Ste®. Z99.
O Uabljonl, v soboto, dne 28. decembra 1907.
Leto xxxv.
Velja po poŠti: u cclo leto naprej K 26'— za pol leta „ „ 13'— za ?etrt leta „ „ 6'50 za en mesec „ „ 2-20
V upravništvu:
za celo leto naprej	K 20'—
za pol leta „	„ 10'—
za ?etrt leta „	„ 5-—
za en mesec „	„ 1'70
Za poSHJ. na dom 20 h na mesec.
Posamezne štev. 10 h.
SLOVE
Uredništvo le v Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod iez
- dvoriSJe nad tiskarno). — Rokopisi s*
ne vra?ajo; nefranklrana plsn/a se ne sprejemajo. Uredniškega telefona Stev. 74.
Političen list za slovenski narod
Inserati: Enostop. petitvrsta (72 mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat .... 9 „ za ve? ko trikrat. . & „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta a 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust
Izhaja
vsak dan, izvzemSI nedelje in praznike, ob pol 6. url popoldne,
Upravništvo ie v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. —
-- Vsprejema naročnino, inserate In
reklam acije. (JpravniSkega telefona Stev. 188.
IHP* Današnja številka obsega 14 strani.
Širite, naročajte ,,Slovencu"! Smrt »Slovenije".
Kakor smo napovedali, sc je zgodilo! Včerajšnji »Narod« naznanja, da je umrla »Slovenija«. Hribarjeve »Slovenije«, Hrvatom obljubljene, ni je več. Škodoželjnost, zavrat-nost in pritajeno hudomušno veselje zveni iz notice, s katero »Narod« to naznanja:
»izvrševalni odbor narodno - napredne stranke je sklenil v svoji seji z dne 24. t. m., da začasno opusti izdajanje »Slovenije«, ker namerava stranka kasneje list zopet oživiti kot vseslovensko kmetsko glasilo; za tak list ne-lokalnega značaja in naprednega mišljenja se kaže namreč vedno večja potreba. Ta sklep se je storil dogovorno z lastništvom »Slovenskega Naroda«, ki bo seveda strankinemu vodstvu tudi vnaprej na razpolago.«
Predpusten nagrobnik!
»Vseslovensko kmetsko glasilo« »začasna opustitev« — to so pač fraze v zadregi. Ta najnovejši korak liberalne stranke nam pa kaže to stranko zopet v stari, nam že znani luči.
Kakor znano, so se razni člani »Jugoslovanskega kluba« branili stopiti s Hribarjem v zvezo ravno zaradi »Naroda«. Tedaj je Hribar urno »Narod« zatajil, in med pogoji, vsled katerih so sploh nekateri Jugoslovani hoteli imeti stike z vodjem narodno-napredne stranke, je bil ravno ta, da inora Hribar pokazati, da ni »Narodovec«. Seveda je Hribar takoj zatajil svojega pobratinia dr. Tavčarja, z »Narodom« ni bil nikdar v nobeni zvezi — Bog ne daj! obljubil je Hrvatom, da ustanovi list proti »Narodu«, podpisal je krščansko-demo-kratični program! Iz tega je nastala »Slovenija«, oficielno glasilo narodno-napredne stranke. Vse to je storil Hribar le, da sebi reši svoje osebno politično stališče — za stranko mu itak nič ni. Tem bolj smo se čudili, da je vsa liberalna stranka sledila tej Hribarjevi neumnosti. Slepo in breziniselno, kakor je sploh običajno v liberalni stranki, so sedli na lim, in še »Narod« je Ic natihem zarenčal kakor priklenjen pes, a vklonil se je in ubogal. Hribar je pa kot lepi ženin mlade »Slovenije« stal v krasni gloriji med političnimi otročaji. Hilo je lepo, da še nikdar tako. Kak drug bi bil »Slovenijo« še držal, a Hribar je prišel do tiste točke, pri kateri se pri njem sploh vse
neha. Treba je bilo namreč »Slovenijo« pla- ! čati, in to jc stvar, pri kateri Hribarja mine vsa slovanska gorečnost. Računal je, koliko nese »Slovenija« vun in koliko noter, in ko je stal pred strašnim dejstvom, da bi stvar utegnila njega kaj stati, je pozabil na obljube, ki jih je dajal Hrvatom, pozabil na svojo krščansko podlago in je heroično sklenil, da rajši žrtvuje »Slovenijo« kakor Jeftejevo hčer, kakor pa da bi sam le še groš plačal iz svojega žepa.
Tega od liberalcev nismo bili doslej vajeni. Koliko listov izdajajo liberalci s požrtvovalno veliko vnemo, ki iili sili, da globoko segajo v žep! Posamezni liberalni magnatje silno doplačujejo na svoje lokalne liste, pa oni to žrtvujejo za stranko. Celo učitelji žrtvujejo za liberalno stranko in za svoje glasilo. A oficielno glasilo narodno-napredne stranke je bilo največja sirota v celi številni časnikarski družini slovenski. Od očeta in matere zapuščeno je umrlo to nesrečno dete v največji bedi.
Tak zgled je dal Hribar svojim liberalcem. Radovedni smo, ali bodo zdaj liberalci še dalje žrtvovali krvave tisočake za liberalno časopisje, če so ob generalu videli tak zgled. Ce se vojskovodju njegova stranka ne zdi vredna nobene žrtve, čemu se pa po deželi tako pehajo zanjo razni korporali?
Cinično pravi »Narod« v svoji notici, da bo 011 »seveda strankinemu vodstvu tudi vnaprej na razpolago«. »Tudi vnaprej«? Torej je bila laž, ko je pisal, da 011 ni glasilo narodno-napredne stranke! Tudi vnaprej, kakor doslej! Tu ni nobene resnosti, nobene značajnosti več. Ti ljudje se norčujejo iz svojih pristašev.
Tako se je zopet razkrinkalo vodstvo liberalne stranke. Dobro došlo nam jc to za de-želnozborske volitve, ki bodo najbrže koncem februarja. Ali liberalna stranka sploh še obstoji, če njen voditelj tako dela? Ali se bo še kdo podal v boj pod vodstvom takih mož? Smrt »Slovenije« je žalosten predznak smrti narodno-napredne stranke. Nikdar več ne bo gospodavala ta stranka njen grobokop je njen načelnik!
Učiteljstvo in politične stranke.
K jutrašnjemu zborovanju liberalnega uči-teljstva se nam zdi potrebno, da opozorimo na besede, ki jih je govoril na občnem zboru »Slomškove zveze« gospod državni in deželni poslanec Fran Jaklič. Govornik je izvajal sledeče:
Namen vsake stanovske politike je predvsem koristiti svojemu stanu in učiteljska politika mora imeti še za svoj cilj korist in razvoj šolstva. Taka politika je uspešna, taka politika koristi vsemu stanu in šoli.
Podlaga uspešne politike je dobra stanovska organizacija po društvih in pa sta-
novsko časopisje. V društvih in časopisih se razširjajo ideje in se snujejo načrti, kako se najložje in najhitreje doseže to, kar potrebuje naš stan in naša šola.
Stanovska organizacija se .nora braniti vplivov političnih strankarskih bojev. Njej ne more in ne sme biti mar napredek ali moč posamezne stranke, ampak le korist in napredek stanu. Takrat, ko se stanovska organizacija postavi v službo posamezne stranke, ko postane vsa organizacija le privesek kake politične stranke, je vsa organizacija zavožena. Nemogoče jc, da bi vsi člani enega stanu bili istih političnih nazorov! In tedaj, ko vidijo, da njihova stanovska organizacija politikuje v nasprotji z njihovim prepričanjem, nastane takoj v stanu samem nezaupanje do organizacije, nastane razkol. Tisti hip, ko stanovska organizacia pokaže kakšno določno politično barvo, ie razmerje organizacije do političnih strank takoj drugačno. Stranke, ki so v boju s stranko, za katere politična načela se je stanovska organizacija izrekla, so ji takoj po vsej pravici nasprotne, ker pred seboj nimajo več gole stanovske organizacije, ampak samo oddelek nasprotne stranke in zato vso organizacijo pobijajo. Naravno jc, da potem vse težnje in želje, ki jih izraža tako politikujoče stanovsko društvo, presojajo s svojega političnega stališča in dosledno vse take želje in težnje zavračajo, ker stranka po vsej pravici sklepa, da vse to, kar koristi dotičnemu stanu, koristi tudi stranki, za katero se je stanovska organizacija izrekla.
Lahko se zgodi, da slučajno tudi taka stanovska politika doseže kak hipen uspeh. 'P da to ni zasluga stranke, a stanovska organizacija, potem tudi v stranki sami ni več svobodna! Stranka nastane takoj dobrotnica stanu in se kot taka stanu tudi pokaže.
V stanovski organizaciji mora biti prostora za vse člane istega stanu. Organizacija se ne sme vtikati v dnevna politična vprašanja, v njej so združeni lahko člani najrazličnejših političnih, verskih in socialnih nazorov. Politično jc vsak posamezen član organizacije popolnoma svoboden, sam se udeležuje političnih bojev kolikor hoče, izpoveda versko naziranje kakoršno hoče, zato se stanovska organizacija prav nič nc briga in tudi ni odgovorna za nastopanje posameznih članov.
Razmerje take stanovske organizacije do posameznih političnih strank jc veliko prijetnejše in ugodnejše. Stranke potem blagohotno presojajo težnje iu zahteve stanovske organizacije, ker se nobena stranka ne boji, da bi se okoristila nasprotna politična stranka, ako se pomore stanu, v katerem so združeni pristaši najrazličnejših strank. Kdor zasleduje borbe posameznih stanovskih društev bode opazil, da imajo največ prijateljev in podpornikov, ter dosežejo najlepših iu najtrajnejših
uspehov tista društva, ki ne delajo v smislu kake politične stranke, ki imajo pred očmi le blagor svojega stanu.
Tudi mi, slovenski učitelji imamo organizacijo, ki bi bila lahko stanovska.
Zali Ik>g, da ni. Prvotno je bila »Učiteljska Zaveza« res stanovska organizacija hi taka so bila vsa okrajna učiteljska društva. Imela so edini, namen, povzdigniti učiteljski stan in slovensko šolstvo. Učiteljska glasila se niso vtikala v dnevna politična vprašanja, niso pisala v prilog kaki stranki, ampak so semtertje samo odbijala napade dnevnega strankarskega časopisja.
Še I. 1893. je načelstvo »Zaveze« vabilo slovensko učiteljstvo, »da z združenimi močmi teži za vsem, kar ima povzdigniti slovensko šolstvo, podkrepiti bodisi v gmotnem ali duševnem oziru slovensko učiteljstvo.«
Kdo bi ne bil vesel take organizacije, kdo bi je ne podpiral, kdo bi ne bil njen prijatelj?
Šele potem, ko so se vodstva »Zaveze« polastili kratkovidni ljudje, ki se niso znali braniti vplivov političnih strankarskih bojev, je krenila vsa naša stanovska organizacija s prave poti, politikovati se je začelo v »Zavezi«, društvih in stanovskem časopisju v smislu gotove stranke in to od leta do leta živahneje.
Od leta 1899., ko je »Zaveza« imenovala za častne oba načelnika narodno-napredne stranke, gg. Ivana Hribarja in dr. Ivana Tavčarja, ni »Zaveza« in vsa okrajna učiteljska društva nič druzega, kakor del politične organizacije narodno-napredne stranke - in glasilo »Zaveze« »Učiteljski Tovariš«, tudi glasilo narodno - napredne stranke. »Zavezniki« so smatrali zadeve narodno - napredne stranke za lastne stanovske /.adeve in so pognali vse učiteljstvo v politični boj v korist narodno-napredne stranke, kdor pa ni ubogal, proglasili so ga za izdajico svojega stanu.
Godilo se je vse to pod vplivom slučajne politične konstelacije v deželi. Odločujoči faktorji v »Zavezi« in pri »Učiteljskem Tovarišu« so bili osebno jako tesno zvezani z narodno-napredno stranko. Narodno-napred-na stranka ie tvorila z Nemci večino v deželnem zboru, okrajni šolski sveti so imeli narodno - napredne večine in istotako c. kr. deželni šolski svet. Osebna politika voditeljev »Zaveze« in »Učiteljskega Tovariša« ie bila hkrati stanovska politika. Kogar so napadala liberalna glasila narodno-napredne stranke, napadal je tudi »Učiteljski Tovariš«, ki je z isto silo in perfidnostjo pobijal vse ustanove in vse organizacije, ki niso bile všeč narod-no-napredni stranki. Kdor ni vsled politične strasti slep, vidi tudi uspehe take zavožene stanovske politike. Vzlic vsem lepim slavo-spevom o učiteljski svobodi, o ugledu našega stanu, o spoštovanju, ki ga uživamo itd. so uspehi naravnost ničevi. In to je čisto naravno. Čimbolj se je vdajalo učiteljstvo iz-
LIKeK.
Iz lete morta cesarice Elizabete.
(Iz Ženeve, Švica.)
Ako se iz lepe ulice Rue du Rhone pri velikem obrežju ob Ženevskem jezeru ozremo navzgor po ulici, zagledamo na malem holmcu krasno cerkev St. Pierre (sv. Petra), katera je bila zidana ob času cesarja Konrada, leta 1034. Nedaleč od te cerkve pa ugledamo veliko, obširno poslopje, katero obdaja visok zid, debelo železno omrežje na oknih pa nam takoj spričuje, da je tu jetnišnica. Pred nami stoji mala hiša s tremi vhodi, a trdna vrata nam zapirajo nadaljno pot. Na ukaz smo šli skozi jedna vrata in potem par stopnic navzgor in nahajali smo sc pred pravimi vrati kantonske ječe. Ječa z jetniki sc nahaja prav blizo najbolj živahnega dela mesta .blizo jezera iti zelenih gričev; toda nijeden žarek solnca ne obsije notranje prostore jetnišnicc. V sredini najbolj živahnega dela mesta sc nahaja poslopje, v katerem vlada večna tišina in je ločeno od vsega sveta, — tam notri pokori največji zločinec na svetu najbolj zaničevano zločinstvo; tu je namreč ječa, v kateri jc za vedno spravljen Luccheni, morilec avstrijske cesarice Elizabete. Nc poželenje, da bi videl tega lopova, pač pa moderno vprašanje me je napotilo, da sem prosil za vstop v to ječo in istega tudi dobil.
V poslednjem času so namreč v Švici od-
pravili smrtno kazen in to vprašanje me je gnalo, ako so ječe in odredbe v deželah, kjer ni smrtne kazni, tako urejene, da se jih boje morilci, ali na nje grozno vplivajo, kakor preteče usmrčenje. Na mojo preiskavo moram takoj reči, da ječa v Ženevi nikakor tako hudo ne vpliva na navadnega, surovega cestnega morilca, kakor bojazen pred usmrčenjem. V tej ječi sc nahaja le še eden morilec izven Lucchenija, kateri je obsojen v dosmrtno ječo, in nek drugi, kateri je le vsled izvanrednih okoliščin obsojen v 12-letno ječo.
To hišo strahu imenujejo »La Nationale«. Vhod v notranje prostore zabranjujejo centimeter debele železne palice, zvite v omrežje. Ko setn pozvonil, pristopila jc neka ženska z več ključi, odprla vrata, a takoj po vstopu te zopet previdno zaprla. — Vodja jetnišnicc me jc sprejel zelo prijazno in ljubeznivo; toda v notranje prostore Ic še nisem smel iti. Vstop jc vsakomu prepovedan, dovoljenje v to je dobiti le v izvanrednih slučajih pri policijskem vodji v Ženevi. Kmalu sem bil zopet na ulici in hitel proti uradu policijskega vodic. Cez 1 uro sem bil zopet v jctnišnici in imel dovoljenje za vstop.
Jetničar, rojen švicarski Francoz, kateri ni znal ni jedne besede nemški, me jc vodil ix> poslopju, z izjemo v posamezne delavske prostore; v tc je vstop strogo prepovedan. V jctnišnici v Ženevi je uprav tako, kakor v ne\v-yorški državi Auburn; zločinci so zaprti v posameznih cclicah, a dekleta po dve ali tri skupaj; govoriti med seboj pa nikakor ne smejo.
V tci jctnišnici sc sedaj nahaja 45 zločincev in 11 paznikov. Jetniki delajo v čevljar-
skem ali mizarskem poslu, ali pa izdelujejo višnjeve krogljice za pranje. Celice so tri korake široke in osem dolge. Na levi strani se nahaja v vsaki celici železna postelj, na desni miza, na drugem koncu pa polica za knjige.
Kaznjenec z imenom Schramm, Nemec, njegovi stariši žive v Ameriki, ima na polici celo zbirko dragocenih raznovrstnih slovnic; nad mizo pa visi kacih 20 slik od sorodnikov - jedna od sestre v ženitovanjski obleki z ženinom, stariši in druge sorodnike. Vsi ti izgledajo kot pošteni liudje, vse imetje so dali, da jc njih sin študiral in postal inženir potem tat, navadni cestni tat. in bil že mnogokrat kaznovan, sedaj pa piše svoj životopis.
V drugi celici je zaprt jetnik, kateri bode nešteta leta tam obstal radi navadnega cestnega ropa.
Sedaj pa nekoliko besedi o zaslepljenem morilcu, za katerega usodo se šc vedno zanima večina Avstrijancev. Ta lopov jc obsojen v dosmrtno ječo in sc tam nahaja žc devet let. Jetnišničar mi jc rekel, da jc nemogoče ga videti, a šc manj pa z njim govoriti. V to je potreba še posebno dovoljenje, a to ne dobi nihče, ker je protipostavno. Tu se nahaja poseben razred zločincev, katere imenujejo »Re-dusion perpetuelle«. Ti nc smejo nikogar videti, razven v šoli. nihče nc sme z njimi govoriti, razven paznikov, in v to ie obsojen Luccheni. Občevanje z njim bi bilo v smislu postave olajšanje kazni za njega, in ta smisel postave bi bil hud prestopek za paznike, ako bi v to dovolili.
Ker pa paznikom ni prepovedano kaj o kaznjencih povedati, zato mi je lahko nekaj
omeniti, kar sem čul iz ust jetnišničarja. Pisa-renje o temni ječi, o verigah in zapiranje v podzemske cclice ni bilo resnično. Poleg »Rc-clusion perpetuelle« ni nikake izjeme s postopanjem kaznjencev in to od prvega dne nastopa kazni do poslednjega. Ni tako kakor pri nas: početek zeio strog, a po malem olajšave; Luccheni je prišel prvi dan v svetlo celico, dobil redno jedila kakor drugi: hlebec kruha za dva dni; dobil je, kakor vsak drug kaznjenec, sleherni dan osminko rdečega vina, na vaduo jedilno orodje; trikrat na dan je smel iti na sprehod; celica je bila prvi dan taka, kakor je sedanja. Luccheni dela v knjigoveznici; preje je govoril le italijanski, sedaj govori tudi francoski in sc celo nemški uči. Vprašal sem jetnišničarja, ako 11111 je kedaj žal za storjeno zločinstvo? »Nikdar!« jc bil odgovor; 011 tako malo občuti svoj zločin, kakor pred devetimi leti.
(ilede Lucchenija je mnogo ljudi krivega mišljenja. Mož nikakor ni one vrste lopov, katerega bi zamogli smatrati »zločinskega junaka«; on jc ponosen, domišljav lo|xiv, 011 bi pričel hudo razsajati, ako bi kak tujec k njemu prišel in ga zamogel nagovoriti; ako bi 11111 bilo mogoče, bi povzročil šc več umorov. Tako mi je zatrjeval spremljevalec.
»Mogoče ie slaboumen?« sem vprašal.
»Nikakor ne,« ie zaklical jetnišničar; »popolnoma normalen je. toda zloben bahaški zločinec, prav slab človek je in nič druzega.«
»Ali sc je kdaj poskušal sam usmrtiti?«
»Nc.< mi je odvrnil. »Vsi hodniki in stopnice so obdane z omrežjem«.
ključno eni stranki, naraščalo je nasprostvo do učiteljstva pri drugi stranki. In kjerkoli nastopi sedaj učiteljstvo javno v društvih in »Zavezi«, ne nastopa učiteljstvo kot tako, ampak nastopa le kot del politiške liberalne stranke. Zadnja »Zvezina« skupščina je pokazala, da se bo stanovska politika zadnjih let nadaljevala, gotovo je, da z istim uspehom kakor doslej. Večletni predsednik »Zaveze«, Luka Jelene je na shodu v Radovljici dejal: »Meni se vidi, da ljudski učitelj šc nc stori svoje dolžnosti, ako ne deluje po svojih zmožnostih tudi zunaj šole v korist ljudstva. V tem pogledu lahko store mnogo naša okrajna učiteljska društva. Iz svoje srede naj določijo sposobne člane, da stopijo kot marljivi delavci v organizacijo narodno-napredne stranke, ki je započne po vsej Sloveniji.« Predsednik učiteljske »Zaveze« ima samo eno skrb, organizacijo liberalne stranke. Za vse drugo se ne briga! Učiteljstvo mora biti vse v taboru narodno - napredne stranke, potem bo imelo vsega dovolj, časti, denarja in svobode!
Ko bi stvar ne bila tako resna, bi se človek smejal toliki naivnosti predsednika, toda pomilovati moramo vso številno četo, ki ima takega voditelja; zakaj politična zgodovina našega naroda zadnjih let izpričuje, da noben stan pri nas ni delal tako slabe, tako neuspešne politike, kakor učiteljski.
Vzemimo samo naše gmotno stališče! Za koliko se je pa vendar naše gmotno stanje izboljšalo, kar se tira strankarska politika v stanovski organizaciji. Za koliko smo bliže našim ciljem? Učiteljski politiki so si izbrali jako komodno stališče. Po svojih osebnih simpatijah in antipatijah so si razdelili vse ljudi naše dežele v dva dela. Kdor je bii liberalec, so ga proglasili za nesebičnega prijatelja učiteljstva in šole, kdor pa ni bil liberalec, je bil seveda sovražnik šole in učiteljstva. Ob vsakih volitvah so narodno-napredni voditelji učiteljstva kričali: narodno-napredna stranka je prijateljica šole, je naklonjena učiteljem, samo ta bo izboljšala učiteljstvu plače.
A v resnici? Od leta 1895. je narodno-napredna stranka v večini, to kar je obetala učiteljem in kar so ti pričakovali od nje, bi bila lahko storila, ako bi bila hotela. Kar se je dalo od stranke učiteljem, je bila komaj napitnina za sestradane strankine agitatorje. Ko bi mogli voditelji »Zveze« premotriti nepristransko ves položaj, bi spoznali, da je bila njihova politika, s katero so učiteljsko organizacijo postavili v službo številno najslabše stranke v deželi, katere moč je odvisna samo od milosti veleposestnikov, da je bila ta politika naravnost blazna! Je pa še nekaj druzega! Kdor je imel upogled v učiteljsko časopisje drugih narodov zlasti nemškega in češkega, je opazil, kako je to časopisje vplivalo na naše učiteljske liste. Ko je besnelo tam časopisje proti klerikalizmu, proti duhovnim vajam, za »svobodno šolo« in enake stvari, je pogrevalo tudi naše učiteljsko časopisje, kakor da bi učiteljstvo ne imelo nujnejšega opravka, kakor bojevati se proti cerkvi in veri, katero spoznava ogromna večina našega naroda.
Tako so zavozili nezmožni voditelji vso učiteljsko organizacijo v brezuspešen boj z ogromno večino naroda, med katerim morajo učitelji službovati, in od katerega so tudi gmotno odvisni. To stanje ni prijetno, in marsikateri učitelj trpi zaradi tega, ne ve pa, odkod to prihaja, ker nc sme nič misliti, ker mora le to verovati, kar mu zabičavajo učiteljski listi in njih voditelji, namreč: »Kleri-kaiizem je vsega kriv!« ... To jc dogma liberalnega učiteljstva!
Naših neuspehov ni kriv »klerikalizem«, krivo je to, ker so brezvestni voditelji stanovsko našo organizacijo postavili v službo ene politične stranke, ter izzvali proti našemu stanu veliko večino našega naroda . . Kdor pa tega ne verjame, naj proučuje zgodovino učiteljskega stanu v naši deželi od leta 1890.
Naš ideal je: Stanovska organizacija, ki ima pred očmi samo blagor našega stanu in
Nadalje sem vprašal, ako nc bi zamogel Lucchenija videti, ne da bi kršili postavo. Reke! mi je. da je sedaj nemogoče, ker sc nahaja »v šoli«. Komaj jc to izpregovoril, oglasil se je zvon.
»Šola je končana,« mi je zašepetal vodja, »pojdiva v bližnji oddelek.«
Sledil sem vodii, ali dozdevalo se i ti i jc, da ima bojazen. V tem trenotku so se odprla težka železna vrata, toda predno sva skozi nje stopila, je jetnišničar obstal, kakor bi hotel vrata zapreti, toda pustil jih jc odprta in me z roko nazaj zadrževal. Dva kaznjenca sta prišla po hodniku iz šole mimo nas; prvi jc bil majhne postave in širokih pleč, drugi pa vitek. Moj vodja mi je z roko |x>kazal, nc da bi besedico izpregovoril, proti vratom, skozi katera sta kaznjenca izginila. Ko sta izginila, sem vprašal:
»V katerem oddelku je zaprt Luccheni?«
»V tem,« mi ie z roko pokazal, a nc več govoril; pokazal jc na vrata, skozi katera sta izginila kaznjenca.
Ves dogodek mi je bil sedaj jasen. Jetnišničar je spolnil svojo dolžnost; le okoliščina je hotela, da smo onega srečali, katerega sem želel videti. Nisem več dvomil, mali. široko-plečasti kaznjenec je bil morilec splošno priljubljene cesarice Elizabete, ki je namreč povzročil najsramotnejši zločin, da jc umoril ne-oboroženo, nikomur nič žalega storečo cesarico - bil jc največji lopov tega stoletja Luccheni!
blagor našega šolstva, v kateri je pa vsak član politično popolnoma svoboden . . .
Hrvatje na razpotju.
IzZagreba,24. dec.
Leta 1848. je poizkusil Lajoš Košur izbrisati Hrvatsko z zemlejvida Evrope, a se je hudo prevaril. Zdaj se je lotil tega dela njegov sin Eerenc, toda kakor vse kaže, bo ostala tudi njegova nakana jalova. Ko je dobil po nesrečni reški resoluciji s pravo mongolsko zvitostjo Hrvate v zasedo, je mislil, da jih ima že popolnoma v svoji pesti, pa da jim more zapovedati po svoji volji ter se je ravno z njihovo pomočjo pospel do oblasti. Dočim je izvabljal Hrvate v svoj tabor, je skoval glaso-vito pragmatiko za železničarje in hotel po njej vtihotapiti mažarski jezik za uradni jezik na Hrvatskem. Dogovarjal se je tudi že takrat s sedanjim banom dr. Rakodczayem v Karlovih varih, ter mu obljubil bansko čast, če se bodo Hrvati uprli novi postavi glede na mažarski jezik. Kaj se je nato zgodilo, je znano. Hrvati so se postavili na odločno obram-beno stališče ter se dobro držali. Dasi smo bili odločni protivniki reške resolucije, moramo priznati, da so resolucionaški poslanci na zajedniškem saboru storili svojo dolžnost. Ko bi bili Hrvati na zajedniškem saboru že poprej tako odločno nastopali proti kršenju njihovih pravic, gotovo bi ne bilo prišlo na Hrvatskem do takega stanja, kakršno je sedanje. Mažari sc nc bi usojali kar očitno gaziti državne temeljne postave, kakor so to storili zdaj glede na porabo mažarskega jezika. A ravno to nasilje glede na uradni jezik je na Hrvatskem razdražilo ves narod proti samo-silnikom; celo stara mažaronska stranka se je morala izjaviti proti porabi mažarskega jezika, če si ni hotela nakopati na glavo narodovega prokletstva. Zato je ban Rakodczay ostal popolnoma osamljen do zdaj brez vsake stranke na celem Hrvaškem. Mažari so zato nezadovoljni z Rakodczayem ter se dogovarjajo z baronom Pavlom Rauchom glede na banstvo. Rauchi so odločni unionisti, ali zahtevajo tudi, da se nagodba točno vrši. Iz tega sledi, da bi se morala najnovejša postava glede na porabo mažarskega jezika odstraniti, predno bi mogel Pavel Rauch prevzeti banstvo. Ker pa stara mažaronska stranka bržkone ne želi Raucha za bana radi njegove odločnosti, zato so se vodje te stranke, na čelu jim dr. Nikolaj Tomašič, vendarle vklonili, ter začeli dogovore, kako bi se mažaronska stranka zopet osnovala ter pod banom Ra-kodczayem pri prihodnjih volitvah stopila ua volišče. Skupščina privržencev te stranke jc sklicana 28. decembra. Večina te bivše stranke je bila do zdaj proti temu, da se združi z Rakodczayem, ako se ne prekliče postaVa glede na uradni mažarski jezik. Bode-li večina te stranke nastopila za bana Rakodczaya brezpogojno, tedaj se jc sama obsodila in tO bi bilo tudi koristno za druge stranke, ki bodo nastopile v volivnem boju z geslom proti mažarskemu nasilju posebno glede na uradni jezik. Vse stranke so pripravljene za volivni boj, ki se je že začel. Po najnovejši vesti sp snide novi hrvaški sabor 12. marca prihodnjega leta. a volitve se bodo dovršile štirinajst dni poprej. Starčevičeva stranka je brez dvoma najbolje pripravljena za boj. Skozi celo leto so njeni privrženci po celi Hrvatski prirejali shode ter poučevali narod o položaju. Stranki Starčevičevi je na veliko korist priznanje resolucionaške stranke, da se mora sedanja nagodba z Mažari odstraniti in ves sedanji odnošaj med Ogrsko in Hrvatsko postaviti na druge temelje. Tudi resolucionaška stranka je razvila na veliko svojo agitacijo, a v korist ji bo brez dvoma njena odločna borba v zajedniškem saboru. Kmečka stranka Radičeva deluje po nekih krajili s prav živahno agitacijo, a ravno tako tudi socialno-demokraška, toda te stranki v sedanji borbi proti zunanjemu sovražniku niste tolike važnosti, pač pa bi mogli imeti velik vpliv po do-
Pismo Boltotujn Pepeto-
Gespud redehter! A uni pu-znaja tista storja ud ia-gruskega psa iu pa ud zaica? Men-de ia puzna-ja! Vidia, gespud žepan Hribar, ja je zdej glih tku
zafuru iz soja ,.Juga-sluvanska spudveza*. Tulk cajta sa gruntal in gruntal, pre-rešetaval in prerešeta-val, de sa use skp zamudi.
Gespud žepan Hribar in tista državna-zborska spudveza, sa dobr mišici, sam naredi sa slab, kar gespud žepan zdej sam prznava. Kedr pa gespud žepan prznava, dc sc mu je kej pukazi, tekat sc mu jc mogl pa hedu puka-zet, ke drgač že na kašna viža ubrnc, de tista reč ud ta levš plati pukaže. Zdej je ta reč tud douli ubraču in ubraču, dc b saj ena plat bla Idcm za pukazat; pa use zastoju, kokr je ubrnu, ic biu zmeri en škorn. Zdej nej pa en člouk ta reč premisl: tulk cajta sa »Juga-sluvanska spudveza« in žepan Hribar kuluv-
končani politični borbi za urejenje domačih odnošajev. Isto bi se moglo reči o krščansko-socialni stranki, ki je šele v razvitku, a io čaka ogromno delo med hrvaškim narodom, katerega razjeda le odveč naprednjaštvo in židovstvo. V sedanji borbi se morajo tedaj v poštev vzeti stranka Starčevičeva, resolucionaši in mažaroni. Stranka Starčevičeva je v novejšem času z odločnim in enotnim svojim delovanjem dobila največ prebivalstva zase ter se bode število njenih poslancev brez dvoma jako pomnožilo; resolucionaši zatrjujejo, da bodo dobili znatno večino v saboru; mažaronska stranka bi mogla dobiti nekaj mandatov z nasiljem, kar ni izključeno, kajti Mažari že groze s Khuenovo volivno prakso, a ban Rakodczay tudi ne bo gladil kotarskih predstojnikov pri bodočih volitvah. Opozicio-nalna večina pa je v bodočem saboru zagotovljena.
Tedenski pregled.
Naši govorniki v parlamentu. V božični številki »Slovenca« smo brali govor, ki ga je imel dne 20. t. m. poslanec dr. Žitnik v državni zbornici. Povedal je kratko svojo sodbo o nagodbi in o začasnem proračunu, potem pa je opozarjal vlado na obljubo, s katero je zagotavljala, da hoče pospeševati industrijo, trgovino ter skrbeti za delavski, obrtniški in kmečki stan. Najvažnejša socialnopolitiška naloga še čaka vlado, namreč reforma delavskih zavarovalnic in pa postava, po kateri bi se vpeljalo splošno ljudsko zavarovanje. Izražal je upanje, da bo vlada v bližnjem času predložila načrt take postave. Med živahnim odobravanjem je gospod poslanec izpregovoril nekaj prav prisrčnih besedi za blagor in korist kmečkega stanu Opominjal jc vlado na bedo posameznih krajev, ki trpe vsled uitn; z ogorčenostjo je prijemal malomarnost nekaterih birokratov, ki so krivi, da poteče več mesecev, preden pridejo poročila o uimah in nasveti za podporo na Dunaj. Poročila se pa vrhu tega še navadno končavajo, da tu iu tam sploh ni nikake bede. Obžalovati je res, da politična uprava nima stika z ljudstvom, da ne pozna potreb prebivalstva, da ne razume praktičnega gospodarskega življenja. V imenu svojih tovarišev je zahteval dr. Žitnik ob sklepu svojega temeljitega in stvarnega govora, da naj vlada pospešuje kmetijske, obrtniške in trgovske strokovne šole s slovenskim učnim jezikom.
Pripomnja. Ministrski predsednik baron Beck je poslancu dr. Šusteršiču zagotovil, da se vprašanje o uimskih podporah hitro in ugodno reši. Z zgradbo belokranjske železnice se prične čimpreje.
Poslanec Jaklič je govoril o važnosti jugoslovanskih pokrajin za Avstrijo, a te pokrajine je vlada doslej zanemarjala. Brez Adrijc Avstrija ne more imeti nikake svetovne trgovine, nc more obstati kot velevlast Hvaležni smo, da se .ie vlada odločila za Belokranjsko dalmatinsko železnico, a to je šele prvi korak, da se zamujeno nekoliko popravi. Vlada je doslej skrbela za germanizacijo na našem jugu, pri tem pa je zaostal gospodarski razvoj. Gospod poslanec je potem navajal nekatere nasvete, kako bi se gospodarsko in kulturno povzdignili kraji, ki jih on zastopa v zbornici: kako bi se povzdignila živinoreja, kako bi se pospeševalo pridelavanje krme, da naj sc podaljša kočevska proga do deželne meje itd.
Kulturni boj na Francoskem zahteva novih žrtev. Sedanja vlada se je polastila po krivici cerkvenega premoženja z njim pa tudi pobožnih ustanov. Ker sc pa v ločitvenem zakonu glede na lastništvo ustanov ni bilo ničesar določilo, so nekateri dediči ustanovni-kov sodnim potom iztiriali nazaj ustanovnino. Minister Briand si je pomagal na lahek način. Skoval je postavo, po kateri se določa, da jc lastninska pravica ustanov prešla od cerkve na državo. Zbornica je to krivico odobrila. Tako so framasoni oropali še rajnim molitve in sv. maše, ki bi je bile opravljale. — Hribar-
ratl pu Duni, prpraulat sc iz soja tiktaktika. nazadne sa pa use zamudi. Cc b biu jest dr-žavn puslanc, pa de b naredil tak škorn, jest b na šenku sam ta nezasluženeh dejet, ampak b šc en tulk iz sojga varžeta zravn dudau, sam de mou gmah pred ldmi in de b m na mogu nubedn nč naprej metat.
Ke je biu ud te »Jugasluvanske spudveze« tak halo, taka gloriia tekat, ke sa pršli na Duni skp. sm res mislu, dc nam uja zdej za bužične praznke kar u košcli prnesl dubrotc iz Dunaja; na nazadne, ke prideja nazaj, pa puveja, de sa še koše na Duni puzabil. Boh vulivci in pa tist, kc sa se ud žepana gespud Hribarja kej troštal. Pa trošt je tudi neki uredn. Iblanska pulcija zdej tud nima druzga, kokr trošt, de uja tistga raubarja u roka dubl, kc je Jebačine kasa tku razpara ket kašn flikžnidar hlače. Dubl ga tku nekol nau.ia. Sam tu jc šc dobr, dc je biu ta ukraden gnar tku lepu zvagan. drgač na vem, kua b zdej naredil. Tu jc še hudiman, ke je Jebačin pu-zabu puvedat, al gnar iz zakleni ured vaga, kokr štajnkolnarj štajnkoln, al ga brez žaklu zvaga. Kulk loži b pulcaji raubarja pugruntal, čc b tu vedi, tku pa na vetn, čc u kej. Tiste kleše, kc jii zdej ukul kažeja, jm nauja dost zalegle, h večm zna tistm tu prou pridet, kc špekuleraja, de b kašna kasa ofnal, pa na veja iz kasnem inštrumentam b tu nar loži Sin; zdej pa ke pulcaji ukul kažeja tist inštrement, jm u pa tu Slu velik loži in s jm na u treba tku glave belt. Tak raubari uja mel ud tega ta nar več prefita in pa tiste banke, kc kase zavaru-jeja, ke zdej vsi heteja soje kase zažihravat, če maia kej not al pa ne. Jest sm žc tud mislu soj priftošl zažihrat, pa m neče jt nubena banka na lim. Iblansk Šcrlok Holmes s že tku glava bel, kuku b tc raubarjc pugruntu, pa
jeva »Slovenija« izjavlja, da so njen vzor francoske razmere!!
Društvo slovenskih profesorjev je imelo drugo glavno skupščino v Ljubljani, pri kateri je bil izvoljen za predsednika prof. dr. Žmavc, ker se je prof. Orožen vsled znane afere Proft temu mestu odpovedal. O omenjeni aferi je imel tajnik dr. Ilešič obširno poročilo med splošnim odobravanjem. Mnogo se je na zborovanju govorilo o slovenskih učnih knjigah 7a srednje šole, o srednješolstvu sploh in o maturi. — Društvo dobro napreduje ter ima že 146 članov.
Predavanje p. Roslerja. V Ljubljani se mudi vsled povabila ljubljanskega knezoškofa znani učenjak p. Rosler, ki je imel v četrtek uvodno predavanje za žensko inteligenco v veliki dvorani hotela »Union«. Velika dvorana je bila čisto polna odličnega ženstva iz vseh krogov; 900 dam pri znanstvenem predavanju — to je častno za Ljubljano! V prvem govoru je slikal in utemeljil nagon človeštva po sreči in neutešljivo stremljenje po popolni resnici. To potrebo človeštva pa uteši edinole krščanstvo, religija posmrtnosti, Kristus, ki je večna resnica.
Nova stavka v Trstu. Pred tednom so jeli stavkati delavci v Lloydovem arzenalu, ker je bilo odpuščenih nekaj sodrugov baje radi pomanjkanja dela. Delo je ustavilo do 2000 mož. Lahi so slov. delavce, ki so hoteli iti na delo, napadli. Arzenal je zastražen, da so varni slovenski delavci, ki hodijo na delo.
Raznoterosti. Umrl je v Veliki Dolini župnik Fr. Bruiec. — Povodom cesarjeve 60-let-nice se bodo kovale posebne zlate in srebrne jubilejne kronce. V promet je šel prvi tak denar dne 24. decembra. — Na enak način, kot kopniški stotnik, je na Dunaju v arzenalu odnesel bivši provijantski častniški namestnik, žid Leopold Goldschmidt, okrog 30.000 kron na ta način, da se jc oblekel kot poročnik in da je izvršil revizijo blagajne in jo odnesel. Po izvršeni tatvini je lisjak šc kupaval razne potrebščine po Dunaju, plačeval dolgove, potem pa izginil. Prijeli so ga v Freisingu na Bavarskem in našli pri njem še 21.243 K. Gosposka zbornica jc rešila zakon o železniški zvezi z Dalmacijo in zakon, ki vladi dovoljuje šestmesečni provizorij. — Dr. NVeckerie in Polotijo sta se dvobojevala na sablje. Dvakrat sta se spopadla, a ni bilo nič krvi; nato sta si pa podala roki. — Ker so se v Odesi ponavljali neprestani nemiri, je ruska vlada suspendirala 20 vseučiliščnih profesorjev, ker jih dolži, da poučujejo slušatelje v prevratnem duhu. — V avstrijskem državnem zboru se je osnovala zveza krščanskih delavskih zastopnikov; posebnemu odboru se je naročilo, naj izdela priprave za splošen shod vsega avstrijskega krščanskega delavstva. — Ruska carica ima hudo živčno bolezen. Zdravniki svetujejo, da naj za dalj časa zapusti Rusijo. — Bilanco zadnjega državnozborskega zasedanja sklepa presojevalec s temi-le besedami: Popolen poraz »Jugoslovanske zveze«, popolen tispeh »Slovenskega kluba«. — Ob času misijona v ljubljanski stolnici je bilo obhajanih 11.000 oseb. — V hotel »Union« pride za ravnatelja g. Uhr-mann iz Solnograda. — Podrobni načrt za lur-ško romanje, ki bo od U. do 23. maja, je priobčil božični »Slovenec«. — Potrjuje se, da predloži vojni minister delegacijam posebno predlogo o povišanju častniških plač. Delegacije se snidejo 15. januarja na Dunaju. — Učitelj Žirovnik je dobil včeraj nezaupnico pred sodiščem. Tožil je namreč tajnika Zveze telovadnih odsekov vsled protesta, ki ga je vložil v imenu telovadcev proti njemu. Toženi brat Fr. Ptic je bil popolnoma oproščen. — V Vrb-ljenju pri Igu si je žena posestnika Modica sama prerezala vrat. Dolžili so moža, ki je pa po sodbi izvedencev nedolžen. — Deželnemu zboru goriškemu, kranjskemu, češkemu in ga-liškemu je potekla doba. Nove volitve se razpišejo vsak čas.
Ciodovi prihodnjega tedna. Nedelja pred novim letom, 29. decembra: Tomaž šk„ Tro-fin; ponedeljek, 30. decembra: David, Liberij,
niu neče nč kej prou ratat. Tekaj, ke sa tiste kleše najdi na Miri, je na večeh krajh vrtiu in stiku cele pušlne trave, kokr sina mi učas delal, ke sma bli še utroc, če sma kej u trau zgubi, in glcdu, na kera plat mu u trava kazala. Kazala mu je zmeri ke prekc Grac, pa iblansk Šcrlok Holtnes s je mislu: dejma raj drge preh pugledat in tku zdej išeja in išeja i n uja ta nar bi gvišn tulk cajta iskal, dc se uja naveličal.
Nahter s na zna pumagat; iblansk športu društu s je pa znou prec pumagat. Ke je mal Rožnpoh razriti in tiste .pota piifrderbu, snega pa le ud iiubeuga kraja ni blu, je pa hitr Kenda iz švajcerhauza tulifuniru u južna Afrika pu šestnajst vagonu snega. Mislel sa, de u že za praznke tle in dc sc uja lohka u Bužič že iz Rožnpoha dol valil, pa je sneg mejčkn pre-pozn pršou. Pa tu tku nč na de, zdej je tku špetau prepouhn in b na mogl ŠDortlarjem notr nusti flikat, pu noumo let sc u pa u špe-tal že tud za športlarje plač naredu. Cc b športlari iz špetalatn na rajtal, b žc drgač pu-kazal trgoucc Šarabone iz Udmata, ke sam zaule nega se je sneg tku zakasnil na železne, kc sa mogl Šarabone vozet moka iz celskega štinkmilc za praznke za puticc, tku dc zdej usi leberaln Udmatčani jeja puticc, ki sa nar-jenc iz moke, k ic bla u cclskein nemškutar-skeni štinkmilc zmleta. Zagiftu se mende iz no nubedn ne bo; sej leberalci maja žc tku utrjene želodce, de jm tud ta tuoka na u škudvala in jm želodcu pufrderbala. Sevede, če b ta moka prednju kašn klerckaln iblansk trgouc, tu b blu za leberalce use kej druzga, tu b sc usi zagiftal, leberaln Šarabon pa b jm tud žihr zmlete drotštiftc za moka predaju, pa b se nubedn čez tu nč gor na držu.
Boltatu Pepe iz Kudeluga.
Nicefor; torek, »31. decembra: Silvester, Pavlina; sreda, 1. januarja 1908: Novo leto. Obrezovanje Gospodovo; četrtek, 2. januarja: Ma-"karij, Martinijan; petek, 3. januarja: Genovefa, Anter, Salvator; sobota, 4. januarja: Tit, Izabela.
AVSTRO-OGRSKA. i	Spor med Cehi.
Kramaf je imel dne 26. t. m. volivni shod. •Govoril je o deželnozborskih volitvah in pa o taktičnem postopanju češkega kluba ob držav-nozborskih razpravah glede na pogodbo. Ce-škoradikalni poslanec Lisy je nastopil proti Kramafovim izvajanjem in trdil, da so izdali mladočehi državnopravni program češkega ljudstva. Razburjen mu je odgovarjal Kramar. Ko je Lisy še enkrat nastopil, je nastal tak ropot, da je moral zapustiti dvorano. Odstranil se je tudi Kramar, češ, da ne govori v takih razmerah.
Nemški ljudski svet.
Ob nemškem obrambenem shodu nameravajo tudi razpravljati o ustanovitvi nemškega ljudskega sveta za vso Avstrijo po vzorcu ljudskih svetov posameznih dežela. V nemškem ljudskem svetu bodo zastopane vse nemške stranke.
Ukrajinski rusinski strankarski shod.
V	Lvovu so zborovali ob Božiču zaupniki Rusinov. Shod je vodil poslanec Ceglinski. O položaju rusinskega kluba v gališkem deželnem zboru je poročal dr. Olesnicki. o položaju v državnem zboru pa poslanec Romanczuk. Shod je naročil poslancem, da morajo kolikor mogoče ostro nastopiti, ako ne ugodi vlada upravičenim ruskim zahtevam.
Načrt nemških krščanskih socialcev.
Minister dr. Gessmann objavlja članek, v katerem opisuje bodoče naloge krščanskih socialcev. Prva stvar, ki sc naj reši, je narodno vprašanje. Desetletna kriza je zapustila sledove v prebivalstvu. Pospeševati se mora proizvaja obrti, industrije in poljedelstva. Bodočnost bodi posvečena delu za ljudstvo in za domovino.
Bjornson za Poljake.
Bjornson objavlja v »Neues Wiener Jour-nalu« pismo glede na zatiranje pruskih Poljakov, v katerem izvaja med drugim: Narod, nad katerim gospodari in ga tlači drugi narod, ne umre prej, dokler mu ne vzamejo dveh čvrstih opor: vero in zemljo. Ce se mu vzame jezik, v katerem je bil poučen v veri, gine vera. Ce se mu vzame zemlja, naj bo narod gotov da pogine. Ne razumem, kako zamore tako postopati kak krščanski in izobraženi narod. Razumem pa, da se na tak način Prusi oddaljujejo od drugih manjših germanskih narodov, glede na katere so imeli poslaništvo, da jih zjedinijo.
Mornariški proračun.
Dunaj, 27. dec. Mornariški redni proračun za 1908 znaša 53,523.110 K, torej 10,673.000 K več kot 1907. Izredni proračun znaša 3,476.890 kron, torej 927.000 K več kot 1907; skupna potrebščina znaša torej 57 milijonov kron, torej 11,600.000 K več kot 1907. Od tega se bo 12 milijonov porabilo za nove ladje in stroje, 5 milijonov pa za topništvo, torpede, podmorske čolne in strelivo. Nadalje se zahtevajo zneski za zgradbo treh bojnih ladij pa 14.500 ton vsebine in za eno križarko od 3.500 ton ter za 12 torpedovk po 100 ton. 1,500.000 K se bo porabilo za novi jekleni dok.
Nova hrvaška stranka.
V	hrvaško-srbski koaliciji nekaj poka. Sedaj so v koaliciji napravili poseben klub »izven strank stoječi člani koalicije« in so si za predsednika kluba izvolili grofa Miroslava Kulmerja. To so početki nove hrvaške »ustavne stranke«.
ŠPANSKI KRALJ V AMERIKI.
»Progresso Latino« poroča, da obišče španski kralj Alfonz Mehiko.
FRANCOSKO.
Francoska mornarica.
Francoski senat jc razpravljal 27. t. mes. o mornariškem proračunu. Poročevalec Pari-rier izvaja, da mora francoska vojna mornarica vzdržati svoje stanje. Za Nemčijo ne sme zaostati. Hitro in dobro morajo graditi francoske ladje, ki morajo biti pripravljene vedno za vsak slučaj. Cuverville graja, ker grade počasi vojne ladje. Francoska je glede na vojno brodovje zdaj na četrtem mestu, za Ze-dinjenimi državami in za Nemčijo in jo kmalu porine Japonska na peto mesto. Strinja se z Rooscveltom, da tvorijo glavno moč brodovja velike oklopnice. Mornariški minister Thomson izjavi, da mora Francoska ohraniti svoje vojno brodovje na visoki stopinji. 'Počasi so se gradile nove ladje po krivdi parlamenta in ker niso arzenali dovolj veliki. Ostale države se oborožujejo. Francoska ne sme zaostati in mora prinašati žrtve, da ne postane velesila pete ali šeste vrste.
Obsojeni Herve.
Gustav Herve je obsojen na eno leto, izdajatelj lista. »La Guerre Socialle« Meric in njegov sotrudnik Vigo sta pa obsojena v petletni zapor. Herveja so obsodili, ker je žalil armado, njegova sotovariša pa zaradi hujska-jočih člankov ob znanem uporu viničarjev proti armadi. Herve jc hotel po sodni razpravi dokazati, da je vlada v zvezi z velikimi kapitalisti, a sodišče je odklonilo dotične po Hcr-včju predlagane priče.
REVOLUCIJA V PERZIJI.
V	Urmiji vlada popolna anarhija. Dne 22. t. m, jc došla perzijska obmejna komisija. Proglasili so v mestu vojno stanje. — Iz Teherana poročajo, da se vrača mir.
STAROSTNO ZAVAROVANJE NA NIZOZEMSKEM.
Nizozemskemu državnemu zboru so predložili vladni načrt o uvedbi državne starostne preskrbe. Vsak delavec bi moral biti zavarovan za starost, če ne zasluži letno nad 1000 goldinarjev. Država prispeva prvih 75 let vsako leto 12 do 14 milijonov K. Na Nizozemskem imajo že državno bolniško blagajno in pa zavarovanje glede na nezgode. Pogodbe glede na zavarovanje nezgod obstoje med Nizozemsko in Belgijo, kakor tudi med Nemčijo in Nizozemsko.
DELAVNI CAS V NEMČIJI.
Nemškemu državnemu zboru so predložili zakonski načrt o ureditvi delavnega časa po tvornicah in delavnicah, o razmerju med gospodarji in delavci ter nove predpise o delavskih knjižicah. Od 1. januarja 1910 nadalje se določi maksimalni ženski delavnik na 10 ur.
RUSIJA.
Prestolni govor in Srbija.
Prestolni govor cesarja Franca Jožefa ob otvoritvi delegacij jc v Peterburgu napravil najboljši vtis. Avstrija očividno smatra pogodbi Rusije z Angleško in Japonsko ter izboljšanje razmerja med Rusijo in Nemčijo za važna mirovna jamstva. Ostale velesile pa vpoštevajo avstrijsko-ruski balkanski dogp-vor, o čemur priča prav posebno to, da velesile podpirajo avstr.-rusko noto od 28. septembra 1907. Kar se tiče Srbije, odobravajo v Rusiji, da podpira reformno akcijo velesil in obsoja rovarjenje makedonskih četnikov.
Vsenčiliščni rektorji.
V	naučnem ministrstvu zborujejo rektorji vseh vseučilišč. Naučnega ministra Kauf-manna smatrajo sicer za liberalca, reakcionarci mu groze v anonimnih pismih, da ga bodo ubili.
Poljsko vprašanje.
Poljski klub, ki je sicer maloštevilen, zavzema v tretji dumi posebno mesto; poslanci so nacionalni demokrati in stremijo za tem, da se z Rusijo poravnajo; njihov program je konstitucionalen. Pripoznajo državno pripad-ništvo k Rusiji, zahtevajo pa avtonomne institucije zase in za druge narodnosti. Čudno je vsekakor, da se v Rusiji nad takim programom izpodtikaio.
YVyborški proces.
Proces proti bivšim poslancem prve dume. ki so podpisali wyborški razglas, bo najbrž trajal celi mesec. Obtoženih je 169 oseb. Petrunkjevič, Kokoškin in Nabakov so izjavili, da niso postopali hudodelsko, marveč je bil oklic politično vojno sredstvo. Zaslišali so tudi več članov delavske stranke, ki so izjavili, da radi umro, ako pade sedanji vladni način v Rusiji.
Reakcionarci.
Reakcionarci v Sevastopolu se pritožujejo nad generalom 13. divizije, Alexejevem, ker je vojaški godbi v nasprotju z odredbo generalnega gubernatorja, Grigorjeva prepovedal spremljati obhode »Zveze ruskih ljudi«. Reakcionarci zahtevajo tudi, da se odstavita mestni glavar Morenschildt in pisarniški ravnatelj Vukolov, ki baje podpirata revolucionarce. — Tudi v Kijevu intrigira »Zveza« proti uradnikom. Ustanovila je posebni urad, ki nadzoruje njihovo poslovanje, posebno radi bi izvedeli, kako so pri zadnjih volitvah glasovali. Najbolj hudi so na Witta, ker je baje žganjarski monopol za to uvedel, »da podpira revolucijo«.
Usmrčena napadalka.
Policija sodi, da je usmrčena napadalka r.a generala Herschelmanna najbrž mlada kne-ginja Elizabeta Mešterski, ki je tajno izginila iz Peterburga.
ITALIJA.
Signor Nathan.
Kakor znano ie župan v Rimu. bivši veliki mojster framasonov, jud Ernesto Nathan. Seveda je hud protiklerikalec, toda njegova zmaga ne pomeni ravno poraza katoličanov. Katoliških občinskih svetovalcev v Rimu ni bilo nikoli nad 24, ostalih 56 sedežev so zavzemali edinole liberalni monarhisti. Tepeni so torej v prvi vrsti monarhisti, kajti od leta 1870 so bili župani (Pianciani, Torlonia. Rus-poli, Caetani, Colonna. Cruciani itd.) voljeni vednole iz njihove srede. Volitev Nathanova pomeni zmago protidinastiškili elementov. Razsodni liberalni listi njegovi zmagi v obče ne pripisujejo posebnega pomena, ker bo zlasti njegova gospodarska politika brezdvomno fa-lirala, kajti nima v mestnem svetu niti enega sposobnega moža. Novoizvoljeni občinski sve-tovavci iz »ljudske stranke« so namreč vsi le hudi demagogi, upravne sposobnosti pa nimajo nobene.
Rusko brodovje v Italiji.
Iz Rima se poroča, da obišče del ruskega vojnega brodovja 3. januarja Genovo. Poveljnik in več častnikov odpotuje v Rim, kjer jih sprejme v avdijenci kralj. Ob tej priliki pri-rede ruskim gostom na čast velike svečanosti. Obisk smatrajo za važen, ker že pet let ni nobena ruska vojna ladja obiskala kakega italijanskega pristanišča. Ker so končana zdaj pogajanja o rusko italijanski trgovinski pogodbi, upajo, da se zbližata Italija in Rusija.
ZAROKA.
Koburg, 27. dec. Princezinja Beatrice Sachsen-Koburg Gotha se je zaročila s princem Alfonzom Burgunskitn.
BOLGARIJA IN MAKEDONIJA.
Razmere med Bolgarijo in Turčijo so se poslabšale. Ob turško-bolgarski meji so se vršili zadnje tedne že boji med turškimi in bolgarskimi vojaki, ki so trajali po več ur. Sedanja bolgarska vlada tudi nima prave moči. Sodijo, da se bo morala prihodnja bolgarska vlada približati Turčiji in zato preskrbeti makedonskim revolucionarjem, ki živ zdaj od vladnih penzij, drugo delo. Ce se to zgodi, pokaže bodočnost. Sarafovov in Garvanov umor je nekoliko razkril tajnosti makedonske vstaške organizacije. Obstojata namreč med vstaši dve stranki. Stranka, ki jo je vodil Sarafov, deluje na združitev Makedonije z Bolgarijo in jo zato bolgarska vlada bogato podpira. Tovariši Panice, ki je umoril Sarafova, pa delujejo na to, da se ustanovi samostojna Makedonija. To stranko vodi Savdavski. Po Sarafovcm umoru je nemogoča sprava med obema strankama, na katero sc je delalo nekaj mesecev sem. Brez vsake dvojbe Sarafovov umor zelo oslabi moč makedonskega vstaškega gibanja.
Iz Krol]est«a Iznaidb.
Moderna kultura ima za dolžnost pravičnosti. da izumitelju in samo njemu zagotovi za določen čas industrialno izrabljanje predmeta, oziroma priprave, katere duševni oče je on. Vse. kar ima s to stvarjo kaj opraviti, spada pod patentno pravo.
Umevno je, da hoče živeti vsakdo vsaj v blagostanju, a le malokdo ostane v svojih željah tako ponižen: večina ljudi hrepeni po bogastvu. In če jim pri tem stremljenju odpovedo vsa druga sredstva, niso redki ljudje, ki se zateko k zadnjemu sredstvu, k iznajdbam. Bogastva si želeč revež je čital ali slišal, kakšne bajne zaklade jc prinesla ta ali ona iznajdba temu ali onemu človeku v ubož-no kočo. »Ce se je onemu posrečilo, zakaj bi se moralo meni ponesrečiti,« si misli. In se vsede in misli in tuhta in meša in kuha in pili in zbija, kar sc da. Kratkomalo, počasi postaja izumitelj in neredko tudi postane. Nikakor se ne da tajiti, da so mnoge iznajdbe le na ta način zagledale beli dan.
Cesto dela človeku preglavico, resno se držati, če pogleda v seznamek vseh različnih predmetov, ki zahtevajo kot na novo izumljeni zakonitega varstva. Naj sledi nekaj cvetov takih patentov: »Podmorski omnibus«, — »Čevlji z ventilacijo«, — »Avtomatično se-zuvajoči zajec«, — »Kopalna blazina«, — pSveteči klobuk«, — »Obuvalo za živali«, — »Priprava, ki se z njeno pomočjo ohrani pri dvokolesnih vozovih ravnotežje«, — »Avtomatični ugaševalec sveč«.
Vendarle pa moramo priznati, da ideje, za katere se tukaj gre, pravzaprav niso ravno tako napačne. Morda se kdaj še prav dobro obnesejo v praksi in nikakor jih ne smemo kar kratkomalo zasmehovati in odklanjati. Ravno tako iznajdbe, ki so v zvezi z vsakdanjimi potrebami življenja, so bile za človeštvo često neprecenljive vrednosti in so prinesle iznajditelju velikanske svote. Tako je prinesel zvonec, ki visi nad plinovim pla-menčkom, svojemu duševnemu očetu blizu pet milijonov kron. Direktno v spanju je prišel baje neki inženir Springcr na to, kako bi se dala napraviti avtomatično delujoča zavi-rača. Zbudil se je in je poizkusil prestaviti v resnico, kar ga je bil učil spanec. In posrečilo se mu je! Nekaj dni pozneje mu je že nekdo ponudil za njegov patent 35.000 dolarjev. Srečni človek je torej v resnici v spanju prišel do denarja!
Včasih je pa bil le slučaj, ki igra že tako in tako veliko vlogo na polju izumov, oni Promete.i, ki je pokazal človeku luč spoznanja, po kateri poti bo prišel do zlata. Živel je v severoamerikanski državi Main neki farmar, prileten mož, ki ga je silno dražilo to, da so porabili njegovi številni otroci toliko ubu-tali. Vedno nove čevlje in nove čevlje! A vsaki so bili naenkrat za nič; zlasti spredaj na prstih so bili vsaki takoj obrabljeni ali celo poškodovani. To mu je vdihnilo v modro glavo srečno misel, da je oborožil vsake nove čevlje na prstih z bakrenim oklepom. To je pomagalo izborno; vsaki čevlji so trpeli trikrat dalje, nego prej. Neki trgovec, ki je ravno obiskal farmo, je svetoval modremu farmarju, naj vzame na to pripravo patent. Rečeno, storjeno. Nekaj tednov pozneje je bil patent že dalje prodan za 400.000 mark.
Neredko je že tudi pravočasno patentirana igrača naredila kneza iz ubogega nema-niča. Neki pleskar se ravno žuri s tem, da bt nadahnil stene visoke hiše z novimi barvami; visoko gori stoji na lestvi. Ker potrebuje ravno nekaj kljuk zaponk, vzame dve naenkrat v roko. Pri tem mu pa slučajno zaponki uideta druga v drugo in več ur se mora truditi, predno ju razreši. To ga jc pripravilo do tega, da je sestavil dvojno zaponko; čc sta sc obesila oba dela zaponke drugi v drugega, ju je mogel zopet ločiti le človek, ki jc noznal neko skrito njuno posebnost. Torej nekaka igrača za odrasle, potrata časa za one, ki jih morejo take stvari kratkočasiti! Ko je patent naznanil, je vsakdo, ki jc o tem slišal, sko-mizgnil z ramami, češ, pri tem pa že ni pod črepinjo vse prav v redu. A mož je pri tem obogatel.
Iz kraljestva patentov je tudi sledeča do-godbica, ki je že zato vredna, da se omeni, ker na posebno karakterističen način doka-
zuje, kako se na tem svetu vse spreminja. Leta 1899, 18. malega travna, je bilo v nemškem državnem zboru prvo branje mesnega in mesarskega zakona. Poslanec Viclhaben je trdil v svojem govoru, da je slišal, da nameravajo nazvati Amerikanci neko posebno dragoceno šunko »Biilo\vo šunko«. To v zahvalo za očividno protekcijo, katero so uživali amerikanski mesni izdelki v veliko škodo domačim od tedanjega državnega tajnika urada za vnanje posle. Za to opombo je vtaknil govornik v žep opomin k redu; o slučaju se je mnogo govorilo iu «Biilo\vova šunka« je postala pravcata krilata beseda. Nekemu mesarskemu mojstru v Hamburgu se je pa zdelo posebno imenitno, da bi prehitel Ameri-kance, in hitro je zahteval od cesarskega patentnega urada zakonitega varstva besede »Biilo\vova šunka« za gotove svoje izdelke. Imenovani urad mu je pa odgovoril, »da je sicer navada, da se rabijo imena velikih mož kot fantastna imena pri varstvu vzorcev, kakor Bismack, Hohenlohe i. dr., ker so se ti možje odlikovali in so njih imena znana in slavna, v tem slučaju pa, če je z izrazom »Bii-lo\v« mišljen državni tajnik urada za vnanje posle, stvar ni taka, ker ta še ni izvršil dovolj imenitnih činov, da bi bilo njegovo ime slavno in splošno znano. Zato se mora vpis besede »Biilovva šunka« odkloniti«. Mož šunk se pa ni dal kar tako ugnati v kozji rog. Iskal je in iskal, dokler ni izvohal nekje mesarja z imenom BiiIow. Tega je pregovoril, da mu je da! v njegov namen svoje ime in nato je bila varstvena znamka »Biilo\vova šunka« brez vseh ovir vpisana v patentni seznam.
Patenti - nič kot patenti, kakor daleč gre pogled! Kako so zasmehovali cclo njegovi praktični rojaki Severoamerikanca, ki je zahteval zakonitega varstva za kovinske gumbe pri čevljih! Ta iznajdba, sama na sebi tako priprosta, ga je naredila za milijonarja. Ne mnogo drugače se je godilo onemu, ki je prvi nadomestil gumbe pri rokovicah z »me-chaniko«; podobno onemu, ki je prvi začel zamaševati steklenice s kovinskim zamaškom mesto s probkovim, in nič drugače onemu, ki je izumil jaške za konzerve, pri katerih ni treba noža, če se hočejo odpreti, ker sc dajo odpreti s samim pritiskom.
Včasih patentira kdo kako pozabljeno stvar ali izgubljeno tehniško umetnost. Tako jc bilo s takozvanimi varnostnimi iglami, ki niso bile pravzaprav nič drugega, kakor zvesta kopija iz starorimskih časov. Tisti, ki jih je zopet oživil, je po njih obogatel. Pred nekaj desetletji je brskal neki Benečan po starih knjigah in obledelih rokopisih. Pri tem jt naletel na stare recepte, po katerih so stari umetniki palače dožev izdelovali slavnoznane steklene mozaike in napihovali lične steklene posode in posodice. Umetnost se je bila popolnoma izgubila; nikdo ni vedel več zanjo. Ljudje so neverjetno zmajevali, ko je zahteval Commendatore Salviati, tako se je imenoval oni srečni človek, na to staro umetnost patent. Imel je krasne uspehe.
Ni vsakdo tako neumen, kaikor čevljar Gregor Urban iz Budjevic, ki je izumil, kakor je dokazano, črnilo za čevlje, a je moral doživeti, kako so drugi s to njegovo iznajdbo obogateli, sam si je pa moral s trudom služiti vsakdanji kruh. Kovinsko pero jc izumil leta 1808 neki učitelj v Kraljevcu na Pruskem. Razbobnal je to novico v svet, vesel lepega uspeha. Zvedel jo je tudi Anglež Mr. Perry v Birminghaniu; patentiral je iznajdbo hitro kot svojo in postal je milijonar, dočim je umrl njen pravi duševni oče v revščini. Anglež je bil pač Anglež.
|S|S|lS|S||S'SMS||S"SMS"S"S"S||S|lS|'Si
JE3T Ali ste že ponovili naroČDino na „Slovenca"? Blagovolite to takoj storiti, da se Vam list redno dopošilja.
mmtm
Doiar in Izdelovatelj cerkvenega orodja In posode
s« priporoča velečast. cerkvenim £ preditojnlltvom v obilna naroČil« ter »i usoja naznaniti, da se nahaja njegova
delavnica
odelej na
Ellzabetnl cesH
bli«* samostana oo. Jezuitov in nasproti Joltflnuma. gf>5 3
Biiiiiiiiiiii
P. Bernard M.
»Tacih mož je malo«; tako je pisal »Slovenec« o gospodu, ki je pred nedavnim časom še! v pokoj. »Tacih mož jc malo«, tc besede veljajo v polni meri o p. Bernardu. Kdo pa je ta mož? Sedanji rod ga pozna le malo in vendar je svoj čas zavzemal prevažno mesto. V nedeljo, dne 29. decembra, bo obhajal v Brežicah biserno sveto mašo, torej šestde-setletnico mašništva; spodobi se, da oživimo njegov spomin.
P. Bernard Vovk se je rodil dne II. novembra leta 1824 v Brezovici, župnije Ovsiše na Gorenjskem, odkoder se je pa rodovina pozneje preselila v brezniško župnijo. Šolal se je na ljubljanski gimnaziji z izvrstnim vspe-hom, ter po dokončani šesti šoli vstopil v frančiškanski red dne 29. avgusta 1843. Filozofijo je izvršil v Gorici, bogoslovje deloma v Gorici, deloma v Ljubljani. Dne 8. septembra 1846. je storil slovesne oblube in dne 27. decembra 1847. jc bil posvečen v mašnika. Po dokončanem bogoslovju jc najprej služil v Ljubljani eno leto kot subsidiarij župnije, potem pa bil poslan v Novo mesto za suplenta na gimnazijo, ki ie bila v rokah oo. frančiškanov. Ondi je ostal dobro leto, ker predstojniki, videvši njegovo izredno nadarjenost, so ga poslali na dunajsko univerzo, kjer si je izvolil matematiko in fiziko. Po dveh letih je napravil državni izpit z izvrstnim uspehom, predsednik komisije jc bil profesor Miklošič. Leta 1854. ga že vidimo zopet na novomeški gimnaziji, kjer uči matematiko, fiziko in kot prosti predmet tudi francoščino. Leta 1857. postane gimnazijski ravnatelj in ostane na čelu gimnazije do leta 1867. Tedaj odstopi od ravnateljstva, pač pa ostane profesor. Leta 1870. je bila gimnazija podržavljena in p. Bernard je bil definitivno nastavljen kot c. kr. profesor ter ostal do leta 1884.; to leto je po 301etnem uspešnem delovanju stopil v pokoj. Ostal je še par let v Novem mestu, potem se je pa podal na Kostanjevico pri Gorici, da bi |X)Svetil moči domači, redovni gimnaziji kot ravnatelj in profesor. Leta 1894. je za zmirom dal slovo pouku in sc preselil v Nazaret na Štajersko. Leta 1897. je ondi na tihem obhajal zlato sv. mašo, in ker mu obnebje ni posebno ugajalo, preselil se je v Brežice 1899. kot zadnjo postojanko v življenju. In kdo bi si bil mislil? P. Bernard živi ondi že osem let čil in zdrav na duhu in telesu in ljubi Bog mu je dal dočakati 83. leto življenja in 60-letnico mašništva. Meseca septembra je romal na Brezje pozdravit kronano Mater Božjo, obiskal Ljubljano, Kamnik, Maribor in tedai že smo se razgovarjali o biserni sveti maši. Sedaj pa. ko se bliža slavni dan, so se razvneli vsi za to slavlje, zlasti nekdanji učenci so sklenili razveseliti jubilanta, svojega ravnatelja in profesorja, korporativno mu čestitati in udeležiti se biserne sv. maše. O vdeležbi poročamo post festum, danes si le še sku-šajmo razložiti vzroke, zakaj da ie vse tako navdušeno za slavnost.
P. Bernard je bil mož v pravem pomenu besede, pristni Gorenjec, ki je nevpogljiv stal na svojem mestu, kakor nepremično stoje gorenjske planine, pod katerimi je bil rojen. Mož čistega značaja, vedno dosleden, sicer resnoben, a dobrega srca; kot duhovnik nedotakljiv, kot profesor temeljito izobražen, vnet za s$o.i poklic, skrben za izročeno mu mladino. Njegova razlaga jc bila živa in jasna. Ako je opazil, da stvar učencu ni dostopna, brž jc poklical enega, tudi dva k tabli in ž niima ponovil nauk. Bil je pravi pedagog, ki ni poznal maščevalnosti, ki jc potrpel z mladino, dobro vedoč, da jc mladina »horrenda iuventus«, kateri se mora prizanašati, da le ni hudobna. Pod njegovim ravnateljstvom se ie lepo živelo na novomeški gimnaziji. Dijaki so imeli velik ugled, pa so se tudi obnašali možato. Vabili so jih na naodličnejše veselice in ravnatelj ie rad dovolil, samo da so nastopali pošteno. Iu nastop so res imeli lep tedanji novomeški dijaki. To so oni možje, ki zavzemajo odlična mesta ali so že pomrli: Tomšič, Gertscher, Scheuchcnstuhl, Ambrožič, Schvvinger. Trcnz, Gorenjec, Stergcr. Dular, Jelene, Kolenc, Nemaniči, Steklasa, Smola. Golija, Gandini, škof Vertin, škof Stariha, tnonsig. Jaklič, Jančar, dekan Sclnveiger, Lavrenčič in nebioj drugih.
Na novomeški gimnaziji je bilo pred oo. frančiškani več modre prostosti, nego na sedanjih gimnazijah, o tem smo vsi edini. In da dijaki niso zlorabili to prostost, skrbel je ravnatelj. Nc morem se spuščati v podrobnosti, bojim se celo, da mu te skromne vrstice nc bodo všeč; vendar resnica je, kjer sc snideta dva nekdanja novomeška dijaka, takoj jc ravnatelj p. Bernard na vrsti, nepozaben jc njegov spomin med hvaležnimi učenci.
P. Bernard je bil vedno narodnega mišljenja, ki ga ni prikrival nikdar. Zavzemal ie tudi v provinciji častna mesta, bil dolgo vrsto let gvardjan, trikrat definitor, dvakrat kustos. Storil je mnogo za lepoto samostanske cerkve, nabavil nov, marmornat tlak, gotske klopi, križev pot, v hiši postavil složne stopnjice, dvignil vrt, da ga tako hitro ne preplavi Krka. ob nedeljah rad hodil opravljat službo božjo v sosedne župnije. Kot ekonom mu ga ni bilo vrste. Z vedrini očesom in duhom ie motril vse. bil celi mož, kakršnih ni dosti med nami.
In danes? Zbral si je skromen kotiček v Brežicah, kjer moli, bere, motri šc vse dogodke z bistrim umom, s krasnim zgledom spodbuja sobrate, oživlja vso družino s svojo duhovitostjo in hvali Boga za izredne milosti, ki mu jih jc naklonil. Naj sije večerno solncc življenja na častito osebo bisernega mašnika, naj ga Bog ohrani med nami do onega trenutka, ki je odločen od vekomaj, potem pa ga venčaj v nebesih z večno krono!
Idrijske nouice.
i »Slovenski Narod« zadnji čas zelo debele pisari o idrijskih razmerah. Tako piše o naši rudarski direkciji, da je pod vplivom dekanovim. Mesto rudniškega paznika je bilo izpraznjeno in dva prosilca sta bila. Ze se je odločil nadsvetnik za enega liberalca, kar prepreči to pisar Petcrnel, ki gre prej obvestit dekana o tej odločitvi, preden spiše dekret. Dekan se odpravi v grad in doseže, da se liberalce prezre in služba podeli absolventu rudarske šole — klerikalcu. Tako »Narodov« dopisnik. Ali 011 morda sodi, da so take razmere pri naši dirckcii, kakor so morda v občinski pisarni? Ali se tajnik ustavi gospodu županu, ali pisarji ne ubogajo tajnika in delajo po svoje? Gospod dopisnik, ne bodite vendar tako naivni! Vprašali smo na dotičnem mestu, kaj je na tem. Odgovor je bil, da jc iz trte izvito. Dobil jc pazniško mesto »klerikalec«, ker ie imel boljše spričevalo in sposobnejše kvalifikacije. To jc odločevalo. Pisar Peternel, ali dekan Arko nista storila nobenega koraka, zadnji pač še vedel ni o kakem imenovanju, tudi se v osebne razmere ne vtika. Nadsvetnik bo gotovo najbolje poznal svoje ljudi in ne potrebuje niti dekano-vega sveta, niti njegovega vmešavanja. — »Narodov« dopisnik je zavil to poročilo, da jc zapisal »širi se govorica po Idriji«, ker ve, da bi ga drugače gospod Peternel tožil, kakor da bi on zlorabljal uradno tajnost. Saj bi bil paznik takoj ob službo, ako bi storil tak nepremišljen korak.
i 100 kron podarim tistemu, ki dokaže, kar poroča »Slov. Narod« o meni in o imenovanju novega paznika Zonta, oziroma Repu-lusa. — V Idriji, dne 25. decembra 1907. — Josip Petcrnel, c. kr. rudniški in pisarniški pomočnik.
i Božičnica v naši čipkarski šoli. Društvo za povzdigo čipkarstva na Dunaju je poklonilo 6000 kron za božičnico vsem čipkarskim tečajem v Avstriji; ker je tukajšnji tečaj izmed prvih, odpadla je tudi nanj lepa svota 900 kron. Da se ta svota dostojno razdeli, priredila se je v telovadnici naše ljudske šole dne 23. decembra božičnica, ki je prav lepo uspela. Po prizadevanju gospodov strokovnih učiteljev sc jc postavilo pet metrov visoko drevo, ki je bilo lepo okinčano in je v svitu mnogobrojnih lučic napravilo jako ugoden vtis. Slovesnost se je pričela ob 4. uri popoldne z lepo koračnico, kojo so našli vrli godci pod vodstvom J. Grudna prav lepo igrali. Nato nastopi dekan M. Arko in v daljšem govoru razvija pomen današnjega slavlja, navdušuje navzoče čipkarice k vztrajnem I11 naprednem delu ter konečno s trikratnim sla-va-klicem na presvitlega cesarja kot pospeše-vateija čipkarstva zaključi svoj govor, na kar so godci zaigrali avstrisko himno. Zatem nastopi mala deklica, ki prav lepo prednaša prisrčno pesmico, za njo pa zapojejo odrasle učenke božično pesem. Prav lepo je bilo tudi gledati majhne, šolo še ne obiskujoče deklice, ki se pa že učijo čipkati, kako so s pomočjo svojih starejših učenk pele mično pesmico in tako tudi one pomagale slavnost povzdigniti. Ko so godci odigrali valček, nastopi J. Cerin. ki v lepem govoru pozdravi občinstvo in se zahvaljuje vsem onim faktorjem, ki podpirajo šolo ter obljublja, da bodo učenke svojo hvaležnost izkazale s pridnim učenjem in dostojnim vedenjem. Sledili sta še dve točki: Mirnih je deklamovala lepo pesem »Čipkari-ca«, druga učenka, ki je tudi prednašala precej dobro pesmico, pa nam je ugajala posebno s svojim pogumnim nastopom in krepkim glasom. S tem ic bila slavnost končana in pričelo sc jc deliti božična darila, katerih je bilo čez 350. Posamezne učenke in hospitantinje so dobile zgolj praktične stvari: bluze, krila, oblačilca, srajce, nogavice itd. S svojo navzočnostjo so nas počastili člani komiteja v prospeh čipk. tečaja in nekaj drugih gospodov, kakor tudi nebroj občinstva, kajti sicer velika telovadnica je bila nabito polna Zahvaljevaje vse udeležence za njihov obisk izrekamo pri tej priliki toplo zahvalo tudi vsem tistim, ki so kakorkoli pripomogli, da se je slovesnost, ki .ic trajala blizo dve uri, tako lepo izvršila.
i Gospodu Juliju Novaku, znanemu dopisniku »Slov. Naroda«, nikakor ne da miru učiteljstvo c. kr. rudniške ljudske šole. Ne gre 11111 v glavo, da se vendar šc dobe na svetu učitelji, ki si upajo samostojno misliti ter si drznejo biti neposlušni vsemogočnim libe-lalnim teroristom. V torkovi številki je gospod Julče čutil potrebo, da po vrsti kvalificira učiteljstvo glede političnega mišljenja ter obenem doda kot zabelo tudi nekaj neres-nic, katere si pa podpisani dovoljujem popraviti. Prva neresnica je, da nam jc c. kr. rudniški erar šele po najponižnejših in najuda-nejših prošnjah dovoli! nositi uniformo X. či-novnega razreda. Nihče izmed učitiljstva ni za to prosil, samo pri lokalni konferenci ie stavil kolega gospod Pleskovič na slavno c. kr. rudniško direkcijo vprašanje, če smo kot uradniki X. činovnega razreda upravičeni nositi uniformo. To vprašanje jc rešila c. kr. rudniška direkcija na podlagi odloka c. kr. poljedelskega ministrstva, s katerim se nam kot uradnikom X. činovnega razreda prizna 35letna službena doba. Cc tega g. Julče nc verjame, naj prosi svojega očeta, gospoda ravnatelja A. Novaka, da mu da prebrati do-tični odlok. Druga neresnica jc trditev, da ima učitelj, ki nosi uniformo X. činovnega razreda, mesečno le 66 kron. Gospod Julče nc zna ločiti definitivnih učiteljev od nedefini-tivnih. On še ne vc tega, da nedefinitivni učitelj, ki res dobiva mesečno le 66 K, šc ni upravičen nositi uniformo. Stalno nastavljeni učitelji IV. plačilnega razreda pa nimajo 66 kron, ampak 100, oziroma oženjeni 120 kron. Res jc, da ta plača nikakor nc odgovarja našemu delu in našim študijam, a prepričani
smo, da bo kmalu prišel čas, ko si bomo brez g. Julčeta in brez klečeplaztva priborili stanu primerno plačo. — Sedaj pa še nekaj o kvalifikaciji. Gospod Julče noče nobenega izmed učiteljstva priznati kot odločnega »Narodovega« pristaša. To naj si gospodje liberalni kolegi zapomnijo. Za svojo osebo pa gospodu Julčctu, ki je le pod tem pogojeni dovršil IV. gimnazijski razred, da je obljubil gimnaziji dati za vedno slovo, odrekam pravico in sposobnost, soditi o političnem naziranju učitelja, ki je svoje študije v polnem obsegu in z dobrim uspehom dovršil. — R. Gostiša.
i Juliju Novaku, kot dopisniku »Slovenskega Naroda«. Z ozirom na želje, izražene v torkovem dopisu, obrnite se na pravo firmo. — Franc Osvvald, katehet.
Tržne vesti.
O kupčiji na žitnem trgu v tem tednu skoraj ne moremo govoriti, ker je ni bilo. Ze razmere same preprečujejo vsako življenje in gibanje. Božični prazniki so prinesli popolni mir. Ni bilo ne kupcev ne ponudnikov. Tendenca je mlačna, cene za nekaj vinarjev nižje, kar pa jc z ozirom na visoke cene brez pomena. Tudi inozemska tržišča poročajo nižje kurze, ter vsa poročila o neugodnem vremenu v Argentiniji ne pomagajo špekulaciji. Združene države eksportirajo vedno več, kar tudi vpliva na tendenco. Ogrska jc postala, kakor se kaže bolj mirna, kakor sicer. Je pač smola, ako ni kupca za visoko ceno. Mlini se vedno bolj rezervirajo, saj fina moka ni šla, sedaj pa so sc začele vstavljati tudi srednje vrste, klajna moka in otrobi pa so v ceni padli. Visoki kurzi so potlačili konzum in v tem moramo iskati vzrok, zakaj naši borzijanci niso vsled zadnjih višjih kurzov inozemstva dvignili kurze.
Sladkor. Kakor smo že zadnjič omenili, so za januar ceno za eno krono zvišali.
Špirit je ostal neizpremenjen, konzum živahen. Na žitnem trgu vidimo, da jc vsled visokih cen konsum padel, pri špiritu pa tega ni, naj si bo še tako drag. Ko je šla cena špirita znatno navzgor, smo pač opazili neznatno stagnacijo, ali to je bilo le za trenutek, potem pa se je začelo zopet v stari meri piti.
H m e 1 i. Cene skoraj neizpremenjene, mnenje mirno.
Kože. Cene svetovnega trga so začele jako močno padati, Promet se je vstavil. Do julija so šle cene skoraj neprenehoma navzgor, takrat pa so začele polagoma in zadnji čas rapidno padati. Kakor se kaže imamo opraviti s preveliko produkcijo na trgu s kožami iu črevlji. Strojarne so reducirale obrat in so tudi večja podjetja začela odpuščati delavce.
F 111 a j 111 a posoda. Tovarne emajlne posode so se zjedinile in cene dvignile za približno 5%. Ustanoviti nameravajo skupno prodajalno in pa prodajni kartel.
Kovine. Gotovo je še v spominu veliki krah nar bakrenem trgu, ki je zahteval svoje žrtve. Špekulacija je tirala cene v visočino, zadrževala blago, posledica je bila, da se je nabralo preveč blaga, ki se ni dalo več prekrivati; moralo jc na trg in to je strmoglavilo cene s tako silo, da jc ubilo najhujše špekulante. Cene so se sčasoma opomogle ali do prejšnje visočine seveda ne morejo. Danes je tendenca mlačna. Tudi v drugih kovinah je nastopila reakcija in špekulacija ni mogla držati visokih cen.
Danes nas zanima železo. Železo je predmet svetovne trgovine. Ze zadnjič smo poročali, da so nemška podjetja morala znižati cene, ker je tudi Amerika znatno padla, in je začela forcirati eksport v Evropo, ter začela konkurirati tu. Pred nekaj leti je nastala kriza na nemškem železnem trgu, ki je zahtevala za žrtev tudi avstrijski kartel, ker visoka carina ni mogla zabraniti vhoda nemškemu železu. Akoravno so avstrijska podjetja danes dobro zaposlena, vendar so se začeli bati za mastno dividendo in špekulacija se že trese, saj ob meji žc rogovili, nemško železo je prekoračilo že mejo. Direktor Kestranek so siccr mogočen gospod, brez njihove volje sc ne producira niti ena kila železa, ali nizke cene svetovnega trga so še močnejše in se ne dajo pregnati. Ako bo šla cena amerikanskemu in nemškemu železu še nižje, bomo v kratkem lahko razpolagali s tem železom.
Meso. (Dunajski trg.) Ker je k praznikom konzum mesa večji, jc to vplivalo na trg, da se je tendenca okrepila. Plačevalo se je za: govedino, sprednie, 80 v do 1 K 60, zadnje I K do 1 K 80; teletina 1 K do 1 K80; svinjina 1 K 20 do 1 K 70, teleta I K 4 v do 1 K 48 v; svinje I K 8 do 1 K 48 kg.
Rusko pismo.
Baron Ropp. — General Steselj. — Škandali.
V a r š a v a. 24. dcc. 1907.
Kakor znano, ie ruska vlada odstavila naj-prosvitljenejšcga duhovnika na Ruskem, katoliškega škofa v Vilni, barona Roppa. Ker pa je Ropp v Vatikanu zelo priljubljen vsled svoje apostolske gorečnosti in velikih zaslug za zatirano katoliško cerkev v Rusiji, niso pri kuriji nič kaj pri volji ta nasilni korak odobriti. Časopisje tudi obsoja samovoljno postopanje vilnskega generalgubernatorja, ki je zdaj v precejšnji zadregi zlasti, ker vilnski kapitel noče izvoliti nobenega upravnika škofiji, kajti baron Ropp ie po božjem in človeškem pravu še vedno škof in metropolit katoliške cerkve v Rusiji. Med vlado in Vatikanom hoče v tej zadevi posredovati tnons. Pallulon, škof v Sa-mopitianu.
Proces proti generaloma Steselj in Fock povzroča velikanski smrad po Rusiji. Nemci imajo svojega Moltke-Hardena, Rusi pa Ste-
selj-Focka. Jako poučno z žgočo satiro piše o njem znani Suvorin v »Novem Vremenu«. Pravi, da jc bita branitev in predaja Port-Artuja velika farsa za cclo Evropo. Ze v bitki pri Kinčovu so ruski generali pokazali svojo nesposobnost — lahko rečemo — svojo za-bitost. General Fock je imel na razpolago celo divizijo, bojeval pa se je en sam polk, zato ker nihče ni razumel brezumnih povelj Fockovih, generala brez nog in glave . . . Podpovcljniki sc za povelja višjih niso niti zmenili, general Steselj je bil trikrat pozvan, da odloži povelj-ništvo, pa je vsa tri povelja mirno vtaknil v žep. Šesti dan obravnave je inženir Deborogi dokazal, da ruske utrdbe in artiljerija pri Kia-nčavu niso bile piškavega oreha vredne. General Kuropatkin izjavi, da portarturske utrdbe niti dogotovljene niso bile in da je posadka bila preslaba. Port-Artur sploh za utrdbo ni bil sposoben. Kuropatkin je pred vojsko z Japonsko vojnemu ministrstvu in vladi nasveto-val, naj Port-Artur proda Kitajcem in s tem denarjem rajši utrdi severno Mandžurijo. Iz izpovedb generalov se splošno razvidi, da je vladala velika zmeda in nekateri še dandanes ne vedo, pri čem da so. Niti general Kuropatkin ne more jasno izjaviti, ali je general Steselj bil upravičen voditi boj v Port-Arturju ali nc.
Rusija ima sicer opraviti še z drugimi škandali. Tu je najprej obravnava o zlorabah in poneverjenjih pri vojni intendanci, potem o goljufijah pri baikalski železnici (več milijonov), o nasilnostih moskovskega gubernatorja in še par manjših. Ali se bo v vseh teh slučajih pravica izvršila? Admiral Nebogatov je bil pomHoščen v trdnjavo, dasi sc je pri njem šlo za duha cele armade, gubernator v Odesi, Neidhardt, ki ic obdolžen aranžiranih umorov ob priliki pogromov, sedi v državnem svetu in vleče ogromno plačo. Seveda — bil je svojčas poveljnik stotnije v Preobraženskem polku, ko je bil njega poveljnik car ... Pa to je le nekaj primerov. Ze zdaj govorijo poučeni ljudje, da se celo generalu Steslju ne bo nič posebnega dogodilo, naj ga sodišče obsodi kolikor mu drago. Tako v Rusiji anarhija odzgoraj deluje sporazumno z anarhijo odzdolaj.
Pri tem je čisto naravno, da so ustavne stranke v ruski dumi v svoji adresi na carja namignile na ustavo in namignile, da mu hočejo pomagati, da se vživi v moderno pravno državo. Ako bo kaj pomagalo, je drugo vprašanje. Saj krona smatra tretjo dumo le za »oporo historičnega samodržtva«, kakor je dejal Stolypin. Bati se je, da bodo v Rusiji res tako daleč zavozili, kakor sluti več prosvet-ljcnih duhov, dobrih poznavavcev Rusije zabredli bodo v močvirje, v mrtvilo, iz katerega ni probujenja, ampak počasno hiranje. — Morda pa vstane kak nov prorok . . .
Ne u Ameriko!
Rafaelova družba naznanja:
1.	Ako imaš doma zemljo in nič dolga, ne hodi sedaj v Ameriko.
2.	Ne veruj agentom, da je dosti dela, narobe, dela je sedaj malo.
3.	Vzrok, da ni dela, je denarna kriza v bankah S. Z. D.
I.	Plača je 1 (eden) dolar na dan in hrana.
5.	Delo. in to le na sladovnih plantažah, dobe krepki poljedelci; delo je namreč težavno radi blatnih tal.
6.	Rokodelci ne dobe dela, ako ne znajo malo angleško in se ne vpišejo v »United-Workinan«, t. j. v »delavske zveze«. Navadna vstopnina znaša 100 K.
7.	Avstrijski denar ima tu malo veljave, ako ni zlat. Za amerikanski dolar treba dati mesto K 4 94, do 7 K.
8.	Ako vam agentje govore, da bodete menjali denar lahko na parniku, ne verujte. Parobrodni komisarji namreč ne morejo tega storiti.
9.	Ako bi kdo vendar šel. naj ne plača sam več kot 170 K.
10.	Kdor ne zmore toliko denarja, naj ne dela menic agentom.
II.	Kdor nima pri .^ebi 50 K, tega državna amerikanska komisija ne pusti na suho.
12.	Dečkom, koji so tudi prekoračili 16. leto, se ne dovoli izkrcati se, ako so brez spremljevalca: bodisi starejši brat (čez 54 let star) ali oče.
13.	Deklic sploh ne puščajo na suho brez spremstva ali ako niso pismeno poklicane od tu bivajočih družin. Deklet je veliko potreba in dobivajo dobre plače.
14.	Najlažje dobe službo in najboljša mesta so na farmah za mlade poročene.
15.	Najbolje pa je tu za one, ki bi nameravali se stalno naseliti z družino.
Ta navodila smo dobili od svojega zaupnika v Ameriki, zato prosimo, da jih vzame občinstvo na znanje. Slovensko časopisje naj to ponatisne.
Ivan Tul,
kaplan pri Novem Sv. Antonu v Trstu, zaupnik družbe sv. Rafaela za slovenski odd. v Trstu.
Opazka. Trud i:n stroški za izseljencc se množe dan na dan. zato se uljudno priporočamo za podpore.
JEST* Somišljeniki, preskr-bite, da pride »Slovenec" z novim letom v vse gostilne, v katere zahajate!
MOLTKE - HARDEN.
Najnovejša faza tega škandala je sledeča: Harden pri drugi obravnavi ni v stanu dokazati očitanj proti grofu Moftkeju in knezu Eu-lenburgu, dočim je pri prvi jako samozavestno nastopil. To dejstvo dobri poznavavci razmer takole razlagajo: Harden v resnici nima pravili dokazov za homoseksualne čine obeh dostojanstvenikov, dasi stvar gotovo ni brez podlage. Harden je pa izvrsten in duhovit žur-nalist, ki vsled svojih zvez, ki segajo v najvišje kroge, izredno mnogo vč o vodstvu nemške politike. Pri prvi obravnavi je kneza Eulenburga posebno s tem globoko potlačil v blato, da je odkril v namigavanjih, kako pogubno je vplival na zunanjo politiko Nemčije nasproti Francoski in v Maroku. Vsi so prepričani, da je Harden povedal golo istino. Pri drugi obravnavi pa Harden tudi o politični strani afere molči. Zakaj? Morda zato, ker tudi tu ničesar ne more dokazati? Ne! Harden je eden izmed najboljših poznavavcev nemške »visoke« politike. Harden zdaj zato molči, da si zasigura naklonjenost dvora, ki bi vsled njegovih odkritij na političnem polju bil zelo kompromitiran. To naklonjenost pa Harden zato rabi, ker mu je mnogo na tem ležeče, da ga ne obsodijo. Takšna je stvar.
MAROŠKI NEMIRI.
Francoski vojni minister je ukazal, da morajo imeti pripravljena ojačenja za Casablanco v Tunisu in v Algiru, ako jih bo zahteval gen. Drude. »Eclaire« piše, da je marš francoskih čet v Meduino nevaren. Drude je bolan in odpotuje na Francosko. Predsednik Falličres, ministrski predsednik Clemenceau in vojni minister Picquart so sprejeli generala Damadeja, poveljnika 69. pehotne brigade v Rochelleju, ki prevzame za Drudejem poveljništvo in takoj odpotuje. Z Orana pošljejo v Casablanco ojačenja. General Damade namerava zasesti Kaspo Meduino, kjer pusti šerifove čete, dokler ne nastane zopet mir.
BURNI INDIJSKI NARODNI SHOD.
V Suratu se vrši indijski narodni shod. Ob otvoritvi in med sejo dne 27. t. m. so se stepli. Ranjenih je več oseb. Posredovala je policija.
Dnevne noulce.
naročajte, širite ..Slovenca*!
S ponosom kaže nemško krščanskosocial-110 časopisje na preteklo leto. Število naročnikov na krščanskosocialne dnevnike je poskočilo za 50 odstotkov! In sedaj ob novem letu se prične za te dnevnike zopet nova agitacija, pri kateri vsak naročnik, vsak somišljenik med svojimi znanci in prijatelji stori svojo dolžnost — v prid stvari, a ob enem tudi v prid sebi, ker pomaga, da je mogoče list povečati.
Pred kratkim so socialisti v Berolinu ustvarili takozvano »rdečo nedeljo«, t. j. vsi organizirani socialisti so se ponudili, da kol-portirajo v družine en milijon iztisov strankinega glasila, na ogled ter obenem pobero naročnino. Vsled tega je strankino glasilo dobilo več tisoč novih naročnikov na en dan! 13erolinske tovariše posnemajo češki sodrugi, Praški češki socialni demokrati so sklenili praznovati božične praznike izključno le z razširjanjem svojega glasila »Pravo Udu«. O Božiču so socialisti kar preplavili Prago s svojim veri sovražnim glasilom. Agitatorji imajo določene posamezne hiše in družine, v katerih so agitirali. Strankino vodstvo samo vodi vso agitacijo. Podobno delajo drugod in tt.di pri nas. In mi? Kako malo smisla jc pri nas za važnost močnega časopisja. Sicer ie zadnje čase nekoliko bolje, a mnogo je v tem oziru še dela po raznih slovenskih župnijah. Vsak naš somišljenik bi moral biti naročnik »Slovenca« in sicer sam ali v družbi somišljenikov, ue smelo bi biti zavednejše naše rodbine, v katero bi ne dohajal »Slovenec«. Učimo se v tem oziru od nasprotnikov, pa tudi od nemških krščanskih socialcev! Najvažnejša opora listu in uredništvu so dobri, zanesljivi dopisniki in plačujoči naročniki. Zato na delo sedaj o novem letu. Naša društva in somišljenike prosimo, naj sc nemudoma lotijo dela ter naj obrnejo ves svoj prosti čas v to, da bo »Slovenec« dobil čimveč novih, plačujočih naročnikov. Ali naj gledamo, kako zanaša nasprotno časopisje med naše ljudstvo slabe nauke, ki podirajo krščanski temelj? Ako se ne vzdramimo in ako bomo spali dalje, bomo nekega dne doživeli razočaranje: sadove našega lastnega dela in truda bo povodenj nasprotnega časopisja odnesla v drugi protikrščanski tabor! Torej na delo! Preverjeni smo, da naš poziv ne bo zaman! Z združenimi močmi poskrbimo, da postane dnevnik »Slovenec« osrednje slovensko glasilo! Vsak naročnik naj sedaj ob novem letu dela v tem smislu, vsak naročnik naj nam pridobi kaj novih naročnikov potem postane »Slovenec« šc boljši, potem se bo »Slovenec« lahko izpopolnil tako, da bo stal res na vrhuncu časnikarstva. Prijatelji na Kranjskem, Štajerskem, Primorskem iu Koroškem, pomagajte, da sc to zgodi!
DEZELNOZBORSKE VOLITVE NA KRANJSKEM.
Kakor sc nam poroča iz zanesljivega vira, sc bodo kranjske deželnozborske volitve vršile po sledečem sporedu: Kmetske občine volijo dne 21. februarja.
Mesta in trgi dne 28. februarja
in
Veleposestvo dne 6. marca.
+ V novem letu bomo v družbi svojih vrlih dopisnikov skrbeli, da bo »Slovenec« vedno izvrstno informiran in da bo v vsakem dogodku hitro poročal. Nove dopisnike vabimo v »Slovenčev« krog! Združeni bijmo boj za resnico in pravico! Zatiranim našo krepko pomoč — v prvi vrsti najbolj zatiranemu narodu našemu! V tem smislu pridružite se nam vsi pošteno misleči!
+ Umrl je včeraj popoldne v Št. Jakobu ob Savi tamošnji gospod župnik č. g. Ivan Sakser, rojen dne 12. aprila 1857 v Ljubljani. V mašnika posvečen leta 1879 je služboval pokojnik kot kapelan v Predosljah pri Kranju, v Križih pri Tržiču, v Trebnjem, bil be-neficijat na Goričici pri Domžalah ter župnik v Hotedršici in zadnje tri leta v Št. Jakobu ob Savi. Pred kratkim časom je obolel za vnetjem sapnika, da je moral opustiti poduk v šoli ter govore v cerkvi, vendar se mu je stanje zadnje dni toliko zboljšalo, da je bilo upati, da popolnoma okreva, kar ga je včeraj popoldne zadušilo. Pogreb bo v ponedeljek dopoldne ob 9. uri. R. I. P.!
+ Liberalnemu učlteljstvu. Zadnje zborovanje »Društva slovenskih profesorjev« je v dvojnem oziru prav poučno za naše liberalno učiteljstvo, ki nastopa v javnosti proti »Zvezi«. Med tem ko se smatra liberalna učiteljska »Zveza« za liberalno organizacijo (ali vsaj za del), nastopa »Društvo slovenskih profesorjev«, med katerimi je tudi mnogo liberalcev, zgolj za stanovske, pedagogično-didaktične in družabne interese. Odbor tega društva postopa tako, da ne zadene ob nobeno politično stran, da si s tem ohrani prijaznost in dobro, razmerje do vseh političnih faktorjev. Jako lep vzgled za liberalne učiteljske voditelje, ki stanovske interese prodajajo stran-karstvu. Mi bode v tem oziru kdaj bolje? Ne! Dokler bode učiteljstvo hlapčevalo Jelencu, Česniku in takim prorokom. Ti vsi (še nekaj drugih) so vpreženi v liberalni voziček, ki ga gonijo iz »Narodne Tiskarne«. Sami se seveda iz tega vozička ne bodo izpregli, ko jih tam privezujejo vedno tesneje s frazami nanj, ako jih ne bode izpreglo učiteljstvo samo. Ker se tudi na učiteljskih skupščinah večkrat dogaja, da predloge, ki se niso rodili v liberalnih možganih, kar sistematično odklanjajo, pa naj so še tako pametni, zato svetujemo liberalnim kolegom tudi v tem oziru, da se gredo učiti v »Društvo slovenskih profesorjev«. — Učitelj z dežele.
+ Iz učiteljskih krogov. Učitelj z dežele nam piše: Leto jc pri koncu in časniki vabijo na naročila. Treba je dandanes premisliti kaj naj se čita. kaj zopet ne. Težko je dati denar in potem za njega čitati hujskanja, zmerjanja in razne polemike, katere čitatelju ne le nič ne koristijo, nego ga še ozlovoljijo. Zadnji čas napada netaktno, cclo nepotrebno. »Učiteljski Tovariš« »Slov. Ljudsko Stranko« vedno in vedno. Po eni strani hoče od nje kruha, to je izboljšanje plač učiteljem, po drugi jo pa zmerja na vse pretege. Res jc »Slovenec«, zlasti pa »Domoljub« udrihal čez učiteljstvo, a vprašati se je treba zakaj in iz katerega povoda. Prav to mi je potisnilo pero v roko, da nekaj izpregovorim. Politizirati sme vsak, a kako naj se politikujc, to je kaj druzega. Večinoma politikuje stan. stranka, društvo sebi v korist, a »Učiteljski Tovariš« baš nasprotno, sebi v škodo. Ljubi kolegi, to ni pravo ravnanje, to ni zdrav ideal, to mišljenje naj opusti takoj, kdor hoče sam sebi dobro. Zelo sem bil vesel, ko je bil zapisal »Učiteljski Tovariš« približno pred enim letom: Učitelji ne bomo na nobeno stran, mi hočemo biti nad strankami in delati za šolo. A sedaj je drugače. Neutralnosti nekaj učiteljev v Ljubljani in par na deželi ne mara poznati. Poglejmo društvo profesorjev, da celo društvo učiteljic; njih tiho delovanje nam je lahko v zgled. Pred nekaj tedni je pa pisal »Učiteljski Tovariš«: Pri novih volitvah se bo treba učitelj-stvu do skrajnosti bojevati. Cemu to hujskanje, a ko jc žc naprej zagotovljeno, da četudi pri tem številu poslancev narodne stranke ostanemo, ne bo izboljšanja učiteljskih plač? Učiteljstvo mora postopati previdneje. Ali ni bil nespreten dopis v »Tovarišu«, naj se stari učitelji umaknejo mlajšim in gredo v pokoj? Z lepo bomo vedno več opravili, nego z grdo. Saj nam je znana povest o solncu in vetru, da sta sc skušala, kdo bode preje potnika prisilil, da sleče svoj plašč. Prenapeto in strankarsko učiteljstvo naj bode uverjeno, da ako pride do regulacije plač, bode dvakrat avanziralo. Prvič izboljšanje samo, drugič pomaknenje v prve razrede, ker se bodo itak starejši dali upokojiti. To je zapisal eden najstarejših učiteljev, a nc Slomškar, zapomnite si, prenapet-neži!
+ »Kmetska zveza«, politično društvo s sedežem v Šmartnem pri Litiji, ic dobila oblastveno potrjenje.
+ Cesar je zapustil 26. t. m. drugič po ozdravljenju Schonbrunn in je obiskal več nadvojvodinj.
+ Kmetska zveza za dekanijo Trebnje priredi od 12. do 15. januarja socialni in gospodarski kurz v Št. Rupcrtu, katerega bosta imela gg. dr. Krek in mlekarski nadzornik L.cgvart. Gg. zaupniki sc v vsej okolici prosijo, da poskrbijo za dobro udeležbo. — Delovanje zveze jc bilo za časa kratkega obstoja prav živahno. Priredila jc do zdaj šest shodov, eno predavanje o mlekarstvu, ustanovila jc posojilnici v Mirni, kjer sc jc najbolj trudi! g. župnik Kocjančič in v Trebnjem 15. t. m., kjer jc predaval g. Lampe prav obilno zbranim poslušavcem. Poslala jc poslancu Hočevarju obširno spomenico o izseljevanju v Ameriko in o delu mladoletnih v premogo-kopih; deželnemu odboru prošnjo za trimesečni zimski tečaj na šoli v Grmu, ki ima letos
tako malo učencev in na razvoj gospodarstva v deželi skoro nobenega vpliva; posredovala je po poslancu Hočevarju v prilog posestnikom, ki so bili oškodovani po železnici in izdelala načrt, kako bi se dala v našem kraju povzdigniti živinoreja.
f Svobodomiselna zatelebanost. V znani reviji »Tag«, pri kateri ponavadi sodelujejo precej brihtni ljudje, piše nekdo v 151. številki o Marsovih kanalih. Pri tej priliki sc mu je v glavi zabliskala sledeča bistroumnost: »V tem boju za Marsove kanale se ne gre za to, ali ti kanali bivajo ali ne, ampak za neko svetovno naziranje. Cerkveni dogmi nasprotuje, da bi kje drugod kot na zemlji prebivali kristjani in na vatikanski zvezdami bodo morali v smislu zadnje enciklike katoliškim učenjakom prepovedati v prihodnje zaslediti na Marsu kak kanal.« Take duhovitosti so v Božiču naprodaj v svobodomiselnih publikacijah. Če se tudi na Marsu nahajajo taki bistri liberalni zvezdo-gledi, potem se bo svetovje pod težo tolike učenosti brezdvomno kmalu podrlo.
+ Železniški minister dr. Derschatta se jc odpeljal za kratek čas v Nizzo.
—	Duhovni svetnik Fr. Brulec. Ljubljanska škofija .ic zgubila zopet delavca, vzor-sve-čenika, duhovnega svetnika Fr. Brulca, župnika na Veliki Dolini. Rojen je bil v Stopicali 24. julija 1843., posvečen v mašnika 1869. Najprvo je služil pol leta v Dolenji vasi, potem sedem let kot katehet na nunski šoli v Škofji Loki, in slednjič kot župnik na Veliki Dolini 30 let. Pred njegovim prihodom je bilo na Veliki Dolini vse zanemarjeno. Zupna cerkev je bila v razpadu in župnišče nedostojno za bivanje duhovnika. Škof Pogačar je dobro poznal nadarjenega in energičnega kdteheta, Fr. Brulca in ga je poslal na Dolino z naročilom, da zida novo cerkev. Vse razmere za zidanje cerkve so bile skrajno neugodne, tako, da je več duhovnikov zapustilo faro, ker so se jim stavile prevelike zapreke. Župnik Brulec pa se jc z vso vnemo in eneržijo zavzel zidanja nove ccrkve in jo jc tudi srečno izpeljal. In danes sc ponaša Dolina s krasno župno cerkvijo, ki kaže umetniški okus pokojnika. Nič ni pustil postaviti v cerkev, kar bi motilo harmonijo. čerkev, sama romanska stavba, je zidana na lahno, kot bi sama izrastla iz tal, vsak jo občuduje. Tudi notranja oprava, oltarji, spo-vednicc, klopi, križev pot, vse romansko. Hotel je pokojnik še cerkev poslikati. Da bi dal cerkev res umetniško slikati, je tudi sam izobraževal svoj umetniški okus. V ta namen je popotoval in si ogledal umetnine in iskal je umetnika za svojo cerkev. Lahko se trdi. če bi se cerkev slikala po njegovem okusu, bi bila umetniško poslikana. Od navadnih maza-čev ni mogel slišati. Veliko truda.jc imel pokojnik pri zidanju cerkve, kar pove skrbno pisana farna kronika. Bodi izmed mnogih ovir omenjeno samo to, da so mu cerkev dodelano zaprli za cela štiri leta. Dve inštance so ukazale podreti oboke, šele ministrstvo je stavbo odobrilo. Vse to je bilo delo njegovih mogočnih nasprotnikov. Sam izvrsten gospodar, je zgledno uredil gospodarstvo pri vseh cerkvah. Prenovil vse podružnice in uredil pokopališče pri sv. Mariji Magdaleni, kjer sam počiva, po najnovejših predpisih. Zupnišče je bilo pritlično, on ga je vzdignil za eno nadstropje. Gospodarska poslopja je vsa na novo postavil oziroma popravil. Bil ic narodu dober dušni pastir, pa mu je bil tudi učitelj v gospodarstvu in napredku. Učil je ljudstvo pravilno obdelovati polja in vinograde. Za velike zasluge ga jc imenoval ob vizitaciji 1. 1906 premil. gospod knezoškof za duhovnega svetnika. Od skrbi in prevelikega truda izmučen ic začel hirati zadnja leta in si .ic želel pokoja, katerega je zaprosil U. novembra. Rešitve prošnje ni učakal. Na Martinovo nedeljo se je pokojnik prehladi! in od onega časa jc potem vidno hiral. Zadnjikrat je maševal 2. decembra. Ležal je samo 14 dni in prestal hude muke, ki mu iih je povzročila srčna bolezen. Vedno brezmadežnega življenja je prenašal bolezen z veliko udanostjo okrepčan večkrat s sv. zakramenti in ic umiral poln vere, upanja in ljubezni in stopi! pred Sodnika v nedeljo zjutraj, 22. decembra. Velikanski pogreb jc pričal, kako priljubljen da jc bil pokojnik. Duhovniki so pokazali z obilno udeležbo — 22 jih je bilo
—	kako visoko spoštujejo pokojnega gospoda svetnika, dasi je bil dan pogreba nepriličen, ravno predbožični dan in pa ker je župnija ravno na meji. Počivaj v miru, blaga duša!
—	Morilec tržaških kočijažev je še prost?
—	Nov napad. Iz Divače poročajo: Dan na dan čitamo o roparskih napadih v Trstu in njega okolici. Pa tudi pri nas postaja zelo nevarno po cestah. Človek si kar že ue upa izpod strehe, ko jc nastal mrak. Dne 20. t. m. n. pr. je vozil 23!etni Anton Ziberna, ki jc v službi na državni železnici in stanuje pri g. Obcrsnelu, s konjem tega poslednjega, neke ženske v Kočišče. Na potu domov ga je pa ustavil neki njemu neznani človek ter zahteval, naj ga Zjberna pelje. Leta pa ni hotel vzeti neznanca na voz ter pognal konja. Ne-poznanec pa jc dal za njim 6 strelov iz samokresa, ne da bi ga bil — na srečo zadel. Seveda je dospel Ziberna domov ves preplašen iu bled, konj pa jc bil ves moker in penast vsled bega, v katerega ga jc bil pognal voznik.
Tekom zadnjih dni jc bilo aretovanih več oseb, ker je njih zunanjost kolikor toliko odgovarjala zunanjosti morilca pokojnega Lovrenca Vidav, kakor to zunanjost opisujejo ljudje, ki so videli morilca, ali ker jc bil njih način življenja sploh sumljiv. Tako jc neki redar aretoval 171-etncga Henrika Potočnika, ki stanuje v ulici Nuova. Pogledal ga je v obraz in zdelo se mu ie, da njegov obraz odgovarja opisu morilčevega obraza. In nato ga
je aretiral, a so ga morali izpustiti, ker se je dognalo, da je nedolžen. Poročali smo, da so na Reki aretovali nekega Roguliča, pravzaprav Marka Kergocz. Njegovo sliko so pokazali ljudem na Opčinah, a ti so izjavili, da tudi ta ni pravi. Sedaj sc bo vršila šc osebna konfrontacija.
—	Nov kanonik. Stolni vikar in duhovni pomočnik Ivan Saveri v Pulju je imenovan kanonikom tamošnjega stolnega kapitelja.
—	Umrla je v Trstu gospa Ana Davide, rojena Godina, stara 32 let.
—	Vabilo na božično veselico, katero priredi Marijina družba na Breznici v nedeljo, dne 29. decembra 1907 v dvorani stare šole. Spored: »Na Marijinem srcu«. Predigra in pet dejanj. Pred igro in med posameznimi dejanji udarjajo tamburaši katoliškega izobraževalnega društva brezniškeea. Začetek ob 6. uri zvečer.
—	Boj za jubilejne krone. V Budimpešti je avstro-ogrska banka 24. t. m. pričela z izdajanjem jubilejnih kron. Imela jih je na razpolago samo za 180.000 K., a občinstvo se je s tako silo navalilo na blagajno, da je morala posredovati policija. Banka ni mogla ugoditi vsem zahtevani in je vsaka oseba dobila samo po deset jubilejnih kronic.
—	Vsled opekline je umrla trinajstletna deklica Katarina Boštjančič na Veliki Buko-vici pri Trnovem, Notranjsko. Na sveti večer se je bila grela pri ognjišču, kakoršna imajo na Krasu, pri tem je bržkone zaspala in se ji je vnela obleka.
—	Prvi sneg smo dobili v reški okolici na božični dan, a je sproti ves zginil.
Iz orožnlške službe je izstopil postaje-načelnik v Ilirski Bistrici g. Zeleznikar, ki se preseli v Liubljano.
—	Izobraževalno društvo v Trnovem priredi na novega leta dan igro Sv. Čita po ve-černici.
—	Društvo Kranj priredi v torek, ob 8. uri zvečer na »Novi pošti« Silvestrov večer. Odbor se je potrudil in sestavil prav zanimiv program. Člani in prijatelji društva se vabijo.
—	Imenovan je adjunktom južne železnice g. Anton Demšar, asistent v Modlingu pri Dunaju.
—	Osemdesetletnico rojstva je praznovala dne 27. t. m. v širnih krogih znana gospa Elizabeta Elbcrt, mati novomeškega prošta dr. Elberta, v polni duševni in telesni čilosti. Neumorno pridno delo, redno skromno življenje ter veselo srcc so naravni pogoji njene visoke starosti, katero naj ji dobrohotni Bog podaljša še in še. vsem v veselje, ki poznajo Ijubeznji-vo in plemenito gospo.
Nova ureditev službe pri železniškem glavnem nadzorništvu. Pri glavnem nadzor-ništvu avstrijskih železnic se uvede 1. januarja nov služben red. Združijo namreč dozdaj obstoječe tri oddelke za nadzorovanje reda in varnosti prometa kakor tudi tri oddelke za nadzorovanje železnic v stavbenotehničnem oziru. Opuste glavna dva oddelka in združijo 6 oddelkov v tri. Več oddelkov ustanove na novo in sicer enega za posebno nadzorstvo prometa glede na redni promet, zadeve voznega reda, vojaška vprašanja, instrukcije in statistika. Posebni oddelek se bo pečal z elektrotehničnimi in varnostnimi zadevami, tudi nadzorovanje lokomotiv iu vlakova služba se združi v poseben oddelek.
Nazaj iz Amerike pripelje parnik »Lau-ra« »Austro-Amcricane« v Trst 500 ogrskih, rumunskih in bulgarskih izseljencev. Avstrijcev je med njimi komaj 20.
Postojnski vodovod v kratkem zopet otvorijo. Higijenični zavod v Gradcu nc more dati zagotovila, da voda v vodovodu v kratkem zopet ne bo nanovo infekcirana. Treba bo torej vodo periodično preiskavati, da se prepreči zopetni izbruh tifusa. Res — krasen vodovod!
— Koncert v Rojanu. V sredo, 1. januarja 1908 (novo leto) priredi pevsko društvo »Zarja« v Rojanu veliki koncert z igro in plesom v dvorani »konsumnega društva v Rojanu. Sodeluje vojaški orkester c. kr. pešp. št. 97. Zborovodja kapclnik gosp. H. O. Vogrič. Spored: I. del. Koncert. II. dc!: »Dobro jutro«, veseloigra s petjem v dveh dejanjih. Začetek ob 4. uri popoldne. Vstopnina: h koncertu in predstavi 60 stotink. Sedeži I. vrste 40 st., U. vrste 20 st. K plesu gospodje 60 st., dame 40 st. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor.
Nagla smrt. Telban Franc, 49 let stari mizar iz Dola pri Borovnici, jc na praznik sv. Štefana zjutraj po sv. maši zajutrkoval v gostilni pri Cotegarju v Borovnici. Nenadoma mu začne prihajati slabo, spravijo ga na voz, da bi ga peljali domov na Dolje, med potoma pa jim je umrl na vozu. Zadel ga jc mrtvoud. Drugi poročajo, da se jc morda pri zavživanju krvave klobase zadušil. Zapušča vdovo in pet nepreskrbljenih otrok.
Iz Št. Ruperta na Dolenjskem. V »Kat. slov. izobraževalnem društvu« jc imel gosp. Slavko Ravnikar v nedeljo, dne 15. decembra, dvojno predavanje; ob I i. uri za mladeniče in ob 3. uri popoldan za može in žene. V prav domačem in dobro premišljenem predavanju za mladeniče .ic jasno in določno povedal, kako sc mora mladenič sam vzgojevati, ako hoče kedaj veljati za dobrega in poštenega moža, ako hoče, da ga kot fanta vsak spoštuje in ga mora spoštovati. Govoril jc vsem iz srca, dasi jc povedal marsikatero bridko resnico. Popoldan pa jc enako poljudno pojasnil težave, ki so med kmečkim ljudstvom, ki pa sc dado odpraviti z odločnostjo in izobrazbo. Pokazal jc na marsikatero rano, ki je nc znajo zdraviti ljudje sami, ker sc nočcio učiti. Zato jc potrebno, da z združenimi močmi delamo na vseli poljih za boljšo bodočnost. Vsi. posebno mladeniči in možje so hvaležni gosp.
Ravnikarju za odkrite besede. Zeli vsak, da bi gospod zopet prišel kmalu, kar je radovolj-no obljubil. — Božičnica šolske mladine na Sveti večer je lepo uspela. Vidi se, da smo edini v dosegi lepega in koristnega. V slogi je moč. Več o tem prihodnjič. Ponovi se na novega leta dan popoldan.
Hranilnica in posojilnica v Kranju ima izjemoma uradne dneve 2., 3. in 4. januarja. Od 4. novembra (ko je začela poslovati do 23. decembra, šteje nad 160.0000 K prometa. — Vsem somišljenikom jo vnovič kar najtopleje priporočamo. Svoji k svojim!
—	Ogenj v Litiji. Dne 22. t. m. je vsled poškodovanega dimnika pričela goreti streha hiše posestnika .1. Cocligija v Litiji. Požarna bramba je ogenj pogasila. Škode je 200 K.
—	Snega je padio na Gorenjskem 12 cm., na Notranjskem 8 in na Dolenjskem 6 cm. Na gorenjskih gorah je snega 1 meter.
—	Medved je pustil svoje sledove med Čabrom in Veliko Goro. Lovci so ga zasledovali do kočevske meje.
—	Stalni komercielni Svetnik v Trstu je nastavljen po upravi državnih železnic, in sicer je imenovan za to mesto dosedanji tajnik tržaške trgovske in obrtne zbornice Zdenko Vrbka.
—	H koči pod Učko nameravajo zgraditi železnico od Opatije. Odtod na Veprinac bo zobna železnica, z Veprinca do koče pa tramvaj poleg ceste. S tem si bo Učka gora s svojim razsežnitn razgledom privabila še več po-setnikov.
—	Umrl je v Ravnici po dolgi mučni bolezni bogoslovec Avgust Belingar.
—	Palačo Angioiino Rit ter v Gorici namerava kupiti goriško mesto.
—	Tragična smrt berača. Na sv. Štefana so našli na polju nedaleč od Žirij (Povir) neznanega mrliča. Ko so ga dvignili in pregledali, so spoznali^ v njem starega moža, ki je bil še v nedeljo v Zirjah in tam beračil. Revež jc bil namenjen najbrž v Podbreže ali v Štorje. Toda bela žena ga je že spremljala in mu upihnila luč bornega životarenja. Pri neki ogradi se je zgrudil in obležal z obrazom obrnjen v tla. Županstvo je bilo takoj obveščeno in nesrečneža so prenesli v mrtvašnico na pokopališču. Tu počaka še na komisijo, preden ga pokopljejo.
—	Pot vsode. Iz Clevelanda v Ameriki poročajo: S pismom svoje žene v roki je ves razmesarjen ležal 341etni Josip Matos na progi Lake Shore železnice. Domneva se. da jc ravno pismo bral, ko je pridrvil vlak iu ga povozil in usmrtil. Ponesrečenec se je že pripravljal, da bi spravil svojo družino v Cleve-land. Pismo žene se jc glasilo: »Dragi Jože! Ne morem ti dopovedati, kako sem žalostna, ker na zahvalni dan nisem pri tebi. Moja srčna želja je, da sem čimpreje pri tebi. Otrok ti pošilja poljube!«
—	Nesrečna Slovenka. Pred šestimi meseci je prišla v Cleveland v Ameriki Slovenka Terezija Glavito, da bi se tu poročila z nekim mladim rojakom. Prišla je sem, a svojega zaročenca ni mogla najti, s šivanjem si je zaslužila svoj kruh. Nekega dne je |)adla po stopnjicah tako nesrečno, da so ji morali v bolnici odrezati nogo. Na obvestilo iz Clevelanda jo jc sedaj naselniška oblast poslala nazaj v staro domovino.
—	Razpisana je učiteljska služba v Senožečah do 25. januarja, v Kokri tudi do 25. januarja.
—	Zahvala. Tem potoni izrekamo najsrčnejšo zahvalo celemu rateškemu pomožnemu odboru za pogorclce. Posebno se pa še za,-hvaljujemo za njih neumorni trud in veliko skrb gg.: župniku Lavtižarju, županu Jalenii in nadučitelju Zupančiču, kateri so se jako požrtvovalno trudili, da smo dobili tolikanjo pomoč. — Andrei Vole, Jožef Tof v imenu 46 posestnikov-pogorclcev. Rateče na Gorenjskem.
—	Prijet defravdant. V Zagrebu so prijeli trgovskega potnika Frana Novaka, ki je pone-veril na Dunaju 5.336 kron.
—	Končana stavka v Lioydovem arzenalu. Včeraj so sklenili stavkujoči delavci, da prično delati. Lloydovo glavno ravnateljstvo je izjavilo nato, da sprejme nazaj odpuščenih 27 delavcev.
Nova maša na božični dan. Na božični dan je bral prvo sveto mašo v frančiškanski cerkvi v Zagrebu novomašnik g. Štef. Šmidt, sin mestnega učitelja.
—	Na poseben način prišla do denarja. — Mijo Pleše iz Delnic na Hrvaškem je naznanil policiji, da se mu je v ponedeljek pridružil neki neznanec in ga povabil na kozarec vina, ko je čakal na zagrebškem kolodw.ru na vlak. Neznanec ga je peljal v Baroševo ulico. Ondi je našel denarnico ter jo pobral. V tem trenutku sc pridruži neznancu še drug neznanec, rekoč, da ie zgubil denarnico, nakar ie začel takoj, .preiskavati Pleševe žepe. Pleše je imel v žepu zavitih 120 kron, katere mu je drugi neznanec vzel iu vtaknil v svoj žep. Ker je začel Pleše kričati, je dobil po vrhu še eno krepko zaušnico. Oba tatova sta brez sledu izginila z denarjem.
—	Slovenske novice iz Amerike. Dne 7. t. m. umrla je v Fores £ity. Petina., rojakinja Terezija Miklavčič vsled zastrupljenja krvi po porodu. Bila je doma iz župnije Krka na Dolenjskem. — Dne 9. t. m. zjutraj umrl ie Anten Vavtar, večletni zidar v premogoven! rovu v Farest City, Pa. Rojen je bil nekje na Dolenjskem pri Zatični. - Nenadoma je umrl v Buffalo N. Y.. naš rojak Jakob Pintar, zadet od srčne kapi, star okolu 65 let. Pred petnajstimi leti se je izselil iz ribniškega okraja v Buffalo. Rojakom po Ameriki svetuje »Glas Naroda«, da sc ponovno čuvajo pred nekim ljubljanskim »inteligentnim« goljufom, kateri jim ponuja takozvanc »Kolomanove Bukve«, s katerimi izkuša naš narod po Ameriki varati.
Štajerske noulce.
š Ploj sklicuje za 5. januar 1908 v Celje zaupen shod, kjer bi se naj zopet konstituirala stara konservativna, med novima posredujoča (!) stranka za Spodnjo Štajersko. Vemo, kaj Ploj želi. Dežclnozborske volitve so pred durmi. Za izvolitev treba si je kreirati stranko. Zato, somišljeniki, pozor! Kakor s Plojem, obračunalo bo ljudstvo z vsakim Plojevcem! š Umrl je v Celju g. J. Petriczek, star 88
let.
š Županska volitev za občino Trbovlje bo dne 2. januarja.
š Dr. Benkovič In hrastniška nemška šola.
Liberalni listi spravljajo dr. Benkoviča v zvezo z omenjeno šolo. Toda opomnili bi liberalce, da je za časa državnozborskih volitev bila nemška šola že pod streho in bi bilo torej vsako vmešavanje dr. Benkoviča v zadevo te šole zvonenje po toči. Glavno krivdo, da je zdaj v Hrastniku šulvereinska mučilnica, imajo tamošnji liberalci sami vsled svojega netaktnega nastopanja napram Nemcem, ki so na mnoga nepotrebna izzivanja odgovorili slednjič s svojo šolo. Ako hrastniški in drugi liberalci žele. jim o priložnosti osvežimo s|)omin, da ne bodo več tako otročje zvračali lastnih grehov na druge.
š Ponemčevanje ljudskih šol na slovenskem Štajerskem. Okraja Gornja Radgona in Cmurek sta tako srečna, da sta dobila na slovenske šole svojega okraja same učiteljice iz nemškega deželnega učiteljišča v Mariboru, ki so usposobljene samo za nemške šole. Te gospice so: Schumenjak pri Sv. Ani na Krum-pergu in Koschuch (Kožuh) pa pri Mariji Snežni. V gornieradgonskem okraju je slovenskim kandidatinjam na kvar dobila učiteljsko službo pri Sv. Petru neka Annuschek. Neverjetno pa resnično. Pred kratkim smo čitali, da se je tam gori na Pohorju uprl zavedni krajni šolski svet najodločneje takemu nastavljanju in dosegel popoln uspeli. Ali se ne bi tudi tukaj potegnili merodajni faktorji za svoje pravice?
š Umrla i'1 v Celju 84letna gospa Marija Chiba. — V Mariboru je umrla 67 let stara gospodična Uršula Frass.
š Deželna konferenca okrajnih zaupnikov štajerskih kršč. nemških delavccv se vrši 5. januarja v Gradcu.
š Meso v Gradcu bodo morali mesarji nrodajati po kakovosti od 82 h do 1 K 46 h kg. brez prikladc pa do I K 84 h kg.
š Cena živine v Gradcu jc bila včeraj 25 K do 43 K za 50 kg živa vaga.
š Nemško šolo hočejo ustanoviti nemškutarji na Polzeli.
š Zopet samoumor vojaka. V soboto dopoldan se je ustrelil pešec Sommer 27. pešpolka v Gradcu (v takozvani »Dreihacken« voiašnici) s svojo puško. Kroglja mu ic šla v levo stran prsi in ie bil za nekaj minut mrtev. Pravijo, da sc je ustrelil iz nesrečne ljubezni. Najbrž pa tiči vzrok zopet v surovem Izstopanju kakega podčastnika.
Roroike noulce.
k Celovec. (Božično drevo v delavskem društvu.) Kakor lansko leto. tako je tudi letos naše društvo priredilo božično drevo. Večer jc bil iako dobro obiskan. Gospod Sadjak nam je v temeljitih besedah razložil pomen božičnega drevesa, da nas ta praznik posebno spominja ubogih in ljubezni do bližnjega. Kakor se rodbina zbira na božični večer, tako smo se tudi mi zbrali, revni delavci, po veri in narodu v sorodu, k temu drevesu. Posebno v sedanjem času, ko gre delavstvo na kriva pota, marsikateri teh jc vero že čisto pozabil, mu oživi ta večer še iskro vere v srcu. Da je bilo vse tako veselo, zahvaljujemo se g. Sad-jaku za poučljive besede in g. dr. Ehrlichu, ki je tudi k temu pripomogel. Enaka hvala tudi g. Knezu in soprogi Katarini za ves trud, katerega sta imela. Po zabavi in popevanju božičnih pesmi, želeč si drug drugemu vesele praznike, smo šli k polnočnici.
k Spodnje Koroško. Od c. kr. okrajnega glavarstva Velikovec se pošiljajo samo nemške tiskovine, kakor razne razglase vsem sl. občinam okolice Pliberka. Ker je to res že skrajni čas, da se zahteva enakopravnost Slovencev napram Nemcem, se poživljajo vse občine, na čelu njim županstva, da blagovolijo vse samonemške tiskovine, razglase, kakor tudi zadnjo »Aufforderinig« glede zglasitve za vojaške takse, c. kr. okrajnemu glavarstvu Velikovec vrniti. Pripomni se samo, da se ne sprejme, ker je nemško in občina slovenska. Čas bi tudi že bil, da se vsi župani, vsaj v pli-berškem okraju, združijo in začnejo enkrat slovensko uradovati. Pristopili naj bi vsi k županski zvezi, katera bi jim šla na roko v raznih slučajih. Kakor se sliši, bo izdala tudi županska zveza, ki izdaja »Občinsko upravo«, pravilne tiskovine, kar nam tudi manjka. — Slovenski župani, torej kvišku in vkup, le skupno bodete dosegli marsikaj, kar sedaj manjka!
k Tovarno papirja \. L. Moritsch v Gorenji Beli s 1. januarjem ustavijo.
k Umrl je v Beljaku vpokoieni namestnik ravnatelja državne železnice g. Oton Fritsch.
k Nesreča pri sanjkanju. Dne 20. t. mes. popoldne sta se igrala dve in pol letni Ivan Linder, sin posestnika pivovarne v Št. Ru-pertu in triletni Štefan Zmolling na dvorišču imenovane pivovarne s sanjkami. Ko sta se peljala z vzvišenega kraja, sta zadela s sanjkami v zadnje noge konja, ki sc jc napajal. Konj se je prestrašil in udaril z zadnjima nogama. Linderjev otrok je padel s sanjk in je ostal na mestu mrtev.
„Dom In Svet'.
* »Dom ln Svet« ima v svoji prvi številki letnika 1908 naslednjo vsebino: Rodoljubje na deželi. Povest. Spisal dr. Fr. Detela. — Na težkih potih. Zložil Vekoslav Remec. — Mater Dolorosa. Zložil Silvin Sardenko. — Jezerska roža. Fantazija. Spisala L. Fatur. — Črticc o belokranjskih hajdukih. Spisal Leopold Pod-logar. Evviva 1'arte! Spisal (1. Koritnik. Sa-njarski vitez. Balada. Zložil G. Koritnik. Kovač Damjan. Novela. Spisal Iv. Cankar. -Mehke valčke . . . Zložil G. Koritnik. — Ne šumijo . . . Zložil Vekoslav Remec. — Biline. Spisal L. Lenard. — Romanca Zložil Tonej Jelenič. —Književnost. — To in ono. — Slike: Kozaški hetinan. Ilja Repin. Priloga. Uvodna vinjeta. Sveta družina. Carlo Ma-atta. (Rim: Galleria Corsini.) Smrt sv. Štefana. Cesare Fracassini. (San Lorenco fuori le mura.) Pred mostom v Novem mestu. Novo Mesto—Ru-dolfovo. Po bitki. J. Vrbanijt. Bolnišnica usmiljenih bratov v Kandiji. Francoski vojni zrakoplov »Patrie« se dviga nad dirkališčem v Parizu. Švedski kralj Oskar II. s pesniškim vencem. Švedski kralj Gustav V. Švedska kraljica Viktorija. Čoln kitajske cesarice-ma-tere. Dr. Fiedler. Fr. Peschka. Dr. Alfred Ebenhoch. David Abrahamouicz. Prof. dr. Drexler. Bjflrnstjerne Bjornson. V gozdu. Fr. Sterlc. — »Dom in Svet« izhaja prvega dne vsakega nicseca. Urednik: dr. Mihael Opeka za leposlovje, dr. Evgen Lampe za znanstvo in ilustracije. Založnik in lastnik: Katoliška Bukvama. — Tiska Katol. Tiskarna v Ljubljani. — Naročnina: 10 K, za dijake 7 K. za Ameriko 3 dolarje, za Italijo 13 lir, za Nemčijo U. Mark. Sprejema lastništvo in upravništvo v Katoliški Bukvami.
Lluhilonske noulce.
Vlom pri Jebačinu v zvezi z vlomi v Črno-vicah, Gradcu in v Pragi?
»Slovenec« je že včeraj priobčil poročilo iz Prage o poizkušenem vlomu na sveti večer, katerega žrtev je postal jetniški paznik Kautsky. Včeraj zvečer in danes pa smo dobili naslednja poročila:
Praško policijsko ravnateljstvo je bilo obveščeno po črnoviški policiji, da pride v Prago tista mednarodna tatanska družba, ki je vlomila v črnoviški davčni urad in odnesla 100.000 kron. Strogo je zastražila praška policija vse kolodvore in pazila na člane družbe, ki so se pa že morali nahajati v Pragi, ko je došlo poročilo črnoviške policije. Nadalje so pa došla tudi poročila o vlomih pri judovski graški cerkveni občini in pri ljubljanskem trgovcu Jebačinu. Poročilo črnoviške policije je bilo točno, kar dokazuje vlom v Pragi, ob katerem je bil, kakor smo poročali včeraj, ranjen tudi paznik Kautsky, in sicer tako. da je revež že umrl. Prijeti član družbe je Stanislav Adamsky. Našli so pri njem stro-kovnjaško orodje za vlom blagajn. Vlomilci so nameravali v Pragi prodreti skozi klet na pošto, kjer bi bili gotovo čez praznike dobili velik plen, da jih ni presenečil v kleti poleg pošte hišnik, na kar so zbežali. Enega so prijeli policisti, drugi je ušel, tretji je pa ustrelil Kautskega.
Adamski pravi, da ie bil glavni njegov tovariš neki Čajkovski. Adamski jc herku-lični človek, inteligenten, ima i>olno pristriženo brado in v obrazu brazgotine od koz. Adamski je Pol.iak in član družbe vlomilcev, ki je vlamljala po Galiciji, Moravskem, Dunaju in Budimpešti. Pri aretiranem vlomilcu so našli listek: »Karol .laskus, splošna bolnišnica v Gradcu«, kar dokazuje, da se je Adamski mudil tudi v Gradcu. Praška policija jc odredila, da se Jaskusa v Gradcu aretira. Vesti, da bi bili v Gradcu aretirani vlomilci pri Jebačinu, ko so hoteli vlomiti v neko prodajalno, niso resnične, pač pa menita čr-noviška in praška policija, da je v Pragi prijeta Adamskega družba tista, ki je vlomila tudi v Ljubljani pri Jebačinu, neka vest celo zatrjuje, da iz izjav Adamskega na praški policiji celo izhaja, da je ta družba res izvršila vlom pri Jebačinu. O tem pa tukajšnja policija še ni dobila nobenega avtentičnega poročila.
li Silvestrov večer. V torek, 31. decembra t. I. se vrši v veliki dvorani hotela »Union« velika Silvestrova slavnost, pri kateri sodelujejo iz posebne prijaznosti g. Jastrzbcski, op. pevec tukajšnjega slovenskega gledališča, g. liugon Steiner, karakterkomik tukajšnjega nemškega gledališča, in izborila celotna vojaška godba št. 87 iz Pulja, pod osebnim vodstvom g. kapelnika Franza. Kakor nam znano, sta oba zgoraj imenovana gospoda izborila umetnika in je g. Steiner znan kot eden najboljših komikov, vsled česar sc jc nadejati, da bode večer zelo zanimiv in zabaven.
Ij Vabilo k novoletnici, ki io priredi ^Kat. društvo rokodelskih pomočnikov v Ljubljani« v svojem do.nu, Komenskcga ulice št. 12., novega leta dan, 1. januarja 1908. Spored: 1. I. Pogačnik: Božična pesem, zbor s spremljcvanjcm harmonija. — 2. F. Bazin: Križari na moru, zbor. 3. A. Sch\vab: Uschli cvet, osmerospev. 4. Solospev za bariton, s spremljevalnem glasovirja. 5. F. S. Vilhar: Oj vstani solnce moje. Tenor solo s spremljcvanjcm glasovirja. Poje g. L. Kovač. ■— 6. Govor. 7. Igra: Novi zvon na Krtinah. Selška igra v treh dejanjih. Spisal A. Kržič. 8. Prosta zabava. Vstopnina: Sedeži od I. do III. vrste po 1 K. od III. do VII. po 80 v. od VII. do XI. 60 v. Stojišča po 30 v. Začetek točno ob šesti url zvečer.
li Za kabaretni večer »Ljubljane«, ki bo
dne 5. januarja v veliki dvorani »Uniona«. sc
prodajajo že vstopnice v trafiki hotela »Union« iu v Soukalovi trafiki pred škoiijo. Za ono občinstvo, ki kupi vstopnice v predprodaji, bodo rezervirane mize in so mize razvidne na vstopnicah. Občinstvo naj blagovoli torej hitro poseči po vstopnicah. Spored bo velezanimiv. Po končanem sporedu bo ples.
lj Silvestrov večer priredi »Slovensko izobraževalno društvo« v Vodmatu v gostilni g. Jerneja Jelenca (pri Majarončku). Pričetek ob 8. uri zvečer. Na sporedu je petje, godba in še več drugih stvari. Ker bo tudi srečolov, zato prosi društvo vse svoje prijatelje in dobrotnike, naj darujejo kak dobitek društvu in naj ga pošljejo g. Jeleniču (gostilna pri Majarončku). Čisti dobiček je namenjen za nabavo društvene knjižnice. Vstopnina prosta. Somišljeniki in somišljenice, udeležite se na Silvestrov večer te veselice!
lj P. Rosler je včeraj v veliki dvorani »Uniona« nadaljeval vrsto svojih predavanj. Ženskega občinstva iz vseh slojev je bilo zopet toliko, da je bil sleherni sedež zaseden in na galeriji je stal poslušavec poleg poslušavca. P. Rosler je govoril o ljubezni, trpljenju in življenju. V moderni dobi, kjer je nestalnost idej navadno posledica slabosti značaja, je vzgoja k ljubezni najnujnejši postulat, ker se le na ta način družba da ozdraviti. Ta ljubezen, ki izobrazi značaje, pa ni enakovrstna s hipno strastjo, ampak je utrjena in izšolana v trpljenju. Neka struja v modernčm ženskem gibanju kaže ravno vsled tega pomanjkanja požrtovavne ljubezni čudovito posirovelost. kar izpričujejo referati ženskih kongresov. Sicer uči tudi humanizem neke vrste požrtvovalnost, toda to še ni prava krščanska ljubezen, ki je stanovitna, se ne udaja slepi strasti, ni pretirano občutljiva in ni odvisna od kapric. Znani pedagog, vseučiliščni docent na ziiriški univerzi, dr. Forstcr, ie po dolgoletnih brezuspešnih poizkusih, vzgojiti mladino na temelju moderne etike, odkrito priznal, da jc le krščanstvo prava visoka šola trpeče in odrešujoče ljubezni. Iz te ljubezni izvira šele resnično življenje s svojimi nadzemskimi vzori. Danes se predavanja nadaljujejo.
Ij Sleparica zašla v uredništvo in bila razkrinkana. Poročali smo že včeraj na podlagi iz Begunj nam došle brzojavke, da je bila 24. t. m. iz kaznilnice v Begunjah po prestani kazni izpuščena neka Marija Bauer, ki se pa časih imenuje tudi Biegelbauer. Ta ženska, ki je v Begunjah odsedcla pred novomeškimi porotniki ii določeno pravično kazen, si je izmislila cclo pripovedko o »nedolžni morilki« ter ie s to pripovedko hodila v praznikih in včeraj po celi Ljubljani. Dobrosrčni Ljubljančani so se jezili nad justico iu usmiljeni ljudje so napravili cele zbirke za »po nedolžnem obsojeno«. Sleparica ni nič prosila, samo pripovedovala je tako ginljivo, da je omehčala vsa srca ter .ie imela takoj obe roki polili denarja. Da je ni usoda slučajno zanesla v naše uredništvo, bi sleparila Ljubljančane še dalje. Mi smo se takoj obrnili v Begunje in v Gradcc in dognali, da jc Marija Bauer navadna sleparica. Policija ji jc bila takoj za petami, a premetena sleparica je menda kar peš zapustila Ljubljano, v kateri smo ji napravili prevroča tla. Z ozirom na njena pripovedovanja po Ljubljani smo s |jomoč.io uredništva »Grazer Volks-blatta« konstatirali. da v graški bolnici ni umrl nihče, ki bi bil priznal kak umor in da tudi graško državno pravdništvo nič ne ve o kakem takem razkritju. Marija Bauer pri obravnavi radi umora v Puntigamu, kjer je bila v noči od 13. na 14. julija leta 1902. umorjena delavčeva žena Marija Stabenteiner, sploh ni nastopala niti kot obdolženka, niti kot priča. .Morilec, delavec Florijan Schuller, ki je bil takrat obsojen na smrt, a potem pomiloščen v dosmrtno ječo, sedi sedaj v kariavskih zaporih. Vsa pripovedovanja Marije Bauer so torej izmišljotine navadne sleparice. Kakor rečeno, je dobila med radodarnimi Ljubljančani sleparica mnogo žrtev. Po nekaterih gostilnah so znašale zbirke za sleparico nad 10 kron, tako da ic.sleparica lepe denarcc odnesla iz Ljubljane. Med »potegnjenimi« so možje, ki se imajo za silno modre in ki se sedaj strahovito jeze, da iili ie »baba potegnila«. Tolaži naj jih zavest, da je sleparici na splošno veselost na-sclo tudi uredništvo »Slovenskega Naroda«, ki jc včeraj ginljivo poročalo o »17 mesecev po nedolžnem zaprti« Mariji Bauer. Tako smo imeli v praznikih ljubljansko Kopnikijado! — Zanimivo je, da je slci^arica pravila, da je bila radi umora v Puntigamu aretirana 17. julija leta 1902, umor v Puntigamu se je pa izvršil 14. julija 1902. Za ta umor je torej sleparica prav dobro vedela.
Ij Občinski svet ima v ponedeljek, dne 30. decembra izredno sejo ob 5. popoludne v mestni dvorani. lavna.seja: Naznanila predsedstva. Čitanje in odobrenje zapisnika zadnje seje. Finančnega odseka poročila: O proračunu mestnega loterijskega posojila in amorti-začnega zaklada za leto 1908. O sainostalnem predlogu občinskega svetovalca Zirkelbacha glede na zvišanje plač mestnim delavcem. O dodatnem dopisu županovem glede na sklep občinskega sveta o zamenjavi sveta Ceste na Rudolfovo železnico za novo cesto preko .posesti Deghengiia, Nalusa in tov. ob kolizcj-skcni poslopji. O dopisu mestnega magistrata glede na oddajo tiskarskih del za prihodnjo triletno dobo. O prošnji trgovskega gremija za vzdrževanje trgovske šole. O prošnji »Slov. planinskega društva« za subvencijo za leto 1908. O prošnji .losipine Kajzeljeve za subvencijo za zdravljenje ubožnih otrok v njenem ortopedičnem zavodu. O prošnji »Deželnega društva za bolne na pljučih« za subvencijo za leto 1908. O prošnji »Ljubljanske društvene godbe« za izredno podporo. Stavbnega odseka poročila: O dopisu mestnega magistrata glede na dražbo za oddajo mizarskih in ključarskih del pri novem šentjakobskem župnišču. O dopisu mestnega magistrata glede na dovolitev
naknadnega kredita za razna izvršena dela pri novein poslopju mestnega dekliškega liceja. O dopisu mestnega magistrata glede na premem-bo regulačnega načrta za oni del Trnovskega predmestja, ki leži med Opekarsko cesto, Cesto v mestni log in Pred konjušnico. O prošnji Josipa Javornika za razdelitev posesti pare. št. 153/1. 153/5 in 153/9 kat. obč. Poljansko predmestje na stavbišča. O prošnji Ivana Ogrina za izpremejubo parcelacije pare štev. 25/5, 25/6 in 25/7 kat. obč. Karlovsko predmestje ob Gruberjevem kanalu. Šolskega odseka poročilo o prošnji »Splošnega slovenskega ženskega društva« za prispevek za pri-pravljavna dela za razstavo »otrok«. Obrtnega odseka poročila: O prošnji Ivana Hrena za prenos gostilničarske koncesije. O prošnji Marije Ceponove za podelitev gostilničarske koncesije. O prošnji Josipa Halona za podelitev gostilničarske koncesije. O prošnji Frana Anzlina za razširjenje gostilničarske koncesije. O prošnji Antona Caksa za podelitev gostilničarske koncesije. O prošnji Antona Deg-hengija za podelitev gostilničarske koncesije. O prošnji Matije Dežmana za podelitev izvoz-niške koncesije. Samostalna predloga obč. svetovalca Elije Predoviča: glede na ograje na mestnem sejmišču; glede na mostove na Barji. — Tajna seja: Predsedstvena. naznanila. Citanje in odobrenje zapisnika zadnje seje. Poročili direktorija mestnega užitninskega zakupa: o računskem zaključku užitninskega zakupa za leto 1906; o proračunu mestnega užitninskega zakupa za leto 1908. Poročilo šolskega odseka o neki prošnji za draginjsko doklado.
liViktor Parme opereto »Nečak« bode prvikrat igrala vojaška godba iz Pulja na Silvestrov večer v veliki dvorani hotela »Union«.
Ij Društvo slov. učiteljic zboruje dne 31. t. m., ob 10. uri dop. v šentjakobski osemrazred-nici v Ljubljani z vzporedom: I. Poročilo o letošnjem vseavstrijskem shodu učit. delegatov na Dunaju z ozirom na stališče učiteljic: 2. nasveti, kaj bi društvo učiteljic oskrbelo svojim rednim članom za slučaj bolezni. — Obilne udeležbe se nadeja odbor.
lj Krasne slike M. Rašice, ki so razstavljene v »Katoliški Bukvami«, so na prodaj. Pojasnila daje knjigarna ali slikar sam: Marko M. Rašica, Rimska cesta 7, I./8. Naslov slik: Št. 1. Talijanka iz Kampanje. — 2. Portrait starice. — 3. Po solnčnem zahodu (pri liož.iem grobu, Ljubljana). — 4. Starica s palico. — 5. Jutranja meglica. — 6. Vas v Hercegovini. — 7. »Mrtvo morje)« (na
otoku Lok rumu kod Dubrovnika)......8. Pogled
na Dubrovnik z višine.— 10. Ladje v Dubrovniku. — 11. Iz Dubrovniške luke. 12. »Hram samote« (na otoku Lokrumu kod Dubrovnika). 13. Jubilejni most. Ljubljana (skica). — 14. Motiv skal iz Italije (skica). — 15. Motiv iz Božjega groba (skica). — 16. Motiv skal po solnčnem zahodu (skica). — 17. Ulica v Dubrovniku (risba). — 18. Ulica v Dubrovniku (risba). — 19. Ulica v Dubrovniku (risba).
—	20. Jutro na morju. — 21. Vihar na morju.
—	22. Pogled na utrdbo Št. Lovrenca, Dubrovnik (skica). — 23. Skica morja. — 24. Iz Št. Jakova kod Dubrovnika. 25. Ladje v luki. — 26. Iz Lapada kod Dubrovnika. — 27. Črnogorska brda. — Gosp. Rašica sprejema v poduk tudi učence in učenke. Toplo priporočamo tega izvrstnega slikarja tudi za slikanje portretov.
lj Predavanje o potovanju na Norveško In Spitzbergen. V zadnjih letih so zelo priljubljena skupna popotovanja na Norveško in na Spitzbergen. Posebno živahno pa jc bilo zanimanje na Spitzbergen v tem letu, ko sc jc pripravljal Amerikanec We!lman, da poskusi prodreti z zrakoplovom do severnega tečaja. Ker pa je bilo letos zelo mnogo ledu na severu, so se morali vrniti brez uspeha prvi štirje parniki. Šele avstrijskemu parniku »Thalia« se je prvemu posrečilo prodreti do danskega otoka in do severnega večnega ledu. Popotovanja s tem parobrodom, ki ie trajalo 27 dni. se ie udeležil tudi šolski nadzornik gospod Ljudevit Stiasny v Krškem ter ga hoče opisati v predavanju »Slovenskega planinskega društva« dne 8. januarja 1908. 1. ob 8. uri zvečer v »Mestnem domu« v Ljubljani. Predavanje bode združeno z mnogimi skioptiškimi slikami. Razen velikih pokrajinskih slik z Norveškega in iz Spitzbergen bo videti lov na kite, kitjo postajo, severno polnočno solncc, večni led itd.
lj Jutrajšnje skupščine »Zveze slovenskih pevskih društev«, ki bo ob 10. uri dopoldne v »Glasbeni Matici«, se smejo udeležiti tudi vsi člani zveznih društev, in imajo tudi zase pravico odposlance interpelovati, predloge staviti in debate se udeleževati. Toda sklepati in glasovati smejo samo odposlanci. Gospodje pavci se torej vabijo, da pridejo v kar največjem številu.
lj Pevska zveza moravskih učiteljev pride jutri s popoldanskim vlakom (12'38) iz Zagreba, kjer koncertujejo danes zvečer v gledališču. Na južnem kolodvoru jih sprejme in pozdravi »Glasbena Matica«, deželno slovensko učiteljsko društvo in »Zveza slovenskih pevskih društev«. Po koncertu se priredi v dvorani »Union« češkim pevcem prijateljski sestanek. Slavno občinstvo se uljudno prosi, da bi po koncertu za četrt ure počakalo v stranskih prostorih, da sc v dvorano postavijo mize. Gospodje pavci se uljudno prosijo, da sc udeleže koncerta in sestanka v velikem številu, da pokažejo ljubim bratom s severa, da jih čislamo, občudujemo in ljubimo. Opozarjamo šc enkrat, da sc koncert vrši ob petih popoldne.
Ij Pevsko društvo »Ljubljana« vabi svoje podporne in izvršujoče člane na jutrišnji koncert moravskih učiteljev. Odbor jc prepričan, da ima društvo tako zavedne člane, da bodo vsi člani na ta znameniti koncert radi pohiteli ter da bo slavni zbor čeških učiteljev za vse ljubitelje lepe pesmi dovoli privlačna sila.
li K jutrišnjemu koncertu moravskih učiteljev naj navedemo še nekaj kritike. »Dresdener Anzeiger« piše: Tudi pri nas so morav-ski pevci dosegli popolen uspeh. Njih nastop se sme imenovati umetniški dogodek prve vrste. Ta zbor se sme v pravem pomenu besede imenovati fenomenalen. — »Dresdener Nachrichtcn« pišejo: Pevska zveza moravskih učiteljev se je pokazala kot elita v vrsti prvih moških zborov.« — »Dresdener Zeitung« piše: »Vsi obiskovalci koncerta so imeli pravi umetniški vžitek. Pevcem se je izkazalo priznanje in čast z gromovitim ploskanjem.«
lj Skušnja »Ljubljane« danes ob 9. uri zvečer v »Unionu« na odru velike dvorane.
Ij Simbolično dramo »Nioba« piše Ivan Cankar in se drama uprizori začetkom meseca februarja. Istočasno izide tudi knjiga pri Schwentnerju. »Nioba« naj bi bila po pisateljevem mnenju simbol slovenske zemlje.
Ij V Panorami-Kosmorami bodo slike iz »Prage skozi češko Švico do Draždan« razstavljene na splošno željo še prihodnji teden in bo tudi prihodnji teden čisti dobiček namenjen v dobrodelni namen.
li Umrli so: Konrad Ehrman, črevljarjev sin, 2 leti, Streliške ulice 15, pljučnica. V bolnici: Ivana Egger, čuvajeva žena, 34 let. Polona Remc, gostija, 57 let.
Ij Umrla je v hiralnici Marija Flore, lj Tatvini. Gospodu Jakobu Hrenu je bil na glavni pošti ukraden črn svilnat dežnik, katerega jc tat prodal pri nekem starinarni. — Služkinji Mariji Novakovi in Angeli Okornovi je bilo pred nekaj dnevi iz spalne sobe v podstrešju hiše št. 12 na Cesarja Jožefa trgu ukradene za 80 kron obleke.
Ij Aretovan je bil včeraj po tukajšnji policiji 25-letni hlapec Andrej Selan iz Havptman-ce, ker ie sumljiv, da je v Zunaniih Goricah pokradel za 71 K obleke in drugih reči. Oddali so ga deželnemu sodišču.
lj Žepna tatvina. Dne 24. t. m. je dosedaj še neznan tat iz žepa ukradel posestnici Mariji Dolčičevi, ko ie na Vodnikovem trgu nekaj kupovala .denarnico, v kateri je imela nekaj čez 6 K denarja.
lj Vračanje iz Amerike. V torek se je pripeljalo iz Amerike na južni kolodvor 248 Hrvatov, 100 Slovencev, 60 Makedoncev in 152 Ogrov.
lj Izgubljena palica. Nekdo jc pomotoma vzel moderno srebrno palico, na kateri je bilo vgravirano polno ime lastnika: Srečko Ma-golič. Dotičnik naj blagovoli palico izročiti ali poslati lastniku v D. Hribarjevo tiskarno, da ne bo imel sitnosti.
Ij Izgubljene reči. Delavka Mohričeva je izgubila bankovec za 10 K. — Kontoristka gdč. Frančiška \Vestrova je izgubila zlato zapestnico, vredno 50 K. — Neki gospod je izgubil 10 K vredno svilnato šerpo. — G. Karol Hubinger ie izgubil denarnico, v kateri je imel do 12 K denarja. — Trgovčeva hčerka Meta G. je izgubila rjav muf, vreden 10 K.
Neka dama ie izgubila zavitek, v katerem je imela štiri pare rokavic.
Delavec Valentin Roje je izgubil srebrno cilinder-uro z verižico. — Neka dama je izgubila 60 K vreden črn muf. — Delavka Neža Kranjčeva je našla tobačnico in jo oddala pri policiji. Neka dama je izgubila rdečo ročno torbico, v kateri je imela 50 K denarja in vozni listek do Dunaja. — Šolska učenka Jožefa .lanesova ie našla 10 K vreden rjav muf in ga oddala pri magistratu.
lj Tlakovanje hodnikov. Pred naslednjimi hišami se je izvršilo to jesen tlakovanje hodnikov: Pred dekliškim liceiem na Bleiueisovi cesti, pred Josip Dornikovo vilo v Kolizejskih ulicah, pred hišama »Kmetske posojilnice« v Cigaletovih in Janez Terdinovih ulicah, pred O. Bambergovo hišo od Miklošičevi cesti, pred poslopjem II. državne gimnazije, pred vrtom starega strelišča in poslopjem nemškega otroškega vrtca ter pred hišo Pavla Turka v Strcliških ulicah. Pred Kokaljevo. Harbi-chovo in Podbojevo hišo pri sv. Petru. Napravilo sc je tudi par hodnikov na križpotih.
Razne stvari.
Vlomilec v dunajski arzenal aretiran.
Včeraj smo poročali, da je bil v Freisingu na Bavarskem aretiran Leopold Goldschmidt, ki jc na premeten način po kopniškein vzorcu vlomil v dunajski arzenal. Vzrok njegove aretacije je njegova bivša ljubimka, kateri je obljuboval zakon, a jo potem zapustil. Z Bavarskega ii je na božični večer poslal 4000 K, katere ji je bil dolžan, in ji pisal: »Hvala lepa! Tu imaš svoj denar. Tvoj Leopold.« — Dekle je takoi obvestilo policijo in tako spravilo policijo na pravi sled. Po aretaciji se je Goldschmidt izrazil: »Ni mi bilo za denar, pokazati sem le hotel, da nisem tako neumen, kakor nekateri mislijo.« Goldschmidt sc je mudil na svojem begu tudi v Korneuburgu, kjer je obiskal znana mu zakonska Unter-leitner, katerim je za praznike velikodušno podaril 1000 K-
Pijan ?ocialno-demokraški vodja na priž-nici. Na božični večer so v katedrali v Man-chestru na Angleškem verniki začeli uprav peti pobožno himno, kar sc pojavi na prižnici popolnoma pijani socialno-dcmokraški voditelj Steward Gray ter prične psovati zbrano pobožno ljudstvo. Prihiteli so cerkovniki ter pijanega socialnega demokrata vrgli iz cerkve.
»Ponočni stražni uradnik«. Preslab naslov je imel ponočni čuvaj v VVittenbergu. Ponočni čuvaj — to jc prenizko. Radi tega jc štrajkal. Sedaj je sprejel službo pod pogojeni, da sc ima imenovati »ponočni stražni uradnik«. Siccr zveni ta naslov res iako lepo, šc lepše bi bilo v dijaških krogih običajno imenovanje »nočni svetovalec«; ko bi služil 25
let, bi dobil lahko naslov »nočni tajni svetovalec«.
Stavkati nameravajo dunajski črevljarski pomočniki.
Pod zemljo 23 dni. V Alfa rovu v Ellyju so trije delavci pokopani že 23 dni. Celi čas so v zvezi po telefonu in po ceveh z zunanjim svetom. Pokopani rudarji so preskrbljeni z vsem, samo kaditi ne smejo, ker se boje, da bi se vneli plini.
Bisere pogoltnila. V Crnovicah so prijeli neko žensko, ki je prodajala tri bisere, a so izpoznali,' da so bili ukradeni v Berolinu dne 18. decembra. Ženska, pevka Michaelescu, jc tajila vsako krivdo. Dali so ji na to odvajalno sredstvo in prišlo ic na svitlo 56 biserov. Nato se .ic udala. Prijeli so tudi ostale tate.
Ameriški dvoboj. V Budimpešti se je ustrelil na cesti 201etni zobotehnik Pavel Buclnvald. Pri samoumorilcu so našli pismo, po katerem se je ustrelil vsled ameriškega dvoboja zaradi neke deklice. Črna kroglja je zadela Buchwalda.
Nesreča na gorah. Na Snežniku je smrtno ponesrečil gorski vodnik Brsko\vsky.
Morilec prijet. V Jassyju so zaprli nekega mladega Rusa, ki je izpovedal, da je sin ruskega admirala Bartaškieviča. Rusijo je zapustil zaradi političnega zločina. Ruska vlada pa zahteva, da naj se ji Bartaškievič izroči zaradi navadnega umora. Bartaškievič je konečno priznal, da je skupno s svojim prijateljem Romanovom ubil Romanovega očeta, posestnika v Besarabiji, s kladivom. Nato sta oropala Romanovega očeta. Oba morilca sta bivša častnika.
Strelne vaje v gimnaziji. Na višji gimnaziji v 13udimpešti se vadijo dijaki od leta 1904. dalje razven telovadbe v streljanju, ki ie ne-obligatno. Dozdaj so streljali le z vežbalnim orožjem, letos pa so uvedli prave vojaške puške.
Svinčnik, eden najvernejih prijateljev kulturnega človeka, obhaja letos 250-letnico svojega obstanka.
Velikanski kanal. V kratkem času bo dovršen v Južni Kanadi kanal, ki je dolg 650 km in ic potemtakem največji kanal na svetu. Panamski kanal bo dolg 75 kilometrov. Ta kanal gre od Curči.ianskega zaliva na severu Hud-sonovega jezera preko reke Frcnč in Nisono-vega jezera do Monreala. Radi tega kanala postane kanadska trgovina neodvisna od trgovine Združenih držav. Kanal bo globok šest in pol metrov.
Novo železniško zvezo z Dalmacijo, kakor je označena v nagodbi. donaša nedavno izišla prometna karta G. Freitaga. Karta ic izdelana v merilu 1:1,500.000 v veličini 71:98 centimetrov; a stane dve kroni. Dobiva se pri G. Freitagu, Berndt, Dunaj VII. Schottenfeld-gasse 62. Karta jc izdelana lepo in obsega vse proge, ki so že v prometu, ali iih sedaj gradijo. Vsaka proga označena je v kilometrih. Zlasti lepo je označeno razmerje poedinih železnic, kakor avstrijskih, ogrskih državnih in privatnih.
Boj z odgonci. Te dni so v Brežicah napadli odgonci voditelja odgona, ki jc moral bežati. Le z veliko težavo je orožništvo končno ukrotilo odgonca Jožefa Bizjaka in Franceta Agriča ter neko žensko.
Podjetni mladi goljuf. V ponedeljek pred božičnimi prazniki ie naročil 19-letni Ludovik Decker na Dunaju pri izvoščeku Scidlu eleganten voz. v katerem se je vozil od trgovine do trgovine in ukazal, naj se 11111 prinese naročeno blago na ogled v njegovo stanovanje, kjer je sprejel blago, ne da bi ga bil plačal. Tako je na goljufiv način izvabil mnogo blaga, zvečer se je pa odpeljal z brzovlakom v II. razredu ob 9. uri 30 minut v Trst. Mladi goljuf je izvršil svoja junaštva v stanovanju svojih starišev, ki niso bili doma. Podjetnega mladeniča zasleduje policija.
Po nesreči se je ustrelil na lovu pri Ren-nesu grof Geoffry de Metunieres.
Pri požaru v VVardouru na Angleškem so zgoreli trije otroci. Mater so rešili z veliko težavo.
Milijonarjev samoumor. Ker je ob zadnji krizi izgubil 2,500.000 dolarjev, je skočil pod vlak newyorški bivši bogataš Steadmann.
Ameriška reklamna raca. Italijanski operni pevec Florenco Constantine je pozval iz ljubosumnosti na pevsko tekmovanje pevca Caruso. Vsak naj bi položil varščine 10.000 dolarjev. Caruso še ni odgovoril. Ker objavljajo to vest ameriški listi, jc novica najbrže ameriška časnikarska reklamna raca.
Oženil se je z vdovo svojega sina. Iz Bcn-tonville, Ark., v Ameriki poročaio: Polkovnik Sam \V. Peci se je oženil s svojo lastno si-naho, oziroma vdovo svojega sina, dasiravno mu jc to vsa rodbina branila. Zeniti ie star 76 let in njegova nevesta 40 let. Njegova sedanja žena in prejšnja sinalia je najlepša ženska v državi Arkansas. Ona .ic mati peterih otrok in naravno tudi stara mati. Polkovnik Peel jc eden najbogatejših ljudi v Arkansasu. Svoječasno ie bil tudi član kongresa.
Nepremagan Slovan. V Parizu so se vršile velike borbe med borilci svetovnega glasu. Nepremagan je ostal Ivan Rajčcvič, ki ie Dalmatinec, doma iz otoka Brača. Lahi so tako predrzni da Rajčeviča proglašajo za svojega.
Šest dni živa zakopana. »British Mcdical Journal« poroča o izvanrednem dogodljaiu v betulskem okraju v Indiji. Neki Indijanec po imenu Dama jc bil obsojen v večno pregnanstvo, ker ie svojo ženo živo zakopal. Zakopano je slučajno odkril pastir, kateremu sc je splašila čreda. Odkril ie namreč grob, iz katerega je molela človeška noga. Odkopal je grob ter potegnil iz njega živo ženo. Izkopano ženo so prenesli v bolnišnico, kjer je šc živela dvanajst dni.
Podmorska železnica. Ccz leto dni sc obogatc Amerikanci z novo svetovno senzacijo. Sredi morskega pota med južno stranjo polotoka Florida, ki spaja Meksikanski zaliv z Atlantskim oceanom leži mali otok, glasovit radi svojih prirodnih lepot. Do tu je železnica, s katere sc prehaja na parniku, da se pride do tega čarobnega otoka. To je za hitre Ameri-kance nekoliko počasna pot. In sedaj so sklenili zgraditi do tega otoka podmorsko železnico. Inženirji mislijo morske plitvine nasuti ter trasirati železnico preko otoka kakih 130 km., dočim bi za podmorsko železnico preostalo 45 km.
Konjeniki-vojaki na volih. — V Saint de Moorv ayu, v neki pokrajini na vztočni afriški obali se nahaja eskadron čudnih konjenikov. Ta četa je pod poveljstvom generalnega guvernerja v Madagaskarju. Ti vojaki opravljajo svoje konjeniške posle, jahajoč na volili, ki so precej suhi, ali znajo zelo hitro teči.
Grob v rudniku. Iz \Vashingtona se poroča z dne 19. decembra: Tajnik notranjih razmer Garfield je sestavil komisijo, ki je imela nalogo, da sestavi število ponesrečencev v premogovnih rudnikih tekom zadnjih 17 let. Število mrtvih žrtev znaša 22.840 oseb, katerih polovica se jc ponesrečila v zadnjih šestih letih. V letu 1906 se je ponesrečilo 6881 ljudi, med temi jc bilo 2061 smrtnih slučajev.
50.000 kron za eno služkinjo. Pomanjkanje služkinj v Ameriki je zlasti spravilo v obup čikaško gospodo. Gospod D. van Ness Parsons je napravil velik poizkus, da dožene, ako je sploh mogoče, dobiti deloma porab-Ijivo služkinjo. Da bi se o tem prepričal, je dal v časopise sledeči sarkastičen inserat: »Išče se deklica za vsa domača opravila. Hrana je izvrstna, vsakovrstno sadje, slaščice in izvrstne konserve so na razpolago. Jamči se za največjo prostost v vseh stvareh. V zabavo ie na razpolago: klavir (na željo tudi učitelj), knjižnica z najnovejšo literaturo, sprejemna soba, evcntuelno tudi mu-zikalične zabave za prijateljice. Obisk plesa ic vsako noč dovoljen, samo gospod mora imeti vsak dan zjutraj ob sedmih kavo. Prati ni treba. Letna plača znaša 10.000 dolarjev.« —- Tako ameriški časopisi. Vprašanje je samo, ako jc vse to res!
Knežje hčerke. Črnogorski knez Nikolaj ima devet otrok, od katerih je ena hčerka italijanska kraljica, druga velika kneginja in tretja jc vojvodinja leuchtenbcrška. On vlada majhno, a naravno krasno državico. Nekdai je slavil tudi neki gost lepoto dežele, a pristavil, da nimo mnogo izvoza. Toda knez Nikolaj je pristavil: »Gospod, vi ste pozabili na moje hčere!«
Brez moških hočejo živeti. Na otoku Long Island bode v kratkem ustanovljena kolonija, katere članice bodo posvetile svoje življenje le umetnosti. Članice se bodo vse brez izjeme odrekle moški ljubezni. Gospodična Elizabeta Curtis, ki bode vodila kolonijo, se ie izjavila napram ne\vyorškim poročevalcem sledeče: »Me bodemo zapustile mesto, ker potrebujemo za naše delovanje naravo. Me vse smo že utrujene, ker vedno rišemo le centralni park. S seboi bomo vzele le deklice, ki nameravajo resno se poprijeti tega posla. Ako katera nc bode nič napredovala, jo bomo odslovile. Me hočemo imeti le deklice, ki sc hočejo preživeti z umetnostjo. Vsaka deklica, ki je obiskovala več let kako šolo, postane lahko članica. Kot pogoj za vsprejem se določi, da ne sme vsaj tri leta misliti na možitev. Ako se hoče kaka članica omožiti, mora to sporočiti, da potem lahko izstopi iz društva. Moški obiski so dovoljeni le v gotovih urah, da nas pri delu ne motijo.« Kakor pravi gospodična Curtis, bodo skupaj gospodinjile po tri deklicc in delale po enakem načrtu.
lOletue žrtve. V delavskem predmestju v Parizu je odkrila policija trgovce, ki so se pečali s prodajanjem mladih deklic. Visoke osebe so kupovale od siromašnih delavcev 8—10 let stare deklice, katere so na živinski način posilili. Policija ,ie zaprla več uglednih oseb iz visoke aristokraciie. Pri aretaciji si je hotel neki visok aristokrat prerezati žile. V Parizu jc vzbudilo to novo odkritje velikansko senzacijo.
Zdravniki na japonskem. Število praktičnih zdravnikov je znašalo koncem leta 1906 34.611. Od teh ie bilo 706 zobozdravnikov. Cez leto dni je to število naraslo na 740. Na Japonskem pride na 1348 prebivalcev po en zdravnik. Število postranskih zdravnikov je zelo majhno. Vseli skupaj jih je okrog 33.
Konje kot telegrafičen aparat. Poročnik Aldcn C. Cowless od 13. polka zvezinc konjiče naznanja vojnemu oddelku vlade, da ic pričel s poskusi, kateri bodo omogočili ustanoviti brzojavno in telefonično zvezo med jezdeci. Pri tem bode konj imel glavno vlogo, kajti po njem bo transmitiran potrebni električni tok. S pomočjo nove iznajdbe zamogel bode vsak jezdec ob vsakem času sporočiti glavni postaji brzojavna sporočila, nc da bi sc 11111 bilo potreba pri jahanju ustaviti ali celo razsedlati. Brzojavna poročila bode lahko pošiljal, kamor sc 11111 bode poljubilo. Vse to se doseže z malini komadičem bakra, kateri je v zvezi z brzojavnim ali telefoničilim aparatom, ki je pritrjen na konja. Na ta način pride tok po konievih nogah v zvezo z zemljo, po kateri gre potem poročilo na postajo. Poskusi so se žc vršili na različnih tleh, vendar sta se pa dva jezdcca v poljubni razdalji med najhujšo ježo lahko pogovarjala, dasiravno sta bila eden od drugega oddaljena pet milj.
Čuden nagrobni napis. Na nagrobnem kamctui nekega poštarja v Salzvvedelu sc nahaja sledeči čuden nauis: Potnik ne hiti! Ta in pošta, ki bi imela biti najhitrejša, sc zakasnita na pošti. Tu počivajo kosti g. Matije Schulzena, kr. pruskega poštarja, ki je 25
let zvesto in najponižnejše služil. — Pri svetem krstu so ga vpisali na dopisnico, ki je bila naslovljena na nebeški Kanaan. Pozneje je obiskoval šolo in akademije v pohvalno — za-kasnenje. Stopil je nato v poštno službo. Ko je dokončal svoje pozemeljsko življenje — je umri. Njegova duša je odšla v raj, a njegovo telo v — grob.
Samoumor 80letnega starčka. V ubožnici okraja Ottakring na Dunaju se je ustrelil 80 let stari Karol Ressabeck.
Izseljevanje v Mandžurijo. Ruski agenti pregovarjajo v lipovskem okraju prebivalstvo na izseljevanje v Mandžurijo. Izseli se v Mandžurijo 2000 oseb.
Stavka zdravnikov v dunajski wiedenski bolnišnici, ker zdravniki niso marali jesti zanje pripravljene hrane, je končana.
Razstava pitancev in živine se priredi od 10. do 12. aprila na Dunaju.
Oplenjen grad. Dne 23. decembra so napadli pri Rohaceku roparji grad grofa Star-zinskega in odnesli kinča in umetnosti v vred-aiosti nad 100.000 kron.
Iz maščevanja, ker je izgubil pravdo, je streljal hamburški mizarski mojster Meierich na hotelirja Brugerta, njegovo ženo in na dva natakarja. 2en'a je ranjena: smrtnonevamo, ostali so nevarno ranjeni.
Nesreča v Palermu. Dne 23. decembra so potegnili iz razvalin še tri mrliče. Našli so tudi neko Hletno deklico, ki je še živela, a je bila brez zavesti.
»SLOVENCEV« PODLISTEK.
Z novim letom pričnemo v podlistku »Slovenca« prlobčevati velezanimivo povest
»DIJAMANTI KRALJA SALOMONA«.
BESEDE VSEUCILIŠKEGA REKTORJA.
Na krakovskem vseučilišču je letos izvoljen za rektorja profesor bogoslovja dr. Oabriel. Pri inauguraciji je govoril dijakom: »Vsi veliki možje so se na svoj javni poklic pripravljali mirno in na tihem. Tudi naš Iz-veličar je dolgo, preden je začel svet reformirati, živel na skrivnem. Sledite tem zgledom in se ne vsiljujte že zdaj narodu za voditelje, kajti Poljska je na tem propadla, da je imela preveč generalov in premalo discipline vajenih vojakov. Učite se spoštovati postavo, pravico in disciplino, uvažujte akade-inično svobodo, kajti kot varih vseučilišča sem odločen, da zvso energijo varujem pravice in ugled naše starodavne univerze zaradi pedagoških nalog, ki iih mora izvrševati za naše ljudstvo.«
Telefonsko ln brzojavna poročila.
NAGODBA GOTOVA.
Budimpešta, 28. dec. Magnatska zbornica je sprejela kvotno predlogo popolnoma nciz-premenjeno. S tem je nagodba gotova. Uradno priobčita sklenjeno in odobreno pogodbo dne 31. t. m. uradna lista v Budimpešti in na Dunaju.
CESAR GRE V PULJ ?
Trst, 28. dec. »Piccolo« prinaša vest, da sc bo cesar prihodnjega januarja podal v Lo-šinj in se mejpotoma ustavil v Pulju.
AVSTRIJSKI DELEGATI.
Trst, 28. dec. Člani avstrijske delegacije dospo najbrž 13. januarja v Trst, odkoder jih popelje Lloydov pamik »Thalia« v Pulj in Reko, da si ogledajo naprave vojne mornarice in ladje ter prisostvujejo strelskim vajam.
ŠTRAJK PRI LLOYDU KONČAN.
Trst, 28. dec. Štrajk pri Lloydu je končan. Lahkomišljeno vprizorjeni štrajk je končal s popolnim porazom socialistov. Dosegli niso prav nič, niti tega, da bi se sprejelo onih 27 delavcev, ki so bili odpuščeni in zaradi katerih se je stavka začela.	.
NAPADI.
Trst, 28. dec. Blizu Sežane je napadel neznanec posestnika Antona Turka, ki se je peljal v domačo vas. Turk se je rešil, neznanec pa je za njim streljal. Zdi se, da se klati v okolici tržaški cela roparska banda, katera ie morda umorila tudi kočijaža Vidava.
VEDNE NEZGODE PRI FRANCOSKI MORNARICI.
Cherbourg, 28. dec. Na krovu podmorske ladje »Ventore« se je zgodila eksplozija. Ker na ladji ni bilo moštva, ni bil nihče ranjen.
GENERAL DRUDE ODPOKLICAN.
Pariz. 28. dec. General Drude je iz Casa-blance odpoklican, baje, ker je zbolel na malariji. Za njegovega namestnika je imenovan Amade, ki se je že podal na Maroško. Francozi hočejo zavzeti od ustašev zasedeno Kaz-ba Medino, potem pa izročiti jo sultanu Abdel Azisu in vrniti se domov. »Eclair« svari pred to ekspedicijo, češ, da utegne zopet zaplesti maroško vprašanje.
PREPOVED GLASILA MODERNISTOV.
Milan, 28. dec. Tukajšnji nadškof je pod kaznijo takojšnjega izobčenja urednikov prepovedal nadalje izdajati glasilo modernistov »II Rinovalento«.
ARETIRANA ANARHISTA.
Essen, 28. dec. Tu so prijeli dva anarhista, ki sta bila preoblečena v rudarja. Konfiscirali so iitua mnogo anarhističnih spisov.
UMOR V BRUSLJU.
Bruselj, 28. dec. V njenem stanovanju v enem najelegantnejših delov Bruslja so našli umorjeno 45 let staro gospodično Celino Ghei-slane. Truplo je bilo prebodeno od bodalov. Izvršil sc ie skoro gotovo roparski umor.
HARDEN - MOLTKE.
Berolin, 28. dec. Hardenu slaba prede. Gospa Flbe, ločena soproga grofa Moltke, ki je pri obravnavi izpovedala proti grofu, da je enakospolno razpoložen, sedaj noče pričati, češ, da je bolna in ni prišla niti k obravnavi. Strokovnjak dr. Fischer meni, da so Hardena prevarali, grof Reventloff in dr. Liman izpo-vesta, da Bismark svojčas ni očital Eulenbur-gu, da je nenormalen. Eulenburg sam taji, da bi bil pri cesarju intrigiral proti aktivnim politikom. Proces bo najbrž končan v torek.
Kašljaioče osebe opozarjamo na oglas o Thymomel scillae, t. j. preparat, katerega večkrat zdravniki priporočajo.
Poslano!
Ker se mojemu sinu Adolfu VVagenpfeil pred dvema letoma ni posrečilo opustiti .trgovine, ker ni dobil kupca za ostalo blago, vseeno pa hoče ostaviti Ljubljano, sem jaz prevzel vso njegovo zalogo in bom trgovino popolnoma likvidoval.
Da bom pa čim najmanj blaga moral prepeljati v svojo celovško trgovino, bom od danes do 1. februarja 1908 prodajal vse predmete globoko pod nakupno ceno in prosim, da se p. n. občinstvo prepriča o izredno nizki ceni.
Tudi vse novosti, ki so bile povodom bližnje božične dobe naročene pri raznih tovarnarjih, se bodo prodale po izredno nizki ceni. na kar si usojam še posebej opozarjati.
Vsakomur se torej nudi prilika, da si za mal denar nakupi pri nas soliden, pristen okrasek, ali pa si preskrbi potrebnih žlic, namiznega orodja in vseh mogočih drugih po-rabnih predmetov pristno srebrnih ali iz kina srebra.
Proda se tudi trgovinska oprava z blagajno vred.
Slavno p. n. občinstvo vabim najuljud-neje, da čim največ porabi to redko priliko, ter bilježim velespoštovanjem
JURIJ VVAGENPFEIL, juvelir, Celovec, Kramergasse 11.
Poslano.
Ker mi je gospod Jurij Wagenpfeil poveril likvidacijo, si usojam Vas iznova opozoriti na koristi, ki Vam jih nudi gorenje pismo in katerih se pri tej priliki lahko poslužite, in Vas prosim, da se v lastnem interesu prepričate o izredni ceni. Kupiti si morete v resnici le dobro in solidno blago pod zelo ugodnimi pogoji.
Pripominjam, da sprejmem do 1. februarja 1908 vsako novo delo, kakor tudi vsa popravila in gravure, ter bilježim, pričakujoč cenjenih naročil,
velespoštovanjem ADOLF WAGENPFEIL, juvelir, Ljubljana.
2916
Poslano.
Ogromna izguba na steklenicah napotila je ljubljanske sodavičarje, da so se zedinili in ukrenili potrebne korake v varstvo svojega inventarja.
In, to je že skrajni čas, kajti sodavičarska obrt kljub velikemu razpečavanju izdelka vidno propada.
Vzroka, da sodavičarska obrt propada, ni iskati v ceni — katera je seveda tudi nizka — pač pa v izgubi steklenic.
Ljubljanski sodavičarji izdajo vsako leto od 15 do 20.000 kron za sifone in pokalice, vendar jih pa vedno primanjkuje.
Kam izginjajo steklenice ?
Steklenice nosijo ime izdelovalca t. j. lastnika, vendar se pa najde mnogo ljudi, ki ne uvažujejo in tudi nočejo priznavati steklenic kot tuje lastnine.
Nasledek tega je, da razni trgovci, obrtniki itd., kateri se bavijo s kupovanjem stekla in raznih kovin, kupujejo našo last od dvomljivih oseb, pri katerih se vidi, da niso poštenim potom prišle do sifonskih steklenic.
Pri nekem obrtniku se je našlo za eden vagon stekla, katero obstoji večinoma iz razbitih sifonk.
Istotako so se našle v dveh krajih sifonske glavice.
Kdo razbija sifone in prodaja ? Gostilničarji gotovo ne, ker so za vsako steklenico odgovorni v znesku dveh kron, dočim izplača kupec za glavico in steklo jedva 5 do 6 nov-čičev.
Pri tem nepoštenem delu so razni zli-kovci, posebno pa zadnje štiri tedne zelo močno na delu. Izguba na sifonih, katera se je v tem času zgodila v gostilnah na Dunajski, Marija Terez. cesti, v Šiški, je za vsakega sodavičarja naravnost ogromna.
Ostanki razbitih steklenic v omenjenih krajih pričajo dovolj jasno, da neka družba sistematično krade in razbija sifone in prodaja.
Storili se bodo potrebni koraki pri mestni policiji in orožniških postajah, da se bodo zlikovci eksemplarično kaznovali, vendar pa ima današnja objava sledeči namen:
Vsi cenjeni odjemalci sodavice naj pazijo na to, da se sifonske steklenice ne bodo pri njih kradle, kajti odgovornost za steklenice tudi v slučaju tatvine ne odpade.
Nadalje svetujemo, naj vsak gostilničar zahteva malo položnino za čez ulico prodani sifon.
Opozarjamo pa tudi vse obrtnike, trgovce itd., kateri se bavijo z enakim nakupovanjem,
da opustč vsako kupčijo s sifoni bodisi celimi ali razbitimi, kajti vsak prijavljen slučaj more kupcu donesti neljubih sitnosti.
Prosimo pa, in apelujemo na kulatnost vsakega obrtnika in trgovca, da vsakega posameznega prodajalca naše lastnine nemudoma naznani policiji ali pa kateremu podpisanih sodavičarjev.
Pomisliti se mora, da je tukaj več soda-vičarjev-obrtnikov, ki se borč s težavo za svol obstanek, in to največ radi ogromne izgube steklenic;
torej tudi z ozirom na človekoljubnost upamo, da ni ta oklic zaman.
Ljubljana, dne 21. grudna 1907.
Gašp. Bolte,	Tostl Ivan,
načel, dežel, zadruge načel, tovarne sodavice sodavičarjev na Kranjskem; v Ljubljani;
Morč Ivan,	Zalar Matevž,
sodavičar:	sodavičar;
Kunčič Marija,	Jerič Fran,
Izdelovateljica sodavice;	sodavičar;
Tausch Anton
sodavičar.
ŽITNE CENE.
Budimpešta 28. decembra.
Pšenica za april.......1319
Pšenica za oktober......11 "01
Rž za april.........1193
Koruza za maj........7 30
Oves za april........8'43
Efektiv: 5 nižje.
Tužnega srca naznanja podpisana vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je njen brat, prečastiti gospod
Ivan Sakscr
župnik v Št. Jakobu ob Savi
danes, 27. grudna, ob 3. uri popoldne, previden s sv. zakramenti za i umirajoče, izdihnil svojo blago dušo.
Pogreb dragega rajnika bo dne 30. grudni ob 10. uri dopoldne.
Priporoča se v trajen spomin in gorečo molitev.
V št. Jakobu ob Savi, dne 27. grudna 1907.
Ivana Sakser
sestra.

Zahvala.
Odbop ,,Dobrodelnega društva tiskarjev na Kranjskem" si dovoljuje Izreči tem potom najiskrenejšo zahvalo vsem, ki so s krasnimi dobitki, denarnimi darili ali kakorkoli pripomogli k popolnemu uspehu društvene božičnice; posebej se pa zahvaljuje še slavnemu ljubljanskemu ,Sokolu" za prepustitev telovadnice proti zelo znižani ceni, ter prosi p. n društvene dobrotnike, da bi ohranili društvu naklonjenost tudi v bodoče.
V Ljubljani, dne 27. decembra 1907,
Osebni kredit za uradnike , častnike , učitelje itd. Samostojni konzorciji za hranilnico in predujeme uradniSk društva dajejo po naj-zmernejših pogojih tudi proti daljšim odplačilom posojila na osebni kredit. Potovalci izključili*Naslovi konzorcijev se povedo brezpl. pri osred-njem^vodstvu u-adn. druntva, Dunaj, Wipp lingerstrasse 25. 2438 I
priporoča
v največji izberi Katoliška
tiSkarna Ljubljani
Izdclene postelje
Iz rdečega posteljnega inleta Prav dobro napolnjene. - Pernica ali blazina 180 cm dolga, 116 cm široka K 10—, 1 i* , 15-- in 18--; 2 metra do'ga, 140 cm široka K 14- — , 16' — , K 18 —. 21'—. Zglavnik 80 cm dolg, S8 cm širok K3-, 3-50 In 4-—; 9' cm dolg, 70 cm širok K 4- o In V60. Izdelujem tudi po kskršn.koll drugi meri Tridelni m6droci iz iime za 1 posteljo K 27' , boljši K 33 —. Pošilja se poštnine prosto po povzetju od K 10-— naprej. — Zamenja ali nazaj se vzame proti povrnitvi poštnih stroškov.	1662 6 I
BENEDIKT SACHSEL, Lobes 910 pri Plznu Čeiko.
Panorama international
2959
Pod Trančo 2.
1-1
Razstavljeno od nedelje 29. dec. do vštev. sobote 4. jan. 1908:
Cesarski grad Schon-brunn, parki, zverinjak.
FRAN SUSTER
mastni vrtnar
Ljubljana, Ambrožev trg štev 8
(stara oukrarna) 2962 3-1
si usoja javiti cenjenemu občinstvu* da more odslej ob vsakem času izvrševati naroČila na
sveže šopke ter vence
kakor tudi vsakovrstno sveie o ve »je.
Obenem se priporoča v obila naročila na raznovrstne cvetioe do najfinejših vrst.
Zahvaljujoč se za vso dosedanjo naklonjenost, prosi, da se mu tudi v bodoče ohrani dosedanje zaupanje, z zagotovilom vsestranske točne in vestne ter cene postrežbe.
Oprava
za trgovino z mešanim blagom,
že rabljena, se želi kupiti. — Ponudbe na upravo list«.	2960 2-1
Dr. Kovacs=evo mazilo za roke.
V rabi nedosežno, povzročuje nežnost in belino rok v 3 dneh. — Lonček I K 20 v.
^International" odstranj. mahu
naglo in gotovo odstrani nepotrebne kocine v obrazu in po rokah. Steklenica 6 K.
Razpošilja po povzetju lekarna pri Mariji Pomagaj, Budapest, Liszt Fe-renez-ter 20. Dobi se v lekarnah tn drogerijah.
Zlate »retiaje: Berli*. Paril, lia iti.
najbolj, hosm. Zobo-
iiatil. sredstvo
Izdelovalci) &. <&ydl 'Ljubljana, Spital.-Stritar. nI. T
.'/ii/jii/rt ** irfLm&rt/co Waten i&li/o Avbro, po ct>ni in »acvn&sl/UKr poterva/i na/sv obrne/*-
cSimon™t/Cmelelx*M
v JSfuN/ani 'J(blv&LK>nske ulicv2& "&$nkvt>rs(nu&tyasnik4 tiapc
Istotam sprejmejo se dobri ia »■•>• Ijivi zastopniki.
Proti katarom
sopilnih organ v, pr nahodu, hri-pavosti m vratnih oteklinah /<tra ni^kt' priporočan« jf	a« 13 II
MTTO^
ffiflfS
alkaliftna
katera se z vspetiom rabi sama ali pome šana z gorkim mlekom.
Tu miloraztapljajoče osvežujoče in pomirljivo deluie, pospešuje ločitev sleza in se v tacih slučaiih posebno dobro obnese.
.•«110» uieHHliuoi aaueroruuu, alai. M»ta|a, zdravila« kapallifta pri Karlavlk varit.
Pronpekti ca»ton) in fratUto, V Ljubljani «e dobiva v vieh lekarnah v«6jifc
«soari|«kib prodajalniuab ia trgovinah t joitvinaal in
'ct«n.
Zaloga pri Mlkaaf Kaat»w-|e in Pata> Laamlk-ti .jliilla"'	114 M 5
Da se izognejo prevaram, naj zahtevajo p. n. kon-^umentje, di se |im Giesihttb erjeve steklenice odpro ob njih navzočnosti, da morejo opaziti vžig na zamašku.
proda se staro šolsko poslopje z vrtom
v Radečah pri Zidanem mostu, cenjeno na 15.000 kron. — Kupci si poslopje lahko vsaki dan ogledajo in kupne cene pismenim potom podpisanemu županstvu nudijo. Občinski odbor bode v seji določil, kateremu ponudniku se poslopje proda.
Županstvo Radeče pri Zidanem mostu,
dne 8. grudna 1907.
2818 3—3
Zastonj
zahtevajte moj ilustrirani cenik o urah, zlatnini, srebrnim itd.	2554 7
Drag. Heger
urar, juvelir in graver.
Oslek I. Kapucinska ul.4, (Slavon.)
Sodi.
Več vrst sodov ima naprodaj A. REPIČ,
sodarski mojster v Ljubljani, Trnovo. 2319
Perje za postelje in puh
priporoča po najnižjih cenah
F. HITI, Pred Škofijo 20.
Zunanja naročila se točno izvršujejo. 2401 T
= Istrska s
vina
beli moškat, belo vino, nudeče, teran, ter vinsko žganje se dobiva pri vinogradniku Antoniju Ferlan di Giorgio,
v Rovinju, Istra.
3 Kašelj! F
2360 Kdor 24-9 Vj
ljubi svoje zdravje, ga odstrani. 5345 not. potr spričev. dokazuje o izbornem učinku
- - Kaiser-jevih - -
karamel
s tronU jelkami.
pršu
Zdravniško preizkušene in priporočene proti kašlju, hripavosti, kataru, slezi, kataru v grlu, oslovskemu in dušljivemu kašlju.
Zavoj 20 in 40 vin., škatljlca 80 vin. dobivajo se
V Ljubljanit Lekarna pri „0rlu" pri želez, moslu, deželna lekarna pri ,.Mariji Pomagaj", E. Leustek; Ubald pl.Trnko9zy. jos. Mayer, pri ,,KronI" A.Bohinc, vogal Rimske in Bleiwelsove ceste; Ivan Ojuričlč v Metliki, Karol Andrijanič v Novemmestu, Karol Šavnik v Kranju in Josip Močnik, lekarna pri „Sv. Trojici" v Kamniku.
2421 24—18
2692
Več vagonov
različnega fižola
in lepih namiznih jabolk
se dobi pri Franju Cerar v Stobu. pošta Domžale. Za dobro blago se jamči, cene primerne, postrežba točna. Jabolka se pošiljajo tudi v poštnih pošiljatvah od 5 kg višje.
Kri tvorijo in krepijo
žeieznate krogljice s čokolado prevlečene, atar v vratu in kašelj odpravijo slad-korčki Mentholovi in ribje olje, najboljše medicinalno, a K l-50 iz 2723 8—4
lekarne pri „zlatem orlu",
Mr. Ph Mardetschlager, kemik v Ljubljani, Jurčičev trg
:: :: nasproti čevljarskemu mostu. :: ::
- Tudi po pošti se naroči. -
C. kr. oblastveno potrjeno 20 m 92 učilišče za /trojno risanje
branja *3fesiR
Ljubljana, Stari trs St. 28.
e Dobi se tudi krol po žlvotnl meri. ffl
00
Krasne kravate, moderne ovratnike, srajce, boa za dame in otroke, fine bluze, krila, lepe kapice in čepice, rokavice in
nogavice itd. se dobe
2237 6 najcenejše pr!
MD-NOZaiČ
Ljubljana, Stari trs 21.
Vožnja traja	...
dni A dni > (Zvrs|na Pn,%a potov znainoveišimi leta 1905in 06zqrajenimi veliKanskimi parnimi
je
in ostane
ftjasnila dajezastopniK, Jr.CeUnl ubljana J§l0dvonsHe-ulice šTv.28
Odhod iz jiubljane vsaKj ponedeleK/torehinčetrteKj' tednu.

Otvoritveno naznanilo
Naznanjam p. n. občinstvu, da sem otvoril % 1. nov. f. I. svoje
....................,„■ f
š strojno ključavničarstvo a
9 Telefon št. 73. na tovarniški način. Telefon St. 73. ffe
Ker imam z najmodernejšimi stroji opremljeno tovarno, izvršujem vsakovrstna popravila od najfinejšega precizijskega, do' najtežjega dela, kakor: bencin motorjev, automobilov, motornih Koles, elefctriimotor,ev, dinamo-strojev, parnih strojev, šivalnih in pisalnih strojev, kontrolnih blagajn i. t. d. Prevzamem tudi vse delo cel.h električnih naprav. Za solidno delo in zmerne cene se jamči.
P. n. občinstvu v blagohotno uvaževanje se priporoča	2785 2—2
D. S. Fakin,
Ljubljana, Poljanska cesta štev. 67. 5E3f Najcenejša vožnja v Ameriko. ^
(S M
L
<U
S <
t Kristan
oblastveno koncesijoni= rana potovalna pisarna
za
mer iko
v Ljubljani Kolodvorske ulice št. 41
71 52-49
Sili:' Najcenejša vožnja v Ameriko.
3
o
T
W
ti
! Ponos l
vsake gospodinje je dobra kava, zato naj ne manjka v nobenem gospodinjstvu
Planinškove pražene kave.
Vsaka gospodinja, ki je le enkrat poskusila
Planinškovo praženo kavo
jo kupuje vedno, ker je ta kava vedno sveža in pražena potom vročega sraka, skrbno izbrana nezdravih in nezrelih zrn, vedno enake kakovosti, n^jiidatnejša — zato najoenejfia. Nobena gospodinja naj ne opusti vsaj enega poakuaa.	2574 31
Proa ljubljanska velika žjalnlca kave
Dunajska oesta, nasproti kavarni ,,Evropa".
Zelo trpežno opeko
kakor strežno, zarezno In navadno, za oboke ln zidove priporoča v poljubni množini ooooooooooo
— A. ROBI, BOROUHICfl.
H
rujavl premog
nouo otuorjenesa premogovnika šemnik
pri Zagorju ob Savi dostavlja vedno na dom prodaja premoga
v Kolodvorskih ulicah štev. 35 v Ljubljani
Fri naročilih celih vagonov naj se blagohotno obrača naravnost na premogovnik v Mediji-lzlake.	2643 129
Predstave se vr&ijo v delavnikih od 5. do 9. ure popoldne, ob nedeljah in praznikih od 10. do II. ure predpoldne in od 3. do 9. ure popoldne.
Kinematograf EDISON
Dunajska cesta nasproti kavarne „Europa'c. s :
Danes v sredo nov spored, ne«
2124
Vsak četrtek in soboto od 3. do 6. ure popoldne predstava za dijake po zni-: : žani ceni. : t
St. 15.901/907.
V
Razpis.
2963 3-1
Za zgradbo vodovoda »Kranj in oh olioa« potrebna, na 620.000 kron proračunjena dela in dobave se bodo oddale potom javne ponudbene obravnave.
Pismene, vsa dela ali delne dobave (cevi, armature, betonska dela itd.) zapopada-joče ponudbe z napovedbo popusta ali doplačila v odstotkih na enotne cene proračuna naj se predlože do I. maroa 1908 ob 12. uri opoldne podpisanemu dež. odboru.
Ponudbe, katere morajo biti kolkovane s kolkom za eno krono, doposlati je zapečatene z napisom: »Ponudba za prevzetje gradbe vodovoda ,Kranj in okolica'."
Ponudbi mora biti dodana izrecna izjava, da pripozna ponudnik stavbne pogoje po vsej vsebini in da se jim brezpogojno ukloni.
Razven tega je dodati kot vadij še 5 % stavbnih stroškov v gotovini ali pa v pu-pilarnovarnih vrednostn h papirj h po kurzni ceni.
Deželni odbor si izrecno pridrži pravico izbrati ponudnika ne glede na višino ponudbne cene, oziroma, če se mu vidi potrebno, razpisati novo ponudbeno razpravo.
Načrti, proračun in stavbni pogoji so v deželnem stavbnem uradu v navadnih uradnih urah na ogled.
Deželni odbor Kranjski
v Ljubljani, dne 27. decemb-a 1907.
IG II
Emodolski sir
vsake vrste, najfinejši, po švicarskem načinu, kakor tudi delavski sir, mehke limburške sire i. dr., fino čajno in huhano maslo iz zadružnih mlekarn, garantirano naravno, ima po dnevnih cenah vedno naprodaj	2946 3—2
Mlekarska zveza v Ljubljani.
•H

Porna žaga DejhensM v Ljubljani
kupuje proti gotovini
hrastove dile
I laško colo debele in od 5 col naprej široke, ter plačuje iste po 14 vinarjev I laško colo, postavljene franko Ljubljana državni kolodvor Šiška.	2157
Kupuje tudi hrastove hlode In frlze.
Išče se
2938 3-3
poslovodjo
neoženjen event. oženjen brez otrok, za trgovino s specarijskim blagom in z dežel-nimt pridelki. Nastop lahko takoj. Naslov pove uprava lista-
ta rcerrf>cceeecre>e>cee>399999^cee>cc9
Rodi Inventure
se prodaja vse vrste blaga globoko pod nabavno ceno.
Posebno še :	2943 6 —3
Koiuhov, Jopice za dame in koljerjit kakor tudi kožuhov, sako za gospode, kožuhi za mesto in potovanje.
Angleftko skladii&e oblek
O. Bernatovič
Ljubljana, Glavni trg 5.




Postavno uvarovano.

Tbierrvlev balzam
Vsako ponarejanje kaznivo
Edino pristen Je
H
t zelene znamko „red •vnicau. Cena IS majhnih ali 6 dvejnatih s tek lenie ali 1 velika flpecijalna steklenici b patent, zamarikom K 5'— franko.
Thierryjevo oentlfolijsko mazili
proti tmdi še tako starim ranam, met jem, ranitvam, absceeom in oteklinan vseh vrst. Cena: 8 lončka K 3 8C
se počlje le proti povzetju ali denai naprej. — Obe domači sredstvi stt povsod znani in slovita kot najboljdl Naročilo se naslavljajo na:
Lekarnar A Thierry v Pregrad1 pri Rogaški Slatini.
Brofora s tisoči originalnih pisem gr* kis in franko. V zalogi ▼ skoro vset ▼ečjih lekarnah in medicinalnih drogerijah. 8€ 58—
Razpis cerkvene zgradbe.
Razpisuje se
zmanjševalna dražba za zgradbo nove župnijske cerkve v Dola pri Hrastnika
na dan 8. prosinca 1908, in sicer ob 9. uri dopoldne v župnišču v Dolu.
Načrti, proračun in stavbeni pogoji so na ogled v župnijski pisarni v Dolu od dne 23. decembra 1907 nadalje.
Oddala se bodo le posamezna dela, ako bodo okoliščine le količkaj ugodne, in sicer so proračunjena:
1.	Dninarska in zidarska dela na....................70847 51	K
2.	Tesarska dela na............................6524 74	„
3.	Krovska deia na....................1000 —	.
4.	Kamnoseška dela na..........................5864—	„
5.	Kleparska dela na . . ,...........2145 64	0
6.	Podobarska dela na..........................2460" —	„
7.	Strelovodi na................................450 —	„
8.	Mizarska, ključavničarska, steklarska in barvarska dela na	83ft3-—	„
9.	Tlakarska dela na .... •........ .	3836 —	,
Skupaj . . 101490 89 K
Cerkveno-stavbeni odbor v Dolu,
dne 23. decembra 1907.
Anton lfeternik
'944 3—2	župnik in načelnik stavbenega odbora.
Slavnemu p. n. občinstvu v Ljubljani in na deželi si usojam javiti, da sem si nabavil najnovej&i	it-H 24-6
voz za prevažanje pohištva
Sporočam za selitve in razne druge vožnje ?e0nahainižiih
Konečno priporočam svojo zalogo
■ARTIN
premoga in drv velespoštovanjem
LAMPERT, Ljubljana, Kolodvorshe ulioe.
' ^■•ii((iittJlii(ltiiiiiiiai*titiiiiHiiiiiti«iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiitiuiiiiiitiiiii«((iilllifi*iiuiiiii*iiiiiiiiiiii(iiiuitttiiiu'
atolišRa Bukvama
v Ljubljani.
Hi
ni
I
1!
V v
II ZA BOŽIČNA IN NOVOLETNA DARILA
najprimernejše knjige leposlovne, umetniške in druge vsebine ima v zalogi »Katoliška Bukvama" v Ljubljani. Zaloga je tako izbrana in mnogovrstna, da bo ustreženo vsem potrebam; tudi za mladino je preskrbljeno v vsakem oziru.
Poleg knjig imamo veliko izbiro
umetnliklb slik z okvirjem In brez okulrlo;
slike so deloma razstavljene v velikem prodajalniškem in pisarniškem lokalu poleg stolne cerkve.
OSIedo si Jih lahko usakdo brez vsake obveznosti;
na zahtevo se razkažejo tudi slike, hranjene v skladišču.
Istodobno priporočamo novosti domače zaloge:
Malo življenje. Povest. Spisal dr. Franc Detela. (Ljudska knjižnica IV. zvezek.) K 1—, vez. K 1 90. — Reči smemo, da ni kmalu kaka slovenska povest vzbudila toliko zanimanja kakor ravno ta; izobraženec jo bo čitai z istim zanimanjem kakor priprosto ljudstvo. — Opozarjamo samo na ocene slovenskega časopisja.
Knjigovodstvo. I. del. Spisal Ivan Podlesnik. Cena lično vezani knjigi K 3'20. Knjiga obsega vse potrebne vzorce in tabele, ter odgovarja popolnoma današnjim zahtevam. 1. del je tudi sam zase celota in se deli v štiri pododdelke: „Knjigovodstvo za društva", knjigovodstvo za »Čebelice", »knjigovodstvo za mladeniče" in »knjigovodstvo za gospodarje". Za društva, trgovce, obrtnike, sploh za vse ti>te, ki imajo samostojno gospodarstvo, dalje za one, ki se hočejo hitro in temeljito priučiti knjigovodstva, je knjiga neobhodno potrebna.
Kobzar. ,,Leposlovne knjižnice". V. zvezek, izbrane pesmi Tarasa Sevčenka z zgodovinskim pregledom Ukrajine in pesnikovim življenjepisom. Prevel Jos. Abram. Cena vezane knjige K 3 60. Taras Sevčenko je največji maloruski pesnik. Ker je živel s svojim narodom, je tako spoznaval in spoznal njegovo dušo popolnoma. Zato pa veje skozi vse Sevčenkove pesmi pristni narodov duh, katerega je znal pisatelj spojiti mojstrski z umetnim pesnjevanjem. Ta knjiga — nekaka antologi|a Tarasa Sevčenka — je ena najboljših slov. knjig kar j>h je izMo v zadnjem času v tem okviru in je želeti, da si jo omislijo najširši krogi slov. občinstva, kajti po njej bodo se približali našemu bratskemu maloruskemu, do sedaj večini še zelo maloznanemu narodu.
Društvenim In drugim zborom
za uporabo pri zabavnih večerih in drugih prilikah priporočamo dva nova venčka narodnih pesmi; kot prvega navajamo:
Mefiani in moški zbori I zvezeh. Uglasbil Jakob Aljaž' Cena 60 v. Gotovo bo ta zbirka našega najbolj priljubljenega ljudskega skladatelja vsem krogom in za vse prilike dobrodošla. Obsegala bo v celoti 9 moških in 9 mešanih zborov; škoda Ie, da moremo to leto izdati vsled preobilega dela v tiskarni samo šest zborov in sicer tri mešane in tri moške. Drugi zvezek te zbirke bomo izdali kakor hitro nam bo mogoče.
Zbori so deloma na novo uglasbeni, deloma so pa drugi natis že več let razprodanih „14 zborov'1, ki so našli vsestransko pripoznanje.
Venček narodnih pesmi za mešan zbor. Uglasbil Alojzij Mihelčič. II zvezek. Cena 50 v. Založila „Katoliška Bukvama" v Ljubljani. — Tudi to zbirko bodo naši zbori s prav dobrim uspehom porabili. Skladatelj pozna pravi ljudski posluh in ima v tem pogledu veliko zaslugo; upamo, da nam poda v svoji marljivosti še marsikaj porabnega. — Dobi se tudi še „Prvi venček" te zbirke za isto ceno 50 v.
Spillmanove povesti. XIII. zvezek. „Boj in zmaga". Kdor ima kake prejšne zvezke te priljubljene pripovedne zbirke, bo rad sprejel tudi to novo povest. Poleg Krištof Šmidovih spisov je to najboljša mladinska pripovedna zb'rka v slovenskem jeziku. Cena XIII. zvezku je 60 v, vez. 80 v.
Cerkvenim zborom priporočamo:
»Litanije presvetega sroa Jezusovega«. Za ljudsko petje zlozil Anton Foester. Op. 73. Tretji po cerkvenem molitveniku popravljeni natis. 40 v in pa: Lavretanske litanije Matere Božje. Za ljudsko petje zložil Anton Foester. Op. 17. Tretji po cerkvenem molitveniku popravljeni natis 40 v. Oba zvezka sta porabna za mešane, kakor tudi samo za ženske in samo za moške zbore. Rodila jih je živa potreba, ker nimamo Slovenci še nobenih litanij zloženih po novem cerkvenem besedilu. Poje jih lahko vsak tudi manj izvežban zbor; da so pa kljub svoji lahkoti in priprostosti pravi umotvor, nam jamči ime velezaslužnega gospoda skladatelja.
Znani slovenski skladatelj č. g. Kimovec pifiei Ni ml treba zgubljati
besedi o vrednosti teh — sicer preprostih, pa umetniško zamišljenih =
skladeb. — Le na lepo gradacijo v harmoniji ln napevu pa tudi v besedilu
naj opozorim.
Katoliška Bukvama v Ljubljani.
, ................................................................................................................................................ ,
Razmerje me« Srbi In Bolgari.
(Izvirno poročilo »Slovencu«.)
Belgrad, 22 decembra.
Slabo razmerje med Bolgari in Srbi v Makedoniji, kjer se vrši med obema bratskima narodoma ljut boj, ki se javlja v zavratnih političnih umorih, ki jih vprizarjajo zlasti razni bolgarski emisarji, je dalo srbski mladini iz Stare Srbije in Makedonije na belgradskem vseučilišču povod, da se je danes sezvala velika skupščina, na kateri se jc protestiralo proti nebratskemu postopanju Bolgarov nasproti makedonskim Srbom.
Na shodu, ki se je vršil v Kolarčevi dvorani in ki je bil mnogobrojno obiskan, je govorilo tudi mnogo mož, ki so topli zagovorniki jugoslovanske solidarnosti, pa zdaj odkrito izjavljajo, da se z Bolgari ne da solidarno postopati. Le eden je še povdarjal, da še ni izgubljena poslednja nada, da se omogoči za-jtdniško delovanje Srbov z Bolgari. Delegati nacionalistične in napredne mladine pa so izjavili, da treba Bolgarom v Makedoniji vračati zob za zob, tudi ako bi vsled tega prišlo med Srbijo in Bolgarijo do vojske. Mnogo tega gre seveda na račun mladeniškega ogorčenja, toda vodilna misel je resnična, kajti antipatija med Srbi in Bolgari se je ravno vsled zadnjih dogodkov zelo povečala.
V protestu, ki se .ie nato sklenil, apelira mladina srbsko vlado, evropske velesile in vso civilizirano javnost, da s primerno akcijo napravi konec nasilstvom bolgalrskih šovi-nistiških agitatorjev in arnavtskih hord v Makedoniji.
Kdor pozna makedonske razmere, se temu protestu ne bo čudil. Srbska vlada je dozdaj, kolikor .ie le mogla, delala na to, da zaduši srbsko protiakcijo v Makedoniji, ker sc je hotela izogniti mednarodno političnim zapljetljajem, ki bi se utegnili pojaviti, ako makedonski Srbi nastopijo proti bolgarski nasilni propagandi tudi s silo. Vlada je srbske makedonske vojvode, kakor hitro je kdo izmed njih prišel v Srbijo, internirala. V Srbiji so zdaj internirani sledeči srbski makedonski voditelji: (iligor Sokolovič, Gjorgie Skoplan-če, Jovan Dovezenski, Kosta Pečanac, Krsta Preševski, Gjorgje Sokolovič, Mirko Krste-vič in drugi. Od znamenitejših srbskih vojvod sta ostala v Makedoniji edinole Vasilije Tr-bič in Ivan Babunski.
To priliko so Bolgari izrabili. Njihove čete so začele mrzlično »delati« in srbske glave so jele padati kakor dež v poletju. Začeli so paliti sela in so prisilili marsikatero vas, da se je odrekla Srbom in prestopila k Bolgarom. Zadnje njihovo delo je to. da so zažgali srbsko gimnazijo v Skoplju. Bogvekaj s tem niso dosegli, kajti gimnazijski razredi so zdaj nameščeni po drugih h,šah, sebi so pa s tem moralno delo škodovali. Inozemski konzuli v Skoplju so uvedli preiskavo, dognali, da so gimnazijo zažgali Bolgari in v tem smislu poročali "svojim poslanikom 'v Carigrad, ti pa svojim vladam.
Ta dogodek utegne roditi zle posledice. Srbske čete, udarjene po levem licu, gotovo Bolgarom ne bodo ponudile desnega, temveč postopale po geslu: Oko za oko, zob za zob. Pri tem bodo Bolgari ostali na slabšem, ker so njihove čete desorganiziranc in sc same med sebo.i koljejo. Makedonsko gibanje 7,a-dobiva drugo lice- Klali se bodo bratje med seboj, hujše, kot so sc že dozdaj. Da s tem škodujejo v prvi vrsti dobri stvari, v zaslepljenosti ne vidijo. Kako naj velevlasti napravijo red, ako se preliva kri od strani tistih, ki hočejo Makedonijo osvoboditi turškega jarma?
Gospodarstvo-
Za povzdigo gospodarstva.
Shod »Kmetske zveze« za dekanijo Trebnje je bil v nedeljo, dne 22. t. m., v Št. Lovrencu. Župnik Oblak je predaval pri shodu, ki je bil prav dobro obiskan, o gospodarstvu in mlekarstvu na Gorenje Avstrijskem in po-vzdigi poljedelstva doma. Gori so dosegli lene uspehe pri živinoreji po simendolski pasmi. Pri nas nc bo kazalo za enkrat vpeljati tuje pasme, ki zahteva iako natančno postrežbo in zgubi v tujem kraju navadno svoje dobre lastnosti. Tukajšnji gospodarji imajo mnogo prav izvrstnih krav, ki dajejo na dan pri slabi krmi od 15 letrov mleka. Od teh krav bo kazalo dobiti plemensko živino. Da bo pa šlo delo hitreje naprej, smo prosili gospoda poslanca Hočevarja, da poizve na Dunaju, v katerem obsegu bi bilo ministrstvo pripravljeno pospeševati razvoj naše živinoreje. Prvotno smo mislili osnovati živinorejske krožke, ki so se na Gorenje Avstrijskem prav dobro obnesli. Gospod poslanec nam je sporočil, da bi kazalo ustanoviti živinorejsko zadrugo, 'ki bi prevzela skrb za povzdigo živinoreje v celem okraju. Kmetijska družba bi sc za tako važen poizkus, izboljšati gospodarstvo na Dolenjskem, gotovo zavzela.
Predavatelj razloži zborovalcem, da take zadruge res potrebujemo. Ker pa glavni pridelek našega kmeta obstoji še vedno v žitu in bo pri dolenjskih razmerah tudi ostal, nam ne kaže ostati le pri živinorejski zadrugi. Delokrog moramo razširiti, da si osnujejo udje
med seboj potrebne kmetijske stroje in dobivajo skupno kmetijske potrebščine, kar pa pridelajo, bi tudi zadružnim potom prodali. Nevarnosti ni čisto nobene, ker ne bi imeli kako velike zaloge in bi prodajali le svoje izdelke po najboljših cenah odjemalcem. En sam ne more ničesar. Kar so dosegle akcijske družbe z velikim kapitalom pri snovanju tovarn, rudo- in premogokopov, to moramo mi doseči s skupnimi močmi zadružnim potom. Mož pristopi k možu, vinar se pridene k vinarju, da ustvarimo veliko moč za kmeta. Ze naša mlekarna kaže, kaj premore skupno delo. Koliko smo imeli vlani nasprotovanja, laži in obrekovanja, ko smo jo ustanovili? Kje so zdaj nasprotniki? Še lažejo in hujska-jo, da so pomije mleka škodljive in se bo po njih voda zastrupila, ker kaj drugega ne morejo mlekarni očitati. Nobeden več si ne upa trditi, da mlekarna ni bila potrebna, ki je v tem kratkem času dobila do 14.000 K za maslo in mleko. Njeno delovanje ni omejeno le na St. Lovrenc. En voz prihaja vsaki dan iz Ponikev skozi celo trebanjsko faro, 15 klm. daleč, drugi iz Kamenpotoka, tretji iz Račjega sela, četrti iz Čateža, peti iz Knežje vasi v dobrniški fari. Dobrniče bomo poskusili počasi pridružiti naši mlekarni. Samotež se pa vozi mleko iz Stehanje vasi. Dosegli smo lepe uspehe. Vlani smo imeli v tem času 150 litrov mleka na dan, zdai ga je kljub najslabšemu času do 700 litrov. Pri tem še nismo na koncu naše organizacije. Razpeli bomo mreže še dalje, o čemur vam pa takrat več poročam, ko se zgodi. Ce smo pri mlekarni dosegli tako lepe uspehe, jih bomo tudi pri našem kmetijskem društvu.
Pri razpravi, ki se je po teh besedah vnela, se je pokazalo, da so zborovalci v veliki večini zadovoljni s to mislijo. Sklenilo se je, da naj predavatelj preskrbi pravila, kmetje bodo pa doma poprašali še druge, če bi bili zraven.
Predavatelj še nadalje poroča o izboljšanju gospodarstva z dobrim gnojenjem, pri čemur bi bilo na.ipre.ie treba boljše porabiti gnojnico; o izboljšanju hlevov in skupni prodaji poljskih pridelkov. Omeni tudi, da začne mlekarna kmalu po novem letu sprejemati jajca od udov, o čemur se vname prav živahen razgovor. Vpeljali bi sprejemanje in prodajo, kakor jo imajo v Schardingu. Zborovalci so bili vsi mnenja, da bi bila ta kupčija prav dobra za vse posestnike in naj se precej začne, če tudi sc bodo branjevke jezile.
Znanost In unMnost.
*	Društveni koledarček za leto 1908. IV. letnik. Izdala in založila »Slov. kršč. socialna zveza«. Tisk »Katoliške Tiskarne.« Cena 1 K. Preteklo leto je bilo za naše izobraževalno or-ganizatorično delo velikega pomena. V vrste socialnih delavcev je nastopila mlada, samozavestna, ponosna četa miadeničev-telovad-cev. Ze njih prvi nastop, njihovi jašno in odločno začrtani cilji, odkrita možatost v vsakem trenotku, nam je imponirala in nas vzra-dostila. Ccti sc ie pridruževala četa. iz katerih je narastla že v prvem letu armada do 400 krepko organizovanih mladeničev, katerim jc posvečen četrti letnik »Društvenega koledarčka«, ki leži v lični obliki pred nami. Njegova vsebina ni važna samo za mladeniče, katerih v prvi vrsti je ta letnik, temveč zanimati in vzradostiti mora vsakogar, ki stoji z nami v vrsti delavcev na izobraževalnem polju našega naroda. V lepem redu so navedena najprvo vsa društva, ki so v kranjski, štajerski, goriški, koroški in tržaški zvezi. Lepo, veliko število jih je. Ta imenik .ie zemljevid izobraževalnega dela med slovenskim narodom. Je pa tudi zgodovina trudapolnega, lepega dela. Zatem čitamo pod odstavkom »Mladeniška organizacija« naprvo poljudno, jasno pisan načrt o telovadnih odsekih, kakšen namen imajo, kako se vodijo in kaj so že ti odseki v prvem letu svojega obstanka priredili. Reči moramo, da veliko. Delali so, in zato že tako lebi, vzpodbujajoči uspehi. Ta odstavek priporočamo posebno vsem voditeljem naših društev, da ga skrbno prečita.io. Pod odstavkom »Zvezino zborovanje na Jesenicah« pa najdemo natančen popis tc lepe manifestacije na Jesenicah. V njem pa je tudi načrt dela za prihodnost. Koledarčku so pridc-jane še tabele a gospodarski zapisnik. »Društveni koledarček« je skupno delo vseh slov. izobraževalnih zvez. Prepričani smo, da bodo vsi člani izobraževalnih in strokovnih naših društev segali pridno po njem. Zlasti vsak naš mladcnič-telovadec ali netclovadec naj bi si ga omislil. Pa kmalu, dokler jih je še kaj v zalogi. »Koledarček« prinaša tudi sliko podpredsednika zveze telovadnih odsekov in načelnika iste. Med vsebino pa sliko javne telovadbe na Jesenicah, ki je bila prirejena povodom zvezitiega zborovanja tamkaj.
*	Gasilski koledar za prestopno leto 1908. Sestavil Franc Ks. Trošt, zvezni tajnik. Cena 50 vinarjev. Cisti dohodek je namenjen »Cesarja Franc Jožefa I. jubilejni ustanovi« za v službi ponesrečene gasilce, oziroma njihove vdove in sirote. Založil odbor zveze prostovoljnih gasilnih društev. Koledarček ima sliko očeta kranjskega gasilstva Fran Doberlcta. Nadalje obsega koledarček imenik gasilnih drruštev na Kranjskem, določila o častni sve-
tinji za 25-letno službovanje, dolžnosti zveznih gasilnih društev in razne drobtine. Najbolje je. ako se naroči več koledarčkov skupaj.
*	Vortrage fiir christliche Miittervereine,
von Friedrich Kosterus. Rcgensburg 1907. Za krščansko mater je ta knjiga velike praktične vrednosti, predvsem pa za predavatelje, dušne pastirje in pedagoge v izobraževalnih društvih in roditelskili večerih. Kniga stane 4 K 80 v.
Artarias Eisenbahnkarte von Oesterreich Ungarn. 1908. Izšla je strokovnjaška karta o vseh avstrijsko ogrskih železniških progah. Posebne važnosti jc zaradi tega, ker je v njej zaznamovana projektovana belokranjska železnica in železniška zveza z Dalmacijo. Zaznamovane so železniške proge v severnih balkanskih državah doli do Soluna in Carigrada. Vrisani so pa tudi vsi železniški projekti v Avstriji in inozemstvu. Po oficielnem materialu skrbno in lepo izdelano karto zelo priporočamo.
*	Rundschreiben unseres Heiligsten Va-
ters Pius X. —--iiber die Lehren der
Modernisten. (8. September 1907. »Pascendi dominici gregis«) Freiburg. Herder. Ni dvoma — tudi nasprotniki to priznavajo — da je zadnja okrožnica Pija X. eden izmed najvažnejših kulturnih dokumentov v našem stoletju. Takozvani katoliški modernizem, proti kateremu je enciklika naperjena, korenini globoko v modernih naukih o razvojnosti, ne-spoznavnosti in absolutni veljavi izkustva. Kant, Darvin, Herbert Spcncer, Mach itd.) Okrožnica papeževa se predvsem odlikuje vsled temeljitosti, s katero na podlagi zdravega modroslovja zavrača osnovne moder-nistiške nauke. (Čustvenost verstva, nespo-znavnost nadtvarnih počel (Bog, milost, po-smrtnost itd.) Vrhtega je okrožnica pisana v krasni klasični latinščini. (Masaryk je klasici-teto sloga okrožnice z občudovanjem omenil v zadnji kulturni debati v avstrijskem parlamentu). Ker nasprotniki vsebino okrožnice po svojih listih izkrivljajo, je za katoliškega duhovnika in laika, ki bo imel zlasti po izobraževalnih društvih in pri predavanjih ali pa v pogovorih večkrat priliko z nasprotniki govoriti o najnovejši papeževi encikliki, prepo-trebno, da si nabavi avtentično besedilo Okrožnice. Podaja nam ga omenjena knjiga, ki je izšla v Freiburgu v Herderjevi zalogi. Na eni strani je latinsko, na drugi nemško, avto-rizovano besedilo. Knjiga bo v kras vsaki knjižnici, kjer bo našla mesta poleg epohalnih socialnih in znanstvenih okrožnic nepozabnega Leona XIII.
*	Der neue Syllabus (Lateinisch-deutsch) dr. Anton Michelitsch. (Graz in Wien. Sty-
4 Der Syllabus Papst Pius IX. vom 8. Dezember 1864. Dr. A. Michelitsch, Profesor an der Universitat Graz. Miinchen 1907. Si-labus papeža Pija IX. od leta 1864. je postal zadnji čas zopet prav aktualen. Dr. L. K. Gfletz,, vseučiliški profesor v Bonnu in grof Hoensbruch sta, prvi leta 1905, drugi 1904., izdala knjigi, kjer izkušata dokazati iz silaba Pija IX., da je katoliška vera neznanstvena iu protikulturna. Pri zadnji kulturni debati ob priliki dr. Masarykovega predloga v avstrijskem parlamentu so svobodomiselci citirali tudi silabus iz leta 1864. in pogrevali stara očitanja proti katoliški cerkvi. Zato je za katoličana važno, da pozna določbe silaba, da ve ovreči . nasprotnike, ki ku.iejo kapital iz stvari, katerih sami dobro ne poznajo, a jih temlažje izkrivljajo, ker se katoličani sami večkrat zadostno ne zanimajo za vprašanja, ki se v prvi vrsti njih tičejo. Dr. A. Michelitsch jc zdaj izdal prevod silaba iz leta 1864, obenem pa vsakemu obsojenemu stavku dodal kratek, a jedrnat komentar, na katerega se spričo učenosti graškega vseučiliščnega profesorja lahko zanesemo. V silabu od leta 1864. se obsojajo panteizem, naturalizem, racionalizem, verska brezbrižnost, skrajni komunizem, liberalizem, ki hoče cerkev podvreči državi, napačni pojmi o vsemoči države, o nravnosti, o krščanskem zakonu in posvetni vladi papeževi. Tudi nasprotnikom nc bo škodovalo informirati sc v tej knjigi o tem. kar je Pij IX. obsodil, da ne bodo sprejemali za avtentične bajke po proti verskem časopisju.
*	Der neue Syllabus Pius X. (Dargestellt und kommentiert von Dr. Franz Heincr. Uni-vcrsitiitsprofessor. Mainz 1907.) Obširna, 291 strani obsegajoča knjiga! V prvi vrsti bo zanimala bogoslovce. Pisatelj je zelo obširno komentiral stavke novega silaba Pija X. Ti komentarji so pisani strokovnjaško z velikim znanstvenim aparatom. V njih je obsežena skoro vsa apologetika, cerkvena zgodovina, biblika, eksegeza itd. Posebno velike vrednosti so izvajanja, glede na božanstvo in poslanstvo Kristovo ter cerkve. Teolog-stro-kovnjak bo težko pogrešal to knjigo, pa tudi laiku-znanstveniku nuja ogromni apologetiški
material.	Y.
• ♦ ♦
Vse tu ocenjene knige se dobe v »Katoliški bukvami«. Prva (Rundschrciben Pius X.) stane 1-20 M, druga (Der neue Syllabus, dr. Michelitsch) 30 v, tretja (Der Syllabus Papst Pius IX.) 50 v, četrta (Der neue Syllabus Pius X., dr. Heincr) 5 M. Artarieva železniška karta avstro-ogrska pa 2 K 20 v.


Krasne
BLUZE

največja izbira v svili in v drugem modernem
:: :: :: :: blagu tudi po meri. :: :: " "
Vsakovrstna
KRILA, PERILO in OTROČJE = OBLEKCE =

v
po najnižjih cenah.
N. KRISTOFIČ porot BUČAR
Ljubljana, Stari trg štev. 28.

b	2727 10—7
Pozor, kmetice in dekleta!
V moji lekarniški praksi, katero izvršujem že 25 tet, se mi je posrečilo, sčasoma iznajti sredstvo za rast brk in las, proti izpadanju las in za odrtra-prhlj (luskin) na glavi, to je Kapilor it. I. Cena (franko na vsako pošto): 1 lončič 3 K 60 v. 2 lončka 5 K. Prosim, da se naroči samo od mene. Naslov je: P. Jurišič, lekarnar v Pakracu št. 65 (Slavonija). Denar se pošlje naprej ali s poštnim povzetjem.
r-
Ugoden nakup
ostankov

40 metrov
cefira, barhenta flanele, volnenih in drugih, perilnega blaga, lepih vzorcev v dolžini od 1 do 8 metrov pošilja po povzetju franko za 8 gld. 50 kr. slovita uvozna tvrdka 2731 10—4
V. J. Havliček
r v Podebradih, Češko. -
J
Učenca
išče večja trgovina na Dolenjskem. — Ponudbe pod »Dolenjsko IOO«
na upravništvo »Slovenca". ^822 10-6
Sprejmem takoj bolj priletno
I^tijjarico
katera je zmožna samostojnega gospodinjstva.	2953 3—2
J. Krašovic, trgovec, Jesenice, Gorenjsko.
oFS
i ki znajo kdpe delati, dobe takoj trajno službo.	2926 3—3
Vprašanja naj se naslove na g o z d no oskrbni&tvo barona Lanm,
Griinau, Almtal, Gorenje Avstrijsko.

Podružnica a w Spljetu« s	Ljubljanstta kreditna banka v Ljubljani, Stritarjeve ulice štev. 2 priporoča promese na kreditne srečke . . . k K 18'—, žreb. 2. jan., glavni dobitek K 300.000 „ , sročke ppq Donave š < 10 —, , 2. jan., , , K 140.000 ,, „ zem kred t »re6»* ž K 5 50 „ 7. jan., „ „ K 100*000 Vse tri promese skupaj samo 32 kron. Obrestuje vloge na knjitioe in na tekoči račun od dne vloge do dne vzdiga po 41/a°/o> vloge ne tak oči raAun proti 30dnevni odpovedi po 5fl/o.	Podružnica sir Celovcu.i
DelniAka gluvnioe 1 1 « K 9.000.000. ■ 1		i Rezervni fond i i i i K 200.000. i i i
Herbabny-jev podfosfornokisli
apneno-železni sirup.
Ta je že 38 let uveden, zdravniško preizkušen in priporočen. Izborno sredstvo za tvoritev krvi in kosti. Odstranjuje slez, pomirjuje kašelj in vzbuja slast. Pospešuje prebavo in red tev. Cena steklenici K 2-50, po pošti 40 vin. več za zavitek.
Herbabny-jev okrepljeni
Sarsaparilla- sirup.
Je že 33 let uveden in najboljše preizkušen. — Izvrstno odvajalno sredstvo. - Odstranjuje zaprtje in njega zle posledice. — Pospešuje odvajanje in čisti kri.
Cena steklenici K 1 70, po pošti 40 vin. več za zavitek.	2649 a
Edino izdelovanje in glavna razposiijatev: Dr. Hellmann-ova lekarna „zup Barmherzigkeit", DUNAJ, YII.il, Kaiserstr. 73-75.
V z a I o g 1 je nadalje pri gosp. lekarnarjih v Ljubljani, Beljaku, Breiah, Celju, Celovcu, Črnomlju, Novem mestu, Reki, Sovodnju, Št. Vidu, Trbižu, Trstu, Velikovcu in VoISperku.
Ravnokar je izšel
priljubljeni in koristni
KOLEDAR
za	2799 10-8
kmetovalca
- 1908 -
H Uredil dež nadzornik J. L e g v a r t. III. zelo	M
S popolnejši letnik z vsebino:	H
■	Kratek opis umne živinoreje; zlata pravila	K M o živinoreji, krmljenje goveje živine in	M S prašičev.	*
■	Razno perotninarstvo, mlekarstvo, preis-	■ ■g kovanje mleka, bolezni mleka. Obdelovanje	H
travnikov, naprava in osuševanje travnikov,	H
umetna in naravna gnojila. Sadjereja,	H
naprava sadovnjaka.	w
2 Vinoreja, priprava dobrega vina. Kmetiški	*
H zakoni Hmeljarstvo. Merjenje lesa, prerač.	■
M v kile, orale in hektarje. Koledar, sejmi in	H
5 še mnogo drugega.	*
■	Vezan je letos v posebno močno platno.	Pl | Cena s poŠto K 1-80
H —— Naroča se pri —————	M
■	iunnu Bonnču u Liubliani.	5
Vsled prihranitve dragega povzetja se naj	M
znesek naprej dopošlje.	JJ
H Noben vesten gospodar naj ne bo	■
Jg brez tega potrebnega koledarja.	Jg
■■■■■■■■■■■■HIHH
Stariieai, intu ii kiaitrak*
cijska kljiiiTaičaritr«.
aidrallčnt vidri lo sesalki
Josip Weibl
l Spreltzer-j« nas). LJUBUAIA, llomikovi ulici i
priporoča m glavnemu občtnstr* ta prečistiti duhovAtnl * UdoloT«nJa vaek t to atrok« »padajočih predmetov: tlAa« omretj« a« stroj, obhajila* miš«, o^raj« aa atlrodvora •baaeja* »au-atja, vitni Trata, balkoni, veranda, stolpne krtke, itedUalke, strelo*
▼oda, telesna okna, telesne stole Iti. •pecUiltteta: ▼aljtdmi sastorl ia soln6ne plahte po najnovejtam sistsmo s eamiHhrlgalnlel • 1M« 63—69	oporami bre» TljakoT.
ECAŠLJUJOČIM
„fm	Zaščitna znamka „Sidro"	FR
iBsa	LiiieitCapsicI com. Nadomestek za	
Sidro-Pain-Expeller je tploino priznano kot Izvrstno bol blaluJo6« tn odvodno mazilo pri prehlajenjn itd.; e*na 80 t., K i 40 in K 2 c« dobiva v vseh lekarnah. Pri naknporanja teg-a porsod priljnbljonefa domafega srodatTA, naj at jamljojo le eriginalne steklenic« v ikatljah s aaio sai&lt&o znamko ,,Bldro" potem se je geteve prejel originalni izdelek.		
Ss	RIchterjeva lekarna pri nzlatem levu" v Pragi Elisabethgasse štev. 5 nova. q ev* Daaraa raapoilljaaja. * 22*Li40-zll	1
a	^	2729 10—3
Pozor! Čitaj! Pozor!
Pakraške želodčne
_ kapljice. _
Staro slovito, izvrstno delujoče sredstvo pri boleznih v želodcu in črevih, — osobito se priporočajo — pri zaprtju in nerednem odvajanju — pehanju, — kongestiji — pomanjkanju teka, krčih itd. Nedosežno sredstvo za uzdržanje dobrega prebavanja.
Delovanje izvrstno, vspeh siguren. Cena je za 12 steklenic (1 dvanajsto-rica) 5 K franko na vsako pošto po povzetju ali če se pošlje denar naprej.
Manj kot 12 steklenic se ne pošilja. Prosimo, da se naroča naravnost od:
P. Jurišiča,
v Pakracu št. 65. (Slavonija).
Prvo kranjsko podjetje za umetno steklarstvo in slikanje na steklu
Avgusta Agnola v Ljubljani
Dunajska cesta št. 13 poleg ..Figovca"
se priporoča prečastiti duhovščini in cerkvenim predatojništvom kakor p n. občinstvu za pre-
vzetje in solidno izvršitev vsakovrstnega
umetnega steklarstva. slikanja na steklo
za stoblaratvo v figuralni in navadni orna-mentiki, stavbno ter gsortalno steklarstvo
kakor vsakovrstna v to stroko spadajoča dela vse v najmodernejšem slogu in po najnižjih cenah.
Zaloga kakor velika izber steklenega in porcelanastega blaga vsake vrste, svetilk, zrcal, okvirov, podob, izdelovanje okvirov za podobe itd. 1711 n-u
Harisi in proračuni na zahtevo seetoaj. Sfriierala snafik tarriesifc ie! ia ia razpolega p. a. sdjenalces T tflel	k

i*
otrokom in odrašenim osebam
pripisujejo zdravniki zelo uspešno
THVflOHEL SCILIAE
kot sredstvo, ki odtrgava sluz. jo odvaja, ki blaži in potolažuje krčeviti kašelj in ki odstranjuje dihalne težkoče. Stotine zdravnikov so se že imenitno izrekli o hitrem učinkovanju tega srtdstva, Thymomel scillae, pri oslovskem kašlju in pri drugih vrstah kašija.
Vprašajte, prosimo zdravnika I
t steklenica 2-20 K. Po pošti franko proti pošiljatvi 2*90 K; 3 steklenice pri pošiljatvi 7 K. 10 steklenic pri pošiljatvi 20 K.
$ - Izdelovanja In glavna zaloga
lekarna B FIUGNER-Ja
2430	c. kr. dvom. zalagatelja 24—1
Praga III., it. 203 ■ Dobiva se skoraj v vseh lekarnah. »Vv^i^VS Pozor na Ime sredstva, Izdelovatelja in na var-%	stveno znamko.
Tffhtnnnltfl brezplačno dopošil atev mojega ilust. LUUIcVUJIc cenika z nad 1000 alikami. -
Jamstvo več let. Vsako nepopolno blago se vzame
nazaj za popolni znesek. Slika '/a nav. velikosti.	611 36
St 365
srebrna dsm-^^ skartmont gl 3-50
Št. 322
^^ srebrra mc?ka V remont. 3*90
St. 337.
srebrna s sidro 16 kamnov 5*-dvojni plašč 6-50)
Št. 541, srebrna s sidro dvojniplaščl5kam-^Sg nov, posebno
močDa 7— 9'SO
Anten KKfmcnn,
največja tovarniška zaloga ur, zlatnine in srebrnine. Izvoz v vse dežele. Maribor L5., stajersko.


Pozor!
Pozor!
Ivan Savnik
»pri Besenčanu" v Kranju
na Glavnem trgu.
Priporoča svojo veliko zalogo sukna, modnega in platnenega blaga, lepih porhantov, kakor tudi vsakovrstno podlogo, ogrinjavke, pletene rute, zgornih jop (Oberjack) ter nepremočljivih pelerin za ženske in moške.
Posebno pa opozarjam gg. neveste in ženine, da si pred nakupom ogledajo mojo veliko zalogo, katero sem zopet povečal ter bodem gledal, da vsakemu dobro in pošteno postrežem. — Vzorci brezplačno in poštnine prosto.	2506 8-8

Za gg. Šivilje in krojače posebni popust.
Na drobno in debelo!
S><Žm
Istotam se prodaja Iz lastnih vinogradov pristno Bizeljsko rudeče in belo vino od 56 L. naprej.


S
*9<S
alauaaitiu o|Hun?oj u| 3iau?oi(vu »tJAZl 3S a(u«Aa|»|SA U| ■ )|AB.ldO<J —	9«A A Z OAZ | —	9
OAiioJOd — |||1)I«V |U}n[ a aujnAO) >[;m|in '
-t — O S n J. O" O -- HI —.
S- o 2.re -s-» s re -o r "
2-ŠZ«, 2.2.
" B O" "
<? n — o t5' re' jj o ~ er
Da	?
» — 3 a. S 3 re — *
S o S* 2 3
1 O t re
rr O O
VZAJEMNO PODPORNO DRUŠTVO V LJUBLJANI
Kongresni ftrg 19
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 9. do 12. ure
registrovana zadruga z omejenim poroštvom
po 4
Kongresni trg 19
31 O k
to je. daje za 200 kron 9 kron 50 vin. na leto.
I)rii(to h ranil ne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih ohrestovanje prekinilo.
Najsigurnejša prilika za itedei\je!
Kanonik J. Sušnik 1. r., podpredsednik.
Hentui davek plača liraiiilnioa sama.
1949 52-1 Kanonik A. Kalan 1. r., predsednik.
mmna.MHiirrjMH aaa«
Podružnica:
45 150 160
Praga I mtiiiatnlcaail: Orabtn 99, Mul« tiran, Mati >11» IT, Badfia, Brno, iyfkt Upa.	KuaalK, I«nnkl r.aib-rt, aildJIag, Korl Jlila Fl»>a,
(Tllrn Id Ltberf«
Monjalnic« na Dunaju:
I. Vallatllt 10, II T.banlr.itt t, III Oof«re»»i« 77 (»agil R«nnw«f>), lil. L» v.np»«M rr. IV Wltdo»r Ha.plilr.iit ia, V dchUnbrannirtlr.ttf PS a, TI namp..<1nrfrratr. 2S, VII. !Htrl«blltrelra»ia T«, VIII LtrchtnltldmlrtMi IJJ, IX 4li.ratrati* «. X. r.».rlltoilrt.,« ao XVIII. Vlhr<a«arilranr «9, XIX nahllnr.r M.anlalr «1 »IX M.>n>ttrai«> II,

M«nlalntftna delniška družba
M E U € U E"
Dunaj. I W<vllTei!c !0.
Aito Vapltal * 20 0(10 000 ».o««tr ««klnd X 8 SKO (»Ofl
Najkvlantnojril
W nakup in prodaja
vrat rent, državnih papirjev, akcij, prioritet, »astavnlc, firečk, dovli, valut in denarja.
%Ainpniaya in eskomptiranie ^
■r»MiVi»nih »«^ita«rn!r '« nMIvaetl »i^^V lr> kuponov
					
	n	iOSREDNJA 1	BANKA CESK,B hranilnic,—^	^ Dal. kap. 7,000.000— j r Telegrami: »Sforobaafca". S 2 Deponiranje kavcij la f s vadi J ramib vrst. m . Eakont menjic iuh _ | denarnih savodov. g • Bankovne Informacije 5 in svete brezplačno. '	
		HWk>t« mm knjižic« 1« ra&ua 4 % ia 4>/< %. 1 Kupovanja in prodaja vrada. papipjev. Uprava ia čuvalna zaloga brezplačno. |	Poaojila okrajem, meatom, občiaam In drugim javnim korporaetjara proti amortizaciji a« <S Iu »/«•/. upravne pristojbine. Finanoiranje javnih podjetij. Emisija lastnih 4*f. baa-kovaih obligaoij, katere uživajo pupilarno sigurnost in se smejo rabiti za vsakovrstne kavcije.		
panika svetovna razstava 1900: ,GRjlND PRI?C,
: Nnjviija odlika!	• 2567 6-fa
Na 7 prejšnjih razstavah s prvimi darili odlikovano.
Pristno, če na pod platu
ustanovno leto : I860


Vsak dan jih izdela tovarna
40.000 parov!
Edini kontrahenti: Messtorff, Belin & Co>, Dunaj, I-
Prodaja na drobno v vseh boljših trgovinah za čevlje, gumi in modno blago.
Ivan Demšar
podkovskl Min Izdelovalen uozou u Ljubljani
:: Marije Terezije cesto Jt. 6::
priporoča svojo veliko zalogo 1f(l7flV kritih in nekritih, ""	w |jj<no jn trpežno
izdelanih, po jako nizki ceni.
Sprejme se v pouk tudi več učencev.


mmmmmmwmmm®wmmwMMM*Mm
Lepa božična in
I novoletnm daril"
prodaja hiše v Ljubljani.
V ponedeljek, dne 30. decembra, se vrši ob 10. uri dopoldne pri c. kr. okrajnem sodišču v Ljubljani, soba štev. 6, prodaja v kon-kurzno maso Božidarja Frohlioha spadajočega posestva vložna štev. 353 katastralne občine Šentpetersko predmestje I. del, obstoječega iz hi&e štev. 27 v Slomškovih ulicah v Ljubljani, z ledenico, hlevom za konje, kegljiščem in gospodarskim poslopjem ter vrtom, kakor tudi 2 njivama v meri 579 m2 v Slomškovih ulicah v Ljubljani, ki sta primerni za s ta vb išče.
Cenilna vrednost obeh parcel (njiv) znaša K 3774-—. Hišno posestvo z vrtom meri 1128 m2 in je cenjeno na K 46.230*—.
Pojasnila daje oskrbnik konkurzne mase odvetnik dr. Edvin Ambrositsoh v Ljubljani.
Ljubljana, dne 16. decembra 1907.
2831 3- 2
3W>
Velika bogata zaloga! |
% m
Vsled velike konkurence prodajam po naj- Sco « S§{
nižjih cenah, tako, da morem vsakega zadovoljiti. ^ Vljudno vabim na ogled, se priporočam za obilen
2T15 9
obisk, ter beležim z velespoštovanjem
FR. ČUDEN,
Naznanilo.
Poleg že ostoječih naprav, ki naj podkrepijo varčnost, smo vpeljali sedaj še
urer* D7i trgovec LjubSjana
nasproti francišk. samostana.
e " m,
lig 3 % M
Jgg y jj
iN a^'" Cet-r.ii k«* ^ kcl&ti&rjem zastonj in po&tn. prosto, ^jo«
^OCOOOOOOOOOOOOOOOOOO^
m
hranilnice,

U
z modernimi , vtlHumi tJrzoparniki iz
Ljubljane čez Mwerpen v NewYork
je proga
rdeče zvezde Jed Star Line".
Na naših parnikih: ,Finiand", „Kroonland", ,,Vaderland*, „Zeeland" in „Samland", kateri vsak teden v sobotah oskrbujejo redno vožnjo med Antvverpnom in New Yoikom, so snažnost, izborna hrana, vljudna postrežba ;n spalnice, po novem urejene v kajite za 2, 4 in 6 oseb, za vsakega potnika eminentnega pomena, in traja vožnja 7 dEi.
Odhod iz Ljubljane vsak torek popoldan. Q
NaSa proga oskrbuje tudi po večkrat na A mesec vožnjo čez Kanado, katera pa je izdatno cenejša kakor na New York.	g>,
Pojasnila daje vladno potrjeni zastopnik
FRANC DOLENC
v Ljubljani,
Kolodvorske ulice odslej itev. 26, od juž-noga kolodvora na levo pred znano gostilno pri „Starem tišlerju". 320 V.- 45
OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOi
napravo, ki je v Severni Ameriki udomačena že leta in leta, in ki so jo nedavno tudi v Avstriji sprejele posamezne hranilnice.
Domača hranilnica omogočuje hranilcu, da vsak čas shrani majhne zneske, in nahranjeni denar, kobrž iznaša eno krono, obreston. naloži.
Ta namen se do seže s tem, da izro-
kdor zahteva zaprt hranilnik terdotičn. vložno knjižico, ako vloži pri nas štiri krone. Ta znesek, ki je v varščino za vrnitev nepoško-dov. hranilnika, ki ostane naša last, se
obrestuje kakor vsaka druga vloga.
čimo vsakemu,
Ključek od hranilnika hranimo mi.
Vložna knjižica, h kateri se izda hranilnik, se mora vselej glasiti na ime vložnika. Ena in ista oseba prejme le eno vložno knjižico.
Hranilnik se odpre in denar v njem se prešteje vpričo stranke Ako znaša prešteti denar vsaj eno krono, se vpiše znesek v dotično "vložno knjižico.
Stranki izplačati v gotovini ves denar ali le del zneska, ki se je nahajal v hranilniku, ko se je odprl, je nedopustno; tudi se ne izvrši izplačilo na vložno knjižico takega dne, katerega se je opravila kaka vloga, vse druge dni se pa lahko vzdignejo vloge do pridržanega zneska štirih kron.
Ta znesek se izplača, kadar se hranilnik vrne še poraben.
Podrobna določila o izdaji domačih hranilnic so pri-dejana vsaki vložni knjižici tega hranilnega oddelka. Ustna pojasnila dajemo ob navadnih uradnih urah.
V Ljubljani, dne 1. oktobra 1907,
Ravnateljstvo Kranjske hranilnice.
CftBfaMWr(/«w> l. 1*4*.
Slike***j® napisov Stavk Is pkištvcsa pleskarja.
V«Mca cblrfca dr. SchOnltHdovita v hibah mm akadam. slikarja
Elefcrfčiti obrat
Tovarn* In prodal* oljnatih barv, flrnela In laka
Brata Eberl, Ljubljana
prodajaln« la tompfoln Talafon 154. Palavitlcai
Miklošičeva cesta it. 6	Igrlike ulico it 8
Umtmnortjmnm I. 1942.
Zaloga doplčev ca pleskar)«, karja In zidarje, fttedllnega ma; aa hrastova pode, kai-boRnc}
Pri poročava se tuii sL občuutvn sa vsa v najino stroko spadajoče dalo ▼ Bula ia aa deželi kot priznana redno ia i pa najaižjih oenah.
761 »-so
-Delniška družba »ZDRUŽENIH PIVO V ARE H" Žalec in Laško
= priporoča svoje izborno pivo. — Specialiteta; ^alvator1 (črno pivo a la monakovsko). z=
Zaloga Spodnja Šiška (telefon št 187). ?o$iljat»e no dom $pr«jcme r«5toi>rot«r „J<or©dnege t>emo" g. I^r ž 15 n i K {T«l*fon št. 82.)
Steckenpferd-
iilijskomlečno milo
Bergmanna &. Co. Draždanl In Tečln n. L.
je in ostane glasom vsak dan došlih pri-znalnic najuspešnejše vseh medicinal-nih mil proti mazuljem kakor tudi v dosego in ohranitev nežne, mehke kože in rožnate polti. — Dobiva se po 80 vin. komad v vseh lekarnah, drožerijah, parfumerijah, trgovinah mila in brivnicah. 434 60-39
j|	9'ft	744 52—15
Anton Preskei
kroja« v Ljubljani, Sv. Petra cesta *! t •dllknvan aalata kolajno v Parizu I8S
jdllkaiaa u zlato kalalao ta krlietr > Londonu I<4t>5,
resz&sssssr isimiiMJM
Iz trpežnega la aolldnoga hlaga pa nizki!) ataau
^EtBSf* izgotovljene oblek
usobno aa lavtloko v največji iabarl po najni^i' cenah.
-Hdnlftg snlfira mtrUiksiU initn iilMelfalSi mte;
Ivan Terdan
pleskarstvo Ljubljana, Vegove ulice št. 8
se priporoča slavnemu p. n. občinstvu v izvršitev vseh v pleskarsko obrt spadajočih del, kakor tudi slikarskih, napisnih in dekorsacij-skih del.
Posebno se še priporoča za cenjena naročila za stavbeno in pohi6tweno pleskarstvo.	2467 52-6
i
socnrjcjvv
domačega isdelka
priporoča po najnižji ceni in najbolj kakovosti slavnemu p. n. občinstvu t. preč. duhovščini
JOSIP VIE»MAR
■ ■■ ■ v Ljubljani ==» fred škofijo štev, 19. — Stari trg Stev. 4 Prešernove alice 4. M *-tt m Popravili* t«ftwe hi
Ueta /777
us/anooileo /ordAe
o
V"
Uma
'anja
Mker/i
v/)oI/i « t
Ca//
Cenik zastonj

M



UP?. AvazOCSU

63
I. južnoitajerska MmmtM
mm indastrUsKc družba Celje mm
Nov« ulic« štev. II.	1044 26-1
Lastniki: Robert Diehl, Ant. Koleno, Fr. Strupi.
Stavben« in umetna kamnoseška obrt s strojnim obratom. Podobarski atelije. Izvrševanje vseh stavbenih del kakor: stopnjlc, podbojev, fasad, nastavkov itd. iz različnih kamenov in oementa. ipeoijftlna delavmioa in podobarski atelije sa umetna oer-
kvena dela kakor: altarjev, prižnic, obhajilnih miz, krstnih in kropilnih kamnov itd.
Tlakovanje cerkva, dvoran, in hodnikov s Samotnim ali cementnim tlakom
m
Izdelomle
pohištvenih plošč lz različnih :er najbolj idočih Marmornih vrat t vseh oblikah
Hnogobrojnn lotosa grobnih I spomenikov I
U različnih marmornih vrst granitov ln sljenitov po raznovrstnih
narisih in po na|nll)ih cenah
I Napravo l
zidanih ali betoni-ranih rodbinskih rakov (grobišč)
Popra^Uanjo
apomenikov ter udelavanja napisov v isto
■raieaje, pallranje la ttruganje kamena 1 (troj I
Strokovno dovršene risbe in načrte kakor tudi proračune na zahte-vanje brezplačno

Fs-J ii&kapeTanJu
zzz suknenega
fin irciaiiufakturncgft
rilaiva :MM*wn,H,*,nt|
............. m—1 UIAca mmhkmm
«* opozarja na Ifrdk«
■'wray«mi.ii.wmai

HDGO IHL
ih.vf-0
v Ljubljani
Spitulsk« ulice štev. #
•U 88-
Velika aaloga
§&aknenih ostanke
> L,.
* w
iiajhbgatojio zaloga in najrazno- C
-200S 52 -2 vrstnei&e izbiro
klavirjev in harmonijev ima
Alojzij Kraczmer
izdelovalec klavirjev in sodno zapriseženi zvndenec
Ljubljana, Sv. Petra nasip št. 4.
Vedno so v zalogi prelgranl pa brezhibni klavirji. Prevzamem ublra-nje In popravljanja
vseh sistemov. Olavno zastopstvo dvornih firm L. BBsandorfer na Dunaju, GobrUder Stlngl na Dunaju, Avgust Ffirstsr
V LUbavu, Th. Mannborg v Llpskem. Za vsak "ocelaj
v Izposojevalnlna. — Delna plaCIla.
mejii kupljen klavir docelaJamSIm,
Za vsak pri . - Najnižja
n.v
IVAN PENGOV
podobar, izdelovalen oltarjev itd.
naznanja prečastiti duhovščini, cerkvenim predstojnikom in dobrotnikom, da je prevzel znano	2795 52—4
podobarsKo delavnico
umrlega g. And. Rovšeka, Kolodvorske ulice Stev. 20.
Priporočam se in zagotavljam, da bodem vestno izvrševal svoj poklic in prosim za zaupanje. Tekom lOietnega praktičnega dela pri rajnkem g. R o v š e k u pridobil sem si toliko spretnosti, da se bode v prihodnje ravno tako solidno in kolikor mogoče po nizki ceni izdelovalo, kakor se je dosedaj.
Založnik c. kr. avstr. državnih uradnikov.
cilindre in cepiče
| 'J najnovejših faconah in v velikib Izfeerab
pri poroča 112 52—28
Ivan Soklič.
j | Pod trančo St. 2, Postaja elfli.ielejnlce.
790428
,,,
:
Szantnerjevi čret
edin* v kakovosti, lepi in fini izvršitvi!
Največja tST Zimskih črevljev
za gospode, gospo in otroke. ---
zaloga ^r- DokdleviRC (kamašen) gozdarje :
sesr
Črevljev za dom rmStJil?hlik±i°
Prva in največja zaloga Črevljev na Kranjskem
= F. SZHiTiER =
"i K&" Mošbi £ew,ii K	že,*?ki Bizki-od Ljubyana, Šf.lenburgove ulice 4, Ljubljana
K 480 naorej. Ženski 6revlji, visoki, od K 850 Daprcj.
— Trgovci dobijo primeren popunt. - - Ceniki zastonj in poštnine prosto. Zunanja naroČila proti povzetju.
jmmmmmmmmmmmmmmmmmmm^mmmamm t