Polfslsta pSaga^a v ^©5owEbI
Posamezna Številka 50 para
GSssiBo namdne demokracije za mariborsko oblast.
»»ej®
Teiefo« 5t 276 - Cck. račun 5t <2653 O Cene Inseratetn po dosovo^u. O BoEccois! se ne vračsio. - Cekiama-clie (nezaprte) so poštnine proste.
im&m VSAK PETEK
Uredništvo In upravništvo „Narodnega Usta" ie vsJIariboru,
Jurčičeva ulica št 4
Štev. 25
Naročnina: Mesečno D. 1*25, četrtletno Din 3.75, polletno Din. 7*50, celoletno Din. 15, Izven SHS 20 Din. Naročnina se plačuje naprej
V Mariboru, v petek 3. novembra t§S2.
Leto I.
Pred imenovanjem veiikik
v oblastne
Zadnja (poročila vedo (povedati, da v vlado ne bo (krize in itudi ne posebne spiiememibe. Sedajina vlada bo najbrže ostala in je tudi že oba j vi la nekakšen delovni program za prihodnje mesece. V tem prgramu so med drugim sledeče važne zadeve: uradniški zakon, zakon o zavarovanju živine, zakon o zavarovanju setvej zakon o agrarni reformi, dalje tudi izvedba volitev v oblastne in »rezke skupščine!. Iz (tega zadnjega sledi, da pride v najkrajšem času do imenovanj velikih županov za posamezne v ■zakonu o samoupravi predvidene oblasti, torej tudi velikih županov za mariborsko im ljubljansko oblast. Minister Markovič, ki ima te zadeve v rokah, je 'že tudi te dni izjavil, da se vrše zadnje priprave za imenovanje velikih županov.
Stojimo torej pred važnimi dogodki. Veliki župani bodo v doglednem času imenovani in imeli bodo nalogo, da izvedejo organizacijo samouprave v oblastih in pripravijo vse za izvedbo volitev poslancev v oblastno, kasneje tudi v srezke skupščine. Naše upravno živ-
županov in pred volitvami skupščine.
ljenje bo prehajalo s tem počasi v nove oblike, ljudske pravice se bodo znatno razširile, zakaj poslanci v oblastnih skupščinah bodo imeli sami odločati v vseh važnih zadevah, tičočih se domačih 'razmer in potreb. Ne bo se celo naše politično in gospodarsko življenje ob ravnavalo in reševalo več samo v Beogradu, ampak mnogo, mnogo pravic, ki jih imajo sedaj samo beograjska vlada in nav. slkulbščina, bo prešlo na od ljudstva izvoljene poslance, ki bodo zborovali v skupščinah v Mariboru, Ljtibljani itd.
Čaka nas velika naloga, da izvolimo v te (skupščine potelanee, ljudi iz naroda, ki bodo vedeli in znali, kaj je ijustvu potrebno in ki bodo v teh skupščinah o vseh teh potrebah delali dobre sklepe, kako jih najlepše urediti. Na vse naše prijatelje širom po deželi gre danes naš poziv, da temeljito in dobro premišljajo o vsem tem, da že sedaj v medšeiboj-
Polšiičm pregled.
Vlada v Beogradu ostane. Mnogo se je govorilo o tem, da bo izbruhnila kriza-, da (bo vlada odstopila, klerikalci so se že veselili, da bodo s pomočjo Pro-tiča prišli zopet na krmilo. Vendar je videti, da iz vsega ne bo nič in da vlada Ostane. (Morda se zamenja le nekaj oseb z novimi. Objavljen je že vadi delovni program vlade, ki bo obsegal: u-radlniški zakon, zakon o odškodninah, zakon o zemljiškem kreditu, zakon o zavarovanju živine, zakon'o zavarovanju (setve, zakon o izenačenju davkov, zakon o agrarni reformi. Vlada ima izvesti tudi volitve v oblastne in srezke skupščine ter skrbeti za prebrano pasivnih krajev. Seveda je tudi pobijanje draginje v programu.
Na Italijanskem so fašisti napravili nekrvavo revoluijo. Zasedli so 29. okt. s 'svojimi četami vse urade v Rimu in p;o drugih mestih. Vodja, fašistov Mussolini je bil takoj poklican h kralju, ki mu je poveril sestavo vlade. Mussolini je sestavo prevzel in danes je Italija
nih dogovorih izberejo može, kateri naj POd fašistovsko vlado, kateri na čelu
nastopijo kot poslanski kandidati oblastne skupščine.
Bog in hudič
sta se (zvezala v Ljubljani. Ne majajte neverno z glavo in ne vrzite nam takoj v obraz psovke, da lažemo, ampak poslu šajte:
Ali niste brali v času, ko je bil dr. Korošec na vladi, in tudi še pozneje vise do današnjega dneva v vseh klerikalnih listih in lističih, kakšni brezverci, falotje, sinovi in zavezniki sa-tanaitd. so t t t komunisti? Ali se ne spominjate, da. je pred leti, ko je bil velik železničarski štrajk po celi državi in je bil dir. Korošec železniški minister, dal ta gospod v Ljubljani celo streljati na komuniste? Ali ne grmi s prižme še danes nedeljo za nedeljo proti liberalcem, komunistom in socialnim demo krateni?
Človek ibS. terej mislil, da tista stranka, ki ima sveto vero in njeno zaščito v zakupu, ne bo nikdar tako globoko padla, da bi v političnem življenju iskala zavezništva pri tisti stranki, še manj pa, da bi se združila s tisto stranko, o katerih je njeno časopisje doslej dosledno pisalo isamo najslabše. In ven-diar smo doživeli, da je tudi to mogoče. Doživeli Smo to te dni v Ljubljani. Združili so se elovendki kleriadcii in ko-
munisti in en del socijalnih demokratov v eno skupino.
Pa zakaj? I no, v Ljubljani so obč. volitve. Ker so klerikalci sami preslaei, da bi kaj posebnega zmogli, so napravili pakt s komunisti in enim delom socialnih demokratov ter so postavili skupno kandidatno listo.
‘Pa hote vprašali: kako za Boga pa je te mogoče, ko pa je pri nas pri vsakih občinskih volitvah v »Slov. Gospodarju« in »Straži« bila tudi vera v nevarnosti? Ali zdaj, ko se klerikalci v Ljubljani vežejo s satanovimi zavezniki, s komunisti, ni vera nič v nevarnosti? Ali (bo pa ljubljanski škof morda tudi za komunistične in soeiabio-demokratske kandidate izpostavil sveto resnje telo?
Če to nas vprašate, vprašate preveč! Po odgovor na to si morate iti k ljubljanskim klerikalcem. Mi samo pravimo: iz tega, ikau smo igoiti izvaja'i, vidite, da jo vse^ kar vam duhovniki s prižnice govore in kar vam duhovniško časopisje ob priliki raznih volitev o nevarnosti za vero trobenta, da je to vse le lari—fari, humbug, sleparija, laž. In po tem se v bodoče ravnajte!
Nekaj statistike.
Uradni list št. 111 objavlja nekaj etatističnih podatkov iz Slovenije, iz katerih najvažnejše povzamemo.
Slovenija je štela leta 1921 1,056.464 prebivalcev. Poročenih je bilo 10.966 oseb, rojenih 33.450, umrlo jih je 23.391. Nezakonsko rojenih je bilo 4.350, mrtvo rojenih otrok pa 790.
Samomorov se je izvršilo 120 in sicer se jih je obesilo 53, ustrelilo 3£, u-topilo 18, vrat si prerezale 3, pod vlak so se vrgle 3, zastrupile ko se 8, zabodli sta se 2 osebi.
Umorov in ubojev je bilo 81 in sicer: ustreljenih je bilo 20, s sekiro umorjene so bile 4, detomorov je bilo 13, uhi-
tili pri pretepu je bilo 29, zaklauih je bilo 12, zadavljeni sta bili 2 osebi, u-topljena v vodnjaku 1 oseba.
Vzroki smrti: prirojena življenska slabost 1.533, tuberkuloza 2794, pljučnica 1580, davica 102, koze 211, ošpice 195, griža 2.603, španska hripa 236, kap 685, srčna napaka 1076, nekaj drugih manjših.
Značilno je, da je pri nas tuberkuloza tako zelo razširjena, da je zahtevala (toliko smrtnih slučajev, ki se ponavljajo gotovo vsako leto v enakem številu. (Griža ho letos nazadovala.
stoji 'Mussolini. Glede rapaJUsfee pogodbe in glede dragih mednarodnih pogodb, zlasti pogodb z Jugoslavijo, je Mussolini izjavil, da jib ho nova vlada spoštovala. V Primorju pa se je že začelo grdo zatiranje naših rojakov.
Na Angleškem se je izvršila sprememba v vladi. Lloyd George je odstopil in njegov naslednik je Bonar Lav. Parlament je razpuščen in sredi novembra bodo nove volitve.
* Jugoslavija in Bolgarija. Iz Beograda poročajo: Naš zunanji minister je sporočil bolgarski vladi, da nima ničesar proti obisku Stambulijskega v Beogradu. Kakor smo že poročati, namerava Stara buli jski j priti v Beograd, da se informira o razpoloženju beograjskih vladnih krogov napram Bolgariji. Nedvomno bo ta poset mnogo pripomogel k vzpostavitvi prijateljskih odmešajev med Jugoslavijo in Bolgarijo. Beograjski listi pa ta obisk Stambulijskega zelo različno komentirajo.
Iz naše stranke.
Zborovanje v Celju.
Celje, 31. oktobra. (Izv.) Sinoči se je vršil v natlačeno polni dvorani Narodnega domav Celju sijajen strankin zbor JDS. Zastopani so bili vsi sloji, zlasti močno gospodarski krogi. V obširnem govoru je poslanec dr. Kukovec razpravljal o zadnjih dogodkih v demokratski stranki, o seji glavnega odbora stranke v Beogradu, in njegovih sklepih. Dokazal je na podlagi avtentičnih dokumentov, da je dr. Triller že meseca marca tega leta najavljal svoj izstop iz demokratske stranke, češ da stoji na stališču i*evizije ustave. Slejkoprej je demokratska stranka zastopala srednjo linijo med dvema ekstremoma, t. j. med srbskim šovinizmom ter slovenskim in hrvatskim separatizmom. Pozival je vse narodne kroge, naj vztrajajo na potu te politike srednje linije, ki pomeni integralno jugoslovanstvo. Njegov govor je bil z navdušenjem sprejet, V debato so posegli gg. Strmeeki, Sirec, Drofenik, Finžgar ki so razne gospodarske in druge naredbe in zakone podvrgli ostri, ter deloma upravičeni kritiki. Dr. Kukovec je glede vseh načetih vprašanj podal podrobna in zadovolji-
va pojasnila ter obljubil uplivati na to, da se nedostatki odstranijo. Govorili so še o raznih vprašanjih gg. dr. Rus, Prekoršek in Rebek. Na predlog obrtnika Bizjaka je bila sprejeta sledeča resolucija:
- Krajevna organizacija demokratske stranke v Celju pozdravlja sklepe glavnega odbora stranke v Beogradu o potrebi vzdržan j a edinstva v stranki kot državno potrebo še s posebnim ozirom na nujnost konsolidacije jugosioven-stva. Organizacija smatra iz stališča upravičenih interesov vseh gospodarskih krogov zahtevo po samoupravi za najvažnejšo in zelo aktualno. Priznava pa Ljubljano kot kulturno središče Slovenije, s katerim želi v bratski slogi tekmovati za gospodarski in kulturni napredek, zasledujoč v vsem tem končni cilj dosega poipolnega edinstva naroda in države, ter odklanja plemenski separatizem. Povdarja pa popolno eno-dušnost glede programa in delovnega načrta ter odobrava politiko slovenskih demokratskih poslancev. Med viharnun ploskanjem je bilo sijajno uspelo zborovanje demokratske stranke zaključeno.
Domače vesti.
Jugoslovanski Sokolski Savez je
imel 29. oktobra v Zagrebu skupščino. Za starosto Saveza je ponovno Izvoljen dr. Ravnihar. V letu 1923. se ne vrši nobena velika vsesokolska prireditev. Poglobiti se mora notranje delo v društvih.
m Zopet roparski napad. Zidarski pomočnik Štoporko Matija je bil dne 28. oktobra ob 22. uri na poti iz Maribora proti Radvanju na Pohorski cesti za kadetnico v bližini vile Scherbaum od treh nepoznanih moških napaden in oropan za 1100 K. Napadalci so čakali v temi na cesti in ko se jim ie približal Štoporko, je eden izmed njih skočil k njemu, ga zgrabil za /rar. in ga držal talko dolgo, dokler ni drugi pregledal žepe in mu odvzel denar; tretji je stal kakih 5 korakov ob strani na straži. Po izvršenem napadu so storilci zbežali v smeri proti Mariboru.
m Tečaj za knjigovodstvo. Slovensko obrtno društvo v Maribora namerava tudi letos prirediti tečaj za knjigovodstvo, posebno za one obrtnike, ki so obiskovali že lanski tečaj. Vsi obrtniki, ki se nameravajo udeležiti tega tečaja, naj se javijo do 15. novembra v pisarni Slov. obrtnega draštva na Aleksandrovi cesti 22, kjer dobe na-daljna pojasnila in navodila.
m Strokovni tečaji za obrtnike. Slovensko obrtno društvo v Mariboru na-meirava prirediti letos strokovne tečaje za posamezne panoge obrti, kakor krojače, čevljarje, mizarje itd. Tečaj pa je mogoče otvoriti le, če se prijavi po najmanj 15—20 udeležencev. Poživljamo obrtništvo, da se v lastnem interesu udeleži teh tečajev v čim večjem številu ter se tako izpopolni v strokovni izobrazbi. Prijave sprejema do 15. novembra društvena pisarna Alossan-drova cesta 22.
— Smrtna kosa- V Ljutomeru je umrl dne 31. oktobra 1922 g. Lojze Lu-šin, kr. višji geometer. Bil je večleten odbornik trške občine Ljutomer, za katero si je stekel mnogo zaslug. Prizadetim naše sožalje!
— 12. novembra dan naše nesreče — dan amputacije naše desne roke. Ali
mislite vsi, ki imate vero v našo skupnost v odrešenje celotne naše domovine, ali mslito vsi na ta dan!1? Pokažite svojo trdno vero v konečno naše odrešenje s tem, da darujete vsaj nekaj v korist CM družbi, oni družbi, ki je vršila tako ogromno delo za ohranitev onega našega življa v ugrabljenih deželah, ki je bil dika in ponos našega naroda. Družba sv. Cirila in Metoda je izdala pred dvema 1. žalne koleke z datumom 12. XI. 1920. Naročila za te koleke so skoraj povsem izostala. Zakaj? V srcih Vaših je ugasnil plamen za narodno skupnost. Pokažite svojo igorko ljubeze do podjarmljenih bratov s tem, da rabite vsaj osem dni pri pisanju svojih pisem žalni kolek, ki se dobiva in naroča v pisanii »Družbe sv. Cirila in Metoda« v Ljubljani •
— Kolektivna pogodba z blagajnič-nimi zdravniki. Novo kolektivno pogodbo, veljavno izza 1. julija 1922, ki jo je Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani sklenil z Zvezo bla-gajničnih zdravnikov v Sloveniji, je Središni ured za osiguranje radnika v Zagrebu odobril na seji svojega ravnateljstva dne 20. okt. 1922.
— Javno nasilstvo. Zadnjo nedeljo je zopet enkrat razgrajal in razbijal po Črtni pri Prevaljah znani pretepač rudar Frane Barbi — Orožnike je nameraval razorožiti, a vendar se je pošteno opekel, ker so orožniki proti njemu u-porabili orožje in ga oddali v roke pravice na okrožno sodišče v Mariboru. — Prebivalstvo se je oddahnilo po odstranitvi tega nasilneža.
Tatvina. Dne Id. m. m. je hi!a posestniku Jakobu Čmčecu v Krembergu št. 4 ukradena svinja v vrednosti do 1500 K od dosedaj še neznanega uzmo-Tiča. Orožništvo je storilcem na sledu!
m Nov škof v Mariboru. V Mariboru smo dobili te dni novega škofa, toda ne v stolnem kapitelju, temveč v gornji Gosposki ulici. Minister ver je namreč priznal adventiste ter jim dovolil v naši državi širjenje svoje vere in izvrševanje cerkvenih obredov, Ker pa je bil že svojčas od svojih vernikov izvoljen fotograf Mayer za škofa, smo torej s tem dobili v Mariboru novega Škofa.
— Vremenski prerok. Prijatelj lista nam piše: Pred meseci sem ujel mladega polha. Ta se je tako udomačil, da secm ga nosil popolnoma prostega seboj, je prišel na klic »Hansi« k meni in mi jemal hrano iz roke. V zadnjem času pa je »Hansi« po dnevu zaspan, razburljiv, za vsako besedo gluh, ponoči pa skrajno nemiren ter se stalno oglaša, tako, kakor se kličejo, polhi v prosti naravi, predno se zarijejo v polščino k zimskemu spanju. Iver pa te živalce to store šele pred prvirn snegom, sklepam, da nas preseneti v kratkem mrzla zima,. Nekaj sličnega sem
Izpreobrnjenec.
Napisal A. Ž.)
Občina Bukovje je majhna vasica, katere prebivalci so globoko verni in bogaboječi. Njihov dobri duhovni pastir, kateremu ljudstvo že na slepo besedo vse rado verjame, pa je vse svoje pohlevne ovčice pridobil na klerikalno eitran. Med temi ovčicami je bil tudi njihov občinski svetovalec, ki si je na ■božjem svetu že marsikaj izkusil, ali priti vendar ni mogel do prave resnice. Verjel je vsem puhlim besedam in frazam, ki jih je izpregovoril vasici duhovni pastir. Radi tega je postal občinski svetovalec odločen pristaš klerikalne stranke in mislil je vedno le na to, kako bi on in njegovi pristaši prišli do svojih pravic, ki jim gredo po krščanskem načelu. Celo ponoči je imel radi tega zelo nemirne in čudne sanje. Tako je živel ta mož dolga leta in od kogar si ni pustil reči, da bi mu dokazal njegovo zakrknjenost.
Na njegovo osebno, veliko korist se je približal letošnji veličastni vsesokol-ski zlet v Ljubljani. Njegovi sobojev-nii so ga poslali v Ljubljano, da naj tam opazuje potek sokolskih dni, da bodo dobili tako natančnejšo sliko o zletu za svoje strankine namene. Občinski svetovalec je Odšel zelo rad v belo Ljubljano.
Z bistrim očesom je opazoval potek slavnih sokolskih praznikov. Dasirav-
pred leti opazoval ob tem času na ujetem in čez poletje precej »tolerantnem« modrasu. Pisani pagiaveek, dasi sem ga imel v zakurjeni sohi, mi je neko ncč razbil kletko in imel sem delo, kor jo bil skrajno »agresiven« predno sem ga spravil v deželo Abrahama, Izaka in Jakoba. Drugo jutro pa je bila pokrita narava s peden visokim snegom. Z. M.
m Za hišne posestnike v Mariboru, v Studencih, v Novi vasi in na Teznu. Prihodnje dni se bodo razposlale tiskovine »Napoved o najemninskem donosu« in »Stanovanjski izkaz« v s vrbo izpolnitve. Pravilno izpolnjene napovedi se naj predložijo davčnemu okrajnemu oblastvu vsaj do 10. novembra t. 1. — Glede izpolnitve napovedi najemninskega donosa se opozarjajo na »Pouk«, ki je natisnjen na zadnji strani tiskovine. Ker so bila v zadnjih letih v hišni posesti velike spremembe, ki tukaj najbrže niso vse znane, se nekdanji posestniki, za slučaj, da se njim tiskovine dopošljejo, vabijo, da iste ali vrnejo z naznanilom imena in naslova novega posestnika, ali pa, da jih oddajo naravnost sedanjemu posestniku.
m Prva lesena hiša v Mariboru. Kakor čujemo, se bo po prizadevanju Mar-stana posrečilo tudi v Mariboru vpeljati gradbeni sistem lesenih stanovanjskih zgradbah. Prvo tako stanovanje si postavi iz Švice se vrnivši natakar g. Popovič, ki izrabi za stanovanje na obrtni razstavi kupljeni bife in paviljon. Preureditev je v načrtu Izborno izvršil inžener g. Madele,
m Lep plen pri carinski reviziji — ali predrznost laškega trgovca. V brzo-vlaku št, 9, ki je oj vozil dne 2?, okt. ob 5. uri zjutra j iz Ljubljane, je tukajš nji carinski uradnik g. Rudež do Rakeka vršil revizijo. Naletel je tudi na nekega tržaškega trgovca Domenica. Na vprašanje, koliko ima denarja, je D. odgovoril, da 1G00 dinarjev. Na zahtevo je moral pokazati denarnico, pri čemur se je izkazalo, da je imel SSOO dinarjev. S seboj je imel tudi majhen paket. Pri pregledu paketa se je našlo za 100.000 dinarjeov stodinarskih nov-eanic. Nato je bila izvršena še telesna preiskava, pri čemur so našli na zgornjem delu telesa še 160.000 dinarjev in na nogah pod nogavicami še SO.OOO dinarjev; za vsem je hotel torej odnesti v Italijo nad 340.000 dinarjev. Nam on je jasen. Naš denar hi naj v Trstu zopet padel. Domenico je ponujal carinskemu uradniku in finančnemu organu lepe nagrade, če ga pustita. Toda pri navedenih ni našel poslušnih ušes, ampak vzela sta ga s seboj v Maribor, da sprejme zasluženo plačilo.
— Plinski aparati za razsvetljavo vagonov došli. Prometno ministrstvo je sprejelo iz Dunaja že davno aparate za proizvajanje plina za razsvetljavo železniških vozov. Aparati se bodo ne-
no je videl že dokaj lepega, vendar še kaj takega njegove oči niso videle. Niti v duhu si ni mogel predstavljati tega, kaa- sedaj, vidi na lastne oči. Zdelo se mu je, da ni mogoče, da je to sokolsko slavlje.
»Visa prireditev se vrši talko mirno, lepo in dostojno. Nikjer ni nobenega hrupa, nikakršnih incidentov, kakor je to Običajna navada pri naših nastopih, taborih in drugih prireditvah. Celo kralj in kraljica sta prišla v Ljubljano, da vidita sokolsko delo in disciplino.«
Take in slične misli so rojile občin-skemu svetovalen neprenehoma po glavi. Dopoldanski sprevod Sokolstva pa je bil višek njegovega občudovanja.
»Kakšno navdušenje vlada po mestu! Kakor vidim, je vsa naša domovina napiuedna, sokolska in jaz sem pa —. Sedaj šele spoznam svojo veliko zmoto.« Oh, kako mi je mogoče, da sem bil tako nepremišljen? Ne, tak ne smem več biti. Z njimi se hočem veseliti.«
Zavihtel je svojo neko, prijel je svoj klobuk in je močno zakričal:
»Bog vas živi! Živeli naši Sokoli! Zdravo!«
Te besede pa je zaslišal ne daleč od njega stoječi njegov prijatelj, ki je bil vedno naprednega mišljenja. Ta pristopi k njemu, se dotakne z roko njegove rame in mu reče:
»Dragi prijatelj, takih besed še nisem slišal iz itvojih uislt. Se li zavedaš, kaj kričiš?«
mudoma instalirali ter izročili v uporabo na odrejenih mestih.
— Novorojenec povodom železniške nesreče. Minulo sredo je hotela neko kmetica potovati iz Zagreba v Zagorje, toda vstopila je v napačen vlak. Ko je vlak peljal že iz kolodvora, je zapazila svojo zmoto ter skočila iz vlaka. Pri tem je padla pod kolesa, in je ostala na mestu mrtva. Nesrečna žena je bila že osem mesecev v blagoslovljenem stanu; povodom nesreče se je rodilo zdravo dete, ki so ga vzeli zagrebški železničarji v oskrbo.
Osebna vest. Za nadučitelja la deški okoliški osnovni šoli v Celju je bil imenovan v zadnji seji višji šolski svetnik g. Fran Voglar, ki je služboval že dolga leta na tej šoli. S tem se je prenehal skoro dveletni provizorij, ki smo ga grajali nedavno v našem listu. Od novega nadučitelja pričakuje celjska javnost inicijativnega dela, da se bo vprašanje šolskega poslopja čimprej definitivno rešilo.
— Velik požar v Sisaku. V sišaški pivovarni se je pri kuhanju smole za zalivanje sodčkov, smola razlila in začela goreti. Ogenj se je naglo razširil, vendar pa se je takojšnjemu nastopu vojaštva in požarnih hramb posrečilo, ogenj lokalizirati in zadušiti. Škoda znaša krog pol milijona.
— Tudi 75 obletnica. Letos je preteklo 75 let, odkar se je na Hrvatskem in v Slavoniji uvedel hrvatski kot službeni jezik mesto latinskega, ko se je do takrat rabil v uradih in vseh plemenitaških krogih.
Pes je ugriznil dn.> 29. ni. m. v gostilni Rotner v Laznici pri Limbušu, Sletno Herto Rayer, hčerko viš. revid. juž. žel. pri kontroli dohodkov, v desno nogo. Pes je volčje pasme in Last lesnega trgovca Dragotina Kobija,
Ptujske vesti.
Obletnice slavne zmage pri Kuma-nvem, v kateri korenini tudi naše osvo-bojenje, je obhajala v Ptuju dne 24. t. m. s slovesno službo božjo, katere se je udeležilo poleg oficijelnih osd> tudi precej občinstva. Dne 28. t. ra. pa je v spomin te zmage imel v Nemškem domu predavanje komandant mesta g. major Božič. Podal je v izbranih besedah nazorno sliko srbske zgodovine do te zmage ter orisal s pomočjo zemljepisa in krajepisov načrt in potek te odločilne bitke. Občinstvo, po večini jz krogov inteligence, je napolnilo od pogrnjenih mizah vso malo dvorano Narodnega doma in je izkazalo g. predavatelju s pazljivostjo in ploskanjem svojo hvaležnost za lepo predavanje. Škoda le, da se take prireditve, ki so veliko patrijotiono-vzgojne vrednosti, ne vrše na širši podlagi. Videli srao več
Ob e Inski svetovalec ©a je venomer kričal, veselo {pozdravljal mimoidoče Sokole in Sokoliće in niiti opazil ni svojega prijatelja. Na ponovno vprašanje se mu je vendar oglasil in mu je rekel:
»Dobro vem, da še nisem takih be: sed nikdar izustil, evo jih sedaj. Kakor sam vidiš, nisem več tisiti človek, kateri sem bil toliko let. Spoznal sem svojo izmoto in trmo. Nočem biti več sluga farovža in klerikalnega gospostva, Do danes sem bil tisti črni konjiček, ki so ga vpregli klerikalci v svoj vdz. Od danes naprej hočem hiti prost, svoboden, napreden državljan, biti hočem pravi naprednjak — Sokol.«
Izgovorjene besede so naravnost pre senetile njegovega prijatelja, Izpoeetka mu celo verjeti ni hotel, končno mu je pa vendar po dolgem pritrjevanju veijal.
»Povej mi, brate, saj te sedaj lahko tako imenujem — kaj te je dovedlo do tega, da se raduješ s Sokoli, da jih pozdravljaš, skratka, da sli postal tak naprednjak? Povej mi, zelo sem radoveden!«
_ Občinski svetovalec je nekoliko pomislil, nato pa je jel govoriti:
»Hočem ti na (kratko vse povedati. Do tega novega, pravega prepričanja sem prišel šele te dni, kar bivam v Ljubljani, ko imam pred sboj te večno-lepe sokolske dni. Edino Sokol ima po mojem prepričanju pravi smoter in cilj. Uvidel sem, da se naše ljudstvo, brez ozira na vero in stan. res pravilno
priprostih ljudi, ki so prišli, pa so zopet odšli. Veliki narodi znajo velike momente iz lastne zgodovine vse drugače popularizirati. Kaj bi bilo, če bi v tem ali drugem našem mestu tudi kako u-lico po tej zmagi krstili? — Politično in gospodarsko društvo za Nemce v Sloveniji ima tudi v Ptuju veliko število aktivnih članov, kojih večina pripada takozvanim pridobitvenim slojem. Trgovci so, obrtniki, ki živijo in bogatijo od narodnonaprednik mas naših kmetov in od skromne mesečne plače našega mestnega konsumenta* V tem dejstvu pa tiči ključ pripomočkov, s katerimi bi se dalo paralizirati even-tuelno našemu narodu škodljivo delovanje tega društva. Treba je pa v to s vrbo seveda narodne samozavesti. — Še tri besede o draginji, ki je postala, odkar je izšel pravilnik za njeno pobijanje, aktuelen pokret za gostilniške in časniške diskusije. Trditev, da je Ptuj najdražje mesto, kar jih Jugoslavija premore, kakor je pred kratkim neki list pisal, izgleda nekako a-kor hiperbola. Naša draginja hodi pač roko v roki s koleginjami po drugih slovenskih mestih in se ji pride s lokal-nopolicijskimi ukrepi in sredstvi težko v okom. Kar pa se je v tem pogledu storiti dalo, to je tukajšnje okrajno glavarstvo v polni meri tudi storilo. To izpričujejo osobito 7 dikg težke žemlje, katerih seveda naši peki niso prostovoljno v to težo dvignili. Izpričujejo to tudi večne revizije, ki jih delajo policijski agenti po trgovinah. Resnično je, da so cene nekaterim predmetom parile prej v večjih centrih, kakor r manjših krajih, to pa radi tega, ker zadene večje centre po navadi tudi val draginje prej nego manjše kraje, zbog česar s tudi oseka tam prej pojavi. Sicer pa je občinski svet na svoji seji cine 28. t. m. izvolil 9 članski aproviza-cijski odbor, ki naj bi v smislu pravilnika dajal direktive za pobijanje draginje. Upajmo, da bo ta odbor zelo a-gilen in da bo storil vse, kar se lokalno v tem pogledu storiti da. Na občinstvu pa je, da sodeluje.
Koroške novice.
— Otvoritev pošte Libeliče. Dne 1. oktobra t. 1. je bila otvm-jena pošta IH. raz. 2. stopinje Libeliče. V njenem okolišu so tile kraji: Libeliče, Srče, Ivnica (del), Libeliška gora, Černeška gora (del) in Tribe (del). Pošta Libeliče bo izmenjevala vsak dan skupne sklepe s pošto Mežo. Uradne ure poleti so: ob delavnikih od 8. do 12. in i4. do 16., ob nedeljah od 9. do 11., pozimi pa: ob delavnikih od 8. do 12., ob nedeljah od 9. do U. V zunanjem okolišu se dostavljajo pošiljke po selskem pismonoši v temle redu; I. kraj (Ivnica in Libeliška gora) vsak torek in petek, II. okraj
izobraizuje v Sokolu in sicer na telesu in duhu, dočim pri nas vodijo klerikalni 'voditelji imenike mase le slepo za seboj. Sokol hoče res dvigniti svoj narod na, višjo fizično, moralno in kulturno topnjo. Zato rad verjamem, da je 'ravno Sokolstvo prava podlaga obstoju našega troimemsfkega naroda in tudi ni čuda, da vlada za, Sokola tako veliko zanimanje.
Prepričal sem se, da je Sokol na pravi podlagi, da ima njegov namen široko polje, katerega sad gre edinole v korist ubogemu narodu in v blagon naše majke domovine. Vse to delo se pa vrši Skupno s Češkoslovaško in z ostalimi slovanskimi narodi, ker le na ta način bo mogoče, da bo končno enkrat vsemu slovanskemu pokolenju zavladal mogočni kraljevič Marko, vladajoč po načelih bratstva, svobode in enakosti. — Vse to, kor sem ti sedaj! povedal, pogrešam pri klerikalcih. Ker šemi torej ta cil j reis dopade, zato hočem biti naprednjak, Sokol in ne več tisti zakrknjenec, tisti mtačnez, fci sem bil pred sokolskimi prazniki.«
»Veseli me; takšen bodi od danes naprej za vedno in veselil se te bo narod in država! Zdravo, brate!«
»■Zdiravo!«
Drugega dne se je vrnil naš izpre-obmjenec v svojo vas, popolnoma prerojen, poln najlepših, idealov, poln bratske ljubezni do vsega Slovanstva, poln edinole pravih misli in nazorov.
(Sorče, Čemeška gora in Tribe) vsako sredo in soboto.
Iz Mežiške doline. (Sadna letina). — Naša dolina je imela letos izborno sadno letino. Posebno blagoslovljeni so v tem oziru Št, Danijel, Tolsti vrh, Stražišče, Kotlje. Seveda naši sadjarji ne goje ravno najboljše vrste, toda ravno samo mostno sadje pa tudi ni. Sadja je, da ga že dolgo let ni bilo toliko. Zato pa tudi se vrti vsak dan stiskalnica in kadi iz žganjskih kotlov! Koliko božjega blagoslova, ko bi ga ljudje znali u-porabljati ali pa hoteli! Tako pa se spremeni mnogokrat v prokletstvo! — 1§—15 polovnjakov ima kmalu kak kmet sadjevca! Gotovo pa bi bili vsi sadni pridelki veliko boljši, ako bi naši sadjarji sadje ne samo »prešali« in »žgali«, ampak tudi »sušili« Svojčas je bila skoraj pri vsaki kmetski hiši sušilnica (frača), sedaj pa so te koristne naprave zamenjali z žganj trskun kot-ijem! Posušeno sadje jo hrana! Brez mošta in žganja se prav imenitno živi, . ni pa mogoče živeli brez —- hrane! —-Zato bi morala biti večja bega gospodarjev, da si nakopičijo posušenega sadja, (hrane) nego pijače, ki letos vsied preobilnosti ne bo imela nobeno cene. Tisti, ki producirajo toliko žganja — se bodo pošteno urezali, ker ne bo imelo cene! Tudi otrokom bi bolje prijalo posušeno sadje — nego žganje in mošt! Kdor ima trpežnega sadja in ga skrbno shrani, bo dosegel v vigredi še dokaj lepo ceno. NajslaMe bo pa odre-aal oni sadjar, ki spravi vse le v pijače!
Prevaljie. (Nabavljalna zadruga državnih uradnikov se je tudi pri nas ustanovila. Predsednik je g. okrajni glavar Koropcc. Upamo, da ho čimpre-je začela delovati, ker padanje cen tukaj na meji prav malo občutimo, svojih plač pa si žalibog, kakor navadni delavci, ne moremo visokim cenam primemo regulirati.
Prekmurske noFice.
Nesreča pri delu. Kandol Mikloš, posestnik iz Moravč v Prekmurju je šel te dni na njivo, da bi nakosil nekaj detelje, pri tem pa se je vsied neprevidnosti vrezal s koso v levo roko. Moral se je podati v bolnico v Murski Soboti.
Zopet napredek. Od 10. m. m. dalje vo zi vlak na progi Murska Sobota—Hodoš trikrat na teden in sicer v pondeljkih, sredah n sobotah. Želeti bi bilo, da bi imeli popoldanski vlaki zvezo z avtom, ki prihaja iz Dol. Lendave ter da potniki, ki so namenjeii proti Hodošu, morajo v-sled tega čakati na tisti dan, ko pelje .vlak, ali pa si najeti voznika, ki, kakor je znano, danes niso po ceni.
Vlak povozil kravo, Blizu postaje Mačkovec na progi Murska Sobota— Hodoš so se pretečeno sredo pasle tri krave na progi ravno ko je prihajal vlak, tor je vlak eno povozil, ker na istem kraju proga močno visi, se vlak ni mogel takoj vstaviti. Kravo so takoj na licu mesta zaklali, meso pa razprodaji.	d
Konj ga je udaril. Tivadar Martin, posestnik iz Plitvic v Prekmurju, je bil v nedeljo v Murski Soboti, kjer je po končanem opravku, pogledal malo preveč v kozarec. Ko je zvečer napre-gal, se je konj začel plašiti ter sem in tja skakati tako dolgo, da se je odtrgal in zdirjal iz dvorišča v temno noč. Ko so ga po kratkem iskanju našli, se je hotel Tivadar po stari navadi znositi nad njim s tepenjem in bičem, kar se je res konju nekaj časa dopadlo, navsezadnje pa ko mn je bilo zadosti udarcev je poskočil in s kopitom udaril Tivadarja po desni strani čela. Tivadar se je takoj deloma vsied zadobljenega udarca, deloma pa vsied pijanosti zgrudil na tla. Prenesli so ga v bolnico v Murski Soboti. Gospodarji, vzemite raje v roke pamet mesto biča in drugi dan vas ne bo bolela glava!
— Nov list v Prekmurju. V Murski Soboti je začel izhajati v prekmurskem narečju pisani tednik »Morszka Krajina«, »versztveni, politicsni i kulturni tjednik«. Lastnik in izdajatelj lista Stevan Kuhar iz Marhišovcev pri Murski Soboti.
Šolo so morali zapreti. Vsied vedno bolj pojavljajoče se škrlatinke v Murski Soboti in okolici so morali v Murski
Soboti pretečeni pondeljek pouk_ na ljudski šoli prekiniti za 8 dni. Čisto prav, samo se nam zdi nekoliko pozno, Zganite se vendar, da se bolezen enkrat zatre. Dobro bi bilo, da bi merodajne oblasti segle po najskrajnejših sredstvih, kajti kakor se namiguje, je še veliko več bolnih, kakor pa je znano uradnemu zdravniku, taki ljudje, ki bolezen zakrivajo in jo ne naznanijo pravočasno zdravniku, naj se brezobzirno in kar najstrožje kaznujejo.
Dopisi.
— Svečina. Dne 24. oktobra jo umrl tukaj posestnik in bivši župan d osip Pascolo. Pred preobratom je s svojim političnim nastopom mnogo škodoval slovenski stvari. Daši sam italijanskega pokolenjai, je postal veren pristaš Nemcev in bil član raznih nemških društev. K nam je pred davnimi leti prišel iz Italije kot opekan’ in bil zaposlen v Lajteršperški opekarni. Z vztrajnim delom si je prištedil toliko, da je od u-bogega italijanskega opekarja postal eden naj bogatejših kmetov v naši okolici. Po preobratu se v političnem življenju ni več udejstvoval. Naj počiva v miru!
Iz Ljutomera. Pred kratkim se je priklatil v Ljutomer stekel pes, ki je obgrizel več oseb — v celem osem. Posestnik Peter Trnovec ga je vjel in kljub temu, da mu je pes zadel več ran, ubil s sekiro. Vsi ranjenci so se odpeljali v Vel. Gorico. Pasji zapor imamo že menda leto dni, toda psi tekajo brez nagobčnikov po trgu in nihče — ne oblast ne konjederec — se ne briga za to. Oblast, predvsem živinozdravnik, mora skrbeti za to, da se predpisi izpolnjujejo; nastopati mora proti vsem prestopkom brezobzirno in se predvsem ne sme bati zamere. — Dežuje res že več ko 6 tednov, vendar bi ne bilo potrebno, da so ceste skozi Ljutomer — posebno proti kolodvoru — v tako mizernem stanju. Ako že okraj ne zmore vseli popravkov, naj se jih loti tudi občina vsaj v trgu samem, dn nam ne bodo ceste v tako sramoto, kakor so zclai. — Trgatev napreduje zaradi deževja prav polagoma. Mošt ima največ do 17° sladkorja in razmeroma malo kisline. Kupčija počiva. — Uradnik tuk. podružnice Obrtne banke, g. Mazelie se je zaročil s hčerko trgovca Mahoriča, gdč. Zorico Mahorič.
Iz Oslušovec pri Vel. Nedelji nam pišejo: Imamo tu pcjhožno zakonsko polovico, ki oib vsaki pifiiilki psuje Sokolstvo in skuša dopovedati ljudem, kakšni ibrezbožneži so Sdkoli in (kako bodo na dnu pekla goreli. Zdi se nam, da ima za tako psovanje najmanj vzroka ženska, iza katero me obstoji testa božja zapoved, na (katere vrtu se v odsotnosti gospodarjevi suše ribiški saki, in ki so med vojno, ko je bil mož odsoten, v hiši dajale sumljivo zavetišče vojakom ter so se morale dati zdraviti radi zelo sumljivih bolezni. To sa danes, te pa me 'bo miru dal predolgi jezik, pa imamo še kaj več solmoa, da raztepimo maslo na glavah takih ljudi.
Iz Zibike. Po več mesecev trajajoči suši je nastopila hladna in mokrotna jesen. Od maše Zibike pa doli do Pristove po večkrat na teden voda nastopi iz svoj© sitruge in uničuje razne poljske 'Pridelke, Prebivalci 'tukajšnje občine te imajo večinoma krompir, korenje, repo, runo, zelje itd. v zemlji, med tem ko nas že po bližnjih hribih straši sneg. Vsa narava je mrtva vsied vednega deževaar ja. Suša nam je prikra jšala veliko krme za živino, vedno deževje nam pa še hoče slednji pripomoček, pašo u-ničiti. Otavo sploh ni Ibilo mogoče sp raviti. Naj večja skbb pa nas tlači, kako steljo dobiti za zimlo. Mogoče se bo pa zmislil 'kdo, da bo začel pobirati prispevke za lepo vreme, kakor so to slomili v času suše iza dež. Kakor se vidi, so morali gotovo veliko (svoto nabrati, da je toliko dežja. Vinski pridelek je pri nas povoljen, ker je skoraj vsak vinogradnik pridelal več kakor lani. Vsied' mnogega sadja ima še danes marsikateri posestnik pijače v kadeh v-sled pomanjkanja posode. Kupci se nič me oglašajo. Le itn pa tam se proda mala količina letošnjega pridelka, ceno od 14 do 18 krom liter. Blago je nekoliko manj sladico, ko je bilo lansko, a zdi se
nam, da močnejše. Vsli pa želmo boljšega sodučmega vremena.
Sv. Štefan. Pri mas se je letos pridelalo precej več vina kakor lansko leto, tudi sadne pijače je precej več, kot druga leta. Prodati se ne da nič, kupci ponujajo take cene, da ti te kmet stroš-ikiov ne povrne; Davčni vijak pa nas bo gOtovo tudi letos navijal, da se bo moral marsikateri manjši posestnik na svojem posestvu zadolžiti. — Na naši 3-rajzredni ljudki šoli so zdaj vendar enkrat v vseh treh razredih nastavljene učne mteči. Pouk ovira slabo vreme im slabi blatni poti, ker ne morejo otroci redno obiskovati šolskega pouka. — Pri naši cerkvi je beračenje na dnevnem redu. Najprvo se je beračilo za; stolpno uro pri farni cerkvi, potem za preklete vojno (posojilo, pri katerem so ravno naši kmetje zelo prizadeti. In zopet je bila potreba krasni stari lestenec iz cerkve vreči in novega omisliti. Dobrosrčni farani, usmilite se župnika, svojega dušnega pastirja in darujte toliko, da bo za luster dosti! — Zdaj so zmislili na zvonove, potreba ho spraviti okrog 300.000 krom za nove zvonove. Stare smo pa dali Avstrijcem, da delajo sedaj avstrijski Židje dobre kšef-te z našimi zvonovi. Pa se bodo že našli dobrosrčni ljudje im pomagali, ker gre za božjo čatet. — Peli bodo ti novi zvonovi baje tako, kot je naš župnik aialz prižnice pravil svojim vernim poslušalcem, sledeče: Kdor bo dal čez 10 tisoč kron, bodo peli: Je veliko dal, veliko dal, itd., kdor bo dal malo svoto, bodo peli; Je malo dal, malo dal. Kdor bo pa tako nesrečen, da me bo mogel nič dati, pa ne bodo hoteli zvonovi peti po&mrtne melodije, ali pa če jih bo cerkovnik prisilil, bodo pa peli: Nič ni dal, nič ni dal itd. No, ko bomo tako srečni, da bodo enkrat zvonovi v sv. 'Štefamsikem zvoniku viseli, bo pa še potreba f a v evškega automobila, da se bo župnik lahko k ©ksercicijam vozil, potem pa bo v naši fari vse v redu. Samo za šolo Bog obvaruj »nepotrebnih« izdatkov!
Kozje. Stanovanjska mizerija se je po nepotrebnem pojavila tudi v Kozjem in to le vsied cincanja županstva, neodločnosti stanovanjske oblasti in nesposobnosti takozvane »stanovanjske komisije«. Krive pa so mizerije tudi stranice same. Kozje je že od nekdaj bogato na čudaških tipih, s katerimi je usoda in hudomušnost oblasti osrečevala Kozjane; tako trdi kozjansko ustno sporočilo. Dobro bi bilo, da se tudi višje oblasti, morda brez inicijative protestnih shodov, iz usmiljenja, zanimajo za »nekatere« in rešijo Kozja na-daljne stanovanjske nesreče. — Padanje cen zasledujemo le v časopisih in se čudimo, da sega dobrohotnost trških oblasti tako daleč, da jih niti ne vzdrami izjava popotnika, ki je namenil kozjansko žemljo — občudovanja vreden eksemplar — bližnjemu muzeju. — In miru si želimo zlasti po noči. Samci in mladooženjeni, zapomnite si to! — Da ne stoji sredi okrajne ceste lokomobila prejšnjega stoletja, bi popotnik ne našel tu drugih zanimivosti.
Gospodarstvo.
očistimo njive od kamenja.
Naša zemljia je marsikje bogata na kameujn. Posebno na kraških tleh. Kako škodljive so kamenite lege in kako težko in zamudno je obdelovanje po talh legah, je prizadetim gospodarjem dobro znano. Veliko škodo trpijo pa tudi s tem, ker odpade po takih njivah veliko rodovitnega prostora, ki bi lahko dajal tudi svoje pridelke.
Povsod, kjer trpimo zaradi kamenitoga sveta, bi morali gospodarji svoja zemljišča trebiti od kamenja. Vsako ;leto nekaj. Sčasoma bi prišli na ta način vendarle do čistih njiv. Njive bi s tem na svoji vrednosti veliko pridobile, glavna Stvar bi bila pa ta, da bi se redovitost takih zemljišč v vsakem pogledu dvignila. Veliko dobrega dela se je v tem oziru napravilo že po kraških
(I
podružnica MAS S BOR. Gosposka ul. št. 24
Telefon ravnatelja 317	Telefon menjalnice 318
USTANOVLJENA LETA 1846
Oelnla glavnica K 200,000.000 — Rezervni zaklad K 130,000.000 —
VLOGE: K 2„500.000.000-
3
L
Podružnice: Beograd, Bjelovar, Brod n/S, Celje, Crikvenica Čakovec, Daruvar, Delnice, Djakovo, Gjurgjevac, Ilok, Karlovac, Kraljevica, Križevci, Maribor, Mitroviča, Nova Gradiška, Ogulin, Osijek Gor. grad, Pakrac, Požega, Rijeka, Senj, Sisak, Skoplje, Subotica, Sušak, Sv. Ivan Zelina, Varaždin, Velika Gorica, Vinkovci, Virovitica, Vukovar, Zagreb Ilica 117, Zemun. — — — —
Eksposlture: Osijek Dol. grad, Vinica kod Varaždina. Menjalnica: Zagreb, Ilica 5.	—	—	—	— —
Prevzema vloge na vložne knjižice in na tekoče račune. Eskomptira menice in devize. Prevzema v inkaso tu- in inozemske menice. Izdaja 4 ya % založnice, koje imajo pupilarnost, varnost in jam-čevno sposobnost. Izdaja uverenja čekov in kreditna pisma ter izvršuje izplačila na podlagi akreditivov na vsa tu- in inozemska mesta. Izvršuje borzne naloge vestno in kulantno. — — —
Vzdržuje zvezo z vsemi prvorazrednimi bankami v Parizu, Londonu, Ztirichu, Berlinu, Dunaju, Budimpešti, Bukarešti, Pragi i. L d. ter v Ameriki. — — — — — — — — — — —
Brzojavni naslov:
PRASTEDIONA
tleh. Tani so iz kamenitih puaoajv nastale isčasoona iiodovitne njive, travni-iki in viiiograhi.
Ne rečem, da se da kamen pulvsod s pridom in z enakim uspehom trebiti. Ne, toda pri nas je veliko takega prostora, kjer nepotrebno kamenje naravnost v oči hode in kjer je nujna potreba, da se ga iznebimo. V tem pogledu se je sicer tudi že p|ri nas marsikaj dobrega storilo, vendar nas čaka še mnogo hvaležnega dela.
Za trebljenje kamenja imamo sedaj predi zimo najtugodnejšo priliko. Lotimo se ga z novimi močmi! Kar ne moremo storiti letos, naj se nadaljnje pii-hodnje leto.
Po nekaterih krajih se ho dalo tako iztrebljeno kamenje tudi prodati, zlasti nai njivah, ki leže ob okrajni ali državni cesti, kjer se da dobljeno kamenje porabiti za gramoz ali pa za stavbeni materijal (gradivo). Sicer ga pa tudi lahko zakopljemo v zemljo, če je blizu tam dosti globoka:. V takem slučaju izkopljemo jamo in jo zasujemo s kamenjem. Z izkopano zemljo pa poravnamo groblje, ki so nastale na prostoru, kjer smo Ikamen jemali.
Leta in leta že čakajo naše njive po kamenitih legah na to delo. Da jmo se ga že enkbat poprijeti in najbližja pri-bodnjost nas bo učila, kako hvaležno delo smo izvršili!
g Razglas glede sladkanja letošnjega vinskega mošta. VsJed trajno deževnega, za normalno dozoritev grozdja skrajno neugodnega jesenskega vremena, bo letošnja letina v Sloveniji v
kvalitativnem oziru bolj slabo izpadla. Grozdje ni moglo namreč popolnoma dozoreti in razun tega je pričelo povsod z malimi izjemami, tudi gniti, zlasti belo grozdje, ki bo še dalje, mogoče do konca tega meseca na trti ostalo, ne bo doseglo zbog prenizke temperature sladkobe lanskega letnika. Letošnji mošti, odnosno vina bodo radi tega šibkejša, kislejša in tudi precej nestanovitna. Popravijo se pa lahko prav dobro s sedanjim sladkanjem mošta. V očigled tem nedostatkom dovoljuje le vinskim producentom Pokrajinska uprava, oddelek za kmetijstvo v Ljubljani po zaslišbi državnih kletarskih in vinarskih strokovnjakov in na pidlagi § 5. vinskega zakona z dne 12. aprila 1907, drž. zak. št. 210 prosto in splošno sladkanje letošnjih vinskih mostov v celi Sloveniji in sicer z 2 do 4% (2—4 kg na 100 litrov mošta) kristalnega ali kockinega sladkorja. Sladkajo naj se le mošti navadnih vrst, ki imajo izpod 14% in oni finejših vrst, ki imajo izpod 17% sladkorja. V ta namen porabljeni sladkor mora biti popolnoma čist, brez vsakih primesi. Rjavi (ameriški) sladkor se v te namene ne sme rabiti, ker ima neprijeten postranski okus in prenizko sladkobo. Istotako se sladkor ne sme raztopiti v vodi, marveč se v moštu. Sladkor na j se doda po možnosti še kipečemu moštu. Vsled splošne dovolitve sladkanja za celo Slovenijo, odpadejo posamezne prošnje za sladkanje kakor tudi posamezna naznanila o izvršenem sladkanju. Pokrajinska uprava za Slovenijo, oddelek za kmetijstvo.
g Mariborsko sejmsko poročilo. Dne
24. oktobra se je prignalo na živinjski sejem 4 bike, 80 volov, 268 krav, 2 konja in 2 teleti, skupno 356 glav. Povprečne cene za različne živalske vrste so bile sledeče: debeli voli 1 kg žive teže Din. 7—8.25, poldebli voli C—6.75, plemenski voli 6—6.75, biki aa klanje 6—7.50, klavne krave debele 0—7.25, plemenske krave 4.75—5.75, krave za k loba satje 2.75—4, molzne krave 4.75— 5.75, breje krave 4.75—5.75, mlada živina 5.25—7. Mesne cene: Volovsko meso I. vrste 1 kg Din. 15, II. vrste. 14. Meso od bikov, krav telic Din. 12—13. Telečje meso I. vrste 1 kg Din. 17.50, II. vrste 16. Svinjsko meso sveže 1 kg Din. 22.50 —25.
g Hmelj. XVIII. brzojavno tržno poročilo: Niirnberg 23. X. 1922. 3000 M višje, živahno nakupovanje, hmelj iz hribovitih leg se plačuje po 62.000 K za 50 kg. (100 M = 1.25 Din.)
Rok za napolnjenje uvoženih inozemskih sodov podaljšan od 6 na 9 mesecev, Na intervencijo trgovske in obrtne zbornice v Ljubljani je generalna direkcija carin z razpisom z dne 16. oktobra 1922 D br. 63.144 podaljšala rok za polnjenje sodov iz kakršnegakoli materijala, ki se uvažajo pogojno, da se napolnjeni z našimi produkti zopet izvozijo, od 6 na 9 mesecev, računši od dneva izvršene uvozne ekspedicije. S tem bo ustrežemo posebno vinski trgovini na Štajnškem.
— Koliko plačujejo Francozi davkov? V seji 27. okt. poslanske zbornice, v kateri se je nadaljevala budžet-
na razprava, je fin. minister izjavil, da So davki narasli od 5 na 18 milijard. — Na vsako glavo je odpadlo pred L 1913. 460 frankov, danes pa odpade 2478 fran- • kov.
Razno.
Živalki pijanci. Da ne bo kdo razžaljen, moramo itaikaj povedati, da gre 'tu resnično za živali, ki se ne branijo alkohola. Pri nas je zorano, da domače živali, konje ali goveda, kadar opešajo, najbolj oživi kruh, namočen v vinu. Drugod po svetu pa so tudi z divjimi zvermi delali poizknšnje, kako nanje deluje žgana pijača. Roparske zveri so nekaj časa omagane, nato pa s podvojeno podivjanostjo začnejo razsajati po kletkah in se pretepajo, seveda samo s šapami in zobmi, ker nožev še ne znajo uporabljati. Ker pa ima žganje tudi dobro stran ter jle koristno kot zdra vilo, je nedavno neki lastnik menežarije, ko so se mu prehladili sloni, pripravil čaj s slivovko in začel z njim karirati 'bolnike. Prehlajeni sloni so s slastjo ipou-žili zdravilni čaj in naslednje jutro že nisoveč kašljali, toda čaja s slivovko se navzlic temu niso branili in to tudi pozneje ne, ko so imeli že nedvomno zdrave rilce.
— Velikanski požar v Trstu je v noči od četrtka na petek uničil tri velika skladišča lesa slovenske tvrdke Mankoč. Sumi se, da je ogenj podtaknila zlobna laška roka.
Širite Narodni list.
ARKO COGNAC MEDICINAL
Jadranska banka Bengrad
Delniška glavnica: Din. 60 misijonov. Hei. giavnica s Din. 30 milijonov.
Prevalje Sarajevo Split Šibenik Tržič Zagreb
Amerikanski oddelek. Naslov za brzojave: JADRANSKA
Affiliirani zavodi:
JADRANSKA DANKA: Trst, Opatija, Wien, Zadar.
FRANK SAKSER STATE DANK: Cortlandt Street 82, New-York City. DANKO TUGOSLAVO DE CHILE: Valparaiso, Antofosasta, Punta
Arenas, Puerto Natalos, Porvenir.
Bled
Cavtat
Celje
Dubrovnik
Hercegnovi
Jelša
PODRUŽNICE:
Jesenice
Korčula
Kotor
Kranj
Ljubljana
Maribor
Metković
.2
s g
C3 C
« O
(9
D
D
O
a
o
D
01
>N
<u .
*2 *2
OJ
.s
o S
(D CN V-.
O. -43
= ‘S
.33 03 CO C N - OJ
c ^ «i2
n >£
<L>
"c ^
(Z)
OJ
■»■e
OJ
-+-~‘ r\
*■" . —• o C
c 2
- 'to
’O o o biO
o.
co _
O
bJD
OJ
~0J
1.0
cs
OJ
co
cs
to
OJ
E
w_
n
OJ
S
>N
O
>‘
GO
c ra o
o s;
^.
73 O ^
>	R Cd
^	*o
.2, E H
di O
S š 1
•§
srs h,
O. ca
V 3	=
*= "ca <u
= 1 ”
E	^
-2 So 2
<v a ^ "E	-
>	o •>
N)
* bjO OJ	v-T
VJ o
2 2 > D.^

Seno, slamo, drva, premog, žito, krompir, sadje in druge deželne pridelke kupuje in prodaja	63 ANDREJ OSET, Maribor, Aleksandr. c.57	{ Usnjarska industrija d. d. na Bregu pri Ptuju j
le Mie & in taeo kupuje Sever & Co. v Ljubljani. 94	1 »peto VI A«!
Zobotehnični atelje RUDOLF REICH, Ptuj Vseh svetnikov ulica il	97 f	: Izdeluje vsakovrstno usnje, čevlje, fine in navadne, gamaše. ! torbice, listnice, denafliice in drugo fino galanterijo. s j 1	Cene nizke, postrežba točna*	•
Last Narodnega konzorcija v Mariboru. — Tisk Mariborske tiskarne d. d. — Odgovorni urednik Vekoslav Špindler.