- no izkaznico, debi brezplačno zdravlje- nie; obrne naj se na polit. komisarijat v Tolminu. Ako pa ni spoznan za invalids, se mora zdraviti na svoje, oziroma, če ni- ma sredstev. na občinske strcške. A. R. Sv. Mihael. Prašanja morajo biti jasna. Precizirajte natančno. kaj ima- te iztirjati, od koga in od kdaj. A. j. GahrOvica. Ako hočete prep^ja- ti stroj iz Jugoslavije, obrnite se na trgiapv- sko zbornico, da privodi, in na gen. civ. kom. (Sezione importazioni esportazioni), ki Vam na podlagi privoljenja trgovske zbornice izda uvoznico. V Jugoslaviji naj poskrbi izvoznico tovarna. G. T. Gradišče. Radi sira. ki ste ga prodali 1. 1918 avstnjskemu poveljnistvn (K. K. Operationskassa des Et. Kmd. Fp. 562), se obrnite na »Odbor za varstvo ko- risti podanikov zasedenega ozemlja«. ici ima svo) sedež v Trstu, u. Monfort. Čeka ve,}. posojila, ki ste ga pozabiH prijaviti, ne morete več uveljaviti. ker je prepozno. I. K. Tolmin. Glede v Aystriji interni- ranih italijanskih državljanov obrnite sc na okr. civ. kom. v Tolminu. Opozarjamo čitatelje, da odgovarjamo na vprasanja samo narccnikom »OorisFce Straže«. Listnica npravništva NarOčnike. ka- terim je pošla naročnina za prvo četrtletje, opozarjamo, da narcčnino obnove, da bi jim ne morali ustaviti lista. Za krafek čas. Enako z enakim. Neki kmet je prine- sel vsak petek peku »štruco« masla. Ne- kcč se je razvil med obema naslednji raz- govcr: )>.laz sem ravnokar zavrgel Vase maslo«, je rekel pek; »namesto šest fun- tov jili je samo pet. Na ta način me naj- brže sleparite že dalj časa.« »Mogroče«*, pravi kmet: )>ker nimam doma nobenega uteza, zato pošljein vsak četrtek k Vam po hlcb kruha od šestili funtov: položirn ga na eno stran tehtnice in potem na dru- go stran ravno toliko masla. Povejte mi zdai, kdo izmed naju je večji slepar?« Na to ni bila pripravljena. Gospa ie šla k zdravniku. ker ji je desna noga nr- koliko otekla. Sezula je cevelj desne nogc in sezula tudi lepo oprano nogavico ter pokazala zdravniku bclo nožico'. Zdravnik pa se je hotel prepričati. v koliko se raz- likuje otekla ir ga od zdrave. zato je rekel gospej. naj sezuje še levi čevelj. Prestra- šena je zajavkaia gospa: »&h. nato pa r.i- scm prav nič pripravljena !i« Zdravilo zoper zoboboi. Vzemi v usta poln požirek kuhanega mleka, nato pa vrti počasi glavo od desne na levo to- liko časa, da se ti napravi v ustih surovo maslo. Takoj nato ne boš čutil več bole- čin. TEPENSK1 KOLEDAR. MAREC. 28. Nedelja, 6. postna (cvetna), Janez Kap.. 29. ponedeliek, Ciril, škof - mučenec; Jona 30. torek, Angela F., vdova; Amadei, 31. sreda. Modest. fividon. APRIL. 1. Cetrtek, t Veliki četrtek, liugoji, -. petek, t Veliki petek. Franc Pavl.. .3. sobota, t Vclika sobota, Alundij; (Sčip* Na novo odprta mlzarska obrt TOPLIKM S REBER, v Čpničai; izdeluje spalnice, pohištvo in stavbena dela. Ccna po dogOToru. ZA VELIKONOÖNE PRAZNIKE opozarja trgovina HIM 111 If IIH A MOMP. izgotovljenih oblek ||Uwl VUllli & M* Corso Verdi 38 - G0RICA - Corso Verdi 38 slavno občlnstvo, da je bogžto založlla svojo TUGOVIflO x najrazližnejžlml OQLEKAMI za ženske, s plaičl, bluzami, golf, krlli, spodnjlmi krlll ltd. In z veliko izbero oblek za možke. mladeniče in otroke, s površniKi. hlačami, modnimi telovnlkl, nepremočljlvlml plašči itd. itd. VELIKA IZBERA PERILA ZA MOŠKE IN ŽENSKE- - MAJNOVEJŠI VZORCI BLÄÖA ===== ZA POMLAPAMSKO DOBO. Krojačnica prve vrste ped vodstvom g. AVGUŠTINA GACHET. Naročlla se izvršljo najtočnejie In najvestnejie- i tfeliha izbera. naiDPiniBPflBisa oostpezba. stalne cene. Opozarja se slavne odjemalce, da je zaloga in zastopstvo FILATI IN TESSÜTI V ULKI TEATRO 12 otvoriia delavnico za Izdelo- vanje no&avlc, in druglh pie- tenln s stroji. :::::: Sprejema vsakovrstna naročila te stroke. L5 IS § L5 Ü 23 S3 5 ANDREJ GOLJA Gorica TRAVNIK 21 Gorica Zaloga vsakovrstnih leser.ih izdelkov, ka- kor: škafov, orn, stolic, sit, reset in druge suhe robe. — Velika izbera košev in kuhinjskih potreb^čin. Avtorizovani tehnični zobozdravnik flDOLF KQLl GcriCB. Korso V. E. ill. St. 11. .1. nadstropje. naznanja svojim cenj. klijentom, da od današnjega dne dalje je njegov zoboz- dravniSki alelje ob nedeEjah zeprt. Službo Občinskega tajnika razpisuje Občina Šolkan. Zglasiti se je v občinski pisarni do 28. t. m. Nastop službe s. 1. aprilom 1920. Županstvo občine Solkan. dne 22. raarca 1920. Župan : JoŽef VuLa. . V najem se odda pasestvo v VRTOVINU. Ponudbe od 26. do 31. marca v Gorici v trgovini v Rašteij št. 7. Par volov : : 1830 kg. težkih proda takoj : : gosp VEflOESLAV LOKAR, Ajdovšcina št. 28. Udano si dovoljujem naznaniti, da po dolgih petih letih sem se zopet vrnil v Gorico, ter otvoril syojo dobro zDino kroiaonico. Pnporocam se cenj. da mam, da me vse s svojimi naročili v obilnem številu počaste. S špostovanjem udani Martin Kühle Piazza S. Antonio 2. SREBRNE KRONE IN PENAR piacujem po najvišjih cenah : : : Jakob Šuligcj, : I war in trgovec Gorica, Gosposka a lie a 19. Na prodaj sta dva, skoraj nova, mlinska kamna -----za pšenžco----- SJroko-t 120 cm, debelost 30 cm. — Kje pove uprava „Goriš^e Straže". : Peter Gruden : Gorica - Piazxa Grande 6 - Gorica« Priporoča svojo zalogo najboljših vin in me- šanega blaga. Postrežba točna in solidna. Po okolici tudi na dom. Knjiprna Hat. Tisli. društcs GORICA Montova hiša. Zaloga na drobno in na debeio pisarniških in šolskih potrebščin. Slovenske leposlovne knjige, slovnice, slovarji i. t. d. :-: :-: :-: :-: :-: Cigaretni papir „Abadie", "Excelsior", Union" i. t. d. :-: :-'. :-: :-: :-: Svalčice za cigarete. :-: :-: :-: :-: Slike z okvirji in brez okvirjev. Rožni venci, svetinje. i. t. d. :-: :-: :-: Naznanjam slav. občinstvu, da s-?, > svojo irgOVino premestil \z I. na3 v pritličje islotam. Obenem naznanjam, da se mi je posrečilo, nakupiti veliko množino vsakovrstnega tudi Črnega blaga še po zmernih cenah lako, da zamorem svojim cenj. odjemalcem ugodno po- streči. Delo izvržujem točno, ker imam zadostno štev. kroj. pomo^nikov. Pro- sim; naj si vsakdo ogleda cene v izložbi. Priporočam se udani Aridrsj J&aviiČ kroj. mojster, Piasza Grande 22 (Travnik 22). Drašček Fancy, Gorica Via Rastello St. 1 trgovina s kolonijalnim in n>ešanim blagom na drobuo in na debeio. Dobra moka btla in*koruzna, fižol. jfčmen itd. Blake. se za-Jruga priporoča cenjenemu občinstvu, ter zagotavija za dobro posirežbo. Prodasta se 2 harmonija v najboljšem stanu. Več pove IVA^I KA21H ulica Sv. Antona 24. Corica. BEDNAKIK |»riporoča fvojo KNJIGOVfiZNICO Via Croce 6 (nasproti rSoiskccra Dona"). Veletržca z vinom BRHTH siBUJH gorica Via S Antonio 4 in na Kornu šf. 8 (prej Kauiic) prodajatn na debeio n&V&dna : vipavska, istrska; briska, dalmatinska, fuiian&ka in italijanska vina ; fina vina in yarnpanjee v bütiljkah, maršalo ; razaovrstae Hkfcrte, kakor : l*>i*net Branca, Cognac : razt\a žganja (tudi fia drobno). Vermouth in spirit. ZOBOZPRAVHIŠKI ÄTELJE Dr. J. Bačar in V. C. Hansen zobotehnik ulica 24 Ma^glo (prej ulJca Tre i^č) štev. 9 (v bližini kapueinske cerkve) ordinirata od 8'/t do 6 ore -:- ob nedeljah od 9 do 1 are. Brozbolestno izdiranje in piombiranje zobov. ===== XJmetni zobje po najnovejši tehniki. ===z ------------3©C------------ Dr. Bačar izvriuje ravnotam svojo splošno zdravnisko prakso.