Poštnina niočana » aourvtni Leto LXf V Ljubljani, v četrtek 23. novembra 1933 Štev. 268 Cena 1.50 Din Naročnina mesečno 23 Din. iu inozemstvo 40 Din — nedeljske izdaja celoletno 'ib Din, za inozemstvo 121) Din U redništ vo je v Kopitarjevi ul.6/III Telefoni uredništva s dnevna alaiba 2050 — nočna 2996, 2994 in 205» Izhaja vsak dan sjatraj, razen ponedeljka in dneva po prazniku Cek. račun. Ljubljana št I0.h3n in 10.349 za HiseiHle; Sarajevo '.t* "(i3 Zagreb št\ 3M.it11, Praga-Duuoj 24.79» Uprava: Kopitarjeva 6, telefon 2992 Nemci pri nas in naši pri Nemcih V nedeljo je v Novem Sadu imela občni zbor »švabsko-nemška kulturna zveza« (Schwa-bisch-deiitseher Kulturbund), vrhovna organizacija vseh Nemcev v Jugoslaviji. Naši Nemci so obenem obhajali 10-letnico smrti svojega domačega narodnega buditelja in pesnika Adama M. Gutenbrunna. Zborovanje ni imelo značaja občnega zbora z navadnimi spremljevalnimi okoliščinami, kakor so podrobne razprave o raznih upravnih zadevah, temveč je to bila res-n.. in mogočna manifestacija nemštva v Jugoslaviji. Nad odrom je visel ogromen napis »Schvva-biseh-deutseher Kulturbund«, na levi čez jugoslovansko zastavo geslo »Zvesti državi!« (staats-treu), desno zopet na barvah obdonavskih šva-bov (zeleni in beli) »Zvesti narodu!« (volks-treu). To je geslo nemške kulturne zveze, ugotavlja »Deutschos Volksblatt«, osrednje glasilo Nemcev v Jugoslaviji. »Zvesti državi, zvesti svojemu ljudstvu in vdani svojemu kralju!« je vzkliknil senator dr. G. Grassl v uvodnem govoru. Poleg delegutov, ki so predstavljnli 50 kulturnih organizacij, včlanjenih v zvezi, so prišli na zborovanje tudi predstavniki oblastev in jugoslovanskih kulturnih ustanov, kakor »Srpske Matice«. Ozračje, v katerem se je vršilo zborovanje in samozavesten nastop Nemcev, pričajo pred vsem svetom, da se nemška narodna manjšina pri nas počuti doma. Lahko organizira prireditve, javne nastope, razvija se kulturno in gospodarsko, ne da bi jo večinski narod nudle-goval. Dani so ji vsi pogoji, da lahko ostane svojemu »naroda zvesta«. Če je bila na občnem zboru sprejeta resolucija, ki proglanš Kulturbund za »ognjišče nemške narodne kulture in vzgojevalnico čuta nemške nnr. skupnosti«, čeprav so med to skupnostjo postuvljene politične meje, nimamo mi prav nič proti temu. Želimo samo, dn hi Nemci priznali pravico do gojitve čuta narodne skupnosti tudi manjšinam, ki živijo v njihovih narodnih državah, recimo Slovencem v Avstriji! Dne 20. junija 1920 so Nemci na velikem taboru pod milim nebom v Novem Sadu položili temelje svoji kulturni in politični zgradbi, ki ji je »Schwiibisch-dcutscher Kulturbund« postni varna streha. Adam Miiller-Gutenbrunn. ki je prvi pozival svoje rojake nu odpor proti mnd-jtirstvu. je še doživel tu veliki dan, ko so Nemci lahko svobodno stopili na plan in se organizirali. Z zahvalno pesmijo so zaključili to tabor: zaslutili so. dn bodo lahko v Jugoslaviji svobodno živeli, šele pod Jugoslavijo se je lahko uresničil n.iTiov sen. »da bi svojo bauntsko domovino. ra/.bito na vse kose. /opef zbrali, šele v Jugoslaviji so Nemci lahko šli na delo po Gu-tenbrunnovi oporoki: »Versammelt darin die Schvvaben vvieder umi siugt die alten, singt die deutschen Lieder!« (Zberite v njej — domovini — švnbe in poj-te sinre, pojte nemške pesmi.) Senator Grassl jc v svojem govorit lahko naslovil nn jugoslovanska oblastva prošnjo, naj »še nadalje s sini|>utijami spremljajo delovanje kulturne zveze.« Med težnjo narodnih manjšin, da bi ostale »zveste svojemu narodu« in dn bi gojile čut skupnosti z njim, da bi razvile svojo kulturo z vsemi narodnimi svojstvi, čeprav jih ločijo od večinskih narodov politične meje, in med zatrjevanjem, dn hočejo ostati zveste državi, v kateri živijo, ne vidimo mi nikakega protislovja. Nikakega protislovja ne najdemo v geslu »Zvesti narodu in zvesti državi!«, kakor tudi ne v namenu, izraženem v resoluciji v Novem Sadu, »da se hočejo nemške narodne skupine razvijati v duhu trdne zvestobe do prirojene narodnosti in v duhu ljubezni do kralja in domovine.« Naj bodo o tem Nemci v Avstriji in Nemčiji prepričani! Če v Sloveniji kljub temu gledamo na problem nemške narodne manjšine nekoliko ostreje kakor n. pr. sosedi švabov v Banntu, so za to dani temeljiti razlogi v zgodovini našega političnega življenja in tudi precej drugačni politični usmerjenosti nekaterih nemških skup;n v Sloveniji v primeri z usmerjenostjo banntskih švabov. Naj vendar že Nemci priznajo, da si Slovenci in Nemci stoje nasproti kakor večinski narod proti manjšini, ki je bila nekdaj nosite-Ijtcn političnega, gospodarskega in kulturnega pritiska nad nami in ki jc še danes ohranila svoje gospodarske pozicije, ki si jih je lahko ustvarila radi svojega priviligiranega jioložaja pod Avstrijo. Da pa nismo prežeti z maščevalnimi strastmi, Nemci snini dobro vedo. (Če se nam je po 15 letih posrečilo nacionalizirati gasilska društva ob meji!). Gotovo ne pretiravamo. ako trdimo, da smo v gospodarskem pogledu celo v defenzivi proti nemškemu kapitalu! Kadar nemški tisk izven Jugoslavije našteva, kaj vse so Nemci imeli v Sloveniji pod Avstrijo, tnko rad pozablja, da so n. pr. kultni nc ustanove, šole in razna nemška društva bila namenjena avtohtonemu prebivalstvu in da so bilo nemška zato, da bi sc to prebivalstvo poncmčilo. in nc zato, da bi sc v njih vzgajali Nemci! V zvezi s politično usmerjenostjo naših Nemcev jc treba omeniti, dn so se prav po Hitlerjevem nastopu pojavila ob meji znamenja, ki še danes utemeljujejo sum, da sc pojma •zvest narodu« in »zvest državi«, v srcu obmej-•oga Nemca nc krijeta. Končno šc drugi razlog, ki gn mornmo v zadnjem času vedno bolj upoštevati pri presojanju obnašanja Slovencev nasproti nemški manjšini. Nn Dunaju naj nikar nc podcenjujejo koroškega vprašanja! Vprašanje narodne manjšine nn Koroškem obstoji in postaja vedno bolj akutno. Kaj čuda. čc smo v narodnem pogledu danes bolj občutljivi, saj živimo v narodni državi. Povsem naravno tudi, dn pri nas zanimanje za narodne manjšine izven Jugoslavije vedno bolj raste. Nc samo to, |>oložaj naše manjšine na Koroškem se neprestano slabša. Nemški državniki govore... Hitler sveto obljublja nemški mir Dopisniku »Malina" je Hitler dat najmiroljubnejšo izjavo: Pripravljen sem dati vsa jamstva za obrambo evropskega miru Pariz. 22. nov. b. Jutranji »Matin« objavlja v uvodniku razgovor dopisnika pariškega »Information« z nemškim državnim kanclerjem Hitlerjem. V teku tega razgovora, prvega, ki ga jc imel Hitler s kakim francoskim časnikarjem, je izjavil vodja nemške nacionalno socialistične delavske stranke in šef nemške vlade sledeče: Poljsba-Memčija »V Evropi ne obstoija trenotno noben spor, ki bi lahko povzročil vojno. Vse se lahko uredi med posameznimi vladami in narodi, če bi le-ti imeli potrebno poštenje in zmisel za odgovornost. Poglejte recimo Poljsko in Nemčijo. Med obema državama obstojajo razpotja in sporne točke, vendar pa tudi tu ni ničesar takega, da bi bilo treba prelivati dragoceno človeško kri. Meni delate krivico, ko stalno zatrjujete, da želim vojno. Vojno? Ali sem mar norec? Z vojno se absolutno ne bo doseglo ničesar, nasprotno, z vojno bi se lahko samo še poslabšal sedanji svetovni položaj. Kako bi mogel jaz želeti vojno, ko na nas še vedno ležijo posledice preteklih vojnih strahot? Pred menoj je dolga notranja vojna. Narod sem napotil v novo bodočnost, hočem mu dati tudi veselje do življenja. Kdo naj potem še lahko veruje, da hočem pod takimi pogoji ogrožati svoje lastno delo z novo vojno? Na kakšen način bi se mogel doseči sporazum med sosednimi in enakopravnimi državami? Nemški narod ni narod druge vrste, nemški narod je velik, toda ž njim postopajo tako, da tega ne morem dalje prenašati. Če hoče Francija svojo varnost zgraditi na materialni slabosti razorožene Nemčije, potem ni možnosti za sporazum, kajti prešli so časi, ko je bilo kaj takega še mogoče. Če pa hoče Francija zgraditi svojo varnost na temelju svobodnih sporazumov, potem sem pripravljen vse slišati, vse razumeti in vse ukreniti Približno znano je, v čem obstoja nemška zahteva po enakopravnosti. Moralno gre za absolutno enakopravnost. Kar se tiče njene praktične izvedbe, se to lahko izvrši v etapah, kar ne bo težko in tudi ne nemogoče, da se sklenejo sporazumi v vseh podrobnostih. Enakopravnost Odgovarjajo mi: enakopravnost, da, toda nobene enakopravnosti brez protiuslug. Vprašati moram: kakšne protiusluge? Na koncu vseh koncev bo potrebno, da se svet seznani s pravo vsebino besede varnosti. Jaz sem v nemški po li t iik i odločen in če dam svojo besedo, imam navado, da jo tudi držim. Če bi se slučajno sestal s kakšnim francoskim ministrom in bi se z njim razgovarjal med štirimi očmi, da na primer za rešitev saarskega vprašanja ni po mojem mnenju nobenih nasprotij več, potem bi lahko razumel, če bi se mi odgovorilo: Hitler snuje nekaj tajnega. Vedno lahko pričakujemo od njega iznenadenja. Toda jaz sem to rekel svojemu narodu, od katerega sem zahteval, da mojo politiko j>otrdi: da je za nas usoda Alza-cije in Lorene zapečatena. Narod je odgovoril. In kaj se še pričakuje od mene, da rečem? Govorimo sedaj o francoski varnosti. Če bi mi rekli, kaj naj storim za to varnost, bi to drage-voljc storil, samo če ne bi zahtevali nekaj j>oniže-valnega in nekaj, kar bi ogrožalo meje lastne države. Tako je na pr. pisal neki angleški časnikar, da bi sc zavoljo ohranitv- evropskega miru moralo dati Franciji neke vrste dopolnilno varnostno jamstvo v obliki obrambne zveze z Anglijo. Če gre za defenitivno zvezo, potem to prav rad odobravam, ker ni moj namen, da preprečujem drugim, če se hočejo zavarovati. Nazaj v Ženevo ? Ne ! Končno je Hitler na vprašanje pariškega časnikarja, če je mogoče, da se vrne Nemčija v Ženevo, odgovoril: Z izstopom Nemčije iz Zveze narodov sem storil potrebno delo. Prepričan sem radi tega, da sem s tem pripomogel k prepotrebni jasnosti. Nikdar se ne bomo vrnili v Ženevo. Zveza narodov je mednarodni parlament, v katerem posamezne skupine debatirajo in agitirajo med seboj. Posledica tega je bila, da so sc nesporazumi v Ženevi še bolj zaostrili, namesto da bi se našla rešitev. Nasprotno pa sem vedno pripravljen — in lo sem tudi dokazal — da hočem ob vsaki priliki pogajati se in razgovarjati se z onimi, ki to želijo. Gobbels priznava tajno oboroževanje Tajna navodila agentom v inozemstvu jVcfTlČffC Pariz, 22. nov. AA. Havas p>oroča: »Petit Pa- i rUieti« nadaljuje objavljanje nemških zaupnih dokumentov ter je objavil dolga nadvse zaupna navodila, ki jih je jx>slal Gobbels svojim propagandnim agentom v inozemstvu. V teh navodilih jx>jasnjuje nemška vlada odhod Nemčije iz Ženeve in nemško stališče o oboroževanju ter o stanju nemške obo-rožbe. Dalje komentira francosko in angleško zadržanje v Ženevi in pravi: »Vedeli smo, da je stališče Francozov in Angležev temeljilo na poročilih francoski vladi, ki so jih poslali njeni tajni agenti v Nemčiji. V teh poročilih je govora o silnem tajnem oboroževanju Nemčije ter o splošnem pripravljanju Nemčije na nov vojaški spopad.« »Prav tako smo vedeli.« nadaljuje zaupni dokument, >da so nemški emigranti informirali francoske agente o vojaški organizaciji Nemčije, vedeli smo tudi, da so bivši poslanci razpuščenega rajhs-taga sporočili našim nasprotnikom strogo zaupne informacije, ki so jih dobili parlamentarni odbori. Te iiitormacije so dale prejšnje vlade odborom bivšega rajhstaga. Ni nam mogoče, pa tudi ni potrebno spuščati se v podrobnosti o informacijah, ki iih je na ta način dobil nasprotnik Nemčije v roke, jasno je pa, da mora nemška propaganda v inozemstvu te informacije postaviti na laž.« »Obnašanje francoske vlade,* nadaljuje zaupni dokument, »ni neposredni |x>vod za korak nemške vlade, temveč docela nerazumljivo zadržanje angleške vlade, ali bolje njenega zunanjega ministra Johna Simona. Ni še jasno, ali se je dal g. Simon pregovoriti od svojih francoskih prijateljev, ali je pn angleška vlada satna od sebe sklenila stopiti iz svoje rezerve. Ker je g. Simon židovskega |x>rekla, jc razumljivo, da se da vod i t i jxi sovražnem čuvstvu nasproti Nemčiji in da bo skušal usjiešno vplivati na svoje tovariše v vladi. Zato mora nemška propaganda gledati, da se v bodoče obrne direktno proti Angliji, še bolj kakor doslej.« Nemčija pred kulturnim bojem? Poganska Nemčija proti katoličanom in protestantom! Praga, 21. nov. tg. »Prager Presse« objavlja zanimivo poročilo svojega berlinskega poročevalca H. o jM-ihajajočem kulturnem boju, ki ga Hitlerjeva Nemčija pripravlja proti obema krščanskima cerkvama, proti katoličanom in proti protestantom. V kolikor tiče katoličanov, pravi list, je govor, ki ga je imel včeraj bavarski ministrski predsednik Siebert, skrajno poučen. Predsednik Siebert je govoril o zadnjih volitvah ter pri tem omenil tudi pastirsko pismo katoliških škofov Nemčije (ki ga je »Slovenec« objavil, op. uredn.). Siebert s katoliškimi škofi ni zadovoljen, še manj pa z njihovim pastirskim pismom. »Narodno socialistična vlada je tako močna, da ne bo dovolila, da bi se kdorkoli vmešaval v vprašanje, kdo naj vodi nemški narod Tudi v vzgojnih vprašanjih ima država izključno pravico do vodstva.« Siebert zatrjuje jx>slušalce, da država ne bo dovolila, da bi se »pod firmo vere skrivala kakšna politika«. On je na Bavarskem »stranke razbil in bo vporabil vsa sredstva, da onemogoči njihovo vstajenje pod kakšno drugo versko obliko«. Tudi v protestantskem taboru postaja borbenost vedno hujša Protestanti so razprti med Nova preganjanja v Mehiki? seboj, eni hočejo ostati zvesti stari Lutrovi veri, drugi pa odklanjajo sveto pismo stare zaveze in bi radi Nemce spreobrnili k nekemu poganskemu »severo-germanskemu kultu«. Vlada novo poganstvo po vplivnih voditeljih stranke podpira Toda pred par dnevi se je naenkrat pojavila neka »zveza župnikov«, ki jc predložila novemu državnemu protestantskemu škofu spomenico, ki jo je podpisalo 3000 protestantskih župnikov. V tej spomenici župniki protestirajo proti temu, da sc na kongresu poganskih »nemških kristjanov« ni nobeden številnih pričujočih visokih cerkvenih dostojanstvenikov dvignil proti izvajanjem govornika Krausa, ki je razlagal svojo novo pogansko vero Spomenica končuje s tem le stavkom: »Mi ozna-njevalci evangelija nočemu zaslužiti očitka preroka, ki govori o »molčečih psih«, ampak smo svojim župnijam in svojim vernikom dolžni, da se postavimo v bran proti vsakemu, ki lažnivo zavija resnico. Mi pripoznamo slovesno vse sveto pismo stare in nove zaveze, ki je edina smernica za našo veroizpoved in za naše življenje, in mi vztrajamo pri veri naših očetov v smislu razlage reformacije.« »Prager Presse« jjristavlja: »Vse to daje vedno bolj vtis, da prihaja kulturni boj!« Nova država se je odcepila USA bodo zasedle Vladivostok? QCf Kitaja Vatikansko mesto, 22. nov. c. V vatikanskih krogih so zopet zelo v skrbeh radi zopetne poostritve protikatoliškega kurza v Mehiki. Mehiška vlada je izdala celo vrsto naredb proti duhovnikom in od- _________, ličnim katoličanom ter se zopet pričakujejo huda 1 nih j»ogodbah, ki sta jih Roosevelt in Litvinov baje preganjanja. I sklenila v Washingtomt. Tako poročajo iz Harbina, Nanking, 21. nov. Poveljnik vojaških sil v kitajski provinci Fukien je proglasil neodvisnost province Fukien od centralne vlade kitajske republike v Nankingu. Izjavil je, da bo za kritje stroškov za prehrano vojaštva prevzel vse dohodke države v tej provinci. V glavnem mestu province Fukien, Amoy, je proglašeno obsedno stanje. (Provinca Fukien leži severno od Kantona in šteje nad 14 milijonov prebivalcev. (Op. uredn.) Tokio, 21. nov. tg. V zvezi z obnovitvijo rednih diplomatskih odnošajev med Zedinjeninvi državami in Sovjetsko Rusijo se širijo tukaj in po kitajski obali najrazličnejše vesti o nadaljnih obramb- Nikakcgo znamenja ni, ki bi našim Korošcem obetalo boljše dni. Nič čudnega, čc dan zn dnem vedno bolj primerjamo položaj naših nn Koroškem s položajem Nemcev pri nas. Kaj. če nc moremo pozabiti, dn gre poleg vsega nn Koroškem /,a avtohtone Slovence in pri nas v Sloveniji. ako izvzamemo Kočevarje, za ponomčene Slovane, zn nemčlirje? Prav radi manjšinske politiko na Koroškem sc ustvarja pri Slovencih razpoloženje, s katerim mora računati tudi nnšu vlado. Moralo bo z n jim računati, kadar jo odločevala o katerikoli zahtevi nemške narodne manjšine pri nas. Avstrijsko manjšinska politika da nc omenjamo Hitlerjeve ustvarja pri nas javno mnenje, ki utegne Nemcem končno vendarle škodovati. Nikdo uc more očitati Slovcnccm na- rodne nestrpnosti, najmanj pn tisti, ki so Slovence proglašali zn hlapce Herrenvolkn. Todn, ali bi bilo kaj čudno, če bi tudi pri nas glede nemškega vprašanja prišle do odločilne besede strujc skrajnega nacionalizma spričo dejstva, da sc koroško vprašanje nc zgane z. mesta? čedalje bolj sc pri nas tudi oglašajo z zahtevo, naj bi se vprašanje koroških Slovencev sjtrn-vilo pred Zvezo narodov, saj slovensko manjšino v Avstriji ščitijo mednarodne pogodbe. Kancler Dollfuss imn moč; danes ni več vezan nn stranke, ki zahtevajo narodno smrt koroških Slovencev. V 24 tirali lahko odstrani skalo, ki zapira pot do iskrenega sodelovanja ob meji in med obema državama sploh. Jugoslavija jc tudi z rešitvijo /ndeve Celjskega doma« pokazula dobro voljo. Lojbe. da sovjetski politični krogi raznaiajo vest, da se bo odslej ameriško tihomorsko brodovje, ki je nastanjeno na kitajski obali in na Filipinih, usidralo t Vladivostoku, da ščiti ameriško trgovino s Kitajsko in z mandžursko državo. V Tokiju samem pa se je raznesla vest, da je Sovjetska Rusija pooblastila Litvinova, da ponudi Zedinjenim državam severni del Sahalina v odkup ali pa vsaj v dolgoročno najemnino. Amerika bi bila pripravljena vložiti veliko denarja, da izkoristi velika naravna bogastva (pe trolejl), ki sc nahajajo na otoku Sahalin. Japonsko zunanje ministrstvo jc bilo prisiljeno, da zavzame v uradni izjavi stališče proti tem vestem, ki so začele zelo vznemirjati japonsko jav. nost. Zastopnik zunanjega ministrstva je namreč poklical k sebi domače in inozemske časnikarje ter Hm raztolmačil, »da je novoimenovani sovjetski poslanik v Washingtonu g. Trojanovski preveč dober poznavalec Japonske in njenih teženj, da bi dovolil slične politične avanture. On dobro ve, kaj pomeni recimo zbiranje ameriškega brodovja v Vladivostoku, ali kako bi Japonska sprejela vest o prodaji severnega Sahalina. Trojanovski (e bil nam-reč več let sovjetski poslanik v Tokiju in zelo dobro pozna Japonsko in tudi rahločutnost japonskega ljudstva in njegove zunanje politike v tem predelu sveta«. Dunajska vremenska napoved: Pretežno oblačno. na več krajih megla, naraščajoča nagnjenost k padavinam. Polagoma prehod k zapadnemu vremenu Zagrebška vremenska napoved: Po večini oblačno in megleno, možne so lokalne padavine, uner-no hladno. Gospodarski načrti naše vlade Velik govor ministrskega predsednika dr. Milana Srskica Belgrad, 22. nov. m. Danes popoldne ob 5 se je vršila seja poslanskega kluba JNS, ki ji je prisostvovala vsa vlada in skoraj vsi poslanci JNS ter veliko število senatorjev. Za sejo poslanskega kluba je vladalo v vseh političnih krogih veliko zanimanje, ker je bilo znano, da bo vlada predložila v razmotrivanje poslanskemu klubu uredbe, ki so izdelane za sanacijo gospodarskega življenja v naši državi. Na seji poslanskega kluba je takoj dobil besedo predsednik vlade dr. Srskič, ki je imel daljši ekspoze, v katerem je med drugim dejal, da se je vlada vedno trudila in delala na to, da zbolj-ša gospodarske razmere v državi in da tako pomaga najširšim slojem, ki jih je zadela gospodarska kriza. Dosedanji tozadevni zakoni so bili samo začasni. Zato je vlada delala neutrudno na tej zakonodaji in je sedaj predložila uredbe, s katerimi misli urediti gospodarsko stanje v državi. V tem cilju je kraljevska vlada izdelala nekoliko uredb; ki bodo v najkrajšem času predložene narodni skupščini v odobritev. Te uredbe pomenijo samo majhen doprinos za zboljšanje gospodarskih razmer in se bodo izvedle po načelu, da bo vsak državljan odgovarjal svojim obveznostim na eni, na drugi strani pa, da jim bo lahko država v težkih razmerah priskočila na pomoč, tako da jim bo lajšala strogosti teh obveznosti z določitvijo odplačilnih rokov, načina odplačevanja in z obrestmi, tako da se bo dvignila morala dolžnikov in vrnilo zrahljano zaupanje upnikov v medsebojnih gospodarskih odnošajih, brez katerega se ne more niti zamisliti ozdrav;tev sedanjih gospodarskih razmer v državi. Te uredbe nimajo začasnega obeležja, ampak predstavljajo začetek sistematične in definitivne normalizacije in ureditve razmer v našem gospodarstvu. Uredba o zaščiti kmeta Najvažnejša od teh uredb je brez dvoma uredba o zaščiti kmeta, s katero se mora napraviti konec sedanjemu neznosnemu provizoriju, in dolžniki in upniki se morajo postaviti v položaj, da bodo vedeli, 8 čini imajo v bodočnosti računati. Dolžniki morajo svoje dolgove urediti, toda z znatnimi olajšavami v pogledu rokov, obrestne mere in načina odplačevanja, ker jih na'drugačen način ne bi mogli urediti, ker so bili ti dolgovi sklenjeni v največ slučajih v dobi inflacije in povečini tudi v času, ko je vladala lakota v državi in ko je bila konjunktura za gospodarske proizvode za kmeta tri- do štirikrat ugodnejša od sedanje. Upniki pa morajo vedeti, da se jim bodo dolgovi plačali, čeprav v nekoliko daljših rokih in z nižjimi obrestmi, radi česar se mora todi njim priskočiti po možnosti na pomoč, da bi se dvignila njih likvidnost, ki je zaradi pretvoritve kmečkih dolgov iz kratkoročnih v srednje- in dolgoročne zelo padla. S to uredbo se daje zaščito kmetu, ki obdeluje zemljo sam ali pa s člani svoje družine, katerega obdavčeni dohodki izvirajo pretežno iz poljedelstva, 6e njegovo posestvo ne presega površine 75 ha obdelane zemlje, in pri zadrugah preko 200 ha. Vsi kmetje bodo izplačali svoje dolgove upnikom v roku 12 let, začenši od 15. februarja 1934 po siedeči tabeli: Privatnim Denarnim Leta osebam zavodom Prvo leto 6% 6% Drugo leto 6.60?ž 6.75% Tretje leto 7.28% 7.65?h Četrto leto 8.06% 8.94% Peto leto 8.84% 10.76% Šesto leto 9.75% 12.68% Sedmo leto 10.72% 14.72% Osmo leto 11.84% 15.64% Deveto leto 13.06% 16.85% Deseto leto 14.36% 17.38% Enajsto leto 15.94% 17.85% Dvanajsto leto 17.55% 18.78% Povprečna obrestna mera, računajoč tudi stroške provizije in drugo, znaša za dolgove osebam 3.54 odst, za dolgove denarnim zavodom 6.02 odst. Začetno odplačevanje, z vključenimi obresinii in glavnico, znaša U odst. od dolžnega zneska in se dvigne šele po petem letu za dolgove denarnim zavodom in šele po sedmem letu za dolgove privatnim osebam nekaj nad 10 odst letno. Takoj, ko stopi v veljavo ta uredba, se odgo-dijo vse prisilne prodaje, prisilne uprave (sekve-stri) kakor tudi odvzem premičnin (transferacije), prevzete za naplačilo ali zavarovanje kmečkih dolgov. Nove izvršbe se lahko izvršijo samo z napla-čilom anuitet, določenih po tej uredbi. Kmetje, katerih dolgovi ne presegajo 1200 Din, bodo plačevali ta dolg v enakih obrokih v roku treh let, a v kolikor celotni dolg na raznih krajih ne prekorači 5000 Din, v roku petih let po istih obrestih. Ta zaščita se ne nanaša na dolgove do 500 Din obrtnikom in trgovcem za obleko, obutev in življenjske potrebščine. Če se upnik pri iztoženem in izvršilnem na-plačilu posluži pravnega zastopnika, ne plača teh stroškov zastopnik kmeta. Stroške komisije pri izvršbi islotako odpadejo, ker se bo plenitba vršila brezplačno polom občinskih oblasti. Ce kdo od dolžnikov v roku od treh let ne plača določene letne anuitete, izgubi pravico na zaščito po tej uredbi. To pravico izgubi tudi oni, ki ogoljufa upnika s tem, da odtuji svoje imetje. Agrarni interesenti, ki so se fakultativno odkupili v dobi visoke konjunkture zemljišč, lahko namesto odplačila v gotovini izvršijo odplačilo v naravi z ono količino pšenice, ki odgovarja anuiteti t>o tej uredbi in ki jo je obračunati po tečaju domače borze na dan podpisa pogodbe o fakultativnem odkujiu. Tisti pa, ki plača svoj dolg preje, bo imel posebno korist, ker se mu bo z« vsako leto preje izplačanega dolga odbilo po 2% ml glavnice, ta>ko da se bo onemu, ki bo takoj uredil svoje dolgove, odbilo 24%, to je skoraj četrtino njegovega dolga. Čuvanje likvidnosti upnikov Zato je kraJjevska vlada določila v tej uredbi, da upniki kmetijskih dolgov lahko svoje konvertirane terjatve eskontirajo ali dajo v lombard prvenstveno do 50 odstotkov pri državnih in privilegiranih zavodih, seveda po pogojih, ki so določeni za redno poslovanje teh zavodov. V ta namen je kra- dov in po pomenu teh zavodov za splošne gospodarske koristi države. To, kar se ne more rešiti, kar je bilo bolno rojeno in nikdar ni moglo živeti, mora izginiti, da se likvidira s čim manjšo škodo za interesirane. Radi tega je za take zavode predviden z uredbo poseben postopek o likvidaciji, ki bo omogočil na hiter in najcenejši način prenehanje teh zavodov pod polno kontrolo oblasti, da interesi posameznikov ne bi bili oškodovani z načinom likvidacije. Za one denarne zavode, ki so in če so pasivni ali ki se morejo in morajo sploh v gospodarskem interesu ohraniti, prav tako za one aktivne, toda nelikvidne denarne zavode, se predvideva z uredbo cela vrsta mer, da uredijo svoje bilance in da okrepijo svojo aktivnost in svojo likvidnost. Ali se bo dopustila sanacija teh zavodov tudi v tem primeru, če so pasivni, bo odločal minister trgovine in industrije. V tem cilju se more takemu denarnemu zavodu odobriti: 1. valorizacija nepremičnega imetja, 2. bilanciranje državnih papirjev po vrednosti, po kateri so vnešeni v poslednjo bilanco, oziroma po ceni, kolikor so stale, 3. pretvarjanje enega dela starih zahtevkov za-vodovih upnikov-vlagateliev in to samo, v kolikor so pripisani akcijskemu kapitalu in po kolektivni odločbi vlagateljev, ki je bila sprejeta z večino glasov, 4. izdajanje zadolžnic, zavarovanih z zastavo na nepremičninah ali z zahtevki, ki so zavarovani s hipoteko, do največ 25% stvarne vrednosti te nepremičnine s 5 odstotnimi obrestmi, katere stari upniki-vlagatelji morejo, če hočejo, sprejeti za delno plačilo teh starih zahtev. 5. pravica na odpis akcijskega kapitala in rezervnih fondov, 6. oiafSaaj« fazioairaaia, 7. tiskalna olajšanja pri taksah io davkih, 8. odgoditev rokov plaitla starih dolgov na način, kakor to v vsakem posameznem primeru ugotovi minister trgovine in industrije, pa najdaije za pert let. Izjemoma sme biti ta rok tudi daljši v primeru, da zahteve zavoda iz kmečkih dolgov predstavljajo znaten znesek celokupnih aktiv Te mere za zaščito denarnih zavodov se lahko nanašajo tudi na one zavode, ki niso pod §§ 5 in 6, kolikor bodo zahtevali to zaščito. Zavodi, ki so pod §§ 5 in 6, kolikor Hm ne bo odobrena sanacija in odgoditev rokov plačevanja, morajo likvidirati. Čas dvoletnega režima §§ 5 in 6 preneha za vsakogar. Poleg tega so s to uredbo predpisane tudi stroge sankcije za odgovornost upravnega in nadzornega odbora denarnih zavodov in njegovih upraviteljev poleg odgovornosti iz kazenskega zakonika. Režijski stroški denarnih zavodov, ki se bodo poslužili uredbe o zaščiti, se bodo regulirali s posebno uredibo. Pod nadzorstvom ministra trgovine se bo ugotovilo za vsak zavod, od koliko oseb in kak bo sestavljen osebje zavoda, kakor tudi, koliko bi smeli največ znašati skupini režij-ski stroški. člani upravnega in nadzornega odbora nimajo pravice niti do tantiem niti do drugih honorarjev. Pokojnine nameščencev ne smejo presegati določenega zneska, a odpravnina ne more biti večija od šestmesečne plače. Omogoča se odprava posebnih in skupnih pogodb z znižanjem prejemkov aktivnih uslužbencev in pokojninskih prejemkov in odpravnin, pri zavodih, ki ne bodo prišJi pod zaščito, pa razveljavljenije posebnih pogodb in znižanje prejemkov po kolektivnih pogodbah, to poslednje po oceni posebnega razsodišča. Poleg sredstev, ki so predvidena za povečanje kreditov denarnega zavoda, čegar zahteve od kmetov se po uredbi o zaščiti kmeta pretvorijo v dolgoročne, je vlada mišljenja, da bodo te mere o zaščiti denarnih zavodov poleg povračila splošnega zauipania v gospodarstvo imela za posledico odločitev vlade, ki bo v vseh svojih merah gledala na to, da mora biti vsak odgovoren za svoje obveznosti, tako da se bo ustvarila prava podlaga za postopni prehod k normalnemu in rednemu funkcioniranju denarnih zavodov, teh tako važnih fci-niteljev v gospodarskem življenju naroda. Pobiiame brezposelnosti z javnimi deli Težke gospodarske razmere poslednjih let so imele tudi pri nas kakor po vsem svetu za posledico znatno osiromašenje naroda. Temu bo vlada skušala odpomoči z javnimi deli. V tem pa ni treba razumeli ona ve lil. a investicijska dela, od katerih ima korist samo posamezna kraj in za katere je treba zahtevali državnih sredstev in državno akcijo. Ta javna dela naj pomenijo akcijo socialne podpore vsem krajem v državi brez razlike, obenem akcijo gospodarskega dviganja vseh, pa ludi ljevska vlada zagotovila za čas od prvih treh let ^ svoji geografski usodi težko prizkdetih in Ta nnvp U r psi 111> t1* h tmni.L n v .nocoL. An an. «.,1: 1 ., , . zanemarjenih krajev. Okrajna banoiinska javna dela za nove kredite teh upnikov znesek do ene milijarde dinarjev. To moram poudariti, da se bodo ta sredstva nabavila s strogim čuvanjem in spoštovanjem principov naše monetarne politike, zakonov o denarju in zakonov o Narodni banki ter s prihranki v državnem gospodarstvu, ki se bodo prvenstveno uporabljali za odplačilo prejšnjih predujmov pri Narodni banki in s pravilnejšo razdelitvijo dosedanjih kreditov pri imenovanih denarnih zavodih. Prejšnji zakoni o zaščiti kmeta Zakaj ni vzet v pretres že prejo pripravljeni načrt zakona o zaščiti kmeta? Rešitev vprašanja kmečkih dolgov na način, da se kmetu zagotovi olajšave, brez katerih bi 011 pri sedanjem gosjiodar-skem stanju in pri sedanjih nizkih cenah agrarnih l>roizvodov ne mogel zadostiti svojim obveznostim, a da bi se pri tem ne -iiiičil |>opoInoma in istočasno zavarovalo vsaj toliko sredstev, da se deloma ohrani likvidnost upnikov, to je bilo delo, ki ni bilo enostavno in ki je zahtevalo za vsestransko proučitev mnogo časa. Uadi tega kraljevska vlada tudi ni dala svojega soglasja za zakonodajni pretres tega načrta, ki se je pripravljal v narodni skupščini pred nekaj meseci, ker je smatrala, da taka enostranska rešitev tega vprašanja ne bi odgovarjala splošnim gospodarskim interesom države in bi indirektno škodovala tudi kmetu samemu. Zato tudi nestrpnosti nekaterih od vas, zakaj se ta predmet ni predložil na dnevni red v prejšnji obliki, najde tukaj svoje opravičilo. Mislim, da bo ta uredba zadovoljila vse, ker v glavnem ponavlja vsa načela prejšnjih predlogov, ki so se pripravljali v skupščinskem odboru s številnimi olajšavami in za kmeta najugodnejšimi plačilnimi pogoji in ker se v njej razpravlja o celotnem problemu, v kolikor se nanaša na kmeta in na upnika. Vladna finančna politika Odločno proti inflaciji Oprostiti sc nc more onim, ki so ob priliki raiz-pr&ve o tem vprašanju v vladi širili lahkomišljene vesti in narod s škodoželjnimi vestmi razburjali glede predstoječe osnovne linije naše denarne in splošne finančne politike. Z odločno voljo nvoram to podčrtati in naglašati, da se v pogledu izvedbe vseh teh ukrepov po obnovitvenem programu našega gos|>odarstva ni nikdar mislilo niti se nc bo državi efekti vno privabi dohodke, ki ji pripadajo po pozitivnih zakonih. Vlada se je držala tega osnovnega načela tudi pri izdelavi novega predloga proračuna. V tem pogledu je vlada strogo izvedla znatno varčevanje v izdatkih, istočasno pa je uvedla tudi gotove nove fiskalne predpise, ki ne f>ovcčanjc fiskalne obremenitve, temveč samo popravljajo nekatere stvari v današmjji finančni zakonodaji, iz katerih mara rezultirati boljše in učinkovitejše pobiranje državnih dohodkov. Vse to se Za izvedbo javnih del se bo ustanovil y vsakem okraju poseben odbor, sestavljen iz zastopnikom vseh občin. Ti odbori bodo imeli nalogo, da proučijo potrebe za pobijanje brezposelnosti in da predložijo vsako leto načrt za najpotrebnejša delia za njihov okraj. Delegati tega okrajnega odbora bodo ugotovili po stvarnih potrebah pod vodstvom bana načrt teh javnih del za posamezne banovine. Ta načrt banovinski bo definitivno ugotovil in odobril ministrski svet po predlogu gradbenega in ministra za socialno politiko. Sredstva za iavna dela Vsa sredstva za ta javna dela bodo koncentrirana v posebnih fondih pri ministrstvu za zgradbe in pri posameznih banovinah. Ti fondi bodo mogli kot samostojni pravni subjekti na podlagi prelimi-niranih dohodkov sklepati samostojno in najemati tudi samostojno potrebna posojila. Centralni fond 1. Pobira se po vsej državi in se plačuije v fond za javna dela pri gradbenem ministrstvu. Ta sredstva razporejata gradbeni in socialni minister na posamezne banovine po odobrenju ministrskega sveta in po stvarni potrebi na podlagi načrta, ki se bo ugotovil na podlagi predlogov posameznih oikrajnih odborov za javna dela. Ta sredstva so sledeča: a) vsakoletni proračunski prinos države iz prihrankov od presežkov dohodkov; b) zahteve države za vse dosedaj izdane pomoči za nabavo hrane; c) posebna trošarina od bencina, dočim postane dosedanja obligatorična trošarina fakultativna; d) trošarina na cement poleg maksimiranja cen cementa. Vse te vrste trošarin na bencin in cement bodo šle po svejem naravnem namenu en del v korist javnih del, ker je njegova potrošnja v ozki zvezi z zgradbami in vzdrževanjem prometnih sredstev. Ministrstvo za trgovino pa bo maksimiralo prodajno ceno in bo pazilo, da bo ta trošarina po možnosti tudi pokrita z dosedanjo prometno ceno, katero so kartelirane tovarne cementa tako brezobzirno dvigale v posameznih krajih. Banovinski fondi •a«tul» t M VI. Poleg sredstev, ki se bodo pobirala v centralni fond in delila na banovinske fonde in ki naj zmašajo 120 do 150 milijonov dinarjev v prihodnjem letu, se predvideva možnost, da posamezne banovine po odloku banovinskega sveta in z odobre-njem ministrskega sveta uvedejo tudi trošarino na vino in žganje. Ta dajatev je samo fakultativna za vsako banovino. Finančni minister bo maksimiral trošarine in predpisal način pobiranja. V nobenem primeru pa trošarine ne sme plačati proizvajalec niti se n« sme nanašati trošarina na konsum za lastno potrebo. Odločitev pa vlada popolnoma prepušča uvidevnosti in samostojni ocenitvi posa-mezhiih banovinski h svetov, dasi bi jaz posebno zelo obžaloval, če bi posamezne banovine opustile ta veliki in tako koristni dohodek, ki bi se namenil za gospodarsko obnovo in socialno podporo posameznih krajev. Nadalfni obnovitveni ukrepi mislilo v bodočnosti na kakršnekoli spremembe » 1 izvede v končnem cilju na to, da se popolnoma tej zadevi, ki je že dolgo časa ustaljena v naši državni finančni politiki. Ta politika ostane v vsem nespremenjena in ima za namen, ohraniti naš narodni denar ter obvarovati proračunsko ravnotežje. Mi naše dosedanje linije čuvanja narodnega denarja, čuvanje budžetskega ravnotežja in državnega kredita doma in na zunaj ne mislimo in ne bomo zapustili. Radi tega mi je posebno stalo na tem, da se te besede čujejo in zapomnijo, in posebno radi lahkovernega sveta, ki se včasih da zavesti fantastičnim in ncosnovanim in najpogosteje ten-dencioznim glasovom o spremembi naše dosedanje, posebno monetarne politike. Kraljevska vlada stoji odločno na stališču, ki je protivno vsaki inflaciji. Ona si je svesta, da bi inflacija bila nevaren eksperiment, ki bi brez dvoma dovedel našo državo do finančnega kraha in bi s samim tem desorganizi-rala ves državni aparat, a v našem narodnem gospodarstvu bi izzval tak nered, da bi [posledica tega bila morda neozdravljiva. V skrajni liniji bi pomenil ta eksperiment popolno osiromašenje našega narodnega gospodarstva, popolno žrtvovanje interesov marljivih, delavnih in zdravih gospodarskih elementov interesom onih, ki mislijo, da na račun splošnih gospodarskih interesov morajo priti do koristi. Največja žrtev inflacije bi bil brez dvoma naš delovni kmečki narod, ki bi za svoje pridelke tedaj dobival še manj realnih vrednosti, kakor jih dobiva danes. Njegova beda pa bi potegnila v gospodarski propad tudi vse ostale gospoJars&e vrste. Tako svoje stališče pri tem kapitalnem vprašanju našega gospodarskega življenja potrjuje vlada vsakodnevno s svojo oprezno finančno politiko, s katero predvsem zahteva, da se državni izdatki tn:-žajo na neobhoden minimum, v drugi vrsti pa, da doseže realni budžet, da se ohrani budžetsko ravnotežje in obdrži, ker je to prvi in bistveni pogoj dobrega reda v državnih financah. Ozdravljenje denarnih zavodov Poleg ureditve vprašanja kmečkih dolgov so prve važnosti za obnovo našega gospodarskega življenja finančne odredbe, ki naj dejansko poživijo in okrepijo funkcijo denarnih zavodov v gospodarskem življenju. Tudi današnji režim blokiranja vlog (§§ 5 in 6) kakor ludi dosedanji zakon o zaščiti kmeta je bd uveden kot čisto začasna odredba, da trenotno olajša položaj denarnih zavodov, ki so bili po krivdi svojega poslovanja bodisi radi težkih gospodarskih razmer v državi, j>oscbno pa radi zrahLjanega zaupanja v gospodarskem prometu, zavedeni v težek in brezizhodni položaj. Mi srno s tem, ko smo predložili uredbo o zaščiti denarnih zavodov, ki so prav tako vsiljene radi pritiska neznosnih razmer, dobro vedeli tudi za vse škodi,ive posledice za splošne gospodarske koristi. Mi smo dobro vedeli, da se z moratoriji, za katere ni videti ne konca nc cilja, ne odpravljajo zle posledice gospodarske krize, in da je treba ustvariti možnost, da denarni zavodi čim prej izidejo iz tega provizoričnega režima, da bi se f>ostoipno s popravljanjem gospodarskih razmer v državi povrnili v svojo normalno funkcijo, na svoje redno poslovanje. Te odredbe za ozdravljenje denarnih zavo >ov so različne po različnem stanju posameznih zavo- Najvišja obrestna mera Poleg tega je vlada pripravila uredbo o maksimiranju aktivne obrestne mere, ki se bo z ozirom na raznovrstne pogoje kreditnih odnošajev v posameznih banovinah po rezultatu sporazuma med posojilodajalci regulirala v posameznih banovinah po potrebi dotičnih kraijev. Ona more po sporazumu v banovini znašati največ 3%, po odobrenju ministra trgovine pa največ 5 odstotkov nad eskontno mero Narodne banke. Za pasivne obresti se določa maksimalna meja 1% izpod diskontne mere Narodne banke. Z nižanje obresti NB Vlada se pogaja z Narodno banko, da se njena eskontna mera zniža na 6 in pol do 2%. Oiaišave za trgovino in obrt Poleg uredbe za zaščito kmeta, da za zahteve trgovcev in obrtnikov za konsum blaga, obleke in obutve do 500 Din ne velja zaščita, je predvideno že v uredbi o zaščiti denarnih zavodov, da denarni zavodi, ki se koristijo z zaščito, ne morejo svojih zahtev od trgovcev in obrtnikov do 10.0C0 Din, poravnati v roltu treh let, ampak samo v obrokih v relaciji, ki se določi po tem, kako mora denarni zavod plačevati svoje obveznosti proti svojim upnikom. Da bi se šlo obrtnikom na roko in da se ziboljša njihovo težko stanje, se bo vlada pobrigala, da se pri državnih denarnih zavodih zagotovi Obrtni banki kredit 20 mliijonov dinarjev. Ukinitev hartelov S posebno uredbo se bo določila prepoved delovanja kartelov, ki s pretiranimi cenami najbolj pritiskajo na široke sloje naroda. Zakon o banhah ki je že gotov. Na podlag« skušenj bo ta zakon onemogočil neracionalno plasiranje kapitala, posebno pa vlog, zaupanih bankam. Odgovornost članov uprave in nadzornega odbora posameznih zavodov pa bo znatno večja in trajna. Zakon o zadružništvu S posebno uredibo se uredijo pogoji o izvrševanju obvez s strani zadrug in zadružnih zvex, da bi se prebredle težkoče, v katere bi zašle zadruge in zveze ob priliki izvrševanja uredbe o zaščiti kmeta. Poleg tega se bo vlada trudila, da se zadružništvu zagotovi potrebni kredit. Ta zakon o zadružništvu bo predložen te dni narodni skupščini na zakonodajni pretres. Vse te uredbe bodo predložene narodni skupščini takoj v odobrenje. Volitve v Španiji Levičarji groze z meščansko vojno Madrid, 22. nov. Vse večerno časopisje brez razlike pripadnosti, so peča r. izidom volitev. Vsi listi so edini v tem, da pomenjajo volitve veliko zmago desnice. Medlem ko desničarska listn »Nacionc in >In-formaciones« izid volitev komentirala v tem smislu, da naj se poslej ves narod zedini v složnem dolu, poziva glasilo anarhističnih sindikalistov »C. M. T.t na revolucijo, ki naj popravi volilni poraz. Meščansko-republikanska listn >Luzi in >Vozt podčrtavata resnost položaja zlasti, ker je centrum utrpel občutno škodo in si stojita izrazita levica in desnica nnsproti. Propadlo jc tudi več ministrov volilno vlado, zato vlada zavlačuje z objavo rezultatov. V Madridu, kjer so dosedaj bili socialisti absolutni gospodarji, je dobila desnica nad polovico mandatov. Notranje ministrstvo poroča, da bodo ožje volitve v skoro polovico okrajih v nedeljo, B. dec. Madrid, 22. nov. Desnica je dobila nad polovico vseh oddanih glasov. Pri volitvah so propadli notranji, justilni, prometni in pomorski minister. V provinci Lugo so socialisti ustrelili več oseb. Padlo je nad 300 strelov. Polet v stratosfero Bridgcton, 22. nov. (n). Aeronavt poročnik Selile, ki se je dvignil v stratosfero, je pristal snoči ob 17.50 blizu Bridgetona na močvirnih tleh. Noč je prespal s svojim tovarišem zavit v balon Zjutraj je njegov tovariš major Kornet moral p'n-vati do kopnega, nato pa še 10 km hoditi peš, da je mogel telefonirati oblastvom Obn neronavla sla s svojim vzletom zelo zadovoljna. Dosegla sta višino 50.000 čevljev, kar pomeni nov rekord. Balon ni hudo poškodovan. Ivanka R.! Oče srbske stenografije umrl Oktobra letošnjega leta »e je preseffl v večnost veliki srbski stenograf, inšpektor ministrstva v pok., J o v a n S. Milovanovič. Bil je mno-io let šef stenografske pisarne srbske narodne skupščine in predsednik belgTajskega stenograf-skega združenja. Rojen je hil 1. 1845 v Belgradu. Bil jc sin sodnika. Važen problem podeželja Pod plaščem Srbska narodna skupščina v Kragujevcu je leta 1871. sklenila, naj skupščinske govore piše stenograf »ki bo znal točno zapisati, kar narodni poslanci govore, da ne bodo govorili med narodom drugače kakor v skupščini.« Vlada je poslala v Prago nadarjenega pisarja ministrstva pravde Mi-lovanoviča. Šel je 1. 1872 v Prago, kjer se je naučil najprej češke stenografije. Češ čine je bil že precej vešč. Sestavil je srbsko stenografijo s pomočjo dveh Čehov. Vrnil se je v Belgrad in je izšolal vrsto učencev, ki so bili kasneje ?si odlični stenografi. L. 1873 je Milovanovič že stenografiral govore v skupščini. Tako je bil prvi stenograf, ki je v srbski skupščini ohranil dobesedne govore. Nekateri poslanci iz oddaljenih krajev eo ga gledali kakor čarovnika. Prvo stenografsko učno knjigo je izdal 1. 1880. L. 1885. pa je doživela že tretjo izdajo. 30 let je bila ta knjiga edino srbsko stenografsko delo. J. S. Milovanovič je bil stenograf z dušo in telesom. V svojem prevelikem navdušenju bi bil skoro žrtev prenapornega dela. Bil je dolgo edini stenograf v skupščini. Podnevi je stenografiral, ponoči pa prepisoval stenograme, dokler ei resno zbolel. Moral je iskati zdravja na Dunaju in v Gorici. Pokojnik bi moral biti vzgled vsem stenogra-fom. Da ste videli 87 letnega starčka, kako je svež in čil predaval avgusta 1. 1932 na prvem kongresu jugo®loa seveda iščejo priložnosti za svoje nepošteno de-ovanje in se skrivajoč pod imenom brezposelnih spretno izmikajo očem postave. Taki ljudje priha jajo tudi iz južnih delov države in so za naše revno ljudstvo prava nadloga, na katero bo treba začeti resno misliti, da se jo na primeren način odpravi ali vsaj omili. Za enkrat naj bi naše oblasti na deželi izvajale vsaj sledeče mere, da se zaščitijo ljudje. Dovoljenja za nabiranje milodarov naj se izdajajo samo za gotov čas, po katerem izgubijo svojo veljavo, ako jih ne da prosilec vnovič potrditi. Na dovoljenjih naj bi bilo tudi označeno, po katerih krajih ima prosilec pravico nabirati milodare. Glede »vandranja« raznih brezpioselnih, od katerih prihajajo skoraj vedno eni in isti, bi bilo nujno, da se kaj ukrene, ker je za ljudstvo v današnjih težkih časih to nekaj neznosnega. Med temi brezposelnimi je večina takih, ki pri prosjačenju zatrjujejo, da ne morejo nikjer dobiti dela, če jim pa človek ponudi kakšno delo. ga pa odklonijo. Zaradi teh delomrž-nežev zelo trpe delaželjni brezposelni, ki niso tako vsiljivi kakor delomržnezi, ki se jim je beraška palica že tako rekoč segTela v roki. Sami pjriznavajo, da se da več naberačiti, kakor p>a z delom zaslužiti. Drzen rop b rt belem dnevu Ropar omamil svoji žrtvi in jima vzel 35.000 Din Bratonci, 21, novembra. Ta mesec so začeli prihajati v Slovensko krajino delavci iz Francije. Ker je tam zaslužek še precej dober, prinašajo mnogi lepe denarce domov. Tako sta se vračali dve delavki doma iz Goričkega. Bili sta že več let na Francoskem in tako sta si zaslužili precej d narja. Ko sta na postaji v Bra-toncih izstopili in se nekoliko oddaljili od vasi, se jima je pridružil neznan moški, ki se je nekaj časa zaupno razgovarjal ž njima o vsakdanjih stvareh. Nato pa sami ne vesta, kaj se je zgodilo z njima. Zločinec je svoji žrtvi omamil z nekim praškom in se je nato polastil ročnih torbic, kjer 6ta imeli ves denar v znesku 35.000 Din. Ko sta se nesrečnici zavedli in videli, da sta okradeni, sta odšli nazaj na postajo. Toda vsaka sled za zločincem je bila izbrisana. Oživel, ko so ga spuščali v grob Iz Banja Luke poročajo: V neki vasi pri Bugoj-ni je umrl kmet Jovo čačič, star 48 let. Imel je čudno bolezen in niti zdravniki niso vedeli, kaj mu je pravzaprav. Za to boleznijo je okrog 3 zjutraj umrl, ob 6 popoldne pa je že bil pogreb. Ves dan je ležal na mrtvaškem odru in družina ga je objokovala. Na pogreb je prišlo mnogo ljudi in ko so ga spuščali v grob, je eden izmed navzočnih zaslišal iz krste ropot. Dvignili so krsto iz jame, jo odprli in zagledali Čačiča živega Vse navzočne je prevzel grozen strah. Ljudje so kakor divji bežali čez grobove, niso imeli niti časa, da bi šli skoz vrata, marveč so poskakali čez ograjo. Spomenik Lamartine-u w , ^ -v* A , Letos je poteklo 100 let, odkar je sloviti francoski pesnik Alfonse de Lamartine potoval po ozemlju naše države. V svoji knjigi »Potovanje po vzhodu« je z izrednim navdušenjem in ljubeznijo pisal o srbskem ljudstvu ter napovedal zedinjenje Pogrebci v strahu pobegnit i Jovo čačič je čudno gledal okrog sebe. Končno se mu je posrečilo, da je priklical svojega soseda, katerega je prepričal, da je živ. Prosil ga je, naj mu prinese od doma obleko, da bo lahko šel domov. Ko se je oblekel, se je Jovo napotil domov, pa je našel vrata zaklenjena. Skozi okno so vsi preplašeni kukali njegovi domači, drhteč od strahu pred »vampirjem«. Bali so se, da bo vsem izsesai kri. Komur se je živi mrtvec približal, da bi ga prepričal, da ni umrl, vsak je bežal pred njim. Šele čez dolgo časa so se nekateri opogumili, prišli k Jovi in se prepričali, da ni vampir. Še le sedaj so ga pustili v domačo hišo. Jugoslovanov. Ob tej priliki mu bo v nedeljo bel-grajsko društvo prijateljev Francije odkrilo v Ka-ragjorgjevem parku v Belgradu lep spomenik, ki je delo slovenskega kiparja Dolinarja. V Zemunu pa bo odkrita v tamkajšnjem parku posebna spominska plošča. Francosko akademijo bo pri slovesnostih zastopal znani pisatelj Abel Bonnard. Napad na vaškega pismonošo Vas C... . :ič pri Petrinju je doživela te dni senzacijo. Dva našemljena roparja sta napadla pismonošo Petra Bogičeviča, ko se je vračal s pošto, ki je prišla z vlakom iz Karlovca na postajo Kraljev-čani. Pismonoša Bogičevič že več let vrši svojo službo ter hodi vsaki dan proti večeru na vlak, ponoči se pa vrača domov. Tako je storil tudi v ponedeljek. Ko je vlak privozil, je Bogičevič napolnil svojo poštarsko torbo in nič hudega sluteč odšel proti domu. Ko je prišel na državno cesto, sta skočila predenj dva našemljena roparja, oborožena s težkimi koli. Začela sta udarjati po ubogem pismonoši tako hitro, da ta ni imel časa, da bi se branil, čeprav je imel pri sebi službeni samokres. Tolkla sta toliko časa, da se je pismonoša zgrudil na tla. Nato sta mu vzela torbo s pošto in denarjem ter samokres in izginila v bližnjem gozdu. Ko se je pismonoša zavedel, je imel toliko moči, da se je privlekel do bližnje hiše, kjer je povedal ves dogodek. Bogičevič ima dve hudi rani na glavi in več lažjih po životu. Prepeljali so ga v bolnišnico. Roparja zasledujejo orožniki. Tudi soda voda ima rezen ukus, dasi ne vsebute nikakih mineralnih sestavin v sebi. Iz tega sledi, da se dobrota mineralnih vod ne more meriti po več ali manj rezkih ukusih, temveč edinole po množini v njih raztopljenih zdravilnih soli Teh pa imajo od vseh znanih mineralnih vod naiveč Rogaško siatinski vrelci: Tempel, Stjria in Donat (do preko 16 gr. na 1 liter vode). Zalo imajo ludi Rogaško Siatinski vrele kljub svojemu milemu in nevsiljivemu ukusu večjo zdravilno vrednost. Rogaška siatinski vrelci ščitijo in zdravijo ' ne-to-sežuim usjiehom človeško telo pred boleznimi želodca, mehurja, jeter, ledvic, žolčnib kamnov, protina sladkorne bolezni itd. Kdor tedaj redno in dosledno pije Rogaško slatinske vrelce, ni nikdar bolan. Rogaško siatinski vrelci pospešujejo tek. urejajo prebavo, pomlajajo kri in utrjujejo zrah Ijano zdravje I Zaradi rib - 12 mesecev Ljubljana, 32. nov. Mali kazenski senat ima v programu še dokaj razprav, ki jih namerava izvršiti še j>red novim letom. Tudi danes je razpravljal kar ves dan pozno v noč. Marjančkov Drejček, 32 leten lep in zastaven fant, doma tam iz Škofje Loke, čedno oblečen, lejie štrahaste hlače, galoše in svetel klobuk z visokim jgamsbortoni je pogumno stopil pred tri sodinke. Klobuk je položil na zatožno klop. sain pa je ves čas razprave stal. Smehljal se je in po svoje zasnoval dolgo obrambo, kajti zagovarjati se je moral zaradi več prestoj>kov in zločina tatvine rib. Državni tožilec ga je obtožil zaradi lahke telesne poškodbe, nevarne grožnje, zaradi žal jen j a ribiškega čuvaja, zaradi klevetauja orožnika in v glavnem zaradi tatvine rib, ki jih je vlovil v revirju g. Frana Dolenca. Napram sodnikom je bil »elo vljuden. Ko mu je državni tožilec očital: »Ste bili že večkrat tukaj. Vas dobro poznam k, je Drejče smehljajoč odvrnil: »Prosim, gospod državni pravdnik, jaz misem noben zločinec.« Glavna točka obtožbe so bile — preklicane ribe, ki jih ima Drejče zelo rad. Patetično je — ko ga je g. senatni predsednik prijemal — vzkliknil: »Jih kradem. Priznal sem, da sem 6 belic ven nesel. To sem storil, da bi Pevcu pomagal do ribolova.« Predsednik: »Doslej še niste nič priznali.« Obtoženec: »Imam vedno trnke j>ri sebi.« Ko ao ga prijemali, da natanko pove, koliko rib je vjel, je odvrnil: -^Poslušajte, gospod ji- sodniki, imel sem 11 ovadb in se vsega ne vem spominjati.« Priznal je dalje, da je res vjel tri četrt kg težko postrv. Priča ribiški čuvaj Stanko Pevec je omenil: »Grozil mi je, da me bo ubil.« Obtoženec: »Ko pa sem jih že toliko na svetu!« (Smeh v dvorani.) Predsednik j« čital razne spise, rekoč: »Pretepač in potepač!« Drejček: »Ali sem koga zaklal, a?' Predsednik: »Je na slabem glasu!« Obtoženec: »Ali sem komu kaj slabega storil? Vsakemu dobro!- Državni tožilec: »Obtoženec ima že nad 40 kazni. Nevaren je za okolico. (Predlagam strogo kazen, da ne bo mislil, da je vse to špas. Po prostimi kazni naj se izreče pridržanje v zavodu. To je zaslužil!« Obtoženec se je pri tem precej zdrznil. Branilec ex-offo: »Vsak ima svojo žilico. Obtožencu ribica in ribiška strast ne dasta miru. Prosim milo kazen.« Posvetovanje je trajalo precej časa. Drejček se je smehljajoč obrnil proti občinstvu in na prstih pokazal: »Osem!« Precej je bil presenečen, ko mu je predsednik čital sodbo. Zaradi raznih prestopkov mu je senat naštel nekaj dni, toda zaradi rib mesece. Obsojen .je bil vsega skupaj na 12 mesecev strogega zapora, ker je bil že enkrat zaradi rib obsojen, dalje na 240 Din denarne kazni ter v izgubo častnih državljanskih pravne na 3 leta. Predsednik: »Ali sprejmete kazen? Drejček: »Vam bo povedal g. branilec.« Pobral je klobuk in odjadral iz dvorane. iPozneje se je premislil in sklenil, da se bo pritožil. Prijet svetovni pustolovec V Banja luki je te dni na promenadi prijel neki policijski agent srednje starega elegantnega gospoda ter mu napovedal aretacijo. Tujec se je pričel izgovarjati v madjarskem jeziku, toda ni mu dosti pomagalo. Tujec je kmalu nato priznat da mu je ime Akiv Hodžič ter da je doma iz Sarajeva Policiji je bilo takoj jasno, da ima v rokah pustolovca, ki ga iščejo skoraj vse evroj>ske policije od Madrida do Varšave. Pri zaslišanju je llodžtč izjavil, da je bil namenjen na Madjarsko, pa mu je zmanjkalo denarja. Akiv je star 35 let ter je bil pred časom obsojen v Banja luki na dve leti ječe. Ko je to kazen odsedel, se je potepal po vsej Ev- ropi ter povsod kradel in vlamljal. Hodžič je na policiji mirno izjavil, da ga bodočnost ne briga, ker je vzgojil dober naraščaj jxi najbolj modernem sistemu žepiarske šole in da mu bo ta že pomagal v življenju. Fran Erjavec: Pismo s Kosovskega polja Zemlja in zemljani, V Vučitrnu, sredi novembra 1933. Dvanajst let je minulo letos, kaT sem obiskal prvič to znamenito zgodovinsko pokrajino. Samo v naglici sem napravil tedaj skok iz Skoplja do Prištine in od tam še naprej do kosovskega bojišča. Mnogo se tedaj nisem utegnil muditi tu, saj skoro ni bilo dneva, da bi ne priredili kačaki kakega napada na vas, na železniško postajo ali j pa celo na sam vlak. Ni me zato preveč mikalo, ! da bi prodajal tu doli svojo kožo, razen tega pa tedaj menda na vsem Kosovem polju še nisi dobil j prenočišča, kjer bi se ne nalezel milijonov raznih 1 neprijetnih »domačih živalic« in tudi hrane še nisi j dobil, ki bi jo bil prenesel naš slovenski želodec. Prav na hitro sem opravil tedaj to »romanje«, ravno toliko, da sem imel nekaj pojma, kako izgleda pokrajina, katere ime smo nekoč s takim zanosom izgovarjali mladi študentki in katero pozna danes , pač že tudi zadnji naš šolarček. Kosovo polje, kosovska bitka, kosovski junaki, kosovska devojka! Ne mine proslave in ne zapiše se danes slavnostnega uvodnika, ki bi ne bil posut s temi gesli, ki so se pretvorili že v nekake simbole, saj je pa z njimi tudi res zvezano toliko najusodnejših dejanj zgodovine Jugoslovanov. Če bi se bila na zgodovinski Vidov dan 1. 1389. obrnila bojna sreča drugače, bi ostali morda tudi nam Slovencem pri-kranjeni potoki solza. Razumevno je tedaj, da sem se zato v začetku letošnjega septembra vozil še s prav posebnimi občutki iz Most pri Ljubljani sem v V^učitrn na Kosovem polju za učitelja. Končno je še v tukajšnjih gamizijah že na stotine naših fantov sanjalo o domači vasi in o domačih dekletih, precej naših ljudi si služi tu doli svoj kruh in tudi marsikak Slovenec je že poskušal v teh krajih svojo srečo kot kolonist. Verjetno je tedaj, da bo tudi pri nas mnoge zanimalo, kako izgleda ta znamenita zemlja in to ljudstvo danes, tem bolj, ker se ne spominjam, da bi ju bil kdo v naši publicistiki že podrobnejše opisaval. Vozil sem se po novi, šele pred par leti dograjeni železnici, ki je po dolini reke Ibra zvezala ljubeznivo južnošumadinsko Kraljevo s Kosovsko Mitrovico na skrajnem severu Kosovskega polja. Dolina je jako ozka in še bolj redko naseljena, vendar prija tudi našim očem. Edini večji kraj ob progi je R a š k a , ki te spomni, da se voziš po pokrajini, iz katere so nekoč tedanja srbska plemena in Nemanjiči začeli ustvarjati pozneje tako mogočno srednjeveško srbsko carstvo in ki se je nikih, v 15. stol. je bila pa nekako središče cvetočega srbskega rudarstva. Kopali so tu celo srebro in zlato. Rudarili so tedaj tu zlasti Saši, ki so si že takrat postavili tudi lastno katol. cerkev. Pod turško vlado je p>otem vse propadlo,-toda spomin na rudnike je ostal. Ko so v balkanski vojni Srbi osvobodili te kraje, si je znal znani Rade Pašič kmalu pridobiti koncesije tudi za ta rudnik. Seveda si ni naprtoval sam skrbi za njegovo eksploatacijo, temveč je prodal to angleškemu Selection trustu, ki je ustanovil posebno delniško družbo »Trepča Mineš Ltd.. z 1 milijonom luntov glavnice in s sedežem v Londonu. L. 1925. so prišli Angleži sem preiskovat, pred 3 leti * it, •. H. mm mm Pogled na Kosovsko Mitrovico. llMIPpiil potem zrušilo že po kratki slavi in moči ravno tu na Kosovem polju. Bole te že vse kosti, ko ogleduješ na levi pogorje Kopaonik, znano po svojem bogastvu rud, vendar imaš tedaj že upanje, da gre vožnja h koncu. Pozoren postaneš šele tik pred Mitrovico, kajti na pobočju odcepkov Kapaonika zagledaš naenkrat naprave »Trepča Mineš 1.1 d.« Trepča. par kilometrov severnovzhodno od Mi-trovice, je slovela že v 14. stoletju po svojih rud- so se pa velikopotez.no lotili dela. Investirali so že nad pol milijarde dinarjev in ustvarili res najmodernejše naprave, zraven pa niso pozabili tudi na delavstvo, ki nima morda nikjer v Srbiji takih ugodnosti in takih modernih socijalnih naprav kot tu. Že sedaj izkopljejo dnevno 30—35 vagonov cin-kove in svinčene rude, ki gre vsa na Solun, toda obrate še neprestano razširjajo in tudi topilnice še "ameravajo graditi. Sedaj je že zaposlenih pri pod jetju okroglo 800 moči (s svojci 3000). RutUrji so večinoma Ličani in nekaj je tudi Slovencev, profe-sijonisti so po veliki večini Slovenci (zaslužijo 50 do 80 Din dnevno), uradniki so Rusi, inženjerji Srbi, voditelji pa Angleži. To podjetje, ki ima še nedojsledno bodočnost, je dalo tudi bližnji Kosovski Mitrovici novo lice in nov, močan pogon k naglemu razvoju in napredku. Mitrovica še ni stara Nad njim gospodujoča strmina Zvečan z znamenitimi razvalinami je bila sicer naseljena že v starem veku, toda Mitrovica je nastala šele v 14. stoletju tu ob kolenu Fbra, kjer se ta zavije proti severu in kjer se vanj steka glavna rečica Kosovega polja, Silnica. Vkljub temu, da tvori nekako križišče jiotov proti severu v Raško, proti zapadu v Sandžak in Metohijo ler proti jugu na Kosovo polje, se vendar do zgraditve kosovske železnice (Skoplje—Milio-vica) I. 1873. ni mogla pTav razviti, toda od ledaj je napredovala jako hitro, saj je bila glavna izvozna postaja za Sandžak. Še danes nalože v Mitrovici vsako leto na stotine vagonov zlasti sandžaških ovc, ki gredo na Solun. Število prebivalstva se ie tako dvignilo I. 1890. že na 21.000 in tu so bili važn. uradi ter avstrijski in ruski konzulat. Posebno se je proslavil med balkansko vojno avstrijski konzulat z zloglasno Prochaskovo afero. Balkanska in svetovna vojna sta mesto potem zopet skoro uničila, saj je štelo 1. 1921. komaj še 10.000 prebivalcev Turki so se namreč v velikem številu začeli selit v Kemalovo Turčijo, Arnavti pa v Albanijo. Šele Angleži so dali sedaj mestu nov pogon (sedaj žleji zopet 12.000 prebiv.j. Zgradili so par modernih hotelov, povsod rastejo lepe vile rudniških uradni kov in strašno kaldrmo so pravkar začeli nadomeščati z granitnimi kockami. Vendar ima mesto v glavnem še vedno ižrazito muslimanski značaj, saj je pa tudi vsa okolica zlasti proti jugu in zapadu izrazilo muslimanska. Celo jako zavedni so ti Arnavti in Turki in tu je doma celo povojni politični voditelj južnosrbskega muslimanskega džemijeta, znani Ferad beg Draga, ki živi sedaj sicer v Belgradu, vendar ima tu še vedno svoje veliko imetje. Svoje kamenolome ima tu blizu tudi Ra-dičev morilec — Puaiia Račič. Dtalje. Ljubljanske vesli: Nova ljudska šola za Bežigradom Seja mariborske občinske uprave Mestni svet in upravni odbor sta imela v torek zvečer svoji redni seji. Mestni svet je razpravljal pretežno o gradbenih zadevah, dočim se je upravni odbor bavil z razdelitvijo podpor raznim društvom. Važnejši sklepi mestnega sveta so naslednji: Odobre se menjalne pogodbe med mestno občino in racerdvorsko upravo in med občino ter Matildo Strašnovo. S temi menjavami so se zaokrožila mestna zemljišča v Ko-roškem predmestju. — Nadalje se odobre pogodbe za nakup stavbenih parcel od mestne občine Martinu Kerinu, Mariji Paulšek, J. Iseku in K. Jeseniku Matiji Marionu se je zavrnila prošnja za gradbeno dovoljenje med Tomanovo in Turnerjevo ulico z utemeljitvijo, da je na tem prostoru predvidena sklenjena zazidava. — Odobri se adaptacija gospodarskega poslopja Marije Čuš v Koroški 95, zgradba plota tovarni »Jugosvila«, Lavri Scheidbach preureditev izložbe v Gosposki, Draganič Otiliji zgradba drvarnice v Poljski 16 ter J. F Brandlu zgradba tobačnega paviljona vogal Smetanove-Strossmajerieve. — Uporabno dovoljenje so dobili; Barbara Mitrovič za prodajni paviljon na vogalu Masarykove-Jadianske, Podporno društvo železničarjev na Ruški 7 za preurejeno izložbo, Frideriku Prebilu za novo visoko-pritlično stanovanjsko hišo v Tomanovi, Ratej Fr. za enako hišo v Aljaževi, Čulk Božidar in Kunčič Jožica za enonadstropno hišo v Turnerjevi 36 ter dr Robič za prizidek v Kamniški 2. — Upravni odbor je podelil na seji podpore naslednjim društvom: Društvu za podporo revnih učencev 15.000 Din, Dijaški kuhinji 20.000 Din, Muzejskemu društvu 3000 Din in invalidom»za božičnico 500 Din. Enotna namešcensha bolniška blagajna Belgrad, 22. novembra, m. Nocojšnja »Pravda« poroča, da se je na zadnji seji zagrebškega privatnega bolniškega društva »Merkur« sprejel sklep, da se vse tri dosedanje bolniške blagajne za privatne nameščence in sicer bolniška blaga na »Merkur«, bolniška blagajna »Relgrajske trgovske omla-dine« in blagajna »Ljubljanskega bolniškega podpornega društva v Ljubljani«, združijo v eno samo bolniško blagajno in da se društva, ki delujejo poleg teh blagajn, ločijo od njih, ker s svojim delom samo ovirajo delovanje teh blagajn, ki ga predpisuje zakon o zavarovanju delavcev. Po sklepu, ki ga je osvojila tudi bolniška blagajna Belgrajske trgovske omladine in po načrtu se bo ustvarila enotna bolniška blagajna za vso državo, ki bo imela svoje ekspoziture v vseh večjih mestih. Namesto članarine pa bi plačevali zavarovanci 10—20% za svoje zavarovanje več, kakor sedaj plačujejo ročni delavci in sicer na ta način, da bi se uvedli višji mezdni razredi ter da bi se še poleg zavarovanja za slučaj nesreče in bolezni uvedlo še neke \-rste pokojninsko zavarovanje za slučaj onemoglosti, starosti ali smrti. Kje bo sedež centrale nove bolniške blagajne, bo naknadno odredilo ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje, ali z ozirom na nezdrave razmere, tako nadaljuje članki* v »Pravdi«, ki vladajo sedaj v Zagrebu med posameznimi nameščenskimi politifnimi frakcijami, bi bilo umestno, da se centralna blagajna prenese v Belgrad, da bi se na ta način odstranili negativni vplivi od strani teh frakcij. Ljubljana, 22. novembra. VpraSanje tako zelo potrebne osuovne šole za Bežigradom, se zdi, da je sedaj pred rešitvijo. Mestni občinski svet je že pred tremi leti sklenil zgraditi to šolo, toda razne ovire, v prvi vrsti seveda [»manjkanje finančnega kritja, so izvršitev precej zavlekle. Končno je bila letos pred nekaj meseci razpisana licitacija za gradbena dela za to ]>oslopje in sicer v proračunanem znesku 4,200.000 dinarjev. Za gradnjo se je prijavilo več reflek-tantov, najnižja ponudnica pa je bila Ljubljanska gradbena družba, ki se je ponudila, da prevzame vsa gradbena železobetonska in sploh težaška dela za znesek 3,558.000 Din. Gradbeni odsek mestnega občinskega sveta in pa magistralni gremij sta že odobrila, da se delo odda temu podjetju. Informirali smo se pri Ljubljanski gradbeni družbi, kjer so nam odgovorili, da oficielno še niso o sklepu mestne občine obveščeni ter da tudi še niso pozvani, naj delo prično. V primeru, da bo sklep odseka in gremija prvomočen ter da mestna občina popove jiodjetje, naj prične z delom, je Ljubljanska gradbena družba pripravljena takoj pričeti z izkopom za temelje novi šoli. Nova šola bo stala v sedanji gramozni jami, kjer je skromna delavska naselbina. Šola je zasnovana zelo moderno in v velikem obsegu. Vsa gramozna jama je zamišljena kakor en sam park oziroma gozd, sredi katerega bo stalo šolsko poslop;e s svojimi delavnicami, telovadnicami in igrišči. Zaenkrat se je mestna občina odločila, da da zgraditi samo najbolj nujni del nove šole. Če bi se dela takoj pričela, bi bila zemeljska dela s temelji Cerkveni koncert pri frančiškanih Drugi del nedeljskega koncerta bo posvečen postni dobi, ki jo zaključi velika noč. Sattner je eden najkrepkejiih cerkvenih skladateljev. Večina njegovih pesmi je zajeta tako globoko, da te prevzamejo do dna, kolikorkrat jih slišiš. Med naj-krepkejše spada prav gotovo postna: O vi vsi, ki mimo greste. Zložena je prav za prav za mogočen, poln zbor, zato bo gotovo v zboru nad 200 pevcev in pevk donela tako, kot se za njo spodobi. Sklepni klic: »Milost, milost, Zveličar naš!« bo gotovo zmagal vsako srce. Naš klasik je Foerster. Menda ga je po številu cerkvenih skladb težko kdo dohitel. Njegova »Očitanja« so vobče znana. Ali tudi ta pesem zahteva močnega zbora in težko jo je kdaj zapel tako močan zbor, kot jo bo pel v nedeljo. Ženski zbor vplete v spored redno zelo prijetno barvitost; njegova nežnost se zelo lepo prilega Hribarjevi mehko-proseči molitvi in prošnji »Sv. Križ«. Ko bo naslednja pesem naslkala bolečine. Žalostne M. B. nam bodo orgle v mogočnih akordih oznanile Kristusovo vstajenje, ki 6ta mu posvečeni dve pesmi: Premrlova prav v ljudskem tonu zložena »Kristus je vstal« in stara ponarodsla VavKnova »Razveseli se, kraljical« ki v krepki ritmiki prav posebno označuje veselo velikonočno razpoloženje. Ob njej bo radostno utripalo sleherno srce Koncert bo v nedeljo ob 4 pri frančiškanih; vstopnice in sporedi z besedilom (po 2 D.n) so v Jugoslovanski knjigarni. Miklavžev večer v Unionu dne 5. decembra ob 7 zvečer nc bo militi /nliove in razvedrila samo otročičem, tom-vetf b«do tudi odrasli očarani nad prekrasno režijo le prireditve. I.ahko se pa tinti 7,(rodi, komur nI namenil darila Miklavž, da Ka v tem slučaju doleti srei^a in se ca spomni I, a k e t - b r a d a , ki bo tekmoval z Miklavževimi darili. Zato pridite na prireditev vsi, mladi in odrastll, ker za vsakega ho odločeno mnogo lepega ln dobrega! Kai bo danes? Drama: »Praznik cvetočih črešenj«. Red Četrtek. Opera: »Havajska roža«. Red A. Nočno službo imata lekarni; mr. Sušnik, Marijin trg 5 in mr. Kuralt, Gosposvetska c. 4. ★ 0 Kakor smo že poročali, bo v petek, dne 1. decembra ob 5 jiopoldne velik manifestacijski obh«' v spomin 15-Ielnice osvobojenja in ujedinje-nja, ki ga prirede bojne organizacije v Ljubljani, to so vojni dobrovoljci, rezervni oficirji, četniki, bojevniki in invalidi. Vabljena so vsa društva in celokujMia javnost, da se udeleže te patriotične manifestacije. Podrobni spored bomo objavili v eni naših prihomladi, ker je sedanje vreme za gradnjo prav ugodno. Druga gradbena dela bi se mogla vršiti spomladi in poleti, tako da bi mogla šolska mladina že meseca septembra prihodnjega leta v novo šolo, ki bo nedvomno najbolj moderna osnovna šola v Ljubljani. Za sedaj sta zamišljena samo dva objekta in sicer prvi ob cesti, ki bo enonadstrojJen in drugi, ki bo dvo- odn. trinadstropen. Lastnikom malih hiši in barak v gramozni jami se zaradi te gradnje še ne bo treba umakniti, ker ne stoje na stav-bišču, ki bo v kratkem zazidano. Pač j>a se bodo morali pozneje umakniti, ko bo pričela mestna občina delati park okoli šole. Vsi stroški za izvršitev prvega programa šole bodo znašali okoli 6 milijonov Din ter je treba k gradbenim stroškom prišteti še stroške za razna dela profesionistov, za jioliištvo in drugo opremo. Mestna občina ima zaenkrat za to šolo pripravljenih 1,700000 Din, katerih izplačilo pa še ni končno določeno. Druge zneske za zgradbo te šole bo mestna občina morala pač vnesti v svoje prihodnje proračune. Nova šola za Bežigradom bo prva osnovna šola. ki jo bo mestna občina zgradila po 22 letih. Leta 1911 je bila namreč zgrajena v Ljubljani zadnja osnovna šola, namreč na Prulah. Ko bo nova šola popolnoma dograjena in urejena, bo z njo znatno pridobil bežigrajski okraj, pa tudi mestna občina, z njo bo tudi rešen zelo važen problem, kako urediti gramozno jamo. Dosedajnim dostojnim stanovalcem kolonije v gramozni jami pa je mestna občina že obljubila, da jim preskrbi novo možnost primernih bivališč. V svetovni glasbeni literaturi zavzema to delo eno najodličnejših mest. Koncert vodi ravnatelj Mirko Polič. Na ta koncert že danes opozarjamo vse p, n. občinstvo, vstopnice bodo od ponedeljka dalje v predprodaji v Matični knjigarni. O »Kri pripoveduje ...« je naslov II. poljudnoznanstvenega predavanja Prirodoznanstvcne sekcije Muzejskega društva za Slovenijo, ki se vrši danes ob 20 v dvorani Delavske zbornice. Predaval bo znan strokovnjak gosp. doc. dr. A. Košir, o zanimivosti krvi, tako n. pr.: O sestavinah krvi in niih pomen za normalno in bolezensko dogajanje v našem telesu, o pomenu seruma v teoret;čni in praktični medicini, o dokazovanju krvi v kriminalnih primerih, o krvnih skupinah itd. Sekcija vabi na to izredno zanimivo predavanje, ki ga bo spremljalo preko 40 skioptičnih slik, vse, ki se zanimajo, na čim številnejšo udeležbo. 0 Na prosvetno - družabnem večeru »Krke« pri Mikliču v petek 24. t. m. ob 8 zvečer so na sporedu številne skioptične slike z Dolenjskega, pravljici »Prvi Dolenjci« in »Kravji bogatin« v recitaciji ge. Nade Jax-Obereignerjeve in koncert Šentjakobskega pevskega društva. Avtor pravljic je g. Stanislav Vdovič, ki je pod psevdonimom Janez Rožencvet izdal doslej dve knjigi pravljic: lani pri Družbi sv. Mohorja Prav jice. letos pa pri goriški Mohorjevi družbi: Leteče copate Večer obeta biti zelo zanimiv. Vab,jo se zlasti udeleženci največjega letošnjega izleta z vlakom v dolino gradov pri Št. Rupertu in Mokronogu. Krasne skioptične slike. Vstop je vsakomur prost! 0 Francoski institut v Ljubljani opozarja vse cenj. člane in prijatelje društva, da današnje predavanje g. Rosamberta odpade, ker je leta nujno zadržan v Belgradu. Vršilo se bo par dni kasneje, kar bomo pravočasno objavili. © Združenje jugoslovanskih inženjerjev in arhitektov — sekcija Ljubljana priredi v petek, dne 24. novembra ob 20 v prostorih elektroinštiluta ljubljanske univerze (poslopje tehniške fakultete. Aškerčeva 11) predavanje g. ing. Milana Pertota iz Trbovelj >0 žičnih železnicah za osebni promet«. Vabljeni člani in po njih vpeljani gosti. O Občni zbor Mornarske sekcije J. S. bo dne 25. novembra ob 20 v prostorih hotela Lloyd, Sv. Petra cesta. Vsi bivši mornarji vabljeni. © Porabnicam plina sporočamo, da je rok za dostavo vf»rašalnih pol podaljšan do konca meseca novembra. — Ljubl anska mestna plinarna. © Pri Bobenčku zopet polenovka. O Na živilskem trgu je zdai ob tržnih dneh zmerom dovolj živahno. Največ je seveda naprodai zelenjave, ki se je pa nekoliko podražila. Endivija velja 50 par do 1 Din glavica, špinača je po 1 Din merica. Včeraj je bilo na trgu tudi veliko iabolk in hrušk, ki so jih pa prinesli večinoma le prekupčevalci. Lepa jabolka so po 6 Din, slabša tudi od 4.50 do 5 Din kilogram. Hruške so od 4.50 do 5 Din kilogram. Posamezni prodajalci so prinesli na trg nekaj poznega domačega črnega grozdja iz Bele krajine; prodajali so ga po 6 Din kilogram. Kostanj z bližnjih hribov je po 2 Din liter. — Kmetice iz okolice prinašalo vsak tržni Han obilico na|-različne ših poljskih in vrtnih pridelkov; krompir po 1 Din kg, zeijnate glave po I do 2 Din, čebula po 1 Din, fižol prepeličar po 3 Din liter kislo zelje po 2.50 Din, kisla repa po 2 Din kilogram. Našemu domačemu zelju dela jetos ve.iko konkurenco zelje iz Srema. ki ga dovažaio v Ljubljano cele vagone. Zato je letos domače zelje na debelo tam na Sv. Petra nasipu, kjer ga je na proda; vsak tržni dan po 10 do 20 velikih voz, tako silno pad:o v cenah. Zeijnate glave na debelo kupujejo trgovci po 30 do 40 par kilogram, — Na perutninarskem trgu so se jajca zadnje tedne občutno podražila. Fino blago prodajajo zdaj po 1 Din kos, v splošnem pa po 1.75 Din par jajc. Kokoši so od 20 do 25 Din. O Že kradejo suknje. Ljubljanska poPcija preiskuje zadevo s številnimi tatvinami sukenj, ki so se zadnje dni pričele množiti v ljubljanskih lokalih, zlasti v kavarnah. Tako je te dni prišel na policijo neki Avstrijec in položil, da mu je bila ukradena lepa suknja, vredna vsaj 3000 Din. Policija se je potrudila in res izsledila tatu. Pri tatu je našla pogrešeno suknjo. Zelo pa se je policijski uradnik začudil, ko je pregledal suknjo: »Ta suk-naj naj bi bila vredna 3000 Din, — komaj kakšnih 300 do 400 Din!« Ko so Avstrijcu vrnili suknjo, so ga vprašali, kako more ceniti staro in nič več elegantno suknjo na 3000 Din, jc poiasnil, da se je pač všlel pri preračunavanju v našo valuto! Tat je trdovratno zanikal krivdo, češ, da mu je suknjo nekdo podtaknil v stanovanje. Vedel ie, zakaj taji -— imel je namreč še nekaj takih grehov na vesti jn se je bal, da ne pridejo še ti na dan. Toda policija je prišla tudi drugim njegoviiu grehom na sled. Železniška nesreča Ljubljana, 22. novembra. V večernih urah je viak v Št. Vidu nad Ljubljano poškodoval ključavničarskega vajenca Križaja Ivana iz Naklega pri Kranju, ki se je učil pri ključavničarskem mojstru Josipu Štirnu v Dravljah. Vsak večer se je vozil iz Št. Vida v Naklo, zjutraj pa je istotako prihajal na delo Ko je nocoj odhajal domov, je na nepojasnjen način v št. Vidu prišel pod vlak, ki mu je popolnoma zdrobil levo nogo. 1'rvo pomoč mu je dal zdravnik dr Arko in ga poslal v bolnišnico v Ljubljano. Zdi se, da ima ponesrečenec tudi notranje poškodbe. Požar Pogumna žena ugnala roparja Na a»sti med Belovarjem in Starimi Pavijani je te dni napadel neki ropar kmetico Ano Einsister-jevo, ki se je vračala iz mesta domov z raznimi nakupljenimi stvarmi in z nekaj denarja. Ropar je od nje zahteval, naj mu izroči vse blago in denar. Pogumna žena se pa ni ustrašila ro|)arja, temveč se je pričela z njim boriti. Ropar je sicer grozil ženi z revolverjem, loda lo je ni ustrašilo. Po daljši borbi je ropar ženi strgal ruto z glave ter izginil v bližnjem gozdu. Toda kmalu so ga opozorjeni orožniki imeli v rokah. Ropar je neki Andrej Batak iz Orovca pri Severinu. Batak je svojčas že ubil svojega svaka. Sedaj pride zaradi svojih zločinov pred sodišče. V vasi Gorica, ki je nekako v sredi med Radovljico in Mošnjami, je 18. novembra takoj po poldnevu jela goreti Dagarinova hiša, ki je pogorela. Novo gasilno društvo iz Mošenj je hitro pripeljalo motorno brizgalno na mesto Še prei je prijahal tja bivši mnogoluni iskušeni načelnik gosp. Reš, ki je mladim uredil motornico, da se je rešilo kar se je dalo, ter se ogenj ni razširil na nove objekte. Vas Gorica je hvaležna. Ptuj Streli iz zasede. Ponoči sta bila v Moravcih napadena 20 letni Prane Polanec in 17 letni Martin Spindler. Ko sta korakala po cesti, je nenadoma začel neznanec iz zasede streljati. En strel je zadel Polanca v trebuh, da je obležal v mlaki krvi, drugi stre! pa je zadel Spindlerja v levo roko Poškodba Polančeva je smrlnonevarna, med tem ko je poškodba Spindlerja lažja. Novo mesto Samaritanski tečaj ustanavljajo pri nas. Vodila ga bosta g. dr. Žiga Červinka, primar.j ženske bolnišnice in njegov jjomočnik g. dr. Kožuh. Ta misel je našla povsod živahno odobravanje. Na gimnaziji že nabirajo člane med dijaki, ki so se v velikem številu odzvali. Zdravstveno stanje prof. Prosena Petra, ki se že dalj časa zdravi v bolnišnici Usmiljenih bratov, se je že izboljšalo in 7. veseljem pričakujejo dijaki, da bo mogel po božiču zopet poučevati. i Kranj Podružnico delikatesne trgovine je te dni otvoril g. Albin Tcrčon v hiši »Stare pošte«. Trgovina je na novo opremljena iu založena s svežini blagom. Nase dliiastvo Na zadnjem občem zboru J. d. a. »Savice« 1e bil izvol en naslednji odbor: predsednica Ina Slapar, cand. phil., podpredsednica; Donata Capuder, cand. iur., tajnica: Lija Pogačnik, stud phil., blagajn.: Helena Jaklič, stud. phil. Revizorici: Milka Hlebce, cand. pliil., in Slava Lipoglavšek, stud phil. Društvo slušateljev filozofske fakultete univerze v Ljubljani je imelo 28. oktobra 1935 svojo XXVIII. redno skupščino, na kateri je bil izvoljen za predsednika z večino glasov g. Ante Poberaj, cand phil. Na predajni seji, dne 10. novembra 1953 se je ostali odbor, se-stoječ se iz načelnikov posameznih strokovnih klubov, konstituira' tako-le: podpredsednik: Kessler Jože, načelnik historičnega kluba; tajnik: Bertoncelj Alojzij, načelnik klasičnega kluba; blagajnik' Kieslich Kari. načelnik germanskega kluba: zapisnikar: Urbančič Stanko, načelnik kluba naravoslovcev; knjižničar in arhivar: Mihelčič Slane, načelnik slavističnega kluba. Odborniki biez mandatov so: Hočevar Zvone, za geografski klub. Ipavec Vili. za matematični klub. šavli Ivan. za romanski klub, Fiiipič Mato. za pedngoško-filozofski klub. Vsi odborniki so kandidati philosophiae. KAJ BODO REKLI FILISTR1... ' '. Šef generalnega štaba Hitlerjevih napadalnih oddelkov Rohm je strog moi. On na stoj njemu čisto lasten način prenavlja nemškega človeku V nemških listih beremo namreč, da je zadnje dni enkrat izdal dve zanimivi naredbi, ki jih bodo povsod s pridom brali. V prvi naredbi nastopa proti »kugi novih društev, društvenih zvez, zvez društvenih zvez, central zvez in osrednjih central zvez teh in onih društev«, ki se je baje pojavila na vsem ozemlju Nemčije. Rohm ne mara niti teh društev, niti in še manj njihovih vodij. Saj ustanavljanje teh-le društev, ki rustejo kol gobe po detju, ni ničesar drugega kot pa zunanji izraz nečednega gona raznih krajevnih in vaških *>voditeljev« in »vodij«, da bi igrali kakšno vidno vlogo vsak za svojim pivskim omizjem in se napravljnli vatnega med svojimi farani kot petelini, ki pojejo vsak na svojem gnoju. — Rohm odklanja, da bi se društva ustanavljala samo zaradi takih-le koritnrjev slave in samočeščenja. On tudi ne bo dovolil, da bi se duševne sile zapravljale v takšne svrhe in je kratkomalo prepovedal vsem članom napadalnih oddelkov, da pristopijo k vsem društvom in organizacijam, ki nastajajo na vseh koncih in krajih. Dal je kot zastopnik Hitlerjev ludi nalog, naj se napravi enkrat za vselej konec delovanju *društvenih filistrov*. Ilog ve, če bo dobrodušni Rohm uspel. Kajti kdor pozna Nemce — in marsikje so Nemce posnemali — ve iz davnih izkušenj, da spada ustanavljanje društev, njihovo povezovanje v zveze pod eno skupno streho, nadalje ustanavljanje proti-druitev in njihovo stiskanje v protizveze, med naj-bitnejše gone nemške narave. Ne samo vsakdanje življenje se razvija v oblikah društev in klubov, prolidruitev in protiklubov, ampak vse kulturno nehanje in življenje driave je njim podložno. Urez usmiljenja jih zgrabi dvonožni ustanavljevaler društev in jih gnete. dokler niso zreli zn »rezervirano omizje«. Vsak pokret, naj se pojavi kjerkoli, dobi jarem društrobrižnih f Hi ti rov, ki ga obsekajo v pravila, mu dajo odbor in ga izoblikujejo za svoje duhovne parade.'R/ihm. R/ihm. lepo misliš, a uspel ne boš. Glej, da Ti Tvojega Hitlerjevega pakteta ne rrazdušijo tvoji germanski društvobrižniki«. POBIRANJE DENARNIH PRISPEVKOV *Berliner Tageblatt« poroča o neki novi naredbi, ki jo je izdalo vrhovno vodstvo narodno-socialistične stranke in ki tiče nošenja uniform pri pobiranju denarnih prispevkov. To se mora razlagati lako, da je odslej v Nemčiji prepovedano natakniti uniformo režima, ki jo imenujejo »službena oblekakadar je treba trkati na usmiljena srcu in prositi za denarne prispevke. V Nemčiji je vse pobiralo denar, eni za »bilko proti zimi«, drugi za časopise, tretji za knjige, almanahe, slike, najrazličnejše industrijske izdelke od Hitlerjevih soli do Hindenburgove čokolade, za najpestrejše oblike kljukastih križev in za prapore narodnega prebujenja. Ce se je pojavil uniformiran nabiralec v uradu ali v hiši, je bilo isto, kot da bi nastavil revolver na prsa. Roko v žep in marke in pfenige vun, sicer...! Tega bo sedaj konei v Nemčiji. In nemški obnovljeni narod se bo oddahnil, ker s civilistom, ie pride pobirat, se da govoriti. »Berli-ner Tageblatt* čestita Hitlerju, da je Nemčijo rciil le nadloge in nadlege/ MODERNI SUŽNJI Roosevellova borba za obnovitveni program je odkrila mnogo grozovitih dejstev t z zakulisja ameriške industrije. Pokazala je, da obstoja še dandanes velikansko število industrijskih podjetij, kjer izkoriščajo majhne otroke; predvsem pa v predilnicah, kjer je ponekod več otroških delavcei kot pa odraslih. Samo predilnice so 1U32 zaposlovale, če smemo verjeti državni statistiki, 30.62') otrok, starih od 10 do 12 let. V 21 ameriških državah je državna statistika naštela skupno 667.liti otrok v starosti od 10 do 14 let, zaposlenih v različnih industrijskih podjetjih. Roosevelt se trudi, da bi odpravil otroško delo, toda za to je potreben novi zakon, ki mora biti sprejet od 34 ameriških držav, predno poslane polnomočen. In Rooseveltu se ni posrečilo, prosim, se ni posrečilo pridobili teli 34 držav za spremembo zakona, ki naj reši otroke iz fabrik. Samo 14 se jih je izjavilo za odpravo otroškega dela. Zadnje dni so se nekatere predilnice izjavile, da bodo odpustile otroke in nastavile odrasle. Kultura, kultura, ki je brez srcal Smrt v savskih vatovih * olr;fc p°del ___________z brvi v Savo Jesenice, 21. nov. Pred kratkim je »Slovenec« poročal, da je zadnja povodenj odnesla tudi brv čez Savo tam, kjer je nekoč stal dobravski most. Delavci z Dobrave, ki so zaposleni v tovarni na Javorniku, kakor tudi oni z Javornika, ki imajo delo v tovarni elektrod na Dobravi, so si zgradili zasilno brv, da 60 si skrajšali pot. Po zadnji povodnji si je Sava ubrala popolnoma nov tok in treba je bilo brv podaljšati. Danes je po tej brvi šel g. Anton Zugvic, kontrolor konzumnih društev za Ljubljano in okolico, ki ima svoje prodajalne na Javorn'ku, Jesenicah in tudi na Dobravi. Ko je opravil na Kaj pravite? Mnogo se je ie Slovencem oiitalo, da ne spoštujejo svojih zaslužnih mož. Ustvarili so nam visoke kulturne vrednote, seznanili so s svojimi deli in nastopi našo skromno domovinico z državami velikih kulturnih narodov itd., mi pa smo jih pozabili ... Nedavno se je pisec nekega gledališkega porotila pritoževal o lem našem nehvaležnem po-zabljenju. V onem okviru je bila ta tožba deloma pravilna, toda mar ni pisec pomislil, da nas je že nešteto takih umetniških ustvarjalcev zapustilo in zatajilo, katere je domovina (aslila, tujina pa jim je nudila denar — in šli so. Imen je mnogo, rudi katerih nam je pri srcu grenko. Toda zgodilo se je, da se je ta ali oni, ko je že tujini razdal svoje sile in ga je la z mrzlo kretnjo odslovila, vrnil v domovino, mi pa smo mu v svoji slovenski pohlevnosti vse odpustili in mu še prvo besedo dali... Globoko spoštujemo svoje može, ki kljub vabam ostanejo doma in gradijo kulturo svoje domačije, dasiravno nc prejemajo od nje zaslužene hvale. One pa, ki gredo od nn s le zato. ker jim v svojem ubošlvu ne moremo nuditi zlata, bo domovina pri vsem njihovem svetovnem slovesu izvrgla iz svojega srca. — Pri glavobolu, omotici, šumenju v ušesih, pomanjkljivem spanju, slabem razpoloženju, razdražljivosti, posezite takoj po staro preizkušeni »Franz-Josef »-grenčici. Poročila višjih zdravnikov v bolnicah za želodčne in črevesne bolezni naglašajo, da je »Franz Jo-sef«-voda posebno izborno učinkujoče naravno odvajalno sredstvo. Zanimiva tiskovna odločba sodišča Okrožno sodišče v Zagrebu je izdalo zanimivo odločbo, ki je prva te vrste v državi, odkar je v veljavi sedanji tiskovni zakon. V Zagrebu izhaja ilustrovani tednik »Danica«, ki ga ureja Joe Mato-fcič. »Danicac odnosno Matošič sta bila obsojena, da priobčita štiri popravke po zakonu o tisku, ki mu jih je poslalo tiskarsko podjetje »Tipografija«. (Danica je namreč priobčila neke veste o »Tipografiji«, ki so škodovale njenemu poslovnemu ugledu.) Sodišče je tudi obsodilo Matošnča na 1800 Din globe in sicer brezpogojno. Matošič se je pritožil proti tej razsodbi, toda prizivno sodišče je razsodbo v celoti potrdilo. Kljub temu pa »Danica« ni priobčila popravkov, kakor to predpiSuje tiskovni zakon, temveč je priobčila samo dva popravka in sicer šele v 4. številki po pravnomočnosti razsodbe ter ne na istem mestu in ne z istimi črkami. Zastopnik »Tipografije« je vložil na sodišču prošnjo, v kateri je zahteval, da se obsodba okrožnega ozir. priziv-nega sodišča izvrši, to je, naj sodišče ukaže Mato-šiču, da popravke objavi pod grožnjo čl. 68 tiskovnega zakona, to je, da mora popravke priobčiti najkasneje v treh številkah, ozir. v oni, ki sledi po pravomočnosti razsodbe, sicer se list ustavi, dokler ne bodo popravki priobčeni. Okrožno sodišče v Zagrebu je te dni izdalo odločbo, po kateri se ukinja izhajanje >Danice« vse do tedaj, dokler ne priobči popravkov ozir. ne izvrši razsodbe okrožnega sodišča. Skrivnost krškega okostja pojasnjena Včeraj smo poročali o preiskavi, ki jo je zagrebška policija začela glede trupla, ki so ga pred kratkim pod zagonetnimi okolnostmi našli pri Krškem. Dognali so s pomočjo neke ženske, da je bila nesrečnica, ki si je po dosedanjih izsledkih preiskave sodeč, sama končala življenje, zagrebška Rusinja Marija Uhernik-Timofejevna. Marija se je mesec dni poprej, preden je izginila, mudila v Krškem, kjer se je zdravila. Bila je živčno zelo uničena in je pred smrtjo pisala svoji prijateljici fetefici Škrinjar več oprostilnih pisem, v katerih pa ne navaja vzroka, zakaj misli zapustiti življenje, ampak govori samo o tem, da ie življenje grd sen. Zdi se da so igrali važno vlogo tudi družinski prepiri, ki so na Marijo, katera je bila živčno zelo razdrapana, prccej vplivali. Kljub vsemu temu pa zagrebška policija še vedno nadaljuje s preiskavo, ker okolnosti, v katerih je bilo najdeno Iruplo, dajo sklepati tudi na morebiten zločin. Koledar Četrtek, 23. novembra: Klemen (Milivoj), papež, mučenec; Felicita, tnučenica. Osebne vesti — Poročil se je v Dolenji vasi gosp. Ivan Grebene iz Rakitnice, lesni trgovec in načelnik Mlekarske zadruge v Dolenji vasi, z gdč. Amalijo Lovšin iz Sajevca. Bilo srečnol — Iz odvetniške službe. Gosp. Anton Zdolšek, odvetnik v Celju, se je odpovedal izvrševanju advokature. Za njegovega prevzemnika je imenovala odvatniška zbornica gosp. Jerneja Stante, odvetnika v Celju. Cerkveni vestnih Karmrl na Selil. V nedeljo, 26. novembra bo v karmelski cerkvi na Selu pri Ljubljani slovesnost v čast sv. Jožefu od križa. Ob 6.45 bo prva tiha sv. maša; ob 7.30 slovesna sv. maša; ob 16 pridiga in pele litanije z blagoslovom. Meščanska Marijina kongregacija za može pri Sv Jožetu ima danes ob 19.30 svoj redni sestanek, spojen z volitvijo novega odbora, kar naj bi dalo povod za polno uile.ležlio. Dobravi, se je po isti poti vračal. Kaj je bilo vzrok, da je Zugvic naenkrat omahnil v precej naraslo Savo, najbrže nikdar ne bo mogoče točno ugotoviti. Deroči valovi so ga takoj zanesli dalje in kljub takojšnji pomoči ga ni bilo mogoče rešiti. Očividci so pripovedovali, da se mu je površnik zapletel nad glavo, tako da si ni mogel pomagati. Gospod Zugvic je bil na Jesenicah ugledna jseba ter je bil tudi odbornik bivšega občinskega sveta na Jesenicah. Zapušča soprogo in pet otrok. Do trenutka, ko to pišemo, utopljenca še niso dobili in ker je Sava zelo narasla in gosta, je dvomljivo, če ga bodo sploh kmalu dobili. Hudo prizadeti družini pokojnika naše iskreno sožalje. Ostale vesti — Cenjene naročnike, ki jim uprava te dni pošilja opozorila glede zaostankov na naročnini, vljudno prosimo, da se odzovejo s plačilom čim prej najkasneje pa v prvi polovici decembra. Po tem skrajnem roku se list ustavi, ki se ne bodo dotlej odzvali prošnji uprave. _ Gojenkc kmeiijskogospodinjskega tečaja v Sostrem pri Ljubljani, ki ga vodita gosipa Minka Odlasek in njena pomočnica gdč. Lojzka Kračni-kova se pripravljajo na zaključek, ki bo v nedeljo, 26. t. m. združen z razstavo. Razstava bo v dvorani Prosvetnega doma v Sostrem zjutraj od 7 do 4 popoldne. Obiščite razstavo domači in sosedje, posebno žene in dekleta, da boste lahko sami so ddi, kolike važnosti je tečaj za kmetsko dekle. — Vstop prost. — Organizacija diplomiranih tehnikov poživlja vse člane in iiečlane-absolvente T?hn. sred. šol v državi in v inozemstvu, da se brez odlašanja disciplinirano javijo in vstopijo v svojo strokovno-stanovsko organizacijo. Posebej velja poziv vsem tistim, ki so ostali brez nameščenja, da pred vsemi poizkusi desno ali levo obvestijo svojo stanovsko organizacijo, ki jc poklicana in prav tako reprezentančna, da nastojM za položaje domačili strokovnih moči. Če je trenotno v resnici manj prilik, je to sreča v nesreči, da se najdemo in da stanovi združeni v močnih stanovskih organizacijah pomagamo konstruktivno pri graditvi našega doma. kjer je prnv tehniški stan v izgledu ogromnih programov, kajti tudi s te strani pelje pot do končne osamosvojitve od tujih patentov. od tujih instrumentov, od tujega kapitala in od tujega vpliva sploh. Tajništvo ODI Gradaška ulica 8/1. _ Zapuščina v Ameriki. V Ameriki je umrla Marija Komljanc, rodom iz Vetrnega vrha. Zapustila je nekaj imetja, ne da bi navedla dediče. Upravičenci naj prijavijo svoje pravice izseljeni-škemu nadzorniku v Ljubljani in prilože družinske pole. — V Službenem 'istu kraljevske banske uprave dravske banovine št. 94 od 22. t.im. je objavljena »Naredha o zatiranju slinavke in parkljevke« dalje »Navodilo za spoznavanje živalske kuge, slinavke in parkljevke« in »Ob,ave banske uprave o pobiranju obč. trošarin v letu 1933«. — Pri hemeroidalni bolezni, zagateniu. natr- j ganih črevih, abcesih, sečnem pritisku, odebelelih jetrih, bolečinah v križu, tesnobi v prsih, hudem srčnem utripanju, napadih omotice prinaša uporaba naravne »Franz Josefove« grenčice vedno prijetno olajšanie, često tudi popolno ozdravlienie — Dovoljen in prepovedan inozemski tisk. Ministrstvo za notranje posle je dovolilo uvažati v našo državo liste »Salzburger Volksblatt«, ki izhaja v Salzburgu, »Maltedonika Nea«, ki izhaja v Solunu in »Freie Stimmen«, ki se tiska v Celovcu. — Prepovedano pa je razširjati v naši državi Ervin Sarkotičevo knjigo »Aufbau der Abendlandes«, ki je izšla na Dunaju. — Nove telefonske relacije je dovolilo prometno ministrstvo za Ljutomer, Sv. IIj v Slov. goricah in za Ptuj z raznimi mesti v Avstriji in za Celje z vsemi mesti v Franciji. Telefonske pristojbine so objavljene v prilogi službenih novin od 21. t. m. na strani 1477. — Kolodvorska točilnica pijač in jestvin (huf-fet) se odda na postaji Brežice v triletni zakup. Licitacija se bo vršila 4. januarja 1934 ob 11 pri ravnateljstvu državnih železnic, Ljubljanski dvor, soba št. 59/1. — Od leta 1914 se ni oglasila. Ana Zakošek, vdova po delavcu kemične tovarne, Celje, Dečkova cesta št. 3 se obrača na tem mestu do ameriških rojakov, če bi kaj vedeli o njeni hčerki Zakošek Mariji, rojeni 3. junija 1886 pri Sv. Štefanu pri Šmarju pri Jelšah, ki je odšla leta 1904 v Ameriko in se je oglasila zadnjič meseca oktobra 1914 ter je ob tej priliki poslala svoji materi še nekaj de- „naria. Od tedaj pa ni o njei nobenega glasu več. Zddnji njen naslov je bil: M*arie Sakošek, 415 E, 12 th. av. Spokane Washington, predtem je pa prebivala 01232 Semit Blod, Spokane Washington. Kdor bi kaj vedel o imenovani, naj javi to njeni materi na zgoraj navedeni naslov. — Krava raztrgala dečka. V vasi Palačkovcih pri Derventi na Hrvatskem je pasel krave 12 letni Svetozar Nastič. Ena izmed krav je zašla na sosedovo njivo, pa jo je Svetozar zavrnil s kamenjem. Pobesnela krava se je zaletela v dečka in ga na-bodla na rogove, s katerimi mu ie raztrgala trebuh, Z dečkom na rogovih je krava dirjala dva kilometra daleč. Kmetje so pozneje sneli mrtvega dečka z rogov pobesnele krave. — Tragičen samomor mladega fanta. Mladi sin posestnika K. iz Potrne v Slovenski krajini je imel že delj časa znanje z nekim dekletom. Ker je sin bogatih staršev, ona pa siromašna, mu starši niso dovolili, da bi se oženil. To ga je tako potilo, da si je z britvijo prerezal žile na vratu in rokah. Prepeljali so ga v radgonsko bolnišnico, kjer se bori s smrtio. — Velik prijatelj pekovskih štruc. T/ Kamnika: Pekovski mojster g. Roje nn Grnbnu je že jNirkrat ugotovil, da mu zmanjka vsako noč iz pekarne 10 do 20 štruc belega krnlin. Najprej je mislil, da se je pri štetju kruha zmotil, jKizneje pa je bil le prepričan, da hodi nekdo v vn« po kruh. Vsa opreznost in čuječnost pa ni nič izdala, ker je tat vedno našel priliko, da m je vzel iz zaloge svoj »delež«. Preteklo noč so šole zalotili nekega možakarja, kako poizkuša pri oknu priti v sobo. Na prezgodnji krik gospodinje, ki je bila v sobi, pa je bil tnt opozorjen na nevarnost in je še pravočasno pobegnil, preden so ga mogli dobiti v roke in ugotoviti, kdo jc ta neznani prijatelj pekovskega kruha. Brez dvoma je imel več odjemalcev. ker pa sam ni mogel toliko pojesti v enem dnevu. — Velike povodnji v Dalmatinskem Zagorju. V okolici Vrlika v Dalmaciji je padlo te dni mnogo snega ter je nastal hud mraz. Pri viru reke Cetine jo voda poplavila vse polje vrliške občine. Sneg se namreč nn hribih taja ter dere voda v dolino. Povodenj je zavzela obseg več kvadratnih kilome- trov. Voda je uni&ila rse nasade na polju ter je Skoda zelo velika. Poplavljene vasi so |>oslaie oblastem prošnjo za nujno pomoč. Kmetje s Cetinj-skega polja že dolgo ne pomnijo tako velike povodnji. — Vestnik Dejanja sv. Detinstva Jezusovcgu gre v tisk. Gg. poverjeniki so večinoma že izročili nabrane zneske v namene D. sv. D. Nekateri jih bodo še poslali. Škofijsko vodstvo prosi, da čim prej, da bo mogoče pravočasno sestaviti račune in jih objaviti v Vestniku. Kdor bi trenutno še ne imel zbirke zaključene, lahko naznani višino zneska, ki ga bo pozneje poslal. Misijonstvo je zašlo — kakor žnano — zaradi svetovne gospodarske neurejenosti v velike zadrege. Sedanji misijonski papež se zato poln bolesti obrača do vsega katoliškega sveta s prošnjo, naj bi vsak vernik po možnosti storil tudi svojo misijonsko dolžnost. Dasi so težave za preživljanje zelo občutne večinoma tudi pri nas, si vodstvo D. sv. D. vendarle drzne predložiti skromno prošnjo, naj bi se vsaj mladinska misijonska ustanova, ki jo vzgojna obenem, obnovila prav povsod, ali pa nanovo uredila, kjer je še ni bilo. Sedaj, ko se bodo bližali prazniki ljubezni božje, ko se bomo spominjali detinskili dni božjega Odrešenika, je najprimernejši čas, ki hoče, da bi Odrešenikovega dela in milosti bili deležni tudi pogančiči. Letno poročilo D. sv. D. za ljubljansko in lavantinsko škofijo »Vestnik«, ki naj ga dobi zlasti mladina v roke, bo odprl tudi takim oči, ki jim je bilo doslej misijonstvo nepoznana stvar. — j^trehščine: svetinjice, sprejemnice pošlje na željo škofijsko vodstvo D. sv. D. Pred škofijo 7 v Ljub- ljani. Dobe se tudi v trgovini Ničman v Ljubljani — gratis. Ko bo Vestnik dotiskan, bomo naznanili. — Polovična vožnja zu delegate SPD. Prometno ministrstvo je s svojo rešitvijo dne 16. novembra 1933 br. 25080 dovolilo polovično vožnjo za udeležence na skupščini SPD v Kranju. Ugodnost polovične vožnje velja od 23. do vključno 2K. novembra 1933. Udeleženci kupijo celo vozno karto, ki velja tudi za povratek skupno s potrdilom, da so se skupščine udeležili. — Naša prehrana po novih zdravstvenih načelih je naslov knjigi, ki jo je spisal dr. med. M. Bircher lienner in poslovenila Štefanija Iluinekova, založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani, cena 30 Din, vezana 40 Din. Prevrat v naši dosedanji kuharski umetnosti, a v zdravstvenem oziru velik napredek pomenil ta nova kuharska knjiga. Znani švicarski zdravnik dr. Bircher-Benner propagira že nad 30 let z največjim uspehom nauk o brezmesni — vegetarijanski hrani. Današnja moderna medicina si je ta nauk zelo osvojila in ga tudi naši domači zdravniški kakor gospodinjski (kuharski) krogi povsem priporočajo oziroma zagovarjajo. — Knjiga prinaša na 224 straneh 323 receptov, skrbno preizkušenih, ki popolnoma odgovarjajo vsem zahtevam zdrave in popolne človeške prehrane. Knjigo toplo priporočamo. mMTni TT--------i----i—n ii i mi i Tmin—T~ifnTrrwrTTTTrMM^ — Pri znpeki, motnjah pri prebavi, gorečici v želodcu, krvnih navalili, glavobolu, splošni slabosti vzemite zjutraj na lešče kozarec »1'ranz Josefove« grenčice. T K D je zborovala Lep razvoj društva r 31 letih Predsinočnjim je bil v damski sobi kavarne Emona dobro obiskani in lepo uspeii občni zbor, na katerem so podajale posamezne odborni-e obračun dela v preteklem letu. Letošnji občni zbor je bil 32. in ogromno je delo, ki ga vrši ta obče-koristna ustai.^va na polju telesne in duševne kulture, v gospodinjstvu in drugih za človeštvo tako koristnih področjih. Zato ni čudno, da je trajalo samo čitanje poročil, ki so bila vsa soglasno in brez vsakih debat sprejeta, od 20.30 do 22.30. Odbornice, katerih je radi izredno obširnega delokroga društva zelo mnogo, so podale tako izčrpna poročila, da si je mogel vsakdo napraviti jasno sliko o delu, ki ga vrše posamezni odseki. Kajti Atena goji v svojem okrilju lahko atletiko, hazeno, tenis, skrbi za plesno umetnost, ima telovadbo, ortopedski zavod in otroško igrišče; prehranjevalni odsek daje hrano našim najpotrebnejšim in najbednejšim, dalje prireja kuharske tečaje za naša dekleta in žene; prosvetni odsek pa se bavi s prosveto ter ima belo-modro knjižnico, marionetni in pravljični odsek pa zabavata našo deco. Na kratko: delokrog Atene je tako obsežen in tako raznoličen, kot ga nima pri nas nobena druga športna organizacija. Občni zbor je otvorila predsednica gospa Fra-nja Tavčarjeva, ki je v lepem nagovoru pozdravila vse navzoče. — Iz obširnega in izčrpnega poročila tajnice gospe Vere Adlešičeve posnemamo, da je dala Atena mladini v polni meri telovadbo, s.port, ples, ritmiko, knjige, pravljice, lutke m prostor, kjer se zdravijo po kruti usodi pohabljena telesa. Zastaviti bi bilo vse sile, da se izpolni dolgoletna želja po ustanovitvi višje šole za telesno vzgojo v Ljubljani. Strokovnih moči, ki jih povsod primanjkuje, nam bo daia edino taka šola. Dalje se bavi gospa s pohabljeno deco, ki potrebuje največje pomoči. Zato moramo misliti na ustanovitev fonda za zgradbo ortopedičnega sanatorija. V zadnjem poslovnem letu je bilo 92 rednih odborovnih in 130 odsekovnih sej. Dopisov je bilo odposlanih 3259, prejetih pa 3132. Upravni odbor je posloval v desetih odsekih. Bilo je nešteto prireditev estetskega, prosvetnega, pridobitnega ter športnega značaja. Društvo je včlanjeno v raznih zvezah ter je bilo zastopano po svojih delegatinjah pri mnogih prireditvah. Atena ima zajMJslenih osem rednih honorarnih in osem izredno honoriranih ter [>et brezplačnih moči. Odbor je mnogoštevilen, a še vedno premajhen, ker ne izvršujejo vse odbornice svojih dolžnosti kot treba. Na te apelira gospa tajnica še prav posebej. Posamezni odseki so lepo delovali. Lahkoatletski se je nanovo poživil in lej>o napreduje pod svojim trenerjem. Hazenski odsek se vzdržuje z amatersko požrtvovalnostjo. Teniški odsek je storil vse, kar je mogel. Na žalost so nas zapustili tekmovalci, ker se jim niso dale vse možnosti, ki so jih zahtevali. Plesni odsek se lepo razvija, samo pravega razumevanja ni za ta pouk. Telovadni odsek posluje v okviru moderne zdravstvene telovadbe. V ta odsek spada tudi zimski šport, dokler ne bo posebnega odseka. Šolska kuhinja posluje v vzornem redu, ki skrbi zlasti za srednješolke. Kuharske tečaje je spopolniti z dietetičnimi tečaji, s predavanji pod nadzorstvom zdravnikov. Lutkovni odsek ne pride do pravega življenja, ker nima ne strehe n edenaTja. Odslej bo skušal vzbuditi zanimanje za lutkovni oder v otroških vrtcih. Pravljični odsek posluje priložnostno ter bo izdelal za bodočnost natančnejši in popolnejši načrt. Belo-modra knjižnica posluje živahno ter ima dovolj denarja, samo premalo prometnega kapitala. Otroško igrišče deluje v dobro materam in deci ter je velike socialne važnosti. Svoje poročilo zaključi tajnica go^.pa Vera Ad-lešičeva z izjavo, da TKD Atena ni htksuz in zabava nekaterih, ampak važen činitelj v današnjem gibanju za blagor človeka. Zahvalo izreče časopisju in revijam ler državni in mestni upravi in ostalim dobrotnikom. Nato so sledila zelo točna in izčrpna poročila ostalih odbornic, kakor: bla.gainičarke gospe Vere Veršečcce. gospodarsko poročilo je podala gospa Hrovatinova, arhivarsko pa gospa Albina Potokar-jeva. Za lahkoatletski odsek sta poročala gospa prof. Slavica Jelene in g. Luin, za hazensko zopet gospa prof. Slavica Jelene, za teniški odsek gospa Fran-j-a Baeblcrjeva, za plesni odsek gospa Karla Šapla, za telovadni odsek gospa Nita Vranfičcva, poročilo ortopedskega zavoda in otroškega igrišča je podala goisp-a Ivanka Svctličcvn, o prehranjevalnih odsekih sta poročali gospe Nita Vranfičcva in Julija Ferjančičeva, poročilo prosvetnih odsekov so podale gospe Ferdinanda Majaronova, Vera Ad-lešičeva in prof. Marija Wirgler. Porodilo pregledoval računov sta podali gospe Angela Mahkotova in Milka Martelančeva. Vsa omenjena poročila so bila — kakor rečeno — zelo izčrpna ter so podala pregledno sliko o velikem delu, ki ga vrši TKD Atena med našim | ljudstvom. Nato so sledile volitve, pri katerih je bila ponovno izvoljena gos.pa Franja Tavčarjeva za predsednico, za podpredsednico gospa Minka Kroftova, I. tajnica gospa Vera Adlešičeva, II. tajnica Slavica Jelenčeva, I. blagajničarka Ivanka Torkova. II. bla-gajničarka Vera Veršečeva, I. gospodarica Hrovati- nova, II. gospodarica Schnellerjeva, zapisnikarici Mira Žirovnikova, arhivarka Albina Potokanjevm ter šc enajst odbornic. Nato je bil lepo uspeli občni zbor zaključen z željo, da bi imela občekoristna TKD Atena v bodočnosti še večje uspehe kot so bili dosedanji. * Jeseniška »Skala« že prireja smučarske tekme. Komaj je zapadel sneg, pa je že priredila jeseniška »Skala« na planini Kožci smuško tekmo v slalomu na 700 in progi z višinsko razliko 100 m. V skupini Skalašev si je priboril prvo mesto Praček Ciril v času 3:15.'j/5, v skupini mlajših je zmagal Schvab v času 4:02.0, med tujimi klubi pa je zasedel prvo mesto Jakopič Albin s časom 3:07 min. Zveza športnih »vez kraljevino Jugoslavije v kateri je včlanjenih 11 športnih zvez, ima v nedeljo 11. decembra ob 9 dopoldne v dvorani mestne posvetovalnice v Zagrebu IV. kongres z naslednjim dnevnim redom: 1. Pozdrav predsednika; 2. Poročilo tajnika; 3. poročilo komisij; 4. poročilo blagajnika; 5. referati; 6. poročilo nadzornega odbora; 7. volitve upravnega ,in nadzornega odbora; 8. sprememba pravil; 9. predlogi; 10. slučajnosti. Glasovalno pravico na kongresu ima samo eden od dveh polnomočnih delegatov posameznih sporlni.il zvez, članic SSS. — Predsednik dr. Slevan Hadži sr .r, tajnik llrvoje Macanovič s. r. Kaj ('c norega v mednarodnem bohsershem svetu? Maksu Schmelingu je dovolila nemška vrhovna športna instanca, da se bo boril koncem februarja prihodnjega lcla v inozemstvu. Potem se mora pa spoprijeti v Nemčiji z nekim nemškim nasprotnikom, če noče. da ga ne bodo Nemci izključili iz vrst nemških boksarjev. Poljaki so ludi odkrili svojega »Carnero* v osebi Leona Grabowskega, ki je 2.2 in visok ter tehta 120 kg. Paolino se bo boril 30. t. m. v Londonu proti Georgu Cooku. Belgijski prvak v poltežki kategoriji Jack Eti-enne je bil v Bruslju premagan od Leonarda Stey-aerla po točkah ter je moraj seveda naslov prvaka prepustiti njemu. Carnera, svetovni bokserski prvak, se bo boril v Združenih državah ameriških z Maksom Baerom. Al Brovvn in Tommy Watson se bosta spoprijela 9. decembra v Londonu. Biesmans je premagal v Curihu italijanskega prvaka Cavagnolija po iočkah. Evropski prvak v mušji leži Praxille Gyde si je svoj naslov ponovno priboril v borbi proti Kid Olivu, ki se je vršila v Lille. Zmagal je po točkah. Bivši svetovni prvak Yong Perez se bo boril 28. t. m. v Tunisu proti Italijanu Tamagniniju, zmagovalcu Tommy Rogersa. Sanmiy Mandell. bivši svet. prvak pa je bil v Syrakuzah premagan in je rekel, da se ne bo več podal v areno Svetovni prvak v bantamu Al Brovvn se bo boril 27. t. m. s severnim Francozom lluleryjein v Parizu. Italijanski in finski bokserji so se pomerili v I lelsinglorsu. Zmagali so Italijani v razmerju 12:4. Jesensko dunajsko prvenstvo. V sredo jc dosegel Kapid proti WAC rezultat 4:3 (3:2) in s tem poslal jesenski prvak Dunaja v nogometu. Jugoslavija in srednjeevropski pokal. Kakor poroča »Prager 1'resse« je jugoslov. nogometna zveza predlagala češkoslovaški nogometni zvezi, da bi četrtoplasirani klub Češkoslovaške odigral izločilno tekmo s prvakom Jugoslavije. V slučaju, da bi češki klub izpadel, bi polem igrala tudi Jugoslavija za srednjeevropski pokal. Za protiuslugo bi pa JNZ preskrbela češkemu klubu balkansko turnejo. Kongres mednarodne smučarske zveze se vrši v času od 20.—26. februarja v Soleflea o priliki FIS tekmovanj. Birger Ruud, slavni norveški skakač 6e je moral letošnje poletje podvreči operaciji. Svoje-časno se je pri skoku v Villar6u, ko je poskušal doseči nov rekord na tej skakalnici, poškodoval. Ko se mu je rana nekoliko zacelila, je dobil isio poškodbo o priliki skoka na »Zugspitze«. Up.vo pa, da se mu bo zdravstveno slanjc kmalu tako popravilo, da bo zopet na višini svojih zmožnosti. Avstrijski smučarji imajo 123 skakalnic. Največ jih ima Tirolska in sicer 33, najmanj pa Gornjc-avstrijska namreč 7. Gradijo pa še več novih, ki bodo tekom prihodnje zime otvorjene. Erik Harling, znani švedski prsni plavač je izboljšal v stoekholmskem plavalnem štadionu svoj lastni rekord na 100 m od 1:17.6 na 1:17, torej za celih šest deselink sekunde. Bcccali, sloviti italijanski tekač na srednje proge in svetovni rekorder, ho šel v Ameriko, kamor ga je povabila ameriška lahkoatletska zveza, da bi se udeležil v mesecu februarju prihodnjega leta nekaj prireditev v pokritih športnih arenah. Beccali se bo boril z najboljšimi ameriškimi sred-njeprogaši. Italijanska lahkoatletska zveza je ie pritrdila temu sodelovanju, zahteva pa, da sodelujejo pri vseh nastopih, pri katerih bo tekel Beccali, tudi italijanski lunkcion&rji, ki bivaio v Ameriki. „Citre so instrument san\aren\a" Malo kramljanja o cifrah "Citre so instrument sanjarjenja«, je rekel Lizst. O citrali imajo ljudje napačne pojme in jih zamenjujejo z ameriškimi akord-citrami, ki so diletantska igrača. Nekateri trde, da so citre nastale iz prvotnih orijentalskih glasbil kakor kitajske kin, asirijske sambuke, hebruejske nebel, grške psalter itd. Tudi v Tutankamnovi grobnici so našli med izkopnina-mi instrumente podobne citram, ki so še danes v rabi v Egiptu. Egipčani brenkajo nanje, držeč jih na kolenih. Ime so dobile citre najbrže iz oznak Chitarra. Cistela, Citole itd. Tudi grški th pri nemškem izrazu »Zither« izvira iz teh imen. Citre, ki so imele poleg melodišča že tudi nekaj spremnih strun, seveda brez kakega sistema, so se pojavile v drugi polovici 18. stoletja na Bavarskem, kjer so se kmalu udomačile. Število spremnih strun se je polagoma množilo. Ko je leta 1830. Weigel vpeljal v spremljevanje kvartkvintni sistem, je bila dana možnost za razvoj instrumenta. Izšla je tudi Weiglova učna knjiga, prva šola za citre. L. 1830. je slišal bavarski vojvoda Maksimiljan naturalistično igro citraškega virtuoza Petzmeyerja in se tako navdušil, da je postal njegov učenec. Tudi njegova hči Elizabeta, poznejša avstrijska cesarica, je igrala na citre, ki so prišle v modo posebno v aristokratskih krogih, čeprav se večina citraške literature ni dvignila nad salonsko glasbo. Za citre so se začeli zanimati glasbeniki, strokovnjaki. Maks Albert (1833 do 1882) je prvi vpeljal pravila splošne glasbe tudi za citre. Napravil pa je to napako, da je hotel enostavno prenesti na citre klavirski stavek mesto da bi skrbel za izpopolnitev citraškega stila. — Nagel dvig citraške literature beležimo z naslonom Hau-steina (1849—1926), absolviranega konservatorista, glasbenika na dunajski operi. Bil je zelo olodovit skladatelj in njegove številne sonate, sonatine, pre-ludiji in koncerti so vzbudili med citraši splošno pozornost. Razširjenje tonovega obsega na 6 kro-matičnih oktav, izboljšanje kakovosti tona in druge izpopolnitve so pripomogle reformiranim citram do naglega dviga. Vsem tem reformam so se pridružile prvovrstne učne knjige, citraške šole Thauerja. Kol-maneka, Hausteina, prvo mesto pa zavzema edinstvena Griinvvaldova »Metoda« na psihofiziološki podlagi. Za citre je prirejene precej klasične, originalne literature. Manj uporabljive so citre v večjih zborih; eksaktna skupna igra je težje izvedljiva kakor pri instrumentih na lok. Upoštevanja vredno je dejstvo. s kakšno ljubeznijo se oprime citraš citer. kakor hitro se seznani z vsemi skrivnosti instrumenta. Franc Liszt je na nekem koncertu objel ves navdušen citraškega virtuoza A. Huberja. Znameniti možje Meverbeer Joh. Strauss. Rubinstein i. dr. so bili navdušeni prijatelji citraške umetnosti. V nekem poljskem glasbenem časopisu opozarja dr. Jod-ko na citre in jih priporoča za kaj primeren instrument pri glasbeni vzgoji najširših plasti naroda. Kakor že omenjeno so citre pri nas boli razširjene kakor se domneva. Vendar pa se njihov ugled ne more dvigniti, ker obtiči večina igralcev vsled pomanjkanja izvežbanih, pedagoško izobraženih učnih moči pri diletantski igri. V zadnjem času je doseglo gibanje za razvoj citraške umetnosti razveseljiv uspeh. Tudi pri nas se je začelo širiti zanimanje za reformirane citre. Citraši na novih citrah imajo namen gojili resno, smotreno boljšo citraško glasbo, dvigniti ugled instrumenta ter mu zagotoviti mesto, katero mu po pravici pripada. Rusko brodovje v Italiji. Da bi Rusija tudi na zunaj jx)kazala, da hoče živeti z Italijo v tesnih zunanje-političnih odnosih, je po-slala oddelek svojega vojnega brodovja obiskat Italijo. Slika: Sovjetska križarka v neapolski luki. „Denar za venec za moj pogreb kar meni daiie!" Gospod L. A. Feltham v East-Londonu v južni Afriki, kjer že delj časa živi, je tam zelo znan. Vsi ?a imajo radi, ker vedno zbija šale. Zadnje mesece oa mu ni več toliko za dovtipe in smeh. Kakor vse druge ljudi so tudi njega začele treti skrbi in mu pregnale prirojeno šaljivost. Vsak dan težje so bile njegove denarne stiske. To sklepamo iz njegovega poskusa, kako priti do denarja. Ta poskus je goli obup. pa lejx> oblečen v dovtip in šalo. V mestnih listih so te dni izšli ti-le oglasi: »Vse svoje prijatelje in dobrotnike, ki nameravajo nekoč po moji smrti za moj pogreb darovati vence, s tem vljudno prosim, naj mi že sedaj v gotovini pošljejo Polkovnih Fatvceit - živi Polkovnika favvcetta, znanega raziskovalca Južne Amerike, ki ga Evropa že osem let pogreša, so zadnje čase našli misijonarji v pokrajini Matto Grosso, kjer živi pri nekem plemenu tako zadovoljno življenje, da nima več namena, vrniti se v domovino. Pri njem je tudi njegov sin. Želve čistijo kanale Hillsdale je mesto v severnoameriški državi Michigan. Mesto je novo, ima moderne hiše ter ravne in čist« ceste. Ker jxa mesto stoji na peščenih tleh, voda ob nalivih odplavi pesek, ga nanese v kanale ter jih tako zamaši. To sc dogaja po vsakem večjem nalivu. Radi tega voda nastopi po cestah, kar je seveda za dobre meščane hudo mučno. Zato »o prišli na tole srečno misel: V dr-iavi Michigan je doma neka želva, katera f>oscbno rada brska in berodi f>o blatu in pesku. Z njo so poskusili srečo. Okrog oklepa so ji privezali motvoz in jo spustili v zamašeni kanal. Dolgo je bilo vse mirno. Čez nekaj časa pa sc vrvica, ki jo je za drugi konec nekdo drial, začela tresti in premikati. Vrvica je vedno bolj lezla v kanal. Končno j« vsa vrvica izginila v Kanalu in kmalu nato s« ugotovili, da je želva kanal tako očistila, da se je voda odtekla. denar za te vence. S tem dejanskim dokazom svojega sočutja mi bodo izkazali bistveno večjo uslugo kakor pa z ovelimi venci, s katerimi po smrti itak ne bom vedel kaj početi. Tudi za vsak najmanjši dar bom hvaležen. In dovolil si bom vsem plemenitim darovalcem svojo zahvalo osebno izreči. Z visokim spoštovanjem L. A. Feltham.« Zal nam doslej ni znano, kakšne uspehe je imel ta šaljivi gosjx>d. Vsekakor pa ima prav: Koliko najboljših ljudi je n. pr. samo pri nas umiralo od lakote, ker se zanje nihče ni brigal. Ko so umrli, so jih začeli proslavljati in jim [Dostavljati dragocene spomenike. Živim dajte kruha! Čigav je severni tečaj? Države, ki mejijo na severno j»olarno cono, so si razdelile v vsej tišina to ozemlje med seboj. Predstavljajmo sa okoli severnega tečaja krog s svojimi 360 stopinjami. Nekako 160 stopinj odpade na Rusijo, ki si lasti ozemlje od severnega tečaja do Be-ringove poti. Amerika si je prilastila severno Aljasko s pripadajočimi 30 stopinjami, 80 stopanj pa pripada Kanadi. Naslednjih 50 stopinj tvori dansko Grenlandijo, katero je svoječasno jjriznalo haško razsodišče Danski. Zadnjih 40 stopinj so norveška last. Za to področje se je potegovala tudi Anglija, ki bi si rada prilastila bogata ležišča premoga na Spitzibergih. Tako so si razdelili mejaši polarno cono, samo severni tečaj, kjer se krožni izseki stekajo, ne pripada nikomur. Kdor bi bil na severnem tečaju, ta bi imel nogo istočasno v petih državah. Prepovedane evropske odi Japonska vlada je s posebnim ukazom prepovedala operacijo, ki je odpravljala značilne mongolske poševne oči ter jih spremenila v evropske. Kirurg prol. Ushida, ki je ol»gatel s to operacijo, je samo razrezal in malo dvignil v ta namen kožo ob sencih. Svoječasno je bil operiral tudi prestolo-naslednikovo novorojeno hčerko. Evropske oči« so postale velika moda posebno pri damah višjih slojev. A zdaj, ko toliko govori Japonska o »mongolskem bralstvu« z nesrečnim Kitajem. se je veter spremenil. _ »Ali sta se vidva z možem v zakonu žc večkrat skregala?« »Ne, samo enkrat sva se.« »Kedaj pa?« >Na poročni dan.« »In potem?« »Nisva še spregovorila besedice.« Učitelj: »Kdo mi ve jx>vedati kako koristno žival?« »Jaz, gospod učitelj: kokoš.« »Dobro. Ali pa kdo jiozna kako žival, ki ni le koristna, ampak človeku tudi v veselje.« »laz. vostiod učitelj: konjiček. ki ladai Diska.« Največja skakalnica za sinuške tekme je zgrajena v Solleftei na srednjem Švedskem. Meseca svečana 1934 se bodo na njej vršile neoficielne tekme za svetovno prvenstvo. Kristusov grob v nevarnosti Angleški izvedenci so ugotovili po pregledu l»slopja stolnice Gospodovega groba v Jeruzalemu, da je zelo ogroženo. Krščanstvu grozi, da bo izgubilo svojo največjo svetinjo. Staro poslopje je bilo jx> vojni obnovljeno, toda restavratorji niso bili kos odgovorni nalogi. Obtežili so cerkveno kupolo v toliko, da se je prikazala na pročelju cerkve velika vodoravna razjX)ka. Strokovnjaki zatrjujejo, da bo utegnil jxxlreti poslopje prvi potres, ki so v sveti deželi zelo jx>gostni. Poročilo je povzročilo veliko razburjenje v cerkvenih krogih, in zastopniki različnih veroizpovedi so zdaj pričeli pogajanja o popolni obnovitvi stolnice. Kakor znano, ima poslopje tri enakopravne lastnike: katoličane, pravoslavne in Armence, ter je potrebno za sleherno zidarsko delo skupno enoglasno dovoljenje. Brezvestni pestunji Pariška »Comedia« prinaša razgovor dveh pestunj (nurses), ki ga je ujel njen sotrudnik v bou-lognskem parku. Otroka sta ležala v vožičkih. Pestunji v obveznih temnomodrih plaščih in rutah sta sedeli na klopi, pletli neke lef)e čipkaste stvari in se mirno menili. Ena je rekla: »Najhujše je to, da zvečer vedno moram ostati doma. Ce se otrok zbudi in se zjoče, pa opazi gospa, da nisem doma, vedno naredi lepo komedijo. Sicer pa si znam pomagati. Vbrizgavam otroku enostavno morfij, potem spi kakor klada. — Druga je odgovorila: »Morfij? To je nevarno, draga moja. Zdravnik vam lahko naredi velike neprilike. Jaz naredim drugače. Mi imamo kopalnico poleg otrokove sobe. Ce odprem samo za nekoliko minut plin, tudi ostane otrok po-jx)lnoma miren do svita.« Ce ni ta razgovor izmišljen, pomeni seveda večjo grozoto kakor vsi umori v dnevnem tisku. Bivši policijski šef na Kubi pred revolucijskim sodiščem. Policijski šef Carreras je bil desna roka diktatorja Machada, zato je bil zdaj po dokončni zmagi revolucije obsojen na dvanajst let in pol prisilnega dela. Smešnice »Tega sem pa pošteno zdelal,« je povedal go sf>od Cveke, »naj si ne domišlja — sem mu dejal — da sme biti predrzen, če je slučajno evropski mojster v boksanju. Lahko se mu zgodi — sem mu dejal — če še eno zine, da bo [»steno tepen.« »Kaj je pa odgovoril?« »Ne vem ... polem sem zaprl telefon.« Naša teta Marjana sc je končno le dala prepro-siti, da si je šla kupit nov klobuk. Stari res ni bil več za rabo. Vsa rodovina je to uvidela, le teta ne. i Pa nam na ljubo je včeraj šla kupovat novega. ■Rada bi zoj^et nov klobuk,« je rekla. »Tale je I bil tudi pri vas kupljen.« je ponovno [»kazala na svoje pokrivalo. ■To pa res ni mogoče.« ji jc povedal prodajalec. »Naša trgovina je bila odprta šele po vojni.« Ko so prinesli pečenko na mizo. sc je kuža prijazno vstopil poleg gosta in ljubeznivo migal z repom. »Kako luštkan in domač je tale vaš kuža,« je dejal gost. »Kar ne gane se od mene.« »Saj ic res zelo brihten,« je odvrnila gospodinja. » I akoj je spoznal, da ste vi dobili njegov krožnik.« »Mama, berem, da za gledališče iščejo statiste. Kaj pa je to statist?« »To so moije, ki okrog stoje in ne smejo nič govoriti,- »Ali bi nc bila lo dobra služba za našega očeta?« Knjiga iz čistega zlata L. 1931. je umrl znani ameriški milijonar Ge-orge Underbirite. Zapustil je veliko in bogato knjižnico. Njegovi dediči pa se menda bolj brigajo za milijone in denar kakor za knjige. Zato so sklenili knjižnico dati na dražbo, da dobe še nekaj dolarjev več. Kajpada knjig prej še nobeden povohal ni. Ko pa so začeli knjige fw-odajati, so ugotovili, da pokojni milijonar ni imel le veliko knjig, ampak da je imel rad posebno redke in nenavadne knjige. Med knjigami so našli zbirke pristnih egiptovskih »papyrusov«. tiskana znamenja na drevesnem lubju, tiskovino na dragocenem indijskem papirju in prav poseben ter izredno fin pergament. Najbolj dragoceni del te dragocene knjižnice pa je knjiga, ki je sestavljena iz 50 strani najfinejšega zlatega pajMrja, kakršen se niti raztrgati ne da. Tudi obe platnici sta i z j>oI centimetra debele, masivno zlate plošče. Listi pa so sešiti z zlatimi nitkami. V knjigi je zapisano, da je ta dragocena knjiga bila last knjižnice nekega indijskega maharadže. L. 1876. so maharadževi jjodložniki poklonili svojemu vladarju tak časten dar. Pisava je mojstrovina indske umetnosti v ročnem cizeliranfu. Ko se je maharadža pozneje nekoč mudil v Ameriki, je svojemu gostitelju, pri katerem je užival gostoljubnost, to knjigo izročil za sjx>min. Ta gostitelj pa je več let kasneje obubožal in ie dragoceni maharadže v dar prodal milijonarju Georgeju Un -derbriteju, ki je zbiral take dragocenosti za svojo knjižnico. — Njegovi dediči pa so vse to dali na javno dražbo. Od mrtvih vstala V vasi Tijuana blizu mesta Mexika v Mehiki je grobarjeva žena imela opraviti na pokopališču. Pospravljala je po mrtvašnici, kjer je zraven nje ležalo mrtvo truplo žene, katero je njen mož v jezi tako udaril s kamnom po glavi, da se je mrtva zgrudila. Moža so odvedli v ječo, ženo pa v mrtvašnico. Morda je grobarjeva žena med delom ravnokar premišljevala tudi ta žalostni dogodek, ko je zraven sebe zaslišala globok človeški vzdih. Brž se je ozrla na mrliča in v svojo veliko grozo opazila, da se ,mrlič' premika, odpira oči, giblje z ustnicami in zdihuje. Taka groza je popadla grobarico, da je od groze glasno tuleč planila ven in začela klicati na pomoč. Prihite! je grobar, ki se je z ženo vrnil v mrtvašnico. Tu sta našla »ubito« žensko, ki je medtem vstala iz krste, hoteč pobegniti iz groznega kraja, a se jc na pragu zopet zgrudila. Takoj so poklicali zdravnika, ki je ugotovil, da ženska ni mrtva, ampak da so jo le imeli za mrtvo ter da se je sedaj čisto zavedla. Z zdravnikovo pomočjo se je ženska v nekaj urah tako opomogla, da se je mogla vrniti na svoje stanovanje. Možu pa so v ječo sporočili, da njegova žena ni mrtva. Tako poročajo iz Mehike. Ce se je ta dogodek res tako dogodil, gotovo .ubite' ženske niso dobro preiskali prej predno so jo oddali v mrtvašnico kot mrliča. Pri dobrem in vestnem mrliškem ogledu so taki slučaji nemogoči. I'ril|ubl|ein dijkač Oskar 1' i e t z se v svoji kolibi po tekmi okrepčuje. Gosp o dar sivo Produkcija premoga v Sloveniji Padec zalog Pravkar objavljeni podatki o produkciji premoga v Sloveniji v mesecu septembru kažejo, da se je produkcija ustalila na sedanji višini. Sezijsko jx>večanje prodaje premoga je odvzelo nekaj premoga zalogam, ki so se prvikrat letos zmanjšale. Produkcija premoga je znašala v septembru letos 91.2% ton, kar pomeni v primeri z avgustom zmanjšanje za 1081 ton. V primeri s septembrom lani se je produkcija zmanjšala za 9058 ton. To |xuneni, da se je uresničila naša. prognoza 4. oktobra, ko smo pisali, da naš premogovni trg bre-mene velike zaloge. Pričakovati je, smo pisali, da se bo povečana prodaja vršila predvsem iz zalog, ne pa toliko iz tekoče jjrodukcije, za katero ni pričakovati skorajšnjega dviga in s tem tudi izboljšanja položaja za naše delavstvo. Prodaja premoga se je v septembru zelo povečala: znašala je 99.187 ton, dočim je znašala v avgustu samo 90.356 in septembra lam 99.759 ton. Iz tega sledi, da je letošnja oddaja ustaljena in da je dvig od avgusta do septembra pripisovati sezij-skim razlogom. Oddaja železnicam se ni povečala toliko kot bi bilo pričakovati z ozirom na nedavne vesti. Na-sprotno se je od avgusta na september celo zmanjšala za nad 1000 ton (od 32.753 na 31.664). Najbolj se je povečala oddaja industriji, posebno izven naše banovine, kajti narasla je od 40.027 v avgustu na 49.600 ton v septembru, od tega v naši banovini od 24.566 na 25.700 ton. Poleg tega se je znatno povečala oddaja za hišno jjorabo: od 4521 na 8060, nadalje oddaja raznim strankam od 5009 na 6410 in izvoz od 1280 na 2898 ton. Nadalje se je zmanjšala lastna jx>raba premogovnikov od 4158 na 4063 ton, nasprotno pa se je oddaja za deputate v zvezi s prihajajočo zimo jx>-večala od 1728 na 1997 ton. Posledice povečane oddaje so razvidne v tem, da so se v teku meseca septembra zmanjšale zaloge premogovnikov od 155.494 ton na 141.394 ton. Prijave slajenja mošta. Kralj, banska uprava Dravske banovine o|X>zarja vinske pridelovalce in obrtnike, ki so letos sladili svoje, odnosno kujjljene vinske mošle na osnovi občega dovoljenja slajenja po zakonu o vinu in po razpisu kr. banske uprave 111. No. 7075/13 od 5. okt. t. 1., da to nemudoma prijavijo pristojnemu kontrolnemu organu, in sicer s področja bivše Ljubljanske oblasti kletarskemu nadzorniku v Ljubljani, s področja bivše Mariborske oblasti pa jx>inočniku kletarskega nadzornika v Mariboru, lahko neposredno, ali pa jx) upravnem oblastvu dotičnega kraja. »Prijavo« je treba točno izpolniti in .predložiti v dveh enakih izvodih po obrazcu A, ki je dodan pravilniku za izvrševanje zakona o vinu. To tiskovino je zaenkrat založila Mariborska tiskarna v Mariboru. Da se prihrani mnogo zamudnega prepisovanja, se prijjoroča, da tiskovino »Prijavo slajenja mošta« jx> obrazcu A občine skupno naroče za sladilce na svojem f>od-ročju proti naknadnemu plačilu neznatnih stroškov zanje s strani interesentov. Proti tistim, ki so mošt ■stadili, a niso prijavili po zakonitih jjredpisih, se bo postojjalo po zakonu. jadranski hotelirski kongres. Jadranska hotelirska zveza sklicuje svoj občni zbor za 6. december v Crikvenico. Poleg običajnih točk dnevnega reda bodo sklepali tudi o izpremembi pravil, vol lili nov odbor ter o ugodnostih članov jugoslov. avstrijske trgovinske zbornice na Dunaju v naših hotelih. Skupščina se začne ob 3 popoldne. Naslednja dva dni 7. in 8. decembra pa bo prav tako v Crikve-nici hotelirski kongres. Na dnevnem redu kongresa je osnovanje Jugoslovanske hotelske zveze, nadalje razgovor o sanaciji hotelske industrije. Razpravljali bodo nadalje o davčnih vprašanjih, posebno o drž. taksah, samoupravnih taksah na tujce in propagandne doklade, o smernicah skupne propagande hotelov; ob tej priliki se bo vršila tudi ustanovna skupščina zadruge hotelirjev Jugoslavije »Turist Reklam«. Kongres bo zahteval obvezno včlanjenje za hotelirje v posebnih stanovskih organizacijah, jx>seben zakon o turizmu ter reformo kof>ališčnih redov. Nadalje so še na dnevnem redu: zavarovanje hotelskih nameščencev jx> zakonu o zavarovanju delavcev, potniški uradi, telefonske ugodnosti za hotele in hotelska kreditna zadruga v Crikvenici. Grški transferni moratorij. Po sjx>razuniu z angleškimi upniki bo v dobi od 1933 do 1935 plačala Grčija v prvem letu 27.5% kujxmske vrednosti v devizah, v drugem in tretjem letu pa 35%. Ostanek bodo upniki posodili nazaj grški državi. Poravnalno postopanje je uvedeno o imovini tvrdke »Express«, avtomobili, motocikli, kolesa, dr. z o. z. v Ljubliani, Vegova 8; narok za sklepanje poravnave 23. december, oglasiti se je do 17. dec. Poleg že omenjenih oddaj in prodaj premoga je bilo od zalog zaradi propadanja odpisanih v septembru letos 148 ton. Razvoj produkcije in zalog nam kaže naslednja tabela (v tisoč, ton, zaloge na koncu dotič. meseca): Produkcija 1932 1933 januar februar marec april maj !u"'.i julij avgusit september 132 122 117 92 94 88 SO 92 100 115 94 95 84 90 76 80 92 91 Zaloge 1932 1933 138 141 147 145 154 152 153 155 141 126 129 139 145 146 149 143 Borza Denar Dne 22. novembra. Danes sta narasla edino London in Trst, neiz-preinenjena sta ostala Curih in Pariz, dočim so vse druge devize popustile. Avstrijski šiling ie nadalje narastel na ljubljanski borzi na 9.15 zaklj., na zagrebški na 9.125 iu belgrajski borzi na 9.075. Grški boni so notirali v Zagrebu 40—41 (40, 41.50, 42) in v Belgradu 39.50 —40.50 (40). Liubljana. Amsterdam 2305.96—2317.32. Berlin 1302.36—1373.16, Bruselj 796.63- 800.57, Curih 1108.35-1113.85, London 186.53—188.13, Nevv Vork 3419.39—3447.65, Pariz 223.85—224.97, Praga 169.84 do 170.70, Trst 301.18—v303.58. Curih. Pariz 20.1975, London 16.86, Nevv York 310.50, Bruselj 71.925, Milan 27.215, Madrid 41.90, Amsterdam 208.10, Berlin 123.10, Dunaj 72.65 (priv. 57.30). . Stockholm 86.90. Oslo 84.65. Kopenhagett 75.25, Praga 15.325, Varšava 57.95, Atene 2.98. Carigrad 2.51, Bukarešta 3.05. Pariz. Nevv York 15.55. Zlato notira v Londonu 126/6 Vrednostni papirji Tendenca je slejkoprej čvrsta in so danes posebno na belgrajski borzi narasli tečaji škode in Priv. agr. banke. Promet je bil prav znaten in je znašal na zagrebški borzi: 100.0 kom. vojne škode, IfO.OOO begi. obv., 50.000 inv pos. in 1000 dol. 8% Blera. Nadalje je bilo zaključenih 20 delnic Priv. agr. banke. Ljubljana. 7% inv. pos. 51 — 52. agrarji 26—27, vojna ; koda 262- 263, begi. obv. 36 '17, 8% Bler pos. 36 -37, 7% Bler. pos. 33—35, 7% pos. Drž. hip. banke 45—47 Zagreb. Državni papirji: 1% inv. j>os. 51.50 do 53 ( 53), agrarji 27 2.8.50, vojna škoda 262 263 (263). 12. 263—264 (262, 263, 263 50), 6% begi obv 36.50-37.50 (37, 37.50), 8'; Bler. pos. '36 50 38, 7% Bler. pos. 35 36 ( 35.50), 1% pos. DIIB 47 do 50- — Delnice: Narodna banka 3790 den., Priv. agr. Iz pregleda je razvidno, da so letos v septembru bile prvikrat zaloge višje kot lansko leto. Lani so v septembru zaloge padle saino za 6000 ton, ker se je istočasno |x>večala tudi produkcija za 8000 ton. Število zaposlenega delavstva |>a v kljub vsemu še vedno jiada. Število zaposlenih delavcev je znašalo v sejJtembru 5411, kar jKimeni torej v primeri z avgustom zmanjšanje za 218 oseb. V j>ri-meri z avgustom lani je bilo število zajx>s!enega delavstva zmanjšano za 971 oseb. To jx>meiii, da kriza v naših premogovnikih ni prestana, čeprav se je na drugi strani število šilitov neznatno povečalo in s tem tudi zaposlenost še uslužbenega osebja. Šihtov je bilo v septembru 117.603, v avgustu letos 117.0S8 in v septembru lani 133.808. V zvezi s povečanjem števila šihtov je tudi neznatno jx>večanje mezd rudarskega delavstva. Zaslužek rudarjev je znašal v septembru 5.411.000 Din, v avgustu pa 5,347.000 Din, lani v septembru je znašal zaslužek 6,298.000 Din in se je tudi jx>večal v primeri z avgustom. Poleg delavstva je bilo v septembru zaposlenih v naših premogovnikih 215 (avgusta 216) uradnikov ter 193 (193) paznikov. banka 237—241, Impeks 50 den.. Trboveljska 100 do 120. Belgrad. Priv. agr. banka 245—246 (24roduciTana I instrumentalna glasba Išlagerski venčki). — 12.45 I Poročila. — 13 Cas. Reproducirana vokalna glasba I (tenoristi). — 18.30 Pridobitnost kmetske gospodinje (gospa Grumova). — 18.30 Pogovor s poslušalci (prof. Prezelj). — 19 Srbohrvaščina (dr. Kupel). — 19.30 Reproducirana glasba po željah poslušalcev. — 20 Proslava sv. Cecilij?, zaščitnice glasbe: t. Glasbeno predavanje. 2. Koncert pevskega zbora »Ljubljane«. 3. Reproducirana religiozna glasba. — 22 Cas, poročila. — 22.20 Koncert Radio-orkestra. 1'eteU, 24. novembra: 11.00 šolska ura: Jesen v prirodi (Vladimir Kajius), 12.15 Keproduriran vokalni koncert (slovenske narodne v duetu), 12.45 Poročila, 13.00 Čas, Reproduciran koncert (tambu-raški orkestri), 18.00 Reproducirani vokalni koncert (ruske pesmi), 18.30 Ustvarjalec in zajednica (Zadnek Milan), 19.80 Izleti za nedeljo (dr. An-drejka, 20.00 Prenos iz Zagreba: Koncert ruskega umetniškega zbora, 22.00 Čas. poročila, 22.20 Ra-diojazz. • Drugi nrooromi i Četrtek, 23. novembra. Belgrad. 20 Jugoslovanske narodne pesmi. — 20.30 Prenos koncerta helgrajske filharmonije — ' Dunaj: 11.30 Orkestralni koncert. — 17 Pesmi in dueti. 19 Koncert duhovne glasbe (zbor, solisti, orgle). — 20 Angelina, kom. opera, Rossini. — Budimpešta: 12.05 Orkestralni koncert. — 17.30 Koncert salonske kapele. — 21.30 Godalni kvartet. — 22.30 Ciganska kapela. — London: 20.30 Koncert mandolinskega orkestra. — 21 Orkestralna glasba. — 21.50 II. del iz opere Carmen, Bizet. — Milan: 20.25 Prenos iz opere. — Praga: 16 Lahka I glasba. — 21.20 Poljudne pesmi. — 22.20 Pesmi od Smetane. (Iz »Radio Ljubljana«.) Petek, 24. novembra: Belgrad: 19.00 Koncert radio orkestra, 20.00 Prenos koncerta iz Zagreba. — Zagreb: 17.00 Koncert ruskega zbora in balalafk, 20.00 Koncert ruskega umetniškega zbora, 21.00 Radio orkester: ojieretna glasba. — Dunaj: 17.20 Klavirski koncert, 19.00 Orkestralna glasba. 20.55 Violinski solo-koncert s spremljavo orkestra. — Brno: 20.10 Češka m on od i ja' od srednjega veka do 16. stol. (zbor j in solisti). 21.35 Reethoven: sonata za čelo in klavir. — Budimpešta: 13 30 Ciganska kapela, 17.00 Simfonični koncert. 10.30 Prenos iz državne opere, 23.20 Klavirski koncert. — Leipzig: 16.00 Orkestralni koncert. 20.00 Operetna glasba. — London: 22X0 Radio orkester: sodobna glasbn. — Milan: 17.10 Koncert komorne glasbe. 20.30 Simfonični i koncert. — Praira: 1fi 00 Rndio orkester. 17.0T) Godalni kvartet, 19.30 Mesinske neveste, opera. Fi-bich. — Varšava: 15.55 Vokalni koncert, 20.15 Koncert varšavske filharmonije. (Iz »Radio Ljub-ljanaf.) ljubljansko gledališče Oramn Začetek ob 20. Četrtek, 23. novembra: »Praznik cveločih češenj«. Red Četrtek. Petek 74 novembra oh 15- »Hamlet«, Dijaška predstava. Globoko znižane črne od 5 do 14 Din. Sobota, 25. novembra: »Tartuffe«. Red B. Opora Začelek ob 20. Čelrlek. 23. novembra: »Havajska roža«. Red A. Petek, 24 novembra: zaprto. MARIBORSKO GLEDALIŠKE Čelrlek, 23. novembra ob 20: »R. U. R.« Znižane cene. Zadnjič. 1. Gosar kot sociolog in narodni ekonom. V založbi Mohorjeve družbe v Celju je izšla Gosarjeva knjiga »Za nov družabni r e d«. Gosar je znan teoretični in praktični narodno gospodarski in socialna delavec. Njegova duševna podoba nam je znana. Poznamo jo iz dosedanjih njegovih obširnih del, v katerih se na.ni razodeva kot temeljit in globok znanstvenik. Najnovejše njegovo delo pa lahko označimo za višek v njegovem dosedanjem duševnem razvoju. Saj je v njem sintetično zajel vsa svoja dosedanja dela ter jih vclikojjotczno izpopolnil z novimi, dragocenimi dognanji, ki zajemljejo vso ogromno problematiko sodobnih žgočih socialnih problemov. Knjiga »Za nov družabni red« je samo prvi zvezek celotnega dela. Obsega uvod in teoretične osnove Gosarjevega novega družabnega reda, praktični del pa bo sledil v drugem zvezku, ki izide pozneje. Pa žc prvi zvezek je obširna knjiga. Po obsegu tekmuje z Ušeničnikovo Sociologijo, oba zvezka pa jo bosta prekašala — Že sam vnanji obseg je torej dokument veliko,poteznosti Gosarjevega dela. Njegovo resnično notranjo vrednost pa spoznamo, če preberemo ves prvi zvezek. Tu vidimo, koliko je Gosar študiral, se trudil in razglabljal. Če bi ga smeli z drugimi našimi delavci primerjati, bi rekli, da je sociološki Veber. Kar je Veber v filozofiji, to bo Gosar v naši sociologiji. Oba sta izredno plodovita, bistra misleca, globoka analizatorja. Dočim igra pri Ušcničniku (in tudi Kreku) kat. znanstvena tradicija važno vlogo, išče Gosar samostojno novih potov. Gosar hoče biti »nov«, njegova stremljenja so, da najde osnove novega družabnega reda. — Tradicijonalna znanstvena usmerjenost Ušeničnikova in Krekova ima to prednost, da jo vodi preizkušena sigurnost splošno priznane znanstvene šole. Gosarjeva in Ve-brova metoda pa je bolj samonikla, a seveda jo obremenjujejo hude težave, ker mora često z negotovostjo šele iskati novih potov. Obe znanstveni poti pa sita v določenih mejah opravičeni in tudi dobri 2. Vsebina Gosarjeve knjige. Kakšna je vsebina Gosarjeve knjige »Za nov družabni red«? Prvi zvezek je razdeljen na uvod in osnove. V uvodu razpravlja v osmih jsoglavjih osnovne družabne probleme. Obsega celih 160 strani in predstavlja sam zase že lepo delce. V njem razvija vse predhodne probleme za svoj nov družabni red. Opredeljuje analitično, kaj je družba, razloček med naravno zraslim občestvom (družina, narod) in združbo (Gemeinschaft u. Gesellschaft), ter razvija sociološko, gospodarsko in psihološko jedro sodobnega socialnega vprašanja. Kratko podaja vidike za reformo družbe, kakor jih navajajo svetovno nazorsko različno orientirani materialistični, idealistični in pozitivno krščanski sociologi. Vsa njihova različna socialna stremljenja posname v tri glavne sociološke sisteme: individualizma, kolektivizma in univerzalizma. Sam se oklene univerzalizma in ob koncu uvoda razvija svoj sistem. Nasproti individualistom in kolektivistom ga opredeli kot univerzalističen sistem, nasproti obstoie-čemti krščanskemu socializmu, kakor je pri nas nastal pod Krekovim in Ušeničnikovim vplivom, pa kot krščansko aktivističen sistem. Krščanski akti-vizem je zato svojstveno Gosarjev sistem, ki se v bistvu drži dosedanjih načel krščanskega socializma, V mnogih vprašanjih pa hoče iti nova pota. V drugem delu svoje knjige razvije Gosar na konkreten način osnove svojega krščanskega aktivizma. V treh obširnih poglavjih jih razdeli v modroslovne in etične, sociološke in gospodarske. Začenja z modroslovnimi in etičnimi osnovami. V njih izpove Gosar svoi »čredo« v odrešil nost krščanskih idej in krščanske etike. To je najlepše poglavje prvega zvezka! Svoje prepričanje, da morejo le krščanska načela odrešiti tudi moderno človeštvo, razvija v pesniško lepi obliki, ko zajame vse bogastvo nadnaravne in naravne lep>ote krščanstva ter njegovega blagodejnega vpliva na družbo v očenašu in v njegovih sedmerih prošnjah. V tem poglavju prodre Gosar do metafizičnih globin socialnega vprašanja, do božanstva samega in do nadnaravnih podlag tostranstva. V tem poglavju je Gosar najbolj svojstven in originalen. V drugem glavnem poglavju obravnava sociološke osnove svojega aktivisličnega sistema. V njem opredeljuje po kratki kritiki marksi/.ma in solida-rističnega kršč. pokreta globlje bistvo občestva in občestvenosti. Za glavno duševno nalogo krščanskega aktivizma predlaga poobčestvenje vsega družabnega življenja, ki se mora na zunaj izraziti nasproti dosedanji razredni razdvojenosti v novi občestveni skupnosti vseh stanov. Zato Gosar odklanja pretirani razredni boj ter pripušča samo zmerno gospodarsko borbo v okviru obče-stvene skupnosti. Nujnosti borbe med stanovi in v okviru stanov pa postrvlja nasproti tudi nujnost sporazumevanja. Najdaljše pa so gospodarske osnove. Saj je težišče reforme v preosnovi gospodarskih temeljev. Po vrsti kritizira Gosar gospodarske osnove marksizma in običajnega krščanskega socialnega pokreta in razvija teorijo svoje soc. ekonomije in pre-osnove družbe. Najprej govori o menjalnem gospodarstvu in menjalnem mehanizmu. Temelji zasebnega gospodarstva so mu svoboda v izbiri dela in konzuma ter zasebna lastnina, sredstva pridobivanja pa delo in kapital. Izhodiščna točka medsebojnega menjavanja dobrin mu je cena na trgu. Posebno podrobno se peča s potrošnjo. Ko je tako analiziral zasebno gospodarski »menjalni- mehanizem«, pTeide k narodno gospodarskim in družabnim pogledom na moderno menjalno gospodarstvo. Govori o dohodkih od dela, o brezdelnih dohodkih, o mezdah in plačah, o socialnih dolžnostih lastnine, socialni zaščiti nemočnih in končno o racionalizaciji produkcije m konsuma. 3. Katere gospodarske teorije se drži Gosar? Pod vplivom Engliša, Cassclna in Liffmanna si osvaja prav za prav individualistično teorijo. Najprvo loči zasebno gospodarsko sfero od narodno gospodarske. V zasebno gospodarskem življenju jc (str, 493) »popolnoma vseeno, ali delavec lahko primerno preživlja sebe in svojo družino, ali pa propada radi pomanjkanja sam in vsi, ki so navezami na njegov zaslužek«. Gospodarski proces mu je z zasebno gospodarskega vidika menjalni mehanizem, čisti proces pridobivanja, ki sc vrši tudi le s stališča koristnosti. Vendar je to Gosarjevo gledanje le metodično. V srcu je Gosar univerza-list. Ta individualistična načela pa nikakor ne veljajo za družabno gospodarstvo. Država ima nalogo, da korigira sebičnostno teženje posameznikov, ki samo po sebi sploh drugačno biti ne more. Po ovinku pride torej Gosar vendarle do uni-verzalističnih nazorov v narodno gospodarskem življenju Priznati moramo Gosarju, da se mu je precej posrečilo, da je s teorijo, ki gieda na življenje individualistično, končno z metodično lo- čitvijo zasebne in narodno gospodarske sfere lc tini-verzalistično rešil družabno vfirašanje. Seveda se zdi nekoliko nedosledno, da je moral to, kar je prej v zasebno gosjx>darski sferi smatral « prido-bitvenega stališča kot samoumevno (n. pr. neuj>o-števanjc družinske mezde), pozneje z družabnega (narodnega) vidika obsoditi. Vnesel je s tem v svoj sistem neki dualizem, kombinacijo individualistične in univerzalistične metode, ki je bistveni metodični znak Gosarjevega narodnega gospodarstva. Na ta metodični dualizem Gosarjevega sistema moramo tudi paziti, ko kritizira dosedanji sistem krščanskega socializma, kakor ga učita Krek in Ušeničnik. V smislu individualistične svoje metode ahstrahira Gosar (metodično!) v zasebnem gospodarstvu popolnoma od duhovnih vrednot in priznava le pridobitni nagon kot glavno gibalo gospodarjenja. Krščanski socializem, ki gleda na gospodarstvo univerzalistično, pa a priori računa s tem, da morajo usmerjati gospodarsko življenje ne samo pridobitni nagoni, ampak tudi duhovne vrednote. Upoštevati se mora človeško dostojanstvo, človekova socialna narava in pravica do družine. 7ato po teh pravilnih nazorih spada družinska p'ača k pravični plači. Delodajalec jo mora plačali tudi brez ukaz,a družbe. Če je ne pjača, nekaj ni v redu. Čc ima dovolj sredstev in j« ne plača, je krivičen. Če nima sredstev, da bi jo plačal, pa je napaka v družabnem redu. Družabni red je |>otem treba lako reformirati, da bo dobil vsak delavec ne samo neko plačo, ampak tudi človeški osebnosti j>rimerno plačo. Prav f>a ima Gosar ko trdi, da je krščanski socialni po k r e t doslej premalo storil za reformo družbe in da ni vedno korakal z razvojem časa. Lahko bi storili za njegov razvoj več, to je res! A čisto zaostali j>a tudi nismo. Pisec teh vrstic je že 1. 1928. pisal o stanovski in korporacijeki ideji v »Soc. vprašanju«, pazneje pa v »Sociologiji«. Danes na vsej črti prodira med nami korporaciiska ideja, ki ji je dal glavne smernice sam papež Pij XI. v okrožnici Quadragesimo anno Torej «e krščanski socialni pokret razvija, čeprav počasi, saj ga tudi zadržujejo izredno težke razmere, v katerih živimo. Priznati pa moramo, da bi potrebovali katoličani vsega sveta aktivizma, ki ga Gosar tako prif>oroča. V celoti je Gosarjeva knjiga -Za nov družabni red« navzlic tem malenkostnim pripombam vele-pomembno delo. Plod je originalnega in samostojnega duha, ki utira našemu krščanskemu socialnemu pokretu nova pota. To njegovo originalnost ne dokazuje samo njegova svojstvena gospodarska teorija, ampak tudi njegov sočni in izklesani jezik. Obširne partiie njegove kntftfe so pisane v krasni znanstveni slovenščini. Vsled svojih jezikovnih in vsebinskih vrlin torej zasluži Gosarjeva knjiga, da si jo nabavi vsak izobraženec. Končno naj izrečem še priznanje založnici, Mohorjevi družbi, ki je izdala to krasno znanstveno delo. Ni doprinesla malo gmotno žrtev, ko ie izdala skoro 600 strani obsegajočo knjigo, ki ii b® sledil še drugi, enako obsežni zvezek. Nekatere založnice ka,i rade odrivajo take drage knjige. Mohorjeva družba pa je delo založila in s tem pokazala, da zna ceniti slovensko znanstveno knjigo. Dr. J. Jcraij. Cankar v belgrajskem gledališču. Približuje se petnastletnica Cankarjeve smrti. Belgrajsko gledališče jo tj o, kakor je dosedaj dogovorjeno, proslavilo s »Kraljem na Betajnovi«. Že nekaj let sem je gledališka uprava obljubljala Cankarja, vendar do uprizoritve ni prišlo. »Pohujšanje« je bilo kar naprej na programa. Zdaj so se pa vrgli na »Kralja na Betanjovi«. Omeniti moram, da bo to sploh prva domača premijera v letošnji sezoni. Nekam po/.no sicer, vendar prepozno ne. Sicer se je pa novi gledališki upravnik g. Dragoslav Ilič moral prav le dni že v časopisju opravičevati radi tega. P. Velika poljska kulturna manifestacija. Iz revije »15 dana« posnemamo: Propagandistični odbor poljskega zunanjega ministrstva pripravlja veliko razstavo poljskih književnih del, ki so prevedena na tuje jezike. Odbor se je že obrnil na vsa poljska poslaništva v inozemstvu, na knjiinicc in razne kulturne zavode itd., da bi poslali ml boru vsaj po en izvod poljskega prevedenega dela. Zanimiva jc dosedanja statistika, ki kaže, da je največ prevajala predvojna Rusija do leta 1917 (428 knjig), za njo Češkoslovaška (394], Francija (281), Nemčija (256). Italija (186), Sovjetska Rusija (151) itd. Jugoslavija je prevedla 80 knjig. Celo Japonska |6), Kitajska, Brazilija, tile, Turčija, Palestina itd. so prevajale poljske knjige. (Ali nc bi bila podobna statistika zanimiva tudi za naše knjige?) Razstava bo obsegala le ona poljska dela, ki so bila prevedena od leta 1900 do danes. Izmed književnikov, ki so f>re-vedeni, je na prvem mestu Sienkievvicz in sicer po številu izdaj kakor tudi po številu jezikov. Od 1900 do 1933 so doživela njegova dela 564 izdaj v 27 državah. Po številu jezikov je na drugem mestu Rey-mont (21), po številu izdaj pa Osscndovski (142). Novele Grazije Dcledde. Pri milanski založnici »Treves« |e izšla te dni nova zbirka novel znane italijanske pisateljice Grazije Deledde, z naslovom »Sole d'cstate« — Poletno sonce. Zbirka obsega 25 novel. 15 let sovjetske grafike. V Moskvi bo v bližnji prihodnosti odprla razstava grafike, kjer bo zbranih okrog 2000 del sovjetskih grafikov, ki so jih izvršili v zadnjih 15 letih. Dr. A. Zupan: Scntire cum Ecclesia. Izdal in založit škofijski odbor KA za ljubljansko škofijo. — V tej knjižici je pisec v j>osameznih jto-glavjih zgoščeno očrtal Cerkvino bistvo, poslanstvo, notranji sestav in pomen pri posameznikih, narodih in občestvu. Mimo p>ogIavij »Nekaloliški svet in Cerkev« (kjer beremo misel o potrebi nckatoli-čanov po varnem naročju Cerkve), »V zablodah časa« (kjer sta označena individualizem in nacionalistični naturalizem, ki hočeta rušiti moč Cerkve bodisi z zavračanjem njenega avktoritalivncga vodstva bodisi z nepriznavanjem njene nadnarave), so tu nanizana globokoumna raz.motrivanja o Cerkvi, ki je v vsem svojem bitju navezana na Kristusa, o Cerkvi kot urejenem občestvu, vidnem, pravno urejenem, organičnem itd.; dalje so tu še sestavki »Katolik in Cerkev«, kjer je vernik mistično zvezan s Cerkvijo; sodobno važen je članek »Cerkvena av-ktorilela«, zakaj danes sc ravno avktoriteta v sleherni socialni sestavini ruši In z njo padajo tudi ustanove. Končno je v knjižici še poglavje »Cerkev in narodi«, kjer je viden poudarek: Le v zvezi s krščanskim Rimom je dana prava civilizacija. Knjižica »Scntire cu.m Ecclesia« je namenjena zlasti katoliškemu laištvu, ki naj bi v okviru KA oživljalo versko življenje med Slovenci. Tragični rezultati čestesa pudranja Ženam ni več potrebno stalno pudranje, da bi polt lepše izgledala ali da bi na ta način maskirale mastno kožo. ki se svetlika in ki ie polna nedostatkov Malokatera žena pa razume, da povzročuje stalno pudranje po gotovi dobi razširjenje znojnic neznosne črne pike in druge znake nezdrave kože. Novo odkritje odpravlja potrebo stalnega pudranja. Zmes čiste smetanove pene in pudra Tokalon po znanstveni metodi ie izvedla preobrat na področiu riževega pudra Zadostuje, če se napudrate samo ziutrai in puder ostane ves dan kliub vetru ali dežju m celo v naiboli razgreti plesni dvorani ni videti nosu. ki bi se svetlikal Pena smetane v pudru Tokalon varuie kožo ter pre-reči vsa obolenja in izrastke Puder To-:alon ne suši kože ter ne zamaši znojnic. Uporaba tega pudra daje ono fino, privlačno mladostno lepoto, kateri se moški toliko di-vijo in lepi zunanjosti primerni ao tudi divni obfiitki E Kaj spricujejo te noge ? Kadar Vas noge bolijo ali pečejo, ali kadar Vam delajo preglavice kurja očesa, žulji ali ozebline, pomočite noge kratko-malo v kopelj s Saltrat Rodellom. Bolečine takoj prenehajo, olajšanje pa nastane zaradi tega, ker zdravilne soli in v Saltrat Rodellu sproščen kisik prodre v znojnice ter uniči vse kisline in strupe. Vnetja, otekline in občutljivost prenehajo v treh minutah. Kurja očesa in žulji postanejo mehki, da jili lahko popolnoma odstranimo s koreninami vred. Poskusite zvečer kopelj s Saltrat Rodellom. pa boste izvrstno spali in uživali pri hoji in plesanju. Ne odlašajte! Okopajte bolne noge takoj v Saltrat Rodellu in takoi boste občutili olajšanje. Saltrat Rodell se dobiva v vseh lekarnah, drogerijah in parfumerijah. MALI OGLASI V malih oglasih velja «saka beseda Din 1*—; ženttovanjski oglasi Din 2'—. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10'—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Prt oglasih reklamnega enačaja se računa enokolonska 3 mm visoka petltna vrstica po Din 2*50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko. Največ jo izbiro domskih plaščev v cenah od 195 do 880 Din, otroške od 120 naprej, nudi F. I. GORIČAR, Ljubljana, Sv. Petra c. 29. Na zalogi tudi fini plašči za močnejše dame! Oglejte si brezobvezno! II Službe iščejo Mlad moški, samski, že od mladosti vajen goveje živine, molže in vsega poljskega dela, išče z novim letom službo majerja. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 13737. (a) ilužbodobe Generalno ali delno zastopstvo oddamo. — Sprejmemo tudi provizij-skega zastopnika. »Sla-din«, Jezica. (b) Šivilja dobro izvežbana v samostojnem prikrojevanju — kakor tudi vešča fine izdelave v damski konfekciji — dobi takoj stalno mesto. Pismene ponudbe z navedbo prakse je poslati na: F. I. Goričar, Ljubljana, Sv. Petra cesta 29. (b) Zaslužek Pozor potniki! Izvrstno blago nudimo kot postranski zaslužek. Ponudbe pod »Lahek zaslužek« št. 13732 na upr. »Slovenca«. (z) stanovanja Enosobno stanovanje s kuhinjo, pritiklinami in delom vrta — se odda v najem s 1. decembrom — Šmartinska cesta 21. Pojasnila se dobe: Dvora-kova ulica 3, dvorišče — pisarna. (č) Stanovanje dve sobi in kuhinja s pritiklinami, Glince, Tržaška cesta št. 11 — in lokal primeren za pisarno ali delavnico, eventuel. stanovanje na Celovški cesti št. 57 — se oddasta. Poizve se v pisarni, Kongresni trg 2. (č) IpnniRRj! ImJJSJ. »nT UIT Natakarici ali prodajalki dam vino-toč in delikateso na račun. Naslov v upr. »SI.« pod št. 13709. (n) Posestva Novozidana vila se odda za 500 Din mesečno. Pojasnila v upravi »Slov.« pod »Kresnica« št. 13548. (p) Kupimo Gostilno ali mesarijo z majhnim posestvom na deželi, kupim. Kupnina se izplača v gotovini pri pogodbi. Ponudbe je poslati na upravo »Slov.« pod »Gostilna in mesarija« št. 13714. (k) Vsakovrstno zlato Kopale po najvišjih cenab CERNE. luvetir Liubliana, Wolfova ulica It 3 Orehe nudi Marko Jakovljevič, I Brčko. (1) | Specialno iibiro modnih hlač in pumparc dobite najceneje pri Preskerju. Sv. Petra c. Polenovka priznano najboljša, suha, namočena, vedno na zalogi. Holandski rum, co-gnac, liker-esenca, 25 vrst z receptom in špirit po najugodnejši ceni priporoča: specerija in delika-tesa Kovačič F. R., Miklošičeva cesta 32. (1) Vino belo in črno, novo in staro, na debelo, se dobi pri Osrednji vinarski zadrugi v Ljubljani, Celovška cesta 81. (1) Enonadstropno vilo z vrtom, ob tekoči vodi, v Bohinjski Bistrici prodam. Dr. Josip Petrič — Boh. Bistrica. (p) Novo hišo proda Novak, Vižmarje št. 108, St. Vid nad Ljubljano. (p) I Auto-mofor i Pod ugodnimi pogoji prodamo ali zamenjamo za manjši dvosedežni voz, pripraven za obrt, 5 sedežno limuzino. Trgovina Borštnikov trg 1. (f) Dvotonski Cheurolct takoj ugodno proda Simon Pire, Podnart. (f) II Pohištvo i Spalnico moderno, novo, prodam za 1600 Din. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 13738. (š) 11« U, Sveže morske ribe vsak petek v trgovini Stacul, Šelenburgova ul. Namočeno polenovko dobite zopet vsak petek pri I. Buzzolini. delikate-zaitrkovalnica (za škofijo). (1) Nogavice, rokavice in pletenin« Vam nudi * veliki izbiri oaiuflodneie m naicenei* tvrdka Kari Preloa Liubliana. Židovska ulica in Star trfl (II mnn kabinetna in ostala namizna dobavlja v poljubnih količinah po ugodnih cenah izvozna tvrdka A. Lowy Središče ob Dravi Zahtevajte ponudbel Gostilničarji pozor! Dobra stara vina, tudi cviček, slivovko in dro-ženko, dobite pri I. Ve-hovar, Koprivnica pri Rajhenburgu. (1) Lepo opremlj. soba tudi prazna — se odda. Maribor, Betnavska cesta 73. Ivan Lobnik. (s) mpfcivs* f*oia PRSNI ČAJ Prsni čaj »Triglavska Roža" je prikladno sredstvo pri vseh obolenjih pljuč, pri kašlju, bronhijalnem katar.u, hripi. naduhi, vnetju sapnika, a pospešuje tudi presnovo Pospešena presnova skrajša proces zdravljenja. Dobi se v vseh lekarnah, Prsni tal ..TrlgiavsHa Roža" dr. z o.z., St.VId nad L|unl| Odobrilo min. soc. politike In narodn. zdravja S br. 206t2l33. Za živinorejce neobhodno potrebno Te-žakovo olje za živino — se dobi samo pri tvrdki M. Težak, Zagreb. Gun-duličeva 13. — V ročkah od 5 kg za 100 Din, po ročki s plačano poštnino. Jabolka zimska, okusna, po 4 Din kg franko vsaka postaja, povzetno razpošilja: Po stržin. Maribor. Gozdna ulica 56 (1) Goreniski krompir .ONEIDA" in zgodnji ..ROŽNIK" prodaja Kmetijska okrajna zadruga v Kranju Pozor! Nudim prima sveže in kislo zelie ter repo iz svoje že nad 30 let obstoječe tovarne po najugodnejših cenah v sodih po 25, 50 n 100 kg. Železničarji poseben popust, Tovarna kislega zelja Oražem, Moste pri Ljubljani. (1) II Obrt Popravila izvrši tekom dneva, po vsakem najnovejšem modelu, modni salon StU' chly-Maske, Šelenburgova ulica 6. (t) Peči na žagovino, najboljšega sistema ter zelo trpežne, izdeluje ter razpošilja tudi na poskušnjo R. Jakelj, Bled. (t) Tvrdka A. Volk Ljubljana. Hesljera cesto 24. nuni najceneje vse vrste pšentčne moke in druge mlevske izdelke. Zahtevajte cenik! i* v • v IM Snežni čevlji Čevlji za dež s trikot podlogo in zapiračem, elegantni in praktični. Čevlji iz gumija z manšeto, volneno podlogi in zip-zapiraeem, razni modeli. Velika zaloga moških galoš in ženskih ter otrošk h snežnih čevljev. •ffunuutik Ljubljana, Tyrševa cesta 1 a »Petovia«. Maribor, Gosposka ulica 17. Celje, Aleksandrova cesta 1. INSERIRAJTE V »SLOVENCU«! Tudi v specerifehi str o hi... -v— o « v _ -iV O '.v- J?*" O , i ' v , J ne gre več brez časopisne reklame I Vrste blaga se tudi v tej stroki vedno menjavajo, s katerimi je treba stalno seznanjati odjemalce. V ta namen Vam najbolje služi »Slovenec«. — Poslužujte se ga! Aleksandra Rahmanova: Dtjaštvo, ljubezen, 39 Ceha in smrt 4. junija 1917. Danes je prišel Gristi Filippenko k nam po ■lovo. Malo da ni jokal. Prinesel mi je tudi dar, »Zdravnikovi spomini* od Veresajeva. »Nespodobna mesta, ki je bolje, da jih ne berete, sem prečrtal. Vse drugo je pa čudovito lepo. To je moja najljubša ,;njiga.< Zelo me je prosil, naj mu pišem: odpelje se v vaško bolnišnico za navadnega strežnika, da si za naslednje leto zasluži kaj denarja. Slovo na vseučilišču je bilo zelo ganljivo, ko da se ne poslavljamo samo za poletje, ampak za vse življenje. Vsi so se mi zahvalili za delovanje v prid dijnštva. Prišla sem domov čisto ginjena In sem doma začela jokati, zakaj, še sama ne vem. Med potjo sem se srečala z Jekaterino Pavlov-no, ki je bila zopet v starinskem plašču. Žalostno me je pogledala in nii samo rekla: »Odpeljal se je .. .< Potem je šla dalje. Domislila me je ptiča, ki le smrtno ranjen. 5. junija 1917. Naše razumništvo je prepričano, da bo Ke- «wnski, »mož superlativov«, rešil Rusijo. Povsod Vidiš njegovo sliko. Ima šele petintrideset let, pa je baje naravnost neverjetno energičen, delaven in zmožen. Nihče od našega razumništva ni nikoli nič slišal o njem, nihče ga ni videl; toda v hipu vse veruje vanj in edino ,-anj. Izdana je naredba, dn vojakom ni treba pozdravljati častnikov. Pri nas vsaj je prišlo to povelje prekasno: kajti tu že dolgo noben vojak več ne pozdravlja častnika. 8. junija 1917. Tožbe nad brezupnim položajem Rusije postajajo vedno nujnejše. Vsak čuti, da se bližamo katastrofi. In vendar se vojna nadaljuje! Ne morem razumeti tega. »Svobodno posojilo« je tudi popol-