TRST, sreda 15. februarja 1956 Leto XII. . Št. 39 (3277) PRIMORSKI DNEVNIK Cena 20 lir Poštnina plačana v gotovini Tel. 94 638, 93 808, 37 338 feSTV0: UL- MONTECCHI it. 6, H. nad. — TELEFON 93-10« IN 94-63* — Poštni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA it. 20 — Tel. MALI OGLASI: 20 lir beseda. - NAROČNINA: mesečna 400, vnaprej: četrtletna 1100. polletna 2100, celoletna 4100 lir. - FLRJ: Izvod 10, mesečno 210 din. v®ne veri rui' GOBlcA: Ul. S. Pellico l-II.. Tel. '33-82 — OGLASI: od 8.-12.30 in od 15.-18. - Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ- Agencija demokratičnega inozemskega tiska, Državna zaiozDa oiuvei je, s r n* 1 stolpca: trgovski 80, fin-ančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 60 din. Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tekc£l račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 - KB - 1 - 2. - 375 • izdaia Založništvo tržaškega tiska Hruščev poudarja nujnost koeksistence jjj obstoj različnih poti v socializem fcSSR pa rte sme dovoliti, da bi jo kapitalistične države prehitele v °borožitv! - Nadaljnji razvoj proizvodnje predvsem s povečanjem Proizvodnosti dela - Prva oeena: očiten odmik od stalinske linije je“°KrKpVr’ H' ~ ^nes KP začel 20. kong se Kp zSSTi ?ačel 20- Ingres tov prfs„:tPoleg 1600 delegati mnogo -UJe kongresu tu‘ žov •gostov, predstavni- nik narr* *ujih komunistič-opazili * ,med katerimi so thiclosa pg ,1.attlia. Thoreza, ga in d- Rolbtta, Zapotocke-stov Tn ri?ta- Zveza komuni-Va%nag°n avije- bila P°-legacii„ ’ aj Pošlje svojo de-samo ’ ,Vendar je določila j" iui.Li0:|ega opazovalca, ki v Moskv-0nnSki veleposlanik jj, . ____^ vla'luieaSnt”i tribuni, ki jo ob-s° se oh gr°men Leninov kip, »ju zbrav1V^hnem Pozdravlja-ZSSR ,11 čl.ani prezidija KP ninom ^r“s^evom in Bulga-bilo Br-.j jelu- Izvoljeno je šteje -?stvo kongresa, ki Vse član elan°v, med njimi Sa TL^dija z maršali je k:iOVom ’n Kosiginom, *a nedavno imenovan ®ruščev pradsednika vlade. Eniške * na sred' pred-desnici mvze,' na njegovi Malem, ganin’ Kagano-Wici pa vOV .in Suslov, na ^abur0n ■ v°rosilov, hjikojan, Pred Pervuhin. *a ie kr, k°m rednega de-t>in Stai,ngres Počastil spo-stavhikovlna in ostalih pred-V ^abi m p,ar^’ie. ki so umrli ata. . ea, obema kongreso- "temba o* r 3 tudi edina o-?cii, če ■ lna na današnji lz HrušniZvzamemo odstavek fravi a v°vega poročila, ki da ho S° sovražniki misli-“astala p0 Stalinovi smrti (ji, da - a v sovjetski paril. Pa so se močno ušteli čvrsti1" re4“ "aj- v > ki p ■ Poročilo o delu n^tar ovJe Podal prvi se-, v' sekn . Nikita Hruščev. nakar ie govoril dve rlnien Je govor pre-3 j .Pol ure V odmo- Dobrivoje Vidič. ski liniji. Hruščev je pri tem omenil Leninov rek, da ((številna pota vodijo v socializem«. Ta pota se bodo v prihodnosti še pomnožila, je dejal Hruščev in omenil primer Kitajske, kjer se z mirnimi sredstvi izvaja spreminjanje zasebne lastnine v kolektivno lastnino. ZSSR je prepričana, da bo socializem zmagal, je dejal Hru-ščev, čeprav vodijo k njemu različna pota. Ni pri tem vedno potrebno nasilje, temveč je v socializem mogoče priti tudi po parlamentarni poti. Hruščev je govoril tudi o Jugoslaviji in izrazil zadovoljstvo spričo normalizacije odnosov med ZSSR in Jugoslavijo. Poudaril je, da bo ZSSR storila vse. da bi se ti odnosi še izboljšali. Prav tako je Hruščev poudaril, da so delavci v Jugoslaviji prevzeli nadzorstvo nad proizvajalnimi sredstvi, in s posebnim naglasom govoril o napredku, ki so ga jugoslovanski narodi dosegli v industrializaciji svoje dežele. Ob robu kongresa so opazili, da obsega predsedstvo kongresa tokrat 39 osebnosti, medtem ko je bilo v stalinski dobi v navadi čim ožje predsedstvo, ki po navadi ni presegalo 16 imen. «Vse države, ki ne pristanejo na napadalne bloke, lahko živijo v najboljšem prijateljstvu z ZSSR«, je dejal Hruščev in poudaril dobre odnose, ki jih ima ZSSR ne le z ljudskimi demokracijami, temveč tudi z Indijo, Burmo, Afganistanom in drugimi državami. Vendar je Hruščev opozoril, da se ne kaže prepustiti pretirani mirnosti, je poudaril, da ZSSR ne sme dopustiti, da bi jo kapitalistične drža- ve prehitele na področju oboroževanja. Dodal je, da je treba storiti vse za okrepitev obrambne moči države in poudaril potrebo novega napora na področju industrializacije, zlasti v težki industriji, pa tudi naporov za dvig kmetijske proizvodnje. Vendar je treba to doseči predvsem z boljšo proizvodnostjo dela, tako da bi bilo mogoče uvesti sedemurni delavnik in petdnevni delovni teden. Po prekinitvi je Hruščev govoril o važnosti sovjetske pomoči ljudskim demokracijam, ki jim je ZSSR (brez Kitajske) dodelila kredite za 2 milijardi rubljev z zelo u-godnimi pogoji. Kriza kapitalizma, je dodal Hruščev, se šr poglablja in neenakomernost razvoja držav s kapitalističnim gospodarstvom u-stvarja v njihovem položaju še večjo neurejenost. Zlasti je poudaril, da so ZDA že izkoristile vso možnost povojne dobe in da zdaj ni veg ne novih tržišg ne perspektiv za povečanje proizvodnje. Nato je govornik obravnaval notranja vprašanja. Poleg obljube o zmanjšanju delovnega časa je omenil še potrebo revizije sistema za dodeljevanje pokojnin, da bi se odpravile zlorabe, potrebo reorganizacije šolstva in potrebo razširjenja programa stanovanjske izgradnje. Zlasti zanimiva so bila izvajanja Hruščeva o koeksistenci in o razvoju socializma v svetu. Hruščev je poudaril, da preostaja svetu samo izbira med koeksistenco in med strašno vojno; tretje poti ni. Zaradi tega je potrebno, je dejal, da vzamejo ljudstva sama v lastne roke obrambo miru in da branijo mir do zadnjega. PROCES PROTI BENEŠKEMU ODREDU Florentinski poroti se zelo mudi...! Beneški «11 Gazzettino> poroča, da je predsednik porotnega sodišča iz Florence zahteval iz Vidma sodne spise in da se približujemo začetku procesa ' So J, ure. v ouinu-h?n^rali gat* živahno ko-lh^or nJneltatere izjave, ki t‘li-: So v skladu s sta-D 03 ha ijij^^alje slonela na ha„,°Vubne koeksisten- 5? aa?a2laVdeianske ™ž' Šrit, ?lJsa"ie. odnosov in ■o ZDA, Veliko Francijo. Pri c a?«1' ^“hk° pola -i Y,arije plodno in » Itum na tehničnem > Do Ji6* Področju. . .-„aCD . I' k1 . VairS.Je, Hruščev po-kiciir^viia dejstva, da se l>o znia možnost razvoja Uii„ ra*nih raznih deželah »0>ia tnoP0teh >n da to Pij !labia Zn°st spremembe bil, ‘eri, j svetovni sistem, e govoril o različ-, J* .Preobrazbe ka-m’ jrzaye v sociah-b(. °Jltev trd dobesedno: Vl^he Wkine, .Parlamentar-Sibj-ainem 1 bi slonela na 'Ou proipfrevoluciouarnem ,,tazn>h Čariata. bi za dele: ll biv«i)?a,Pltalist’čijih de-l)teoi>0t,ienila k°lonialn>h de-b,>>H *n'la pogoje, ki bi Cbf.a.n>h ,„ Vltl uresničenje C1alističmh prelesti 'Zi**Va ir, "ih jrazVoio zSornja o mož-ste , ?ielah soc'alizma v raz-"leh, ’ so »KS j3data med 1‘-"iki^^ev budile največ ko-"fav’ sai ,, kremeljskih hod-Preobrgr(e dejansko za u*at n n Aretacija D. Dolcija pred zbornico Danes odločitev o obsegu proporca Kritika nezadostnih ukrepov za pomoč prizadetim zaradi neurja v Južni in Srednji Italiji - Razprava o Gavovem odstopu v senatu (Od našega dopisnika) RIM, 14. — Segni se je končno vendarle vrnil s Sardinije in se najprej sestal z Vanonijem in šele nato s Fan-fanijem, s katerim je — kot pravi uradno poročilo — prijateljsko razčistil vprašanje nenadnega demokristjanskega predloga o raztegnitvi proporca. Nato je Segni dokončal poslanstvo, ki mu ga je dala vlada, naj namreč posreduj j, in se sestal predvsem z Ma-lagodijem, ker za PRI in PSDI je bilo že poprej znano, da na demokristjanski predlog pristajata. Pri razgovoru z Malagodi-jem je bil navzoč tudi minister Cortese. Tajnik PLI je po razgovoru izjavil, da njegova stranka nima težav za raztegnitev proporca začenši z občinami z nad 10 000 prebivalci. ((Vztrajali pa smo, je še posebej poudaril Malagodi, da mora biti proporcionalni sistem z naravnim kvocientom, ne pa D'Hontov proporcionalni sistem, kateremu nasprotujemo, ker daje nevidno nagrado velikim strankam na škodo manj številnih strank. Segni nam je zajamčil, da bo našo zahtevo ocenil širokosrčno« Glede D’Hontovega sistema pa je povsem nasprotnega mnenja Tambroni, ki je novinarjem danes zvečer dejal, da ne more povedati javnosti sklepov vlade, ki jih bo predložil šele jutri zjutraj notranjepolitični komisiji poslanske zbornice, katere seja je bila odložena prav zaradi spora v vladi Povedal je tudi, da za vladni sklep ne bo potrebna posebna seja vlade. «Važno je določiti kriterije glede razširitve proporca. Zaradi tega je drugotne važnosti vprašanje, ali naj se proporc začne z občinami nad 10 ali 15 tisoč prebivalcev. Glede D’Hontovega ali čistega proporca pa se je Tambroni odločno postavil na stališče, da se mora uporabiti D’Hontov sistem, češ da «jam-at Po togi stalin- či boljšo razdelitev sedežev in zaradi tega olajšuje for- Pozzu zaradi sramotitve ob- za sprejem Kitajske v OZN miranje večin, poleg tega pa eliminira motilne liste, Ki so prav one, ki najbolj škodijo manjšim strankam«. Sicer pa naj o tem odloči parlament. Pred poslansko zbornico so bila danes na vrsti številna vprdšanja in interpelacije, zlasti zaradi aretacije Danila Dolcija, ki bo prišel pred sodišče z obtožbo, da je bil pobudnik javnih nemirov m oroženih sil osvoboditve in posesti vojaškega orožja in eksploziva aer Dt Feliceja (tudi MSI) zaradi večkratnega nasilja in povzročitve telesnih poškodb. Številni poslanci so tudi kritizirali nezadostnost vladnih ukrepov za pomoč prebivalstvu Južne in Srednje Italije, ki ga je prizadelo neurje. V senatu se je danes začela da je organiziral na področ- politična debata o odstopu za-ju partinica «narobe-stavko». ' Eno izmed vprašanj je postavil republikanski prvak La Malfa, nadaljnja pa poslanci PSI cin kladnega ministra Gave. Na stopili so predvsem monarhi- stični in fašistični govorniki, ki so obrazložili, da so zahte- ••Sl I)e Martino, Musotto, M«-, vali diskusijo, da se ne bi po- :ini, Fiorentino, Mancini, Mi- novil primer Pella. ko se je nasi, Guadalupi in Ando, od komunistov pa Li Causi, Ali-cata, Grasso, Nicolosi, Sala, Berti in Pessi ter končno še Santi. Poslanci so spraševali, kakšne ukrepe nameravajo oblasti uvesti proti policajem, ki so Dolcija aretirali brez razumevanja moralne vrednosti njegove solidarnostne akcije z brezposelnimi delavci iz Partinica. Odgovarjal je podtajnik notranjega ministrstva Pugliese, ki se je izgovarjal, da je za področje Partinica država iz-aala skoraj milijardo lir. Prvi je podtajniku odgovoril repu. blikanec La Malfa, ki je poudarjal osebnost Danila Dul-cija in ogromni odmev zadeve v javnem mnenju. Dejal je, da zaupa sodstvu, da si pa pridržuje pravico, da vloži resolucijo, da bi izvedel za natančne namene vlade glede pasivnih področij na Jugu. Socialisti in komunisti so prav tako kritizirali ravnanje oblasti in brezbrižnost vlade glede pobijanja brezposelnosti v južnih krajih. Sledile so interpelacije glede nesreče v Belgiji, nato pa ie zbornica -zavrnila vse zahteve po odvzemu poslanske imunitete razen onih, ki zadevajo tržaškega poslanca MSI Colognattija za kaznivo dejanje nakupa ukradenega bla. ga, proti poslancu MSI GUV MOLLET IN BEN JUSEF razgovore o Maroku o a^aden začetek razgovorov - Mollet bo poročal skupščini l^čela brez glasovanja v parlamentu spremenila vlada. Govorili so še komunist Pesenti, ki je dejal, da primer Gava jasno kaže, da je prišlo glede gospodarske in finančne politike do preloma ter da je zato treba dati tej politiki novo, bolj stvarno podlago. Zadnji je govoril demokristjan Bertone, ki je rekel, naj ostavka Gave opozori vse na nujnost obrambe proračuna, pri čemer da je Gava bil zasluzen, za kar pa bo prav gotovo skrbel tudi njegov naslednik in vsa vlada. Segni je po teh besedah govornika objel. A. P. . razgovorih - Obstrukcija poujadistov v skupščini I3 gfdnijj a • Ministrski sila popolno neodvisnost Ma- ">5ta»rejel v ie da- roka. Na političnem področju pa zahteva Maroko svojo voj. !>■ L e6a suH°te‘u Matignon j'a d sinr,- ana Hen Juse-re’aR# >lu it* prisPel v Pa- ac,ie. Suitevilne maroške "atf,.JegOv . ana so sprem-' ih Pre(iln ,Mulaj Hasan, . {O člnin dsednik Si Bek-i1 tla!,)anja ^,ar°ske vlade. tajskim; ^d maroškimi *a > jm‘, gati se bo-t^i, , lhdi L N.a obeh stra-,aW, ki tev'lni strokov- g°v0r,L bodo badal strokov-Po političnih jevali prouče- 0 k, W„”aaa| ob!*1 Podrobnostih i ^fh^odar-fkl' na Pollt‘0-n ^*trl nem ’ vojaškem 6ko i* Področju. “hiVjjOVhe^ A1211 sta sedaj iljNu vp°ročii0 ’ Mol!et Pr>-iuu Alžjr o svojem bi- v * ga bo po- se k j11 skupš6ini. % dač*la bodo, kakor re- 'aSbiegaoijo8ajanja z ma-5 S aadnt°Vari' ki so se "ihfi Pr9231', da V Raba,u-^ . >«> v t?,t h'stveni •la * jVlsne gospo- Not*‘o Pran nega Ma ”8: - r*hi „7ancozi vztraiaio ?(<>6b:P°galanj na pod-^ .ko ° Protektoratu«. ^ biki n, ')° maroški v«ljaYjl . se ta poda in progla- sko in diplomacijo in tudi popolno združitev vse dežele. Ta zahteva pa je združena z nadaljnjimi pogajanji s Španijo, ki ima protektorat nad delom maroškega ozemlja, ter z drugimi državami, ki so podpisale sporazum o mednarodnem področju v Tangerju. Francoska vlada ie je obvezala, da bo špansko vlado obveščala o sedanjih razgovorih. V političnih krogih poudarjajo, da bo potek francosko - maroških razgovorov vplival tudi na razgovore o Tuniziji, ki se bodo v kratkem začeli. Tudi Tunizija postavlja zahteve za svojo vojsko in lastno diplomacijo. Na podlagi lanskih sporazumov ima tunizijska vlada do sedaj samo notranjo oblast. Na jutrišnji seji vlade bo Mollet predložil v odobritev program, ki ga je pripravil glede Alžira, ter izjave, ki jih bo pozneje podal pred narodno skupščino. Medtem pa postajajo vedno vztrajnejše govorice o nasprotjih med njim in Mendes-Franceom glede Alžira. Poleg tega pa bo desnica prav gotovo močno napadla vlado, naj bo Molletov program kakršen koli. Medtem pa je Mollet rešil vprašanje imenovanja novega ministra za gospodarske zadeve. Znano je, da sta to mesto odklonila Mendes-France in tudi Jules Moch. Sprejel pa ga je bivši socialistični ministrski predsednik Paul Ramadier. Narodna skupščina pa je v svoje podpredsedstvo danes izvolila bivšega prosvetnega ministra Lapiea namesto Roberta Lacosta. Danes popoldne pa je skupščina nadaljevala razpravo o razveljavitvi mandata nekate. rih poujadističnih poslancev. Do sedaj sta bila razveljavljena dva mandata. Danes sp govorili o razveljavitvi mandata poslanca Calmela. Ko je poujadistični poslanec Damasio prekoračil določen čas za izjave, ga je predsednik Le Troquer pozval, naj zapusti tribuno. Ta se je uprl in predsednik je prekinil sejo ter odredil izpraznitev dvorane. Ostali poujadistični poslanci so se zginili okoli govornika. Ko se je seja nadaljevala, je na zahtevo predsednika skupščina z veliko večino izglasovala ukor proti pou. jadističnemu poslancu, kar po. meni med drugim tudi delno znižanje poslanske apanaže. Med glasovanjem je nastal veli.: hrušč in predsednik je nato odložil nadaljevanje debate na jutri popoldne. Še nič gotovega o Eisenbovverjevi kandidaturi VVASHINGTON, 14. - Zdravniki predsednika Eisenhower- ja so danes objavili poročilo 0 njegovem zdravstvenem stanju. Poročilo pravi, da je predsednikovo zdravstveno stanje še vedno zadovoljivo in da niso opazili nobenega znaka šibkosti srca. Tudi vsi drugi zdravniški pregiedi, katerim se je predsednik podvrgel, so pokazali dobro fizično stanje, kar dokazuje, da si je predsednik po srčnem napadu dobro opomogel. Na tisaovni konferenci sta zdravnika White in Snyder izjavila, da je Eisenhower fizično v stanju, da lahko še za pet ali deset let nadaljuje sedanjo aktivnost, ter sta poudarila, da je predsednik že nekaj tednov v celoti prevzel funkcije, ki so v zvezi s pred-sedništvom. Osebni Eisenhowerjev zdravnik dr. Snyder je na vprašanje, ali Eisenhower lahko ostane še za štiri leta v Beli hiši, odgovoril pritrdilno, pri čemer je poudaril, da mora predsedniku stati ob strani zdravniški izvedenec. Dr. VVhite pa je prebral izjavo, ki pravi, da je z zdravniškega stališča mnenja, da bi Eisenhower na zadovoljiv način lahko še pet do deset let vodil aktivno življenje, pri čemer pa je treba seveda upoštevati nevarnosti in negotovosti bodočnosti. Novinarji so zlasti vpraševali zdravnika Whitea za mnenje o vplivu živčne napetosti, ki jo povzroča predsedniško mesto na njegovo zdravje. Dr. VVhite je izjavil, da po njegovem mnenju živčna napetost ni neposreden vzrok za srčni napad, je pa obteževal-na okoliščina, ki jo je treba upoštevati. Dodal je še, da Eisenhowerjevo okrevanje ni še končano. Oba zdravnika sta večkrat poudarila, da ni njuna naloga izreči se o tem, ali Eisen-hower lahko ponovno kandidira za predsednika. VVhite pa je potrdil, da bo Eisenho-wer v kratkem sporočil svoj zadevni sklep. Hamarskloeld o sprejema Kitajske v 02N CANBERRA, 14. — Glavni tajnik OZN Hammarskjoeld je r.a tiskovni konferenci izjavil, da se je v krogih OZN 1 mnogo razširila naklonjenost Pripomnil je, da je po njegovem univerzalnost edina mogoča podlaga za Združene narode. Glede spora med Indonezijo in Nizozemsko o zahodni Novi Gvineji je Hammarskjoeld izjavil, da Združeni narodi ne bodo posredovali v tem sporu. Šihanuk v Pekingu PEKING, 14. — Agencija «Nova Kitajska« javlja, da je kamboški ministrski predsednik Norodom šihanuk prišel danes na uraden >ob,isk v Peking. Na letališču ga je sprejel kitajski ministrski predsednik Cuenlaj. Manjšina odločila - priključitev Malte k Veliki Britaniji MALTA, 14. — V današnjih prvih jutranjih urah so ja vili izid referenduma na Mal. ti glede priključitve otoka k Veliki Britaniji. Za priključitev k Veliki Britaniji se je izreklo 44,24 odstotka volivcev, t. j. 67.607. Proti pa 20177. Vzdržalo se je 62.480 volivcev, neveljavnih je bilo 2.599 glasovnic. Ministrski predsednik Dom Mintoff je danes izjavil, da bo svoboda katoliške cerkve na vsak način zagotovljena. (»Nič, kar se je dogodilo v preteklih tednih, je dejal Mintoff. ne bo moglo ošibiti odločnosti vlade, da v vsakem ustavnem sporazumu zagotovi svobodo rimskokatoliške cerkve«. Spor za oporišča na Antarktiki MOSKVA, 14. — Moskovski radio je javil, da je sovjetska antarktična ekspedicija razobesila sovjetsko zastavo nad svojo bazo v Mirni, ki se gradi kot stalna baza ob obali področja kraljice Mary. Oblast nad tem področjem si lasti Velika Britanija, ker ie leta 1911 prišla tja neka britanska ekspedicija. Sovjetski predstavnik pa je nedavno izjavil, da se je na tem področju prvikrat izkrcala ruska ekspedicija leta 1819. Komaj nekaj tednov Je minilo, odkar smo poročali, da je kasacijsko sodišče v Rimu določilo florentinsko porotno sodišče, pred katerim naj bi bil nezaslišani proces proli antifašistom in bivšim partizanom iz Nadiške doline. Danes pa javlja videmski «11 Gazzettinou med poročili iz Vidma, da se omenjenemu porotnemu sodišču iz Florence nenadoma zelo mudi, kot da ne more dočakati dne, ko mu bodo iz Vidma poslali zadevne sodne spise. Florentinska porota je namreč zahtevala v teh dneh, naj se ji spisi iz Vidma dostavijo ter o sklepu kasacije obvestijo obtoženci m odvetniki obrambe ter zasebne stranke. «To je nedvoumen znaki), ugotavlja z očitnim veseljem beneško demokristjan-sko glasilo, vda se bližamo za četku procesa.n Omenjeni list seveda dodaja na svoj način prikrojeno zgodovino dogodkov v zvezi s pripravljanjem sodne razprave, pri čemer obmetava z žaljivkami vse obtožene antifašiste in partizane, posebno pa bivšega partizanskega poveljnika dr. Maria Zdravljiča. Ne bomo ponavljali že dobro, predobro zr.anih razlogov, zaradi katerih smo že tolikokrat pripravljanje tega nezaslišanega procesa označili kot protipo-stavno. Pripominjamo le, da vest videmskega vladnega (la-sila prihaja istočasno z vestmi o pomembni manifestaciji, ki so jo priredili v nedeljo v rimskem Hadrianovem gledališču voditelji italijanskega odporniškega gibanja, kjer so v tehtnih govorih ponovno poudarili, da je bilo prav odporniško gibanje tisto, ki je dalo podlago sedanji republiški ustavi, ki se s pripravljanjem sodne razprave pred florentinsko poroto na tako grob način krši. Eden izmed govornikov Je na tej manifestaciji z zgražanjem govoril, kako mu je hotel neki mladi delavec v eni izmed turinskih tovarn zatajiti, da Je bil med vojno partizan ne vedoč, da se pogovarja z nekdanjim vo diteljem odporniškega gibanja. Ta voditelj je nato s svečanim glasom vzkliknil naj bo sleherni pripadnik odporniškega gibanja v najvišji meri ponosen na svojo borbo, na kateri sloni republikanska demokratična ureditev današnje Italije. Kako se strinja rimska nedeljska manifestacija s sodnim preganjanjem partizanov in antifašistov iz Nadiške doline? Poudarjamo, da so se manifestacije aktivno udeležili poleg predstavnikov štirih vladnih strank, krščanske demokracije, socialdemokratske stranke, liberalcev in republikancev, predstavniki vseh strank in struj razen — fašistične. tekmujeta samo dva kandidata. ki sta dobila največ glasov. Rezultat izvolitve 300 velikih volivcev je pomenil oseben uspeh za ministrskega predsednika Kekkonena, ki vodi agrarno stranko, nasproti socialdemokratskemu kandidatu Fagerholmu. Agrarna stranka je dobila 88 mandatov, socialdemokratska 74. Komunisti so dobili 57 mandatov, konservativci 53, švedski liberalci 20, finski liberalci pa 8. Opazovalci trdijo, da bodo komunisti iz zunanjepolitičnih vzrokov pri drugem glasovanju oddali svoje glasove za Kekkonena, ki bo tako dobil 145 glasov in bo še s samo 6 drugimi glasovi dobil absolutno večino. Te bi lahko dobil od finskih liberalcev, ker je Kekkonen Finec, medtem ko je Fagerholm Sved. Bolj ko se je bližal dan volitev, bolj so poleg najresnejšega kandidata Kekkonena omenjali tudi možnost, da bi sedanji predsednik Paasi-kivi privolil na ponovno kandidiranje kot kompromisni kandidat. Za to si prizadevajo tako tiste skupine, ki bi rade preprečile Kekkonenovo izvolitev, kakor tudi tiste sile, ki bi rade v primeru Kek-konenovega neuspeha zagotovile nadaljevanje dosedanje finske politike, zlasti pa zunanje. Plazot/i i/ M(iki:(lnniji terjajo nimc žrliic Domnevajo, da je pri nesreči v Mavrovu izgubilo življenje 60 ljudi - Pridružile so se še poplave, ki so povzročile dve smrtni žrtvi naglega topljenja snega, poplavile številna polja in mnoge hiše. poplave so zahtevale dve smrtni žrtvi. V Srbiji je Morava poplavila okrog sto hiš in okrog 2000 ha zemlje. Železniški in cestni promet med Nišem in Skopljem je še vedno preki-ajen. V Bosni in Hercegovini so sinoči trije vlaki na progi Sarajevo - Dubrovnik naleteli na snežne plazove, ki so za-sun progo. Dva vlaka so že rešili, en tovorni vlak pa je še veano pod snegom. Plazovi so prekinili tudi progo Hum-Titograd. Razen v Primorju je danes kopali 52 mrtvih in rešili 26 i v vseh krajih Jugoslavije (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 14. — Okrog 2000 smučarjev, pripadnikov Jugoslovanske ljudske armade, ljudske milice in državljanov sodeluje pri reševalni akciji na gradbišču mavrov-ske hidrocentrale. Danes so reševalci odkopali na enem kraju 18 mrtvih, 4 hudo ranjene in 9 laže poškodovanih-Pri torbiškem mostu so rešili nekega zasutega delavca Točno število mrtvih še n. ugotovljeno, ker se reševalnim skupinam še ni posrečilo približati se vsem krajem nesreče. Računajo pa, da je pri nesreči izgubilo življenje o-krog 60 ljudi. Doslej so od- zasutih. Predsednik Tito je poslal danes sožalno brzojavko predsedniku ljudskega sobranja Makedonije. Zvezni izvršni svet je odobril 30 milijonov din kot prvo pomoč prizadetim. Republiški izvršni svet Makedonije. Rdeči križ in prebivalstvo zbtra.io prispevke z.i prizadete. Številni delavci iz Skoplja in drugih krajev so ponudili svojo kri za ponesrečence. Iz okolice Mav- snežilo. Največ sn<-ga je pad-io v Bosni in Hercegovini, kjer je snežna odeja debela od 60 do 80 cm. B. B. Ponesrečencez ..Repla" bodo prepeljali v Italijo REKA, 14. — Posmrtni ostanki ponesrečenih mornar-se je zdaj začela eva- jev italijanske ladje «Regolo» J . hncln nn noloffn nlAtrno rtrn kuacija prebivalstva iz ogroženih krajev. Nad Mavrovom je danes razsajal snežni vihar, medtem ko se je v bližnjih gorah slišalo grmenje novih plazov. Na področju Stipa, Bitolja, Skoplja in Titovega Velesa so reke ki so narasle zaradi bodo po nalogu plovne družbe ((Trinacria« iz Messine prepeljani v Italijo. Ce bo vreme ugodno, bo uprava Severnega Jadrana poslala jutri svojo ladjo na Krk, od koder bodo prepeljali trupla na Reko. kjer jih bodo vkrcali na ladjo redne linije Reka-An-cona. Ustavo \ e treba uresničiti s slogo demokratičnih sil Danes volitve predsednika Finske HELSINKI. 14. — Jutri popoldne bo 300 «velikih volivcev«, ki so bili izvoljeni pretekli meseo, volilo novega predsednika finske republike. Predsednik bo izvoljen z absolutno večino. Ustava določa največ trikratno glasovanje. Pri tretjem glasovanju Regolucija rimskega zborovanja predstavnikov odporniškega gibanja zabteva likvidacijo vseh fašističnih zakonoVj pravilnikov in metod^ ki služijo samo koristim ozkih nazadnjaških krogov- - Fiero Cala. mandrei o pomenu ustave in odporniškega gibanja za prihodnost RIM, 14. — Na nedeljskem zborovanju pripadnikov odporniškega gibanja v proslavo desetletnice ustave je bila po daljii diskusiji zvečer sprejeta naslednja resolucija: «Sile odpora, ki so kljub vsemu nemiru časa vedno de. lovale v iskreno obrambo velikega ideala enotnosti, iz katerega je Italija, na tleh zaradi poraza in ločena zaradi notranjega razkola, črpala junaški in plemeniti zagon do svojega preporoda, so se ob začetku desetega leta republi. ke zbrale 12. februarja 1956 v Rimu in potrjujejo svojo zve. stobo ustanovam, ki si jih je ljudstvo samo dalo z glasova, njem 2. junija 1946 kot jamstvo ponovno pridobljene ne. odvisnosti in demokratičnih načel. Ta načela je uzakonila ustava, ki je hotela zagotoviti vsem državljanom brez razlike svobodo in urediti državljanske, etične, socialne, gospodarske in politične odnose tako med njimi kot do države. Sile odpora so kovale svoje demokratično prepričanje med tveganjem v borbah in med neprestanim napornim delom za prvo reorganizacijo razbite ureditve države. Pri tem so se naslanjale tako na nauke prvega »Risorgimenta« kot na izkušnje gibanja za uveljavljenje delavcev, ki je bilo mogočna sila osvoboditve in napredka v primerjavi z zaprtim sistemom prve italijanske države. Zgledovale so se na primerih žrtvovanja velikih mučenikov protifašizma, za katere je bila svoboda predvsem etični življenjski u-kaz. Ti plemeniti viški nji-1 hove demokratične vere so ŠE VEDNO KRITIČNO STANJE B pokrajinah Srednjo Italije Ameriški ..leteči vagoni" privažajo pomoč za prizadeto prebivalstvo - Nad 450 človeških žrtev v vse) Evropi RIM, 14. — Celotno število «letečih vagonov«, ki bodo iz ameriških vojaških oporišč v Zahodni Nemčiji pripeljali pomoč za italijansko prebivalstvo, ki je bilo prizadeto zaradi snega in mraza, znaša 65. Zaradi slabega vremena je do sedaj prišlo v Italijo le manjše število teh letal. Danes zjutraj jih je prišlo 7, popoldne in zvečer pa 9. Pripeljala so več ton živil, odej in drugih najnujnejših potrebščin, ki so jih dale na razpolago ameriške oborožene sile. Danes je imela skupina ameriških letal spuščati s padali zavoje živi', v kraje v neapeljski pokrajini, v Lucaniji, Bariju in na Siciliji. Pozneje pa so te zavoje določili za kraje v Srednji Italiji, kjer je stanje mnogo bolj kritično. Pojutrišnjem bo vlada v senatu podala poročilo o škodi, ki jo je mraz povzročil v državi, in o akciji za pomoč prizadetemu prebivalstvu. Na splošno se je stanje v Italiji danes nekoliko izboljšalo razen v nekaterih krajih Srednje Italije in na Sardiniji kjer ponovno močno ine-ži. Tudi na severu je mraz vsaj deloma popustil. V Emiliji pa je v več krajih danes zopet snežilo in prav tako tudi v Kalabriji in na Siciliji. Zlasti pa se je stanje poslabšalo ob obali Abrucov in Mo-lise. Več krajev je ponovno odrezanih od središč. V vsej Evropi terja mraz nove žrtve in povzroča ogromno škodo. Računajo, da je do sedaj zaradi mraza zgubilo življenje 450 ljudi, od kate-lih 124 v Franciji. V Zahodni Nemčiji je zgubilo življenje 24 ljudi. O človeških žrtvah poročajo od vsepovsod. V Franciji je mraz ponekod sicer nekoliko popustil, toda iz vse države poročajo o novih snežnih viharjih. Ob švedski obali je led skoraj popolnoma paraliziral plovbo in samo v stockholm- skem pristanišču je vsidranih 42 ladij, ki ne morejo odpluti. V Skandinaviji spominja sedanji mraz na leto 1658, ko je švedski kralj Gustav X-lahko korakal s svojimi četami od otoka do otoka po debeli plasti ledu in je brez pomoči ladij zasedel Dansko. Od tedaj je bilo dansko morje popolnoma zamrznjeno samo pozimi leta 1683-1684. Vso Švedsko obdaja širok pas ledu. Na Norveškem se je stanje nekoliko izboljšalo zaradi zvišanja temperature. V Belgiji je mraz terjal nove žrtve. Neprestano sneži tudi v vsej Avstriji, kjer je še vedno hud mraz. Napovedujejo nove snežne zamete. V Španiji ne sneži več, toda ponekod je pritisnil še hujši mraz. Iz Soluna javljajo, da je zaradi dviga temperature v Severni Grčiji prišlo do poplav. Ker je več mo. stov v nevarnosti, so prekinili železniški promet z Jugoslavijo, razlaga, zakaj so se sile odpora, razdeljene po svoji ideološki usmerjenosti v raznih strankah, ki so v ustanovni skupščini sodelovale pri sestavljanju osnovnega zakona republike, takrat zavzele za sprejem in dosledni razvoj teh načel in zakaj so odtlej neprestano, čeprav le prepogosto nepovezano, zahtevale njihovo uresničenje proti zagrizenim ostankom stare italijanske družbe, ki jo je izoblikoval fašizem. V poslanici predsednika republike čutijo sile odpora od mev svojega dolgega pričakovanja in izjavljajo, da velja njihovo prvo delo izpopolnitvi ustavnega reda po določilih ustave. Zaradi tega zahtevajo od demokratičnih strank in od javnih oblasti, naj se metodično začne in napreduje že preveč zakasnelo delo likvidacije široke zbirke najrazličnejših določil, ly pod raznimi zakonodajnimi, upravnimi, birokratičnimi, protokolarnimi in pravilniškimi naslovi dovoljujejo, da v korist oz. kih in nazadnjaških krogov še ostajajo veljavni zakoni in metode, ki jih je ustava ožigosala s protizakonitostjo in ki jih ljudska zavest obsoja. Njihova druga obveznost se tiče novega pojmovanja družbenih odnosov, ki izhaja iz preizkušenj antifašizma in o-svobodilne borbe. Sile odpora soglasno priznavajo svobodo in pravičnost kot dve neločljivi dobrini in zaradi tega tudi soglasno sodijo, da je o-svoboditev iz bede in nevednosti pogoj za vsako politično akcijo. Zagotovitev dela, za dostne mezde in življenjskega minimuma vsem Italijanom je prvi in osnovni cilj in pomeni izpopolnitev dela, ki je ostalo nedovršeno leta 1945. Ob desetletnici republike pozivajo sile odpora vse Italijane, naj ob odločni zavesti svojih dolžnosti delajo, da bi zadnji spominski datum leta 1958 lahko pozdravil Italijo na poti k priznavanju ustave, ki je neogibni in učinkoviti zakon za življenje pravne države, države pravičnosti«. Zasedanje je zaključil znani demokratični javni delavec prof. Piero Calamandrei z govorom, v katerem je med drugim dejal: «Ce bi bila ustava samo zakon, se pravi tiskarska realnost in nič več, bi ne bilo nič. Formule ne štejejo. Zako. n živijo, če je v njih kri, duša. In to zborovanje mora služiti temu, da pomaga vliti ustavi kri in dušo. Danes ne proslavljamo konca nekega desetletja, temveč začetek drugega desetletja. Ce bi šlo samo za proslavljanje tega. kar je bilo, bi bil to kaj melanholičen sestanek. Žalostno je namreč videti malo ali mnogo starih tovarišev, ki se srečajo in ki se spominjajo časov, ki so bili in ki jih m več. To, kar v resnici šteje, pa ni obžalovanje, ni sestanek starih tovarišev; važno je vedeti, kaj je ustava za mlade, kaj bo ustava v prihodnjem desetletju, kaj je Odpor pustil za prihodnost«. «Na žalost — je nadaljeval Calamandrei — v mnogih kve. slurah, v premnogih uradih se vedno gledajo na tistega, ki govori o ustavi, kot na prekucuha; in da je to duh, ki še vedno vodi mnoge Italijane, kažeta jasno dva dogodka«. O prvem teh dogodkov je Calamandrei pripovedoval naslednje: ((Ravnatelj nekega lista je po pravici nedavno obtožil enega izmed najbolj zaničevanja vrednih predstavnikov republikanske dobe, da je bil preganjavec partizanov in Zidov. Ta je vložil tožbo in dovolil dokaz resnice. Ravnatelj lista je po svojem odvetniku predi ižil sodišču vrsto dokumeniov, vsebujočih originale, ki jih je poveljnik neke partizanske skupine našel in zaplenil v pisarni re-publikinskega prefekta, ki je zbežal pred partizani. V redu: državni pravdnik v tem mestu je nekoliko dni nato izdal ukaz o zaplembi teh dokumentov, obenem pa spravil pred sodišče ravnatelja lista zaradi tatvine dokumentov!« Drugi dogodek: «Mlad univerzitetni študent, delavski sin, ki se mu je z ogromnimi žrtvami posrečilo doseči doktorat v medicini s 110 točkami in pohvalo, mora k vojakom in prosi, da bi ga sprejeli v tečaj za častniške pripravnike. Lansko leto je bil ta mladenič v partinicu mesec dni pri Danilu Dolciju in mu pomagal pri njegovem dobrodelnem delu. Zaradi tega je bil izključen iz tečaja in proglašen za nevrednega, da postane oficir italijanske republike« «Kaj je torej ustava za mladino?« se je vprašal prof. Calamandrei. «Eden izmed čudežev razdobja odj>ora je bila sloga med raznimi strankami. Najprej je šlo za to, da se formulira program za borbo. Skupni program za mir je bil napravljen kasneje in to je bila ustava. Ustava vsebuje soglasno dogovorjen politični program ki je postal zakon in ki ga je po zakonu treba uresničiti.« Nato je Calamandrei govoril o nekaterih členih ustave in med drugim omenil člen 36, ki zagotavlja delavcem pravico do takega plačila, da bo njim in njihovim družinam zagotovljen svoboden in dostojen obstoj. «Vi mladi — je vzkliknil govornik — se boste morali lotiti trdega dela in ne odnehati, dokler bo v Italiji en sam človek, ki ne bo mogel uživati te svobode in tega dostojanstva, ki mu ga ustava zagotavlja! In kadar čitam v ustavi, da Italija zavrača vojno kot napadalno sredstvo in kot orodje za reševanje mednarodnih vprašanj, slišim Mazzinijev glas! Kadar čitam, da so vse vere enake, slišim Cavourjev glas. Potem čitam, da mora biti naša vojska demokratična vojska in to je Garibaldijev glas. Berem, da je smrtna kazen odpravljena in to je glas Cesara Beccarie. Vsi naši naj večji predniki nam govorijo v členih ustave Ci-tam «pravica do dela in odpravljanje bede« in slišim glas Gobettija, Roselljja in' Gramscija.it VREME VČERAJ Najvišja temp. —1,5, najnižja —6,4, ob 17. uri —2,6, zračni tlak 1004,9 v porastu, veter 17 km, vlaga 32 odst., nebo jasno, morje lahno razgibano. temperatura morja 4,2. ipi m Danes, SREDA 13. I Pepelnica, Favstin. muč., »e* Sonce vzide ob 7.09 in zatone 17.30. Dolžina dneva 10.21. vzide ob 8.13 in zatone oh n. Jutri, ČETRTEK 16. februar!* Julijana, miuč.. Pobrana ^ KRVNIKU COLLOTTUU OSTANE ^odlihovanie za hrabrost” J HI juh vsem dosedanjim več kot dovolj utemeljenim protestom - (iloboko zgražanje vsega javnega mnenja v Trstu Včeraj je agencija ANSA objavila vest, da je tiskovni urad obrambnega ministrstva podal izjavo, da ni res, da ni vlada upoštevala možnosti preklica odlikovanja za hrabrost, podeljenega «komisarju javne varnosti Gaetanu Collottiju® za udeležbo v oboroženem spopadu pred 15. julijem 1943. Vlada je to možnost upoštevala, toda je ni mogla uresničiti iz juridičnih razlogov zlasti zaradi smrti odlikovanca. Gre za odlikovanje, ki je bilo podeljeno zloglasnemu krvoločnemu komisarju javne varnosti in posebnega inšpektorata iz zloglasne «Villa Triste* v Ul. Bellosguardo, ki je preganjal in mučil partizane in antifašiste. Prva vest o odlikovanju je ogorčila vso tržaško demokratično javnost, kj je odločno protestirala. Zato je bila vložena v parlamentu tudi interpelacija, na katero je sedaj podtajnik obrambnega ministrstva Breglia odgovoril, da «ni iz spisov razvidno nič takega, kar bi lahko negativno vplivalo na sklep o podelitvi odlikovanja;). Vse kaže, da hoče gornje pojasnilo, ki ga je objavila ANSA, ublažiti negativni vtis tega odgovora. Vsi protesti torej niso nič zalegli in v spomin krvniku Collottiju ostane odlikovanje za hrabrost samo zato, ker se je »izkazal® v borbi proti partizanom nekje na Tolminskem nekaj časa, preden je šel «duce» po gobe, kakor da bi bila razlika med zločinskim ravnanjem tega krvoloka pred in po padcu fašističnega režima. Zato resnični antifašisti tudi to pot, ko je bilo odlikovanje Collottiju ponovno potrjeno, odločno protestirajo. Protestu javnega mnenja se je pridružila predvsem Zveza partizanov. Prav tako je sprejel protestno resolucijo tržaški odbor Neodvisne socialistične zveze. Včeraj smo pre- padlih odporniškega gibanja vsega mesta®. Obvestilo pekom Odbor za pomoč pekovskim delavcem poziva vse brezposelne in bolne pekovske de lavce ter invalide, naj se danes ob 17. uri zglasijo v Ul Zonta 2, kjer dobe podporo Danes ob 10. uri dopoldne bodo na uradu za delo pogajanja o suspendiranih delavcih podjetja Kraftmetal, Pod-jeli tudi od tržaškega od- jetje je suspendiralo 60 de- Priprave za sindikalno skupščino Pripravljalni odbor sporoča, da gredo priprave za sindikal. no konstituanto h koncu. Danes in žutri bodo sestanki neorganiziranih delavcev, ki so pristali na konstituanto, in sicer za naslednje stroke: peke, uslužbence umobolnice, hotelov in menz, občinske u-službence, kovinarje, gradbene delavce, trgovinske uslužbence in delavce oblačilne stroke. Ti sestanki so bili pretekli teden odloženi zaradi slabega vremena. Pripravljalni odbor bo razdelil izvoljenim delegatom posebna po cblastila. Organiziranim delavcem bodo delili ta pooblastila v njihovih sindikatih, neorganiziranim pa na sedežu pripravljalnega odbora. V okviru priprav na skupščino je med delavkami v teku anketa o enaki plači za enako delo, o zakonu za zaščito mater, o spoštovanju pogodb, zakonov itd. Prekinitev pogajanj za poqodbo živilske stroke Delavci mlevske industrije ter industrije riža m testenin se pripravljajo po vsej Italiji na protestno stavko, ker delodajalci nočejo izboljšati delovne pogodbe in so se pogajanja razbila. Tajništvo sindikata živilske industrije CG1L je sporazumno s tajništvi sindikata ostalih dveh sindikalnih organizacij sklenilo napovedati 24-urno stavko omenjenih treh kategorij, za katero pa bodo šele določili podrobnosti. Pogajanja na uradu za delo seka «Unitžt Popolare® obvestilo, da je poslal podtajniku obrambnega ministrstva Breglii brzojavko, v kateri «protestira proti potrditvi odlikovanja za hrabrost kriminalcu Collottiju in proti podtajnikovim besedam, ki žalijo spomin lavcev z utemeljitvijo, da mu primanjkuje dela, kar pa ne drži, ker ostali delavci opravljajo številne nadure. Čeprav je urad za delo u-svojil zahtevo sindikalnih organizacij, da podjetje DILFI ponovno sprejme na delo dve odpuščeni delavki in čeprav se je predstavnik Zveze indu. SLABO KONČANA VOŽNJA V TREH NA VESPI uespisi iz Boršta u resnem sianio zaradi možganskega pretresa Eden izmed potnikov se je rešil brez poškodb, sopotnica pa je morala ludi v bolnišnico strijcev obvezal, da bo to svetoval ravnateljstvu podjetja, pa je ravnateljstvo ta predlog odklonilo. Zato bodo sim dikati storili nadaljnje korake v zaščito obeh delavk. Skupščina kovinarjev Jutri ob 18. uri bo v Ulici Madonnina 19 skupščina kovinarjev, ki jo sklicuje Delavska zveza. Skupščine se bodo udeležili tudi poslanec Agostino Novella, tajnik Zveze kovinarjev CGIL, ter delegati te stroke, izvoljeni v sindikalno konstituanto. Skupina Boljunčanov-Arabcev se je v nedeljo opogumila in obiskala sosedne vasi z vespami SE S SEJE DEVINSKO - NABREŽINSKEGA 0BC. SVETA Za hitro oceno škode pri širjenju obalne ceste Ko razstreljujejo mine, povzročajo kmetovalcem, ki imajo pod cesto svoje vinograde, veliko škodo Kot smo že poročali, je na zadnji seji devinsko-nabrežin-skega občinskega sveta svetovalec tov. Srečko Colja načel vprašanje škode, ki jo povzročajo kmetom ob širjenju obalne ceste med Križem in Ses-ljanom. Večkrat dnevno se zgodi, da na tem odseku, kar se je prej dogajalo tudi na odseku med Križem in Grlja-nom, razstreljujejo mine. Seveda je avtomobilski promet v času ko mine razstreljujejo, ustavljen, ko pa se na cesto sesuje večji ali manjši kup kamenja, ga delavci deloma spravijo na stran ceste, ostalo pa kar z lopatami zmečejo na pobočje, ki teži k morju, pri čemer dostikrat poškodujejo vinograde, pašnike IZBOLJŠANO VREME OMOGOČILO VSAJ MALCE ZABAVE VESELJAKOM Lepo uspela pustna povorka v v Trstu in v okolici pa precejšnje Miljah mrtvilo Po mestnih ulicah je bilo v primerjavi s preteklimi leti le malo pustnih šem in vrveža, za kar ni vzrok le mraz, ampak tudi občutna «suša» v žepih Tržačanov - Prvo nagrado v Miljah sta dobili ex aequo skupini «Brivido» in «Ongia» Kot v nedeljo se je tudi svoj račun. Letos je sicer na- Včeraj popoldne malo pred 18. uro se je 30-letni Edvard Kosmač iz Boršta vozil s svojo vespo, na kateri sta sedela poleg njega še 24-letna jugoslovanska državljaka Angela Novak iz Herpelj - Kozsne in 35-letni Karel Marsič istotako iz Boršta. Vsi trije so se vračali iz Bazovice, a ko je Kosmač privozil do prvega velikega ovinka, je iz do sedaj še nepojasnjenih razlogov izgubil oblast nad vozilom, zaradi česar je zašel s ceste in se zvrnil ob robu. Vsi trije so padli na tla in medtem ko se je Marsič rešil brez poškodb, so morali Kosmača in Novakovo odpeljati s prvim avtom, ki je privozil mimo, v bolnišnico, kjer so prvega nujno sprejeli na II. kirurškem oddelku. Njegovo stanje je zaradi številnih udarcev na glavi in možganskega pretresa zelo resno, zaradi česar so si zdravniki pridržali prognozo. Tudi Novakovo, kateri so ugotovili iste poškodbe kot Kosmaču, a seveda znatno lažjega značaja, so sprejeli pa II. kirurškem oddelku, kjer menijo, da bo okrevala v 5 ali najkasneje v 7 dneh. V pijanosti je možakar zaZgal kuhinjsko opremo Predvčerajšnjim popoldne okoli 17 ure je 36-letni težak Vladimir Malalan iz Alpinske ulice na Opčinah prišel na obisk k Ivanki Skopinič vd-Zobec iz Jeričljeve ulice, s katero se je prav dobro razumel. Toda Malalan je bil pijan in ob vstopu v barako, v kateri stanuje ženska, je zahteval večerjo. Skopiničeva ga je prosila, naj vendar počaka do večera, a ta odgovor je pijanega Malalana tako razburil, da je začel metati razne dele kuhinjskega pohištva in druge predmete na hodnik, kjer je vse skupaj zažgal, prestrašena ženska je stekla na bližnji policijski komisariat in kmalu zatem so bili agenti že na kraju in sicer še pravočasno, tako da se jim je posrečilo pogasiti plamene, ki bi se lahko razširili tudi na barako. Naravno je, da so Malalana spravili v avto in ga odpeljali na poveljstvo, kjer so ga zaprli v celico v pričakovanju, da se strezni. Včeraj pa so moža prijavili sodišču pod obtožbo pijanosti in poskusa požiga. Ranjen med prepirom Včeraj okoli 11.30 se je zatekel v bolnišnico 51-letni Nikolaj Kosmač iz Boršta št. 11, kateremu so morali zdravniki izprati praske s podplutbo na desni strani glave. Mož, katerega so odslovili s prognozo okrevanja v 5 dneh, je izjavil, da se je 12. t. m. zvečer sprl z nekaterimi sovaščani v neki gostilni in med prepirom ga je Ivan Žerjal iz iste vasi pošteno udaril. včeraj vreme nenadoma zbolj-šalo in nam dopustilo, da smo imeli vsaj nekaj od letošnjega pusta. Ljudje so se oddahnili in malo sprostili. Ni bilo pač najbolj prijetno, zlasti za še me, čeprav ni bilo burje, kei je bil še oster zrak, saj je bila najvišja temperatura vče. raj 1,5 stopinje pod ničlo, najnižja pa 6,4 stopinje pod ničlo. Ob 17. uri je termometei kazal 2.6 stopinje pod ničlo in burja je rahlo pihala 17 km na uro. Vsekakor velika sprememba in razlika od ponedeljka zvečer. Po mestu je bil precejšen promet zlasti proti večeru, dosti avtomobilov, tudi nekaj motorjev, po pločnikih pa zlasti v prvih večernih urah veliko meščanov, ki so šli na sprehod v upanju, da bi videli seme, ali v razne lokale in kino dvorane, ki so bili precej natrpani. Kljub vsemu pa je,- bila očitno velika razlika od prejšnjih let ko je bilo na pustno nedeljo in na pustni torek popoldne in zvečer taka gneča po ulicah in pločnikih, da si se le s težavo prerinil skozi. Zaradi slabega vremena, pa tudi zaradi gmotnih razmer ni mo. gel priti letos do izraza vesel, razposajen značaj Trza čanov, ki ob takih priložno stih radi pozabijo na vsakdanje skrbi in zabavajo sebe in druge. Zelo malo je bilo šem, tako v nedeljo kot včeraj; neki voz, kolesar s cilindrom na starinskem visokem kolesu, nekaj SS-ovcev, ženska, ki je s kolesom vlekla mali voziček z revnim otrokom in posamezne našemljene skupine. Ni bilo pač Skedenjcev, ki so vsako leto prišli s svojimi vozovi in številnimi maškarami v mesto in vzbujali splošno pozornost. Mesto jih je letos res pogrešalo. Tudi po vaseh, ki so znane do svojih pustnih navadah, je oilo mit-vilo, malo šem, še manj prepevanja in dobre volje. Razen vojnih let že dolgo ni bilo tako pusto za pust kot letos. Bolj razgibano in bolj veselega razpoloženja pa je bilo v Miljah, kjer so imeli letos tretji miljski karneval. Tudi letos so pač Miljčani imeli srečo z vremenom. Maškarada bi namreč morala biti že v nedeljo, pa so jo zaradi sla. bega vremena preložili na pustni torek. V ponedeljek zvečer, ko se je zdelo, da je začel tretji obrok slabega vremena, so bili v Miljah hudo zaskrbljeni in marsikomu je bilo že žal, zakaj niso imeli karneval v nedeljo. Pa niso obupali in včeraj jim je vreme prizaneslo ter poplačalo njihovo vztrajnost. Kakor je znano, so organizatorji milj-, rkega karnevala letos odpravili nekatere tehnične pomanjkljivosti, preskrbljeno je bilo bolj za parkiranje avtomobilov, zaradi maškarade ni bil oviran trolejhusni promet in občinstvo je bolj prišlo na stopilo- nekaj manj vozov in posameznih maškar kot lani, priznati pa je treba, da so vsi, razen redkih izjem, precej napredovali tako glede o-kusa, kot duhovitosti domisle. kov ter tehnične opreme vozov. Skoraj dve uri si je številno občinstvo radovedno paslo oči, se zabavalo in sme. jalo ter pozabilo na mraz. Ob 14.45 se je začela povorka, ob pločnikih je bilo vzdolž vse poti že vse polno ljudi, domačinov in Tržačanov ter okoličanov, ki so prišli peš, z avtomobili, vespami in trolejbusi, ki so neprestano vozili iz Trsta in nazaj. Vozovi in razne skupine so šli dvakrat po določeni poti, tu pa tam, zlasti pred tribuno ocenjevalne komisije, so se nekaj časa ustavili, nato pa nadaljevali pot ob zvokih številnih godb, ki so jih s poskočnimi koračnicami spremljale. Na čelu povorke so korakali veseli Skoti v svojih značilnih krilih in z dudami, da jih je bilo veselje gledati in poslušati. Sledila je skupina «Grisa», ki se je upala peljati po kopnem, po miljskih ulicah z miljskim parnikom »San Marco», ki ga je spodrinil tro. lejbus. Za parnikom, na katerem je igrala vesela godba v tolažbo ogorčenim pomorščakom. je seveda vozil parnikov naslednik — ki pa je bil vedno natrpan in ni sploh sprejemal potnikov, in nesrečni gospod s psičkom je zaman protestiral, ker ni dobil mesta ne na parniku ne na trolejbusu. To je bila zadnja pot Milj-čanom priljubljenega parnika, ker je poveljnik »Pulizie de mar» pred samim miljskim županom z dolgo motivacijo odredil, da parnik ne sme več voziti na progi Trst-Milje, nato pa se je začel bridko jokati nad njegovo ža. lostno usodo. Priropotalo je nekaj motoristov z oslom na motorju, nato pa je vzbujala smeh skupina Miljčanov, ki je imela napis, da je vsega pač kriva' ženska in je v dokaz tega vlekla trojanskega konja. Grki so igrali na svoje instrumente, Homer pa je nemo nosil svojo harfo. Sledila je skupina kulturnega krožka «Frausim>, katere parodija «Lascia o raddop. pian pa ni bila posrečena in ni navdušila občinstva ker ni bila duhovita, kakor bi lahko bila. «Brivido» je bil kos svojemu imenu in ugledu, čeprav ni imel tako slikovitega voza kot lani. Letos je prikazal parodijo filmske produkcije in znanih filmskih zvezd. Številna in pestra godba je bila kos svoji nalogi in je spremljala izbrano družbo, v kate-r4 je dominirala velika maska Lollobrigide. Na vozu pa je nekaj res lepih in brhkih deklet nazorno predstav- mtmm U Pogled na pustim povorko p Miljah “ Zadnja pot in slovo miljskegu parnika ljalo Gino, Sofijo in druge zvezde. In spet lepe deklice bogatega maharadže in *rien. talska plesalka, ki je zaplesala svojemu gospodarju pred 'ribuno: gneča pa je Diia tedaj takšna, da so karabinjerji komaj zadržali ljudi, ki so na vsak način hoteli videti od blizu izredni prizor. Sledili so vrtiljak in čevljarji in nekaj posameznih skupin, ob koncu pa skupina «Ongia», ki je bila bogato zastopana s predstavniki Walt Disneyeve-ga kraljestva, ki so razveselili otroke in odrasle. Po končanem sporedu so liudie napolnili vse lavne lo- kale in se ob kozarcu vina in tople pijače malo ogreli, številne godbe in maske iz raznih skupin pa so še krožile po mestnih ulicah igrale in prepevale, ocenjevalna komisija pa je razdelila skupi-nam nagrade. Prvo nagrado sta dobili ex aequo skupini «Briyido» in «Ongia», drugo pa ex aequo, skupina «Grisa» in športna miljska skupina z orientalsko plesalko, tretjo nagrado so odnesli Skoti, četrto trojanski konj, peto ua «La-scia o raddoppia«. Ce ne bi bilo milskega karnevala, skoraj ne bi opazili da je bil sploh pust. 1 Miljski karneval eOngiav prihaja ... in druga rodovitna zemljišča Prizadeti kmetje so razburjeni predvsem zaradi tega, ker ocenjuje nastalo škodo poseb. na komisija šele več tednov po razstreljevanju, tako da n. pr. na trtah ni več poznati, kje je kamenje presekalo poganjke, ki so jih morali kmetje, zato da preprečijo še večjo škodo, sami odrezati. Zato so tudi že prišli na županstvo ter zahtevali intervencijo občine, ki je tudi intervenirala pri ustanovi Anas. Toda intervencija ni zalegla. Mine še nadalje razstreljujejo, kamenje še vedno odmetavajo po pobočjih ter tako povzročajo škodo kmetovalcem. Na občinskem svetu so svetovalci priporočali, naj prizadeti kmetje takoj po razstrelitvi min sami ocenjujejo ško. do ter takoj vložijo zahtevo po izplačilu. Ugotovili so tudi, da je mnogo škode storjene po nepotrebnem, kajti z nekoliko več pažnje bi vse kamenje lahko spravili na kup in ga potem s kamioni odvozili. Tudi kmetijsko nadzorni-štvo, katerega dolžnost je, da ščiti kmetovalce, bi lahko v tem primeru mnogo pomagalo. Kmetijski strokovnjaki, ki so na nadzorništvu, bi lahko na pr. vsak teden enkrat odšli v Nabrežino oziroma Sesljan ter skupno s prizadetimi kmeti ocenili škodo, tako da ne bi bilo treba čakati na komisijo, ki jo pošlje na mesto ustanova ANAS. Končno naj še omenimo, da so svetovalci pooblastili občinski odbor, naj ponovno intervenira pri podjetju, ki omenjeno cesto širi ter pri ANAS, in sicer zato, da bi pri razstreljevanju posvetili več paž-r.je odlaganju kamenja ter da bi uradna komisija škodo čim-prej ocenila. Dve nenadni smrti zaradi srčne Kapi Včeraj zgodaj popoldne so morali bolničarji Rdečega križa z vso naglico zdrveti z rešilnim avtom v Ul. Scussa, kjer je 83-letnemu Ivanu Rozmanu postalo malo prej slabo. Zal pa je bil Rozman, ko so prišli bolničarji na kraj, že mrtev, in po mnenju zdravnika je smrt nastopila zaradi srčne kapi- Uro kasneje pa je postalo slabo tudi 46-letnemu Ftfttmc-ciju Miniussiju iz Ul. della Guardia, ki je že dalj časa bolehal zaradi srčne napake. Tudi slednji ni več potreboval pomoči, ker je med tem že izdihnil. Vzrok njegove smrti je bila zopet srčna kap. Zaradi padca z dveh metrov visokega kupa žimnic si je 41-letni Carlo Satti iz Ul. Doc-ce 15 izpahnil zapestje leve roke. Ker obstaja možnost kostnih poškodb, so ga sprejeli na ortopedskem oddelku. IZPRED KAZENSKEGA SODIŠČA Čeprav na začasni svobodi ponovno ukradel avtomobil Obsojen. pustolovec zaradi Kraje avtov, Ker Je vozil brez šofersKe izKaznice in zaradi spolzKib dejanj Številne tatvine avtomobilov so povzročale policijskim organom precej preglavic in ko je 13. julija lani Mario Bran-dolin prijavil tatvino svojega 120.000 lir vrednega «Fiata 508» so se agenti vneto vrgli na delo. Preiskava se je začela z zasliševanjem nekaterih elementov, ki so bili znani kot obveščevalci policije. Tako je policija ugotovila, da so ukraden avto videli v Ca-vani in da so se z njim odpeljali nekateri zlikovci v družbi neke prostitutke. 20, julija popoldne je policija aretirala 22-letnega Sergia Schul-za, brata znanega Giordana iz Ul. del Rivo in mladenič je izpovedal vse kar je vedel in znal. Zvečer 12. julija sta bila z bratom in 23-letnim Pie-trom BieceVichem v Cav^ni, ko sta prišla z ukradenim avtom 33-letni Giovanni Fran-chini brez stalnega bivališča in 52-letni Luigi Prinz iz Ul. Gozzi 5. Franchini jih je povabil skupno z 31-letno prostitutko Carmelo PontirollL iz Ul. Bramante v avto, a že'pri ribarnici se je vozilo ustavilo ker v njem ni bilo več bencina. Tedaj je Franchini, čeravno je bil kakor vsi ostali brez denarja, stopil do bližnje garaže, kjer je dobil 5 litrov bencina. Plačal sicer ni, a je obljubil da bo prinesel denar naslednjega dne: kot garancijo je pustil svojo osebno izkaznico in Schulzove naočnike. Vsi skupaj so nato šli v Pončano, kjer so štirje izstopili, v avtu pa sta ostala samo Franchini in Pontirolli, ki sta se predala ljubezenskemu uživanju. Namesto 1.000 lir, ni jih je zenska zahtevala, ji je Franchini dal odejo, ki jo je našel v ukradenem avtu. Odejo je Pontirollijeva kasneje izročila v varstvo svojemu 25-letnemu zaročencu Armandu Rossiju iz Ul. Gozzi. ki jo je nato piodal 68-letni Mariji Rossi vd. Mustilla iz Ulice Media. Polem sp zopet vsi vstopili v avto in odšli v Cavano. kjer sta Pontirollijeva in Brece-vich izstopila. Ostali pa so na- stavilo že v Tržiču. S 500 lirami, ki si jih je Franchini izposodil od sestre so nato kupili bencin in ob 9.30 naslednjega dne so bili že v Vidmu. Tu so sprednja kolesa zamenjali z rezervnimi in ju prodali za 5.000 lir Videmča-nu Migottu Faustu. Franchini je šel tudi tako daleč, da je hotel prodati cel avto, a se mu to ni posrečilo ker ni imel vseh dokumentov. Zato je zavozil z avtom v neko dvorišče, snel vsa štiri kolesa in baterijo ter vse skupaj prodal za borih 6.500 lir Ferrucciu Noetu iz Vidma. V Trstu, kamor so se vrnili z vlakom pa je Franchini 22. istega meseca ukradel neko lambreto in tedaj je padel v roke policijskim organom. Moža so prijavili sodišču, a so ga izpustili na začasno svobodo, s čimer so mu dali možnost, da se je ponovno omadeževal s tatvino. 8, avgusta je namreč ukradel 50-letnemu Stellario Consolu iz Androna delle Torri 550.000 lir vredno «Belvedere», s katero se je nato vozil po mestu, To njegovo vedenje ga je tudi pokopalo: naslednjega den, ko je vozil mimo Trga Ponteros-so, ga je namreč opazil lastnik avta, ki se je pognal za njim, ga ustavil, mu prisolil krepko zaušnico ter ga končno izročil policijskim agentom, ki so jih poklicali na mesto. Franchijeve pustolovščine so se sedaj končale na sodišču, kjer se je moral zagovarjati ne le zaradi tatvin, temveč tudi zaradi spolzkih dejanj skupno s Pontirollijevo, ki je bila obtožena tudi posesti ukradenega blaga ter končno, da je vozil avtomobile in lambrete brez šoferske izkaznice. Franchini pa je s svojim delovanjem potegnil za seboj na zatožno klop tudi Pri/nza, ki je bil obtožen sodelovanja pri tatvini Brandolinijevega avta, dalje oba Schulza obtožena, da sta pripomogla k prodaji avtomobilskih gum. obl Videmčana Noeta in Migotto, Armanda Rossija in Rossijevo vd. Mustilla. daljevali pot, a zaradi pomanj-1 Prinz, oba Schulza in Migot- kanja bemcina se je vozilo u-1 to so se rešili z oprostilno razsodbo in sicer' prvi in zadnji nista izvršila dejanja, oba brata pa zaradi pomanjkanja dokazov. Franchini pa bo moral sedeti v zaporu leto dni in 4 mesece ter plačati tudi 14.000 lir globe. Nadalje je sodišče obsodilo Franchinija na 4 mesece in 15 dni pritvora ter na 32.000 lir denarne kazni. Tudi Pontirollijevo je sodišče obsodilo in sicer na 4 mesece in 15 dni zapora ter na 3.000 lir denarne kazni. Vsi ostali pa so bili obsojeni ie z denarno kaznjo in sicer Ar-mando Rossi na 3.000, Rossi Marija vd. Mustilla na 2.000 in končno Noe na 5.000 lir. Franchini in Noe bosta morala tudi povrniti Brandolinu vso povzročeno škodo in plačati njegovemu odvetniku 50 tisoč lir. Preds.: Gnezda, tož.: De Franco, zapisn.: Magliacca, odv. zas. stranke: Nimira, o-bramba: odv. Fortuna, Venu-ti in Poinhoffer. Nezgoda na delu Med delom na parniku «Ro-salind 11», ki je v popravilu v Tržaškem arzenalu, se je 36-letni Karel Vouk s Sprehajališča Sv. Andreja včeraj proti večeru ponesrečil, zaradi česar se je moral zateči v bolnišnico. Ker so zdravniki ugotovili, da si je odsekal člen sredinca leve roke, so ga pridržali s prognozo okrevanja v 8 dneh na II. kirurškem oddelku. • Razna obvestila PRIREDITVE USIS V okviru konterenc «Kplturna obzorja ZDA» bodo na sedežu USIS v Ul. Galatti 1 četrtek 16. t m ob 19. uri govorili trije mladi študentje, povratniki iz študijskega potovanja v ZDA. o temi »Ttuji študentje v ZDA». Govorili bodo predvsem o šolski in akademski organizaciji v Ameriki in o življenju inozemskih študentov na tamkajšnjih Solati in univerzah. Konferenci bo sledila diskusija. Vabljeni so predvsem tisti študentje, ki se nameravajo udeležiti letnega nalčaja za podelitv štipndij za študij v ZDA. Vstop prifct, (ekituk m POKOtlLš) „Lohengrin" v gledališču Verdi V gledališču Verdi je bila sinoči premiera Wagmerjeve opere «Lohen-grim>, ki je bila v zgodovini tržaškega gledališča že večkrat na repertoarju, poslednjič pa pred devetimi leti. Privlačnost te Wagnerjeve mojstrovine je bolj v prekrasni dramatični glasbi, kot v duetih, recitativih in zborih, ki jih .ie skladatelj ohranil predvsem zaradi forme. Opero je pripravil in dirigiral Herbert Albert, stari znanec tržaškega opernega občinstva. Pod -njegovo veščo taktirko je orkester odlično opravil svojo nalogo. Se posebno lepo pa je odigral sloviti preludij k prvemu dejanju in svatbeno koračnico na začetku tretjega dejanja. V vlogi Lohen-grina je nastopil tenorist Renato Gavarini, ki ga že poznamo kot Samsona v operi «Samson in Datila«. Pevska je bil dober, igralsko pa nekoliko manj. Orieta Mosoucci je bila zelo dobra Elza, prav ta-ko Laura Didier kot Ortruda. Pevsko tn igralsko odličen je bil baritonist Giian Giacomo Guelfi kot bra-bantski grof Telramond, prav tako. pa tudi basist Arič v vlogi germanskega kralja Henrika. Dobro se je uveljavil tudi Vito Susca. Opero je režiral Joachim Klai-ber. zbor pa je uvežbal Adolfo Fan-fani. Vsi nastopajoči so bilj deležni številnih aplavzov GLASBENA MATICA v Trstu V ponedeljek 20. febr. ob 20.30 v dvorani na stadionu «Prvi maju Vrdelska cesta 7 Koncert pianista Freddv Došeka iz Zagreba Spored obsega izključno skladbe F. Chopina ZA TRŽAŠKO OZEMLJE V petek 17. t. m. ob 20.30 v SKF.DNJU Eduardo De Filippo GLASOVI VESTI V soboto 18. t.m. ob 20.30 na KONTOVELU Eduardo De Filippo GLASOVI VESTI Vabimo naročnike PRIMORSKEGA DNEVNIKA, da si ogledajo v TR2ASKI KNJIGARNI, Ulica sv. Frančiška 20, razstavljene nagrade, kt bodo izžrebane prihodnjo soboto 18. t. m. Uprava Primorskega dnevnika Slike otroškega rajanja, ki je bilo 12. t. m. pri Sv. Ivanu, so na ogled pri vratarju v Ul. Mon-tecchi 6. Ljudska prosveta Pevski odsek PD »Ivan Cankar« obvešča svoje člane, da bo pevska vaja v četrtek ob 20.30 v Ul. Montecchi 6. Zaradi sobet-nega koncerta v radiu, udeležba obvezna. Priporočamo točnost! Izvršni odbor Slovenske prosvetne zveze v Trstu bo imel sejo v petek 17. februarja t. i. ob 20. uri na sedežu. O aro vi in prispe v ki V počastitev spomina pokojne Ivane Zajec daruje družina Kolarič 500 lir za Dijaško Matico. Namesto cvetja na grob pok. Ivane Klun vd. Zajec daruje družina Grmek 500 lir, družina Gruden 500 Lr, družina Bursič 500 Ln Milka Kovačič 300 lir za Dijaško Matico. IMU/IJ MP Rossetti. 15.00: «Smrt se P-AA reki». R. Mitchum. S. "im ExceIsior. 15.00: «Lola Mon M Carol, P. Ustinov. , Fenice. 15.00: «V pekel >n Audi e Murphy. _ »r Nazionale. 15.00: »KocissoVO ščevanje«, J. Hodiak, R. J f Filodrammatico. 16.00: «R"it bambusa«, R Ryan, R. ^ Supercinema. Zaprto zara°' Arcobnleno. 16.00: ccNaphlA*0^ v Far Westu», R. TayIor' Parker. v »s Astra Rojan. 15 30: «Ura č, za-cionalen podvig«, L. p*, Capitol. 16.00: «Kruh, in...» S. Loren, V De Cristallo. 16.00: «Božja H Bogart. G. TierneV. „ Grattacielo, 16,00: «Poletm K. Hepburn. R Brazzi-. *: Alabarda. 16.00: »Priljubil**-sem». M Vitale. A FarJ i(l Ariston. 16.00: «Ujemite J™ ali mrtve«, R. Meeker, s. deset** R. Scott. J. Br»mdo.„ ^ rest. Armonia. 15.00: «Tolpa Auro-ra. 16.00: »Lord Brun _ S _ Granger, _ E. Tayjor.^ri- li Garibaldi. 15.30: «Lady M. 0’Hara, G. Nader Ideale. 16.00: «Naboj v ct ' t Simmons. R. Calhoun. p Impero. 16.00: «Dolga siva v T. Power. M. 0’Hara. . £, Italia. 16.00: «Pogutn». T0 Cer vi. „ S. Marco, 16.00: «Jeklena B. Fcssey, F. Tozzi. Kino ob morju, 16.00: _« Julija«, L. Ha>rwey. r junja«, l. Harvvey. S. Moderno. 16.00: »Sedem °cm1 grehov«. M. Chevalier, D. I Savona. 15.30: «Srebrpe Cer 1 0’Brien, Y. De Carlo. Visle. 16.00: «Sevi;ljska 1,1 valka«, Paqu.ita Rico. Viftorio Veneto. 15.30: krat ko sem bil v ParlZ Tavlor, V. Johnson. j j. Azzurro. 14.00: »Sevastop" smrt«, P. Godidard. J. mo-nt. ,, Belvedere. 15,30: «Najboll rua predstava na svetu«, T. Weber. Marconi. 16.00: «ZapornO l-je». B. Alexander. mit Massimo. 16.00: »Pogum«. G. Cervi. , j # Novo cine. 16.00: »PoUOjV Kate«. K Gravson, H. " # Odeon. 16.00: «SkrivnoSW»L ta», V. Johnson. J. t Radio. 16.00: «Zena m«4” Amanda, O. Toso. , -,*■ Venezia. 14.00: «Pesmi. P ; pesmi«. Skedenj. 18.00: «PlavolaSke», SREDA, 15. februarja ........................ US* I KS»I' 1*0«* • AJA 11.30 Lahki orkestri; tl d-avamje; 12.10 Za vsako«, jjj kaj; 12.45 V svetu kultu'" iz.**« v svetu j,* Jugoslovanski motivi: ke melodije igra duo pa r(ft mani; 13.50 Melodije # 17.30 Plesna čajanka; l«:4" <>i*f Haf1 ton: Koncert za violo 'O-j jf ster; 18.25 Ziehrer: DunaP®# klet a; 18.30 Radijska "Z#? 18.40 Koncert tenorista Pertota: 19.00 Orkester Ut) vani; 19.15 Radijska j*r a/k 19.30 Pestra glasba; 20.00 20.05 Veseli ritmi; 20.30 tercet Metuljček: 20.50 " / Oblegan.i-e Korinta. A 21.00 Obletnica tedh-a; “hj Ct tivi iz znanih operet; man: Galska rapsodija: * j#, slovenske književnosti J?],. K nosti; 22.15 Nočne melof Ples ur iz PorvchieJlij^Att «La Giocon-da«; 22.55 R01^ * Kčj 14.30 Tržaška kuRurM ka: 14.45 Reportaža z tekme Italija A-Fra-noPLt e Bologni; 18.45 Poje tel*”®’, tre Mu-nteanu: 21.00 j t- Strauss: «Dafn-e». opera v dirigira Rudolf Albert. I* O I* Ul* Slovenska poročila: 'iv Italijanska poročila: ' . 17.40. 22.30 . zjulK 5.00-6.00 Spored iz 6.00 Jutranja glasba; ','3o . Spored iz Ljublja-ne; L Jadira-na do Triglava; 14* fe», ški kotiček: 11.35-12.10, “iz C Ljubi j otiček: 11.35-12.m "'m', —ju—jane; 12.10 NapoRt^M pevke; 13.00 George • Ih «Porgy and Bess«, III. Od melodije do melo®4,• )l ob 13.45 Glasbena krom jo.r. Glasbena medigra; 14.35- ijjii ( red iz Ljubljane; 16.1? jj/tf pesmi; 16.30 Radijski ... ih ....................... iB W Rad.; 17.00 Glasbeni Intermezzo; 18.00-19.30 SPL Ljublj&ne: 19.30 ).45 PriTnorsK* hod; 19.4 20.00-22.15 Spored iz 22.15 Melodije za tromP Harry James; 22.45 K bert: Kvartet za godalajn r lu imenovan «Deklica ‘‘ * . ** » z. - " i 327,1 iu, 202,1 m, Poročila ob 5.00. 13.00 15.00, 17.00 I0.°°n.r* / 11.00 Radijski kole"'0 J, Gospodinjski nasveti; tamburaški orkester Urt(t: u »Svobod«; 11.35 Niko Ku (» ji mi. Blatna vas, vitev); 12.05 Lahek £ «P?Jf j' OD VČERAJ DO DfiDES ROJSTVA. SMRTI IN poroku: Dne 14. februarja t. 1. se je v Trstu rodilo 5 otrok, umrlo je 23 oseb. poroke pa so bile 3. POROČILI SO SE: mehanik Mario Cosimo in prodajalka Bruna Zamperlo. menanik Rino Re in gospodinja Jolanda Schillanl, pleskar Claudio Vecchlet in gospodinja Silvana Gregorl. UMRLI SO: 62-letm Giuseppe Zola, 84-letni Franc esoo Coiessa, 74-letna Maria Stoicovioh poi. Famea, 78-letnj Ettore Colaussi, 70-letnl Giovan.nl Boscolo, 78-iet-ni Anton Vovk, 62-ieml Mario Pasutto. 65-letnt Giovanni Ohe-ber, 57-letna Maria Živio por. Bisiacchi, 61-letni Mario Zoffi, 81-letni Pietro Millo. 46-lelna Nives Peterih por. Gross, /5-letni Giovanni Salvador. 78-letni Eugenio Moro, 69-letni Giovanni Mical. 68-letria Maria Bertoch por. Fontanot. 80-1 etna Maria Verstch vd. Qu»drantl, 78-lema Maria Homovec, 83-Ietna Celeste Marinlg vd. B rum at. 80-letna Aliče Ravan por. Cravisi, 73-letni Andrea Tamburin, 88-letna Berta Hedderich vd. Visifltim, 86-letna Amalia Callin. Vitov/, U,UJ LidllVD r| glasbeni spored: 12.40 npirchuflnmio orsorp Hf.al ri>! Bess«; 13.30 Pesmi ih Gershvvlnove opere rfi i a 05 ? 1 slovanskih narodov: * Lij« V ska šola za nižjo st0S£d,V Pust* praznujemo, b) rtyj; V nič gre na pot (ponov' !; ,r Želeli ste - Igra trio Dorko Skobe Utrinki .z literature ",5.45 ^ Maugham: Cerkovnik: pri»,f mladinski zbori; l pogovori: 16.10 P fonlčmi koncert; l81a,aJ5 Ji venskih narodnih; 'j solisti Plesnega orK<*. tfPj) Ljubljana; 20.00 Richabjf' «Leteči Holandec«, oPer , «*«;** S 17.30 Spored za rinček na otoku zakj^Ap, i;. ljica z lutkami: 20-30 Film »Nesmrtna le2e J Aktual nost I. j| Dr. R. Hlavf ZOBNI ZDHAV' j, ifl v ordimra za ustn«' pf j ne bolezni ter z° llo\0 j teti ko v Ul. kay„ i8.11 dnevno od 15* NOČNA SLUŽBA LEKARN INAM - Al Cedro. Trg Ober-dan 2; G. Papo, Chiadino m Morite 1095 (Sv. Alojzij); Pic-ciola. Ul Orlami 2; Alla Salute, Ul. Giulia 1; Serravallo, Trg Ca-vana 1; Harabaglia v uarkovljah in Nicolj v Skednju, T H S T Ul. »v Frančiška 2U/1U tel. 37-338 sprejema ln-serate. mula p> f oglase, osmrtnice . |I od 8. do 12.30 ,n 18. ur«* fEvratomi) in nasprotja med velesilami Medtem ko gledajo ZDA na «Evratom» s simpatijo, je Velika Britanija njegov d^vni nasprotnik, ker se boji konkurence - Podpora socialistov in sindikatov Mbjti, kajti vedno ton ■ P° tei poslednji sve-,j vojni se je zamisel n- Zen*b držav Evrope moč-zokoreninila v javnem ----- jasneje H '°Kujalo prepričanje, da 1 cosi terjajo nove poti ,a V*ernugovanju stoletnih tod' evr°pskimi na- in l'Kpre^vsem med Francozi *r Nemci. Iz te, v bistvu ta zamisli, so se porodile torort ustanove in razna med-0(l6or'!ao-ieie.Sa’ kakor akcijski Združenih držav Evro-r ‘ *vroPski pari ament, Evri 0r',n orBanizacija za aospo-tvromk Sode,ovanie. Zapadno-n. a zveza šestih držati cij Padne Nemčije, Zap. Fran-!l;e’ i ’!*•» Belgije, Nizozem-Luksemburga), Evrnp-klclo- UPnosI za premog in nadzirano (tuj■’/k. *emu se je sedaj pn- UT*«ni6‘Se ,. ki na? M izfi p v miroljubne namene. P°Jrerfen sVreQov°rimo o nete ti J1^ ciljih uEvrotunar tteje .? nekoliko podrob-in „ °z?ačiti gornje ustanove ki aa d°njih ^u,■• in 204 Velika Britanija Bo ‘ ZDA podpirajo nnžel-HrJ korak, ki. vodi k Drprf eVantu evrop&ih držav, SSr **•«w “* ftii p,, . ■ evropsko sodelovanje ... Okoriščanju atomske ene-- llti(n~"'ial° v svoji splošni po-’ihok,StrateOin v borbi načeiu blokom- Zat0 *o0eI Za čim tesnejše Hih cccuje omenjenih evrop-«1«0| r'',au tako imenovane hkorišč r°Pe” na VOdročju •udi j Qnla domske energije, ,o *° mednarodno te- Zn° naije, ?. gospodarsko sodclo-?,ni*eai' n* mednarodni orgijo, 2 naddržavno ob-' Nfirt 'JU 0( 0 skupnem izkorišča-'ktji Joške energije je se-r'k o(an Monnet, predsed-^tt),0 r°Pske skupnosti za f0,nisli *n. jek'l°- P° njegovi ." hi ta ustanova bi- ^kihUCen lastnik vseh a-Ttip0(j aoriv, uvoženih od izdelanih na ob- C'. 11^7"“ misel, leto III, ,att 2- Glavni urednik Kidrič” ’ uPrava: Ljublja- na, ^Ocu a 1 S Vr6"*.' d‘ vita italiana, r' vlade v Rimu močju dežel članic, hkrati pa naj bi zagotovila zelo široko nadzorstvo nad uporabo atomskega goriva in nad razvojem atomske industrije v Zahodni Evropi. To novo evropsko or-Canizacijo naj bi ustanovilo d evropskih držav, tako imenovana «Mala Evropa». Ta Monetov načrt je sprejel tudi akcijski odbor Združenih držav Evrope, katerega članica je tudi Velika Britanija! Ta načrt pa se bistveno razlikuje od predloga, ki ga pripravlja Organizacija za evropsko sodelovanje (v katerem je Velika Britanija tudi članica!) Tako imamo dva načrta za skupno izkoriščanje atomske energije: prvi — Mont t ort —- predvideva strogo sodelovanje med sestimi članicami uMale Evrope», drugi pa svobodnejše sodelovanje med 17 člani Evropske organizacije za gospodarsko sodelovanje. Velika Britanija je v organizaciji za Evropsko gospodarsko sodelovanje pobudnik za sodelovanje na atomskem področju, hkrati pa je tudi glavni nasprotnik «Evratoma». Naštejemo lahko več razlogov za takšno stališče. Velika Britanija ni le načelno proti ublažitvi določenih nadnacionalnih teles, temveč ima tudi povsem praktične razloge, povezane z razvojem atomske energije v Veliki Britaniji. Na tem področju je močno prehitela ostale evropske dežele in zato ne želi, da bi svoje izkušnje, znanje in prednost žrtvovala skupnemu evropskemu inštitutu in dovolila, da bi ji ne bilo všeč, če bi postavili na noge krepko atomsko silo brez njenega sodelovanja, oziroma i> konkurenci z njo. Zato se zavzema za svobodnejše oblike sodelovanja, v katerem bi lahko imela pomemben vpliv, pa do neke mere celo nadzorstvo. Pri tem bi se ne izpostavljala nevarnosti, da bi jo nadziralo kakšno narodno telo Popolno nadzorstvo nad porabo atomskega goriva, kakor tudi lastništvo eEvratomav nad tem gorivom pa tako rekoč izključuje britansko sodelovanje v tej organizaciji. Veliko Britanijo podpira pri njenih načrtih o evropskem atomskem sodelovanju večina enih zahodnoevropskih dežel, 'ki niso med ustanovitelji «Ev-ratomas. Pa tudi v teh deže-.lah je Anglija našla pristaše pri zasebnih kapitalistih, ker jih je opozorila na nevarnost pred vmešavanjem države o to novo gospodarsko panogo. Tako je organ nemške liberalne stranke «Freie demokra-tische Korespondenzn nastopil proti «Evratomu» in konec decembra napisal: «Ker vemo. da bo jedrska energija vse bolj vplivala na celotno usmerjenost gospodarstva, bi se režim diktiran ja lahko na neki način vtihotapil skozi tajna vrata in odločilno vplival na nemško gospodarstvo, v nasprotju z našimi nazori o gospodarskem tržišču». Tudi nekateri belgijski časniki so nastopili proti sodelovanju Belgije v sEvratomus, ker je Belgija velik proizva- jalec atomskih surovin in ima zaradi pogodbe z ZDA privilegiran dostop do odkritij a-tomske tehnike. «Cernu naj demo vse to «Evratomu» kot darilo?» se sprašuje tisk. Tudi načrt o mali atomski Evropi ima mnogo močnih in različnih pristašev, od ZDA tu raznih krščanskodemokrat-skih strank do socialistov in Sindikatov v deželah Male Evrope, Kaj neki povzroča, da se tako različne sile zavzemajo za isti načrt? Četudi se ZDA uradno niso zavzele niti za en načrt, je bulles na zadnjem sestanku Atlantske zveze v Parizu vendarle jasno dejal da so ZDA zelo blizu načrtu o aEvrato-n:u». Ta načrt na eni strani ustreza splošnim ameriškim nazorom o nujnosti čim tesnejše integracije Zahodne Evrope, na drugi strani pa so ZDA močno zainteresirane kot pomemben dobavitelj a-tomskega goriva vsej Evropi, da bo nadzorstvo čim krepkejše! Le tako se bo jedrsko gorivo uporabljalo v predvide- ne namene, razne tajnosti pa ne bodo odhajale na Vzhodo. Krščanskodemokratske stranke v zahodnoevropskih državah še vedno sanjajo o mali katoliški Evropi. Sen o evropski obrambni skupnosti ne popušča, zato podpirajo vsako akcijo, ki se zavzema za čim tesnejše združevanje šestih držav. In kaj privablja socialiste in nekomunistične sindikate, la se izjavljajo za aEvratoms? Nemčija je, kot je znano, s pariškimi pogodbami obljubila da ne bo tzdelovala orožja za množično uničevanje. Ce bi vlade prizadetih šest dežel sprejele načrt o «Evratomu*, pravijo socialisti bi s tem ne imele le izrednega nadzorstva nad Nemčijo o tem, ali zares spoštuje te obveznosti, temveč bi na ta način prisilili tudi vse ostale države Male Evrope da ne izdelujejo atomskega orožja. Težnje v tej smeri lahko opazimo tudi pri nekaterih francoskih in nemških krogih, vendar bi jih nadnacionalna organizacija lahko v kali zatrla. Nadel si je sodniško togo, toda le za pusta... Maltežani so se opredelili za priključitev k Veliki Britaniji Nedeljski referendum na Malti pomeni neuspeh Vatikana in malteških nacionalistov Ciper in Malto lahko smatramo za dve težki oklopnici, ali, da se izrazimo v sodobnejšem duhu, letalonosilki. Veliki Britaniji tako v preteklosti kot danes neobhod-no potrebni, da bi mogla ohraniti svoj dominantni položaj na področju Sredozemlja in tako zaščititi svoje »zgodovinske pravice«, ki jih tu na osniovi svoje imperialne vloge izvaja že stoletja. Kot znano pa so bile te «pravice» skozi razvoj nemalokrat, odnosno so bile ves čas, zdaj v bolj zdaj v manj izraženi obliki, v nasprotju z interesi avtohtonega prebivalstva bodisi na obalah, bodisi na otokih sredozemskega bazena Borba za uveljavitev teh interesov, izražena v prvi vrsti v političnih akcijah za u-veljavitev lastnih specifičnih narodnostnih in političnih stremljenj, posebno pri narodih, živečih pod britanskim kolonialnim režimom, se je pri teh v zadnjem času razvila do takih oblik, ko je moč na osnovi tega izreči jasno trditev, da so britanske pozi- »ZDRAVNIŠKI KONSILI-b, KI JE DAL ŽE DIAGNOZO, PREDVIDEVA 4 ost° Zat*niič poročali o i K dn.ii s*°venskih založni-irtij, Uzb in o njihovih t doli**066 let°J’ -...........— 0meniti dejavnost na-smo osta- k i ut ske . «Obzorij» in ko- ftiu|%n°Žb’ ki deluiei° izven r\?stu ’ treba na prvem j. °rja °,n?en't> mariborska ,”Su ražži’1'1 S° v Poslednjem o. hdala sv°i° dejavnost Jo Številnn,rSt° dobrlh kni'R- '*tV Načrtu k‘ ... 'Sled - ’ nai omenimo x..» ki ‘Vet°vne književno- »llv Kstu* Pr‘Pravil Uogo- i). ehske Vi, 0 “Zgodovino k'.,Ptana J.^ovne umetnosti« JOtur, iJ^Vnu, Si,ianca in “Vsebino h V L.del>> stanka Jaoe- ^ za P°s*ednjem delu ,'vhc t|, “usti d”'a sl°venske knji-° prozi in Itlk del, obilice materia-h' V i. US1° v dveh zvez- ist^' «S,!rUSi lzdaji bo izšla th^a avtn6nska književnost« C k> erja'sker Prva ’ 8 Pred dvema 6« "»a. . - ,7' kljuh°S'8 v rekordnem Si vlUb temu da so JO t,- de‘o le izvoril1'' Zan” Itin Popravil dr. « h '»oreu narn*eč “Os-t dranialu‘eiie filmu igral naslovno vlogo. • * » Publikacija UNESCO o jugoslovanski srednjeveški u-metnosti, ki izhaja v angleščini, francoščini, nemščini, ruščini, španščini in italijanščini, je pred kratkim izšla tudi v srbohrvaščini. U vodno besedo v tej obsežni in lepo urejeni knjigi je napisal zgodbe vajenca Hlapiča« Iva- nastopila v Beogradu, Zagre- sloveči angleški bizantolog udi koprska založba «Lipa» žanje lepe uspehe lo10411® Lipn k dosegla tudi to °blavua ^opra' *eHav-Mc3lrit0 r. ‘ ‘optezentativ- «Vef.„SOnetov P°d na-H0 °na y . zanke« Rada 'v ra,keni bo »isa ‘Meato1Z tržaškega živ- žl^hOlir. ZaHVU» BO- C«iča naj omeni-Poije» brani- s« <* alloria izšle' Llpe tudi “Čudovite ne Brlič-Mažuraničeve v prevodu Alojza Bolharja. • » • V zvezi s proslavljanjem 150-letnice Schillerjeve smrti so ustanovili posebno Schillerjevo spominsko nagrado, ki znaša 10.000 mark. Ni dolgo, ko so to nagrado prvič podelili. švicarskemu književniku Rudolfu Kassnerju. Zraven tega sta bili razdeljeni se dve nagradi po 5000 maru, a prejela sta ju dva mlado dramska pisatelja. • » » Filozofska fakulteta univerze v Mainzu je podelila častni doktorat znanemu nemškemu založniku Hansu Brock-hausu za njegove zasluge pri izdaji nove Brockhausove enciklopedije, ki je dosegla ve-iik ugled m priznanje po vsem kulturnem svatu. • » • Po zelo uspešnem gostovanju v Sovjetski zvezi se je znana črnska umetniška skupina, ki je pred kratkim gostovala tudi o Jugoslaviji, na povratku v dotnovino ustavila tudi v Farizu. Tu se bo vstavila osem dni in bo dala tri predstave Gersivinpvega Jela «Porgy und Bes s«, s katerim so doživeli povsod velik uspeh. * * # Jugoslovanska operna pevka Zinka Kunc, ki je že delj časa stalno angažirana kot prvakinja metropolitanske Opere v New Ygrku, bo letos ponovno obiskala svojo domovino. Julija in avgusta bn nastopila na dubrovniških m splitskih poletnih igrali. Septembra bo ob priliki proslave desetletnice Jugo-koncerta bu in Ljubljani. Za tem se vrne v New York in bo prisostvovala otvoritvi nove o-perne sezone. * # * Na XVIII beneški bienali, ki bo ponovno odprta letos junija, bodo organizirali tudi retrospektivno razstavo velikega francoskega slikarja De-lacroixa. Ta razstava bo prva le vrste v Italiji. Na njej bo razstavljenih 50 najlepših del omenjenega slikarja. Slike bodo posodili muzeji iz Louvra, Amsterdama, Chicaga, in tudi zasebniki. • * * Svetovni znani slikarski mojster Pablo Picasso je nekemu svojemu prijatelju razkril svoje celotno ime, ki se glasi: Pablo Diego Jose I ran-cisro de paolo Juan Nepomu-ceno Cnspin Crispianino de la Santissima 7'nnidat Ruiz y Picasso. Zdi se. da Spanci pač ne ljubijo kratkih imen-* » • Slavni francoski filmski režiser Rene Clairc je nekemu novinarju izjavil, da po njegovem mnenju Cinemascop nasprotuje osnovam filmske umetnosti. eClovek je vertikalno bitje«, je izjavil, «in sc zato ne more raztegniti kot testo«. • « » Francoski filmski igralec Gerard Philippe bo v krat kem snemal film po znanem romanu «Till Eulenspiegela, To bo njegov prvi film, ki ho v njem igral in ga obenem režiral. Sicer mn to ne bo težko. ker je tsto delo že režiral v gledališču Theatre National Populaire. Sam bo v Tollbot Rice, esej o jugoslovanski srednjeveški umetnosti pa profesor beograjske univerze Svetozar Radojčič, • * » V Jugoslaviji je Zvezna komisija za izbor festivalnih filmov sklenila, da pošlje na letošnji mednarodni filmski festival, ki bo od 10. do ?4. aprila v Cannesu, umetniški film “Hanka«. Delo je režiral Slavko Vorkapič, a snemalo ga je podjetje «Bosna-film». Na ta festival bodo jugoslo-vani poslali tudi dva dokumentarna filma. • • • Italijanski radio je pred kratkim poročal, da je poslanik republike San Marino v Parizu Angelo Donatti izročil organizaciji UNESCO ponudbo svoje vlade, s katero se tej mednarodni organizaciji da na razpolago ozemlje te republike, da bi tu v primeru vojne spravili umetnine vseh muzejev sveta- * * * • • Za časa zimskih olimpial v Cortini d'Ampezzo, ki se je pred kratkim končala, je kakih 100 italijanskih f ilmskih operaterjev pod vodstvom glavnega režiserja za kratko' metražne filme Giorgia Ferro■ nija posnelo za državni zavod kLUCEd film. o raznih vrstah tekem in zanimivosti v C or ti ni nasploh. Glavni del filma so pred dnevi že predvajali predstavnikom oblasti in številnim športnim funkcionar jem in organizator jem. V Cor-tini pa ]e ostala še nekoliko skrčena skupina filmskih o-peraferjev, da posnamejo še nekaj «Cortine, ki bo ves film izpopolnila. Kdo izmed nas ne pozna Bleda ali tako, da je sam užival njegove lepote, ali pa vsaj po pripovedovanju in sli kah. Zatrjuje se — in to povsem upravičeno — da je to najlepši del Slovenije in tudi eden najlepših krajev Evrope. In vendar je že gotovo, da bo tu prišlo do velikih sprememb, kajti Blejsko jezero je zelo bolno. To jezero boleha za enako boleznijo, za kttero bolehajo več ali manj vsa alpska jezera, namreč za starostjo. Ta bolezen je zelo enostavna pa čeprav se laiku zdi nerazumljiva. Vzrok boiezni je pomanjkanje sveže vode. Pri Blejskem jezeru , je diagnoza točno ugotovljena: 10 m pod vodno gladino je vse mrt^o Tam ne živi niti bilka, niti najmanjša vodna žival ali bitje, ker 10 m pod gladino Blejskega jezera ni niti molekule kisika, ki je vir življenja. Kje je vzrok temu? Clan Slovenske akademije znanosti in letošnji nagrajenec Prešernove nagrade in profesor ljubljanske univerze, prof. Hadži se že dolga leta v svojem prostem času ukvarja z vprašanjem bolezni Blejskega jezera. Eri tem mu fmmaga več strokovnjakov in predvsem njegova dva asistenta, ki posvetita temu vprašanju vsako leto po več mesecev napornega in vztrajnega dela. S tem vprašanjem se u-kvarja tudi znani avstrijski etiolog prof. Witzner, nadalje direktor oceanografskega zavoda v Splitu in akademik Siniša Stankovič. Ta, skupina znanstvenikov tvori nekak »zdravniški konsilij«, ki proučuje bolezen Blejskega jezera in ki je ugotovil že prej omenjeno diagnozo — starost. Hkrati se seveda ukvarja tudi z možnostmi »ozdravljenja« in načina »zdravljenja«. Ce bi »e hoteli izražati po medicinsko, je povzročitelj te bolezni ali tako imenovani »bacil« — žvepleni vodik, t. j. plin, ki ga poznamo po njegovem neprijetnem duhu, saj diši po gnilem jajcu. Kdor pride na Bled tega duha prav gotovo ne bo čutil, ker ni tako močan, da bi bil zaznaven človekovemu normalnemu čutilu — vohu. Vendar je kemično ugotovljeno, da je tega plina v Blejskem jezeru mnogo preveč. Ta plin pa nastaja iz sledečih razlogov: jezero dobiva premalo vode, v jezero se steka in zbira precej odpadkov in odmrlega rastlinja, ki naglo pada na dno jezera in tu prenaglo gnije. Zanimivo je, da je ta bolezen Blejskega jezera že znana iirom po svetu. Ko je predlanskim akademik Hadži bil v Londonu, ga je neki njegov prijatelj zelo resno vprašal, če je res, da je kopanje v Blejskem jezeru za zdravje škodljivo. Iz tega bi lahko sklepali, da je odmev bolezni odjeknil tudi v London in prav gotovo tudi drugod. Vsekakor pa ni govora o škodljivosti kopanja v Blejskem jezeru in te govorice so le plod neznanja, ali pa morda namerne »protiblejske« gonje. Samo ob sebi se postavlja vprašanje, ali bo Blejsko jezero še živelo ali pa bo moralo «umreti», kajti vsaka bolezen ima svoje posledice. V tem primeru sloj «mrtve vode«, ki je prenasičena z žveplenim vodikom, povroča še hitrejšo smrt vodnih rastlin in živali. To se seseda na dno in dno se postopoma s pospe Seno brzino dviga, kar pomeni večanja odstotka strupene- ga plina in dviganje te plasti »mrtve vode«. Blejsko jezero čedalje bolj naglo «umira» Ta doba »umiranja« lahko traja 100 let, lahko tudi več in tedaj bi namesto Blejskega jezera verjetno imeli tu le «Blejska močvirja«. Teda že prej smo rekli, da se s tem ukvarja poseben “zdravniški konsilij« ki je bolezen že ugotovil in ki :.šče temu zdravilo.Akademik Hadži je zbral v zvezi S to bo-' leznijo kup materiala, ki služi za iskanje zdravila. Skupno z ostalimi tremi strokovnjaki za “zdravljenje« Blejskega jezera je akademik Hadži predložil štiri, rešitve: prva predstavlja neposredni “kirurški posegu. Pordem načrtu bi morali s posebnimi “grabljami« očistiti dno Blejskega jezera ;n izkopati iz njega vse olato; drugi poseg pa bi bil posredni “kirurški poseg«: s posebnimi črpalkami bi. črpali vodo iz jezera, jo sproti prepojili z zrakom ter jo ponovno puščali v jezero. Tretje »zdravilo« bi lahko imenor vali »transfuzija«. To je predlog samega akademika Hadžija. Po njegovem načrtu bi speljali Radovno, ki teče skozi Vintgar, v Blejsko jezero, ki bi tako osvežila njegovo vodo, S tem bi jezero dobilo še posebno privlačnost, ker bi morala voda Raodvne padati v jezero v slapu, da bi tako prodrla v globine in “poživila mrtvo vodo«. Četrta rešitev je “moderno zdravljenje«, namreč “zdravljenje s pilulami«. Ta način zdravljenja temelji na srečni okoliščini, da obstaja določena vrsta bakterij, ki se hrani z žveplenim vodikom — povzročiteljem bolezni Blejskega jezera. Ce bi spustili več sto milijard teh bakterij, ki bi jih vzgojili v laboratoriju, v jezero, bi te, po mnenju strokovnjakov, v enem letu “požrle« ves odvečni žvepleni vodik in rešile jezero pred smrtjo. Pri tem je še ta prednost, da te bakterije človeku niso škodljive. Tu smo navedli štiri “zdravila# ali načine »zdravljenja« in vprašanje je, katero bi bilo najprimernejše. Tudi sam akademik Hadži ne. ve, za katero bi se odločil, kajti vsako zdravilo ima svoje dobre in slabe strani. Vsekakor je vprašanje rešitve Blejskega jezera pereče in zato ni nič čudnega, da se je akademik Hadži v zadnjem času lotil tega vprašanja z veliko vnemo ter celo za nekaj časa omejil svoje poklicno znanstveno delovanje — biologijo. Kdor bo prihodnje leto šel na Bled na počitnice, ne bo opazil nič novega, kakor ne bo opazil verjetno tudi čez dve ali tri leta, dokler ne bo nekoč pozneje pri ponovnem obisku Bleda videl še večje razkošje prirodnih lepot, kar bo znak, da se je “zdravniški konsilij« v tem času že odločil za metodo zdravljenja in da se je “zdravljenje« u-spešno že končalo. 3 I Ulm Sv. Frančiška 20 V “Tržaški knjigarni» si lahko nabavite ali naročite katerokoli jugoslovansko revijo, katerih danes navajamo le nekaj: BORI, Koper, mesečnik za književnost in kulturo, izvod 100 lir. B,E SEDA, Ljubljana, književni mesečnik, izvod 100 lir. EKONOMSKA POLITIKA, Beograd, tednik, izvod 40 lir. FRONT, Beograd, vojaški ilustrirani štirinajstdnevnik, izvod 75 lir. GOSPODARSKI VESTNIK, Ljubljana, štirinajstdnevnik, izv. .15, lir. Prot. HADZ1 cije v tem predelu sveta že resno omajane. Dva najizrazitejša primera: osvoboditev Egipta in revolucionarni dogodki na Cipru. Razvoj dogodkov pa se bo v taki obliki in v tej smeri razvijal povsod, kjer obstaja kakršnokoli križanje omenjenih interesov, in vse dotlej, ko bodo določeni, v našem primeru britanski privilegirani položaji, vzpostavljeni na tem področju z zgodovinsko dokazanim nasiljem, dokončno odpravljeni. Najkonservativnejši elementi britanskega političnega in javnega življenja pa se, razumljivo, s takim potekom dogodkov na tem važnem področju na noben način ne morejo pomiriti. Bistvo stališča ter iz tega izhajajočih ukrepov gre, seveda, iskati v nerazumevanju splošnega razvoja, ki usmerja stvari tako in nič drugače, in pa v težnji, da se z vrsto nesodobnih in temu razvoju nasprotnih političnih instrumentov sam razvoj zavre. Za to je potrebna sila, opirajoča se na vojaško premoč, a strateške postojanke so pri takih kombinacijah odločilnega pomena. Vrzimo pogled na zemljepisno karto, pa bomo ugotovili, kolikšne važnosti sta za omenjene britanske sredozemske račune o-toka Ciper in Malta. Znan je najnovejši potek dogodkov na Cipru, kjer se prebivalstvo ogorčeno bori proti nasilju britanskih oblasti in za svojo osamosvojitev. Tu gre za spopad v pravem, fizičnem pomenu te besede m v$i represivni ukrepi britanskih oblasti, da odpor zaduše, bodo nedvomno brez u-speha. Da se nevarno in nezdravo stanje odpravi, bo treba najprej ugoditi upravičenim zahtevam Ciprčanov. Drugačen je položaj na Malti, drugem važnem britanskem vojaškem oporišču, kjer se je prebivalstvo prav tako potegovalo, da bolje uredi svoj položaj nasproti Veliki Britaniji. Toda tu se to ni izražalo v tako ostrih in radikalnih političnih oblikah ter zahtevah, kot je to primer tam, kjer se ljudstvo bori za svojo integralno osvoboditev: prvič, ker tu ni moč govoriti o kakem zavestnejšem etnič-no-političnem faktorju, ki bi z nujnostjo postavljal program nacionalne osvoboditve, in drugič, ker tu ni gospodarske nsn,ove, ki,,bi omogočala otoku lastno^VamosTojho življenje. S tem pa še ni rečene, da bi moral neizogibno in za večno biti privezan na Veliko Britanijo. Bodočnost bo lahko še pokazala, da je no-litični položaj Malte lahko pozitivneje urejen tudi v kaki drugi obliki in ne ravno v okviru britanskega velikega kraljestva. Nedvomno obstajajo in so obstajale na Malti težnje po večji samostojnosti, pa čeprav izražene v skrčeni obliki, s čimer bi britanski interesi v ničemer ne bili prizadeti. Take težnje so izhajale iz določenih lokalistično usmerjenih gibanj, vendar se med prebivalstvom, ki je v njem močno zakoreninjen občutek eksi- stenčne odvisnosti od Velike Britanije, niso mogle močneje uveljaviti. Prav ta občutek je tudi bil, ki je na pravkar opravljenem referendumu, kjer so se ljudje morali izreči, ali so za priključitev k Veliki Britaniji, opredelil Mal-težane, da so na volitvah na to pristali. Po zadnjih vesteh, ki ne prinašajo dokončnih rezultatov, pa vendar dovolj • jasno kažejo na definitivni izid, se je večina prebivalcev, in sicer v razmerju 3' proti J, izrazila za priključitev. S tem so si zagotovili zmago malteški laburisti pod vodstvom Dominika Mintoffa. ki so se v nasprotju z Nacionalno stranko, ki ji načeluje Mabel Strickland, potegovali za takšno rešitev. Na lanskoletnem sestanku v Londonu med političnimi predstavniki malteških strank in angleškimi državniki, je bilo sicer sklenjeno, da bodo vse stranke glasovale za priključitev, malo pred referendumom pa je nacionalistična stranka pozvala svoje člane na abstinenco. Bolj iz prestižnih razlogov, ker se je referendum izvršil pod okriljem laburistov. Na londonskem sestanku tudi predstavniki katoliške cerkve niso nasprotovali priključitvi. Tudi ti so neposredno pred referendumom spremenili svoje stališče. Malteški katoliški škof je naslovil na svoje vernike pastirsko pismo, iz katerega je bilo razvidno, da je katoliška cerkev proti priključitvi, ker smatra, da bi se tako v katoliško tradicijo začeli vnašati njej nasprotni elementi protestantizma. Y resnici ne gre za verski moment, marveč za to, da .-e Vatikan boji, da bi se z raztegnitvijo angleške zakonodaje na otoku uveljavili tudi pravica do zakonske ločitve ter načelo o nekonfesionalno-sti šole, s čimer, jasno, bi katoliška vera kot taka ne bila v ničemer prizadeta, marveč samo pravica Vatikana, odnosno katoliške cerkve, da posega na področja, kjer nima kot verska ustanova kaj iskati. Vatikan se ni zadavo-ljil z zagotovilom britanske vlade, da bodo pravice katoliške cerkve tudi po priključitvi spoštovane. Od britanske vlade in parlamenta je zahteval pismeno garancijo za to. Na to britanska vlada ni mogla pristati, kaj: je Vatikan že prej vedel, m tako se je katoliška cerkev,, na Malti postavila proti priključitvi. Sicer pa kdo bi mogel vedeti, ali ni to v zvezi celo s kakimi po. sebnimi nameni, ki bi jih u-tegnili imeti do Malte določeni krogi v Italiji. V preteklosti so namreč določeni nameni že obstajali. Na vsak način Vatikan v tem svojem manevru ni u-spel, ker so Maltežani na .e-ferendumu pokazali, da se v določenih primerih, dasi pretežno vneti katoličani, ne ozirajo preveč na vatikanske želje, marveč raje upoštevajo svoj interes, ki bi zaenkrat še bil v tem, da se vključijo v britansko državno skupnost, v upanju, da si bodo tako bolje zagotovili svojo življenjsko raven. Kruppov Marshallov plan v nerazvitih deželah Azije Ameriška letalska industrija dela predvsem za vojsko Kakor poroča neka francoska tiskovna agencija je znani namški kralj jekla Alfred Krupp odpotoval na “privatno krožno potovanje na Vzhod, da bi zavrl sovjetsko gospodarsko penetracijo« v ta del sveta, To potovanje nemškega kralja jekla pa ni naletelo na lep sprejem v Londonu, kajti to kaže, da namerava Krupp uresničiti svojo zamisel, ki datira še iz leta 1947, da bi namreč osnoval svoj “zasebni Maršalov načrt« z ostankom kapitala, ki so mu ga dali na razpolago po prisilni prodaji polovice njegovih industrijskih podjetij V Nemčiji. Krupp namerava nuditi nezadostno razvitim deželam kredite za gradnjo industrijskih podjetij. Z njegovimi izredno povoljnimi kreditnimi pogoji se lahko kosajo edinole Sovjeti, kar vsekakor ni v račun angleškim industrijcem, ki tudi skušajo svoje položaje na Vzhodu širiti in krepiti, ali vsaj obdržati. Čeprav je predstavnik Kruppovega podjetja ob odhodu svojega šefa na Daljni vzhod dejal, da je cilj tega potovanja izključno “kulturno in trgovsko zbliževanje dežel Vzhoda ž Zahodno Nemčijo«, je v Londonu obveljalo mnenje, da je glavni vzrok Kruppovega potovanja na Vzhod v tem. da bi po teh deželah sklenil razne pogodbe za gradnjo velikih del. Posebno velja to zaradi dejstva. da je Krupp doslej sklenil že več pogodb v Indiji in v Pakistanu, kjer gradi velike jeklarne. V letošnjem letu bo ameriška letalska industrija izde- lala več kot osem letal in letalskih delov za več kot osem milijard dolarjev. Tako poroča letošnje proračunsko poročilo ameriške letalske industrije. V lanskem letu so ameriška podjetja, ki se u-kvarjajo z gradnjo letal, izdelale za 8,400 milijonov do larjev letal in letalskih delov, v letu 1954 pa za 100 milijonov dolarjev. Največji odjemalec ameriške letalske industrije je seveda ministrstvo za vojno letalstvo, sS.i je v preteklem letu odkupilo kar 85—90 odstotkov vse te proizvodnje. V preteklem ietu je ameriška letalska industrija izdelala 8,4CQ vojaških letal, leto prej pa 9.600. Za letos predvidevajo da bo proizvodnja vojaških letal “padla« na 8,000 letal. Hkrati z upadanjem proizvodnje vojaških letal raste izdelovanje civilnih, ki so jih lani izdelali 4.500, dočim so .jih leta 1954 izdelali »samo« 3.500. Po številu delavcev, ki jih zaposluje letalska industrija, je ta takoj za avtomobilsko industrijo. V letu 1954 je delalo v letalski industriji povprečno okoli 750.000 ljudi, ki so dobili na račun plač m dnevnic nekaj več kot 4 milijarde 1Q0 milijonov dolarjev. Precejšen del svoje letalske proizvodnje ZDA prodajo v tujino. Med uvozniki so tudi Belgija in skandinavske dežele. Belgijska letalska družba »Sabena« je kupila večje število potniških letai in helikopterjev in bo letos spomladi kupila nadaljnjih 8 velikih potniških hedikopter-jev, ki bodo povezovali Bruselj a Parizom. Ti helikopter- ji so zelo veliki, saj bodo v enem letu prepeljali na tej relaciji kar 70.000 potnikov. Poleg omenjenih helikopterjev bo Belgija nabavila še več normalnih potniških letal. Skandinavska letalska družba «SAS» je pri nekem ameriškem podjetju naročila 7 velikih transportnih letal v vrednosti 50 milijonov dolarjev. Doslej pa je pri istem podjetju kupila že 14 enakih potniških letal in 11 helikopterjev. S krepitvijo letalske industrije, zaradi večje mehanizacije dela v avtomobilski industriji in tudi zaradi zastoja na tržišču so začeli v večjih ameriških avtomobilskih tovarnah odpuščati delavce. Vodstvo tovarne Kreisler je odpustilo 10.300 delavcev, Fordova podjetja so odpustila 4.600 delavcev, General-Motors 3.900 delavcev in tudi veliko podjetje PlymoUth najavlja večje odpuste. * * » Japonska zunanja trgovina beleži v zadnjem času velik uspeh tudi na šterlinskem področju, V kolikor se te razmere še nadalje razvijajo v tem smislu, je možno, da si Japonska odpomore v notranjih trgovskih gospodorskih težavah- Sredi lanskega leta je Japonska razpolagala i 100 milijoni funtov šterlin-gov v svojih šterlinških deviznih rezervah, kar je prav gotovo precejšnja vsota, posebno če se vzame v poštev, da so tudi njene dolarske rezerve zelo velike, saj razpolaga z več kot milijardo dolarjev dolarskih deviznih rezerv. — 4 — 15. februarja PODATKI, HI MARSIKAJ POVEDO 1/ prvi polovici jaouaria šlo v mesto v protest 2C4 menic za 5.803.C3C lir V vsej pokrajini mesečno nastane in propade po okoli sto podjetij V prvi polovici januarja je šlo v Gorici v protest 264 menic za 5,853.656 lir. Vsaj dve tretjini teh menic so spravila v protest mala trgovska podjetja, ki nimajo trdne finančne podlage in zaradi tega tudi negotovo prihodnost. V vsej pokrajini se na trgo. vinski zbornici prijavi mesečno okoli sto novih podjetij; po podatkih zbornice jih približno toliko odpove svoje delovanje. Kje je treba iskati vzroke za tako številne porode in smrti v trgovinskem svetu naše pokrajine? Morda najvažnejša sta dva: velika brezposelnost ter »kromne plače velikega števila meščanov, zaradi česar je denarni obtok zelo majhen in želje kupcev skromne, kar se v trgovini kaže na tak način, da novopečeni trgovec svojega blaga ne more prodati; marsikdaj si celo inventar kupi na menice. Drugi prav tako važen vzrok pa je v prevelikem številu trgovskih obratov, ki med seboj konkurirajo; močnejši preživijo, šibki pa propadejo: tudi v trgovini je zakon narave, da velike ribe male jedo. rem redu. Med drugimi važnimi vprašanji je na dnevnem redu tudi razprava za odobritev proračuna občinskih podjetij za leto 1956. V soboto pokrajinska seja Razprava o pravicah vrtnaric ONAIR SLOVO OD PUSTA Uspel tradicionalni planinski ples v Gorici Kljub mrazu in influencam je tradicionalni planinski ples v Gorici, ki ga je organiziralo SPD v dvorani «Zlati pajek« zelo dobro uspel. Številni ude leženci so se skozi vso noč prijetno zabavali ob zvokih dobrega orkestra iz Trsta, ki je vso noč neutrudno igral poskočne in sentimentalne pesmi ter s tem ugodil željam vseh plesalcev. ^ Dvorana je bila okrašena s planinskimi motivi; na ste nah so obesili pokrajinske sli. ke, ki so ustvarile prijetno okolje. Deloval je s pijačo in jedačo dobro založen bar. Ples je trajal do zgodnjih jutranjih ■ ur I Sinoči pa so za zabavo poskrbeli nekateri krožki in lokali, v katerih so meščani iz- J koristili še zadnje trenutke, j ki jim jih je pust dal na razpolago za zabavo; danes bomo počivali. V soboto, 18- februarja se bo sestal pokrajinski svet, ki bo razpravljal q številnih vprašanjih. Svetovalci bodo razpravlja- li o posojilu v znesku 70 milijonov 200.000 lir za kritje primanjkljaja za leto 1953. Posebna točka je posvečena vzdrževanju pokrajinskih cest. Glede vzdrževanja cest namerava pokrajina razpisati dražbo za nakup materiala za tekoče leto. Na prihodnji seji bodo razpravljali tudi o interpelaciji svetovalcev Poletta in Berga-masa glede otroških vrtnaric, ki so v službi pri ONAIR; interpelacija se nanaša na plače, ki so približno za eno tretjino manjše od plač otro-1 ških vrtnaric, ki jih plačujejo občinske uprave. Obenem nimajo stalnih mest in jih ONAIR lahko po mili volji premesti z enega službenega mesta na drugo. Zaradi teh razlik so vrtnarice svoj čas stavkale in zahtevale izenačenje pravic z otroškimi vrtnaricami pod občinskimi u-pravami. Stavka se je konča la, ne da bi vrtnarice dosegle priznanje svojih pravic. Zdi se, da je na izid stavke vplivalo ravnateljstvo ustanove DEŽURNA LEKARNA Danes pcsluje ves dan in ponoči lekarna Pontoni-Bassi Raštel 27 - tel. 33-49. KINO CORSO. 17.00: «Orožje, ki je osvojilo Zapad«, v barvah. D. Morgan. VERDI. 16.00: «Zloč:n na plaži«, J. Crawford. CENTRALE 16.30: «Klic krvi« T. Morgan in M. Zetterling VITTORIA. 17.00: «Angela». D. 0’Keese MODERNO. 17.00: «Tiranska • utrdba«. R. MontaJban in B St. John. ZAP0SLI1 EVIN Sl R0R0 VNA VZGOJA MEA Dl m U IliHUE brez ifriji ol mogoč oaprei dotoha mladih m ieh mi Planinski ples v Novi Gorici V soboto 18. februarja orga. ruzira planinsko društvo iz Nove Gorice planinski ples v prostorih okrajnega ljudskega odbora v Novi Gorici. Pričetek ob 20. uri. Ob 22. uri bodo uprizorili komično eno dejanko, v kateri bodo prikazali kako goriški planinci ple zajo h koči «Kekec» nad Solkanom. Društvo vabi k plesu tudi prebivalstvo z naše strani. Jutri seja občinskega sveta Včeraj zvečer je bila v občinski beli dvorani seja ožjega odbora občinskega sveta. Pod predsedstvom župana so odborniki razpravljali o raznih vprašanjih upravnega zna. caja ter o vprašanjih, ki se tičejo občinskega osebja. Za jutri, četrtek 18. februarja je župan dr. Bernardis sklical sejo občinskega sveta, ki bo v sejni dvorani na Korzu Verdi ob 18. uri. Ob-č;nski svetovalci bodo na seji nadaljevali z razpravo o dnev. Pred dnevi sta pokrajinska svetovalca Poletto in Berga-mas poslala goriškim listom interpelacijo, v kateri obravnavata vprašanje vajencev. S številkami dokazujeta da največje tovarne v naši pokrajini kljub vajenskemu zakonu zaposlujejo izredno malo ali celo nič vajencev, s čimer postaja vedno resnejše stanje v naših tovarnah, kjer je povprečna starost delavcev zelo visoka in se s tem postavlja v nevarnost bodočnost naših tovarn. V nekem listu se je vprašanja dotaknil prof. Nicolet-ti, ki se delno strinja z vsebino interpelacije, ter meni, da pokrajina ne bi mogla o-praviti tiste naloge, ki jo od nje pričakujeta svetovalca. Clankar navaja nekatere primere, ki kažejo, kako malo važnosti se pri nas posveča strokovni vzgoji mladine. Z okrožnico ministrstva za industrijo od leta 1953 se predvideva ustanovitev koordinacijskega odbora za tehnično vzgojo in strokovno usmerjanje pri trgovinski zbornici; pokrajina je omenovala svojega predstavnika, vendar kot kaže, odbor ni nikoli deloval. Dalje obstaja pokrajinski konzorcij za tehnično vzgojo, v katerem so tudi predstavniki krajevnih ustanov. Pred kakimi osmimi leti ga je u-stanovil komisar inž. Penso; tudi ta konzorcij ne deluje. .Imenovan je bil tudi upravni svet industrijskega in obrtniškega inštituta; svet so kasneje razpustili in ga nadomestili z vladnim komisarjem- Razen predstavnika upravnega sveta tehničnega inštituta in višje srednje šole ni znano, da bi pokrajina imela svojega predstavnika v inštitutih ki bi morali skrbeti za strokovno vzgajanje mladine. Ko bo ustanovljena avtonomna dežela, se bo s tem vprašanjem ukvarjala deželna vlada. Kljub temu je prof. Nicolet-ti mnenja, da bi mogla po- krajinska uprava po temelji, ti proučitvi vprašanja posredovati pri pooblaščenih ministrstvih, da bi se zajamčila mladim delavcem zaposlitev instrokovna izobrazba, brez katere si ne moremo zamisliti bodočnosti velikih podjetij v naši pokrajini. Pri padcu si je zlomila nogo Včeraj dopoldne se je 70-let-ra Orsola Stabil iz Ul. Ci-priani št. 20 v Gorici ponesrečila, ko je šla po Tržaški ulici. Med hojo je zdrsnila ter si je pri padcu zlomila levo nogo Na pomoč ji je prišel rešilni avto Zelenega križa, ki jo je odpeljal v bolnišnico Brigata Pavia, kjer so jo pridržali na zdravljenju. Pri Devinskem mostu padel s Kolesa 29-letni Rudolf Erzetič iz Jugoslavije se je včeraj v po. poldanskih urah odpravil s kolesom v Italijo na obisk prijateljev in znancev. Ko je pnvozil z Oslavja proti Gorici. mu je na glavni cesti v bližini pevmskega spomenika nenadoma prečkal cesto neki deček. Erzetič, ki ni takoj o-pazil dečka, je v. naglici ustavil kolo in pri tem padel. Ker si je pri padcu poškodoval levo roko, so na kraj nesreče poklicali rešilni avtomobil. ki je ponesrečenca odpeljal v bolnišnico. Pri zdravniškem pregledu so mu ugotovili verjeten zlom leve roke. Občinski reve! padel in se potolkel Pri nesrečnem padcu si je ranil glavo Leopold Gorjup iz Gorice, za katerega skrbi občinsko podporno društvo ECA. Gorjup je padel v Ul. Baiamonti, ko je hotel včeraj okrog 15. ure oditi v mesto. Z rešilnim avtomobilom so ga odpeljali v bolnišnico Brigata Pavia. m- j, — „ piiii,: : lij n ilBIlil - 21. TEKMA MED ITALIJANI IN FRANCOZI KAJ BODO OPRAVILI KOPA IM NJEGOVI? Sodniški trio v Bologni sestavljajo jugoslovanski sodniki Lemešič • Romčevič - Damjani FIRENCE, 14. — Čeprav je še mraz, je sonce vendar ine koliko dvignilo moralo «az-zurrov«, ki so te dni dovolj zmrzovali, kadar so bili na treningih. Danes so šli samo na stadion, kjer so prejeli igralne drese, ter se vrnili v hotel. V Bologno se bodo odpeljali ob štirih. Z njimi bo potoval tudi Sarti, da bo vsaj videl tekmo. Potrjeno je, da bodo igrali že najavljen: igralci: Viola, Magnim, Cer-vato; Chiappella, Rosetta, Se-gato; Boniperti, Gratton, Vir-gili, Montuori, Carapellese. Rezerve: Ghezzi, Ricagni, Ven-turi, Giacomazzi. BOLOGNA, 14. — Se precej navdušenih privržencev nogometa se je zbralo okrog 17. ure na kolodvoru, da pričakajo državne reprezentante, ki bi morali priti iz Firenc. Prišli so proti pol šesti v družbi nekaterih funkcionar- ITALIJA A Magnini Chiappella Gratton Boniperti Viola Rosetta Bliard Leblond Marcel Marche Virgili Kopa Cervato Segato Montuori Carapellese Jonguet Remetter Foix Piantoni Penverne Louis FRANCIJA A Sodnik: Lemešič (Jugoslavija). Stranska sodnika: Romčevič in Damiani (Jugoslavija). Rezerve Italija: Ghezzi Giacomazzi, A. Venturi, Ricagni. Rezerve Francija: Dakowski, Tellechea, Strappe. Začetek: ob 15. uri. Drugi polčas tekme ITALIJA - FRANCIJA bo prenašala televizija. jev. Igralcev je bilo 14, ker sta Venturi in Ghezzi prišla nekoliko pozneje direktno iz Rima in Milana. Iz Firenc je prišel tudi ponesrečeni Sarti roko v mavcu. Po večerji bodo šli «mušketirji» nekoliko na sprehod po ulicah centra, preden se bodo spravili spat. Stadion bo do jutri spet popolnoma počiščen. Zvečer ga je bilo več kot polovica pod snegom. Kakor so prišli Francozi z dvema vrstama čevljev, od katerih je ena zlasti primerna za trd in leden teren, tako so danes govorili, da so v Lausani naročili tudi za »azzurre« take posebne čevlje. Sicer se igralci dobro počutijo, Foni in Marmo pa seveda nočeta dajati prognoz. Marmo je dejal samo; «Upajmo, da bomo lepo zaigrali« Francoski igralci pa so se že dopoldne med 11. in 12 seznanili s terenom, kjer bo jutri tekma. Stadion je bil večinoma počiščen, vendar je bila na travi še tanka plast snega. Francozi so nastopili s posebnimi čevlji za poledenela tla. Kmalu pa jih je več odšlo v slačilnice in se vrnilo navadnimi nogometnimi čevlji. Kopi in Leblondu očitno ni bilo všeč. ko sta videla, da delavci odstranjujejo s tra ve tudi zadnjo plast snega. Mnenja sta bila. da bo tako počiščen teren mnogo bolj poledenel in trd. Med treningom je napravil najboljši vtis Bliard. Tudi Jonquet se je iz-kazal kot dobro pripravljen. Kopa se mi mnogo trudil in tudi Piantoni ne, toda nekaj njunih strelov na vrata je pokazalo na nevarnost., ki pre*i FRANCIJA B Bernard VVendling Leroud Novak Zymzak Cicci Mekloufi Dalla Cieca Schwager Andersson Lefevre • Dal Monte Bettini Antoniotti Bassetto Pivatelli Moltrasio Bearzot Pavinato Bernasconi Farina Lovati ITALIJA B Sodnik: Azon Ramon (Špa- nija). Stranska sodn.: Guigne (Francija) in Campanati (Italija). Rezerve Francija: Abbes, Fer-Ty, Antonio. Rezerve Italija: Bugatti, Giu-liano, Magli, Tortul. Začetek: ob 15. uri. od te strani. Vratar Remetter se ni najbolje znašel, ker vrata še -niso bila prav počiščena ter tud: ne posuta z ža-govino. Pozneje, okrog 16,30, so sl stadion ogledali ing. Barassi, Ventura, Dali'Ara in Schiavio KOPA vodja francoske napadalne vrste ter ugotovili, da je popolnoma v redu in da se na njem lahko odigra tekma. MARSEILLE, 14. — Danes dopoldne je desno krilo francoske B-reprezentance Domi-nique Rusticelli bil prisiljen prekiniti trening, ker ga je spet začel boleti gleženj. Namesto njega bo igral Schvva-ger iz Nimesa. Izmenjava sodnikov za nogometna prvenstva? BOLOGNA, 14. — Predstavniki nogometnih in sodniških zvez Španije, Portugalske Francije, Nemčije, Avstrije, Jugoslavije in Italije so se danes popoldne sestali v hotelu v centru mesta, kjer stanujejo «azzurri« ter pri tem načeli vprašanje možnosti izmenjave sodnikov za vodstvo posameznih državnih prvenstev. Italijo sta zastopala predsednik zveze ing. Barassi in predsednik sodniške zveze Ronzio. V načelu je misel, ki sta jo predložili Italijanska nogometna zveza ter Zveza sodnikov, naletela na dober sprejem. Vendar pa so ostali dejali, da je treba stvar še dobro premisliti, da bi se u-gotovilo, kako naj priRe do praktičnega izvajanja. Zasedanje se bo nadaljevalo ob priložnosti, ko se bo sestal odbor za Latinski pokal. Zidar v Chamonixu se je dobro plasiral V tekmovanju za pokal Kongsberg, na katerem so v nedeljo v Chamonixu nastopili najboljši skakalci iz Zah. Nemčije, Avstrije, Francije, Italije, Švice in Jugoslavije, je zmagal Avstrijec Habersat-| ter, ki je z dvema skokoma do 64.5 in 65.5 m zbral največje število točk — 222. Najboljši Jugoslovan Zidar je skočil prvič 59,5, nato pa 64.5 m in z 207 točkami zasedel sedmo mesto. Izidi: 1. Habersatter 222 (64.5, 65.5), Bradi (oba A.) 219.5 (62.5, 65.5), 3. Hohenleit-ner (Nemč.) 213 (63, 64.5), 4 Schvveinberger 212 (61, 65). 5. Steinegger (oba A.) 210 (62. 62.5), 6. Kleisel (Nemč.) 209, 7. Zidar (Jug.) 207, 8. Bader (Nemč.) 203.5, 9. Pennacchio (It.) 202, 10. Peret (Švica) 201. 11. Tolin. (It.) 200.5 (60, 50), 12. Meunier (Fr.) 196 (50, 59.5), 13. Zandanel (It.) 196 (61.5, 50.50) itd. MARJANOVIČ ZADOVOLJEN S TURNEJO NA DALJNEM VZHODU V JUGOSLAVIJI PRIPRAVLJAJO novo nogometno reprezentanco Nov način igre, ki ga bo uporabljala jugoslovan-ska reprezentanca, je sistem «plitve formacije# V alpški kombinaciji za veliko nagrado Chamonixa je zmagal Avstrijec Oberaigner, ki je bil prvi tudi v slalomu. Rezultati: Slalom: L Oberaigner (Avstrija) 55”7-54”3: 110"; 2. Ga-con (Fr.) 58”5-56”2: 114”7; 3. Couttet (Fr.) 58”7-56’’4 in Leit-ner (Avstr.) 115”1; 5. Novel (Fr.) 115’6; 6. Pasquier (Fr.) 117”; 7. Vaurnet (Fr.) 116”6; 8. Perret (Fr.) 116”7; 9. Mark (Avstr.) 117"6; 10. Zecchini (It.) 117”8; 11. Bozon (Fr.) 117”9; 12. Schenk (Nemč.) 120”7; 13. Blanc (Fr.) 121”8; 14. Collet (Fr.) 123”7; 15. Ar-pin (Fr.) 124”; 16. Ghedina (It.)* 60"9-63”3: 124”2; 17. Alberti (It.) 62”2-62”5: 124”7; 18. Gramshammer (Avstr.) 125"4; 19. Sughyama (Jap.) 127”5; 20. Milianti (It.) 63”2-64”9: 128”L Alpska kombinacija: 1. O- beraigner (Avstr.) 2 56; 2. Leitner (id.) 6.02; 3. Vuarnet (Fr.) 7.77; 4. Pasquier (id.) 9.23; 5. Couttet (id.) 10.30; 8. Zecchihi (It.) 13.35; 9. Alberti (id,) 13.49: 13. Ghedina (id.) 15.12; 15. Milianti (id.) 16.01. Jugoslovanska nogometna reprezentanca je na turneji po Burmi, Indoneziji in Kitajski odigrala 10 tekem ter v vseh zmagala s skupno razliko v golih 63:11. Novinar Ljubo Lovrič se je razgovarjal s trenerjem Mošo Marjanovičem o vtisih s turneje in o tem, v kolikšni meri so se uresničili načrti za sestavo nove, standardne reprezentance za olim-piado in svetovno prvnstvo. «Predvsem,» je začel Mosa Marjanovič, «moram poudariti, da so nas povsod v teh gostoljubnih deželah nadvse prisrčno sprejeli. Vsepovsod je bilo za nastop naše reprezentance veliko zanimanje.« «Po moji sodbi.« je dejal Marjanovič, «je turneja docela uspela. Naša naloga je bila, da začnemo mlade igralce, kandidate za A moštvo, uvajati v nov način igre, ki ga bodo uporabljale A, B in mlada reprezentanca. To je sistem »plitve formacije«, v katerem se kombinacije vrstijo v c-brambi. Glavna akcija se odvija okoli središča, kjer se kombinira in manevrira z nasprotnikom, da bi v njegovi obrambi nastal prost prostor. Podobno je igrala A reprezentanca z Zahodno Nemčijo 'n Francijo. Tokrat smo si prizadevali, da bi tudi krila kar najbolj sprostili. Igralci so se kaj kmalu prilagodili in nov način igie je dobro funkcioniral. V bistvu je bilo ta noj-važneje. Tudi v bodoče, ko bodo ti mladi igralci sodelovali v A moštvu, jim ne bo prav nič težko vključiti se v novo okolje in se privaditi novemu načinu igre, saj so se z njim seznanili.« Kako se Je posrečil poizkus s Popovičem in Šantekom kot branilcem? »Zal se to ni posrečilo. Glede na to, da nimamo mladih nadarjenih branilcev, ki bi lahko nadomestili starejše tovariše in ustrezali naši zamisli, smo poskušali s Popovi-ččfh im Šantekom. Čeprav ittta-ta oba mnogo kvalitet, so vendar njune pomanjkljivosti takšne, da na tem mestu ne moreta ustrezati.« Kako je igral Krstič II na mestu srednjega branilca? «To je pravo odkritje. Krstič II je bil najboljši igralec na tej turneji in je sedaj docela zrel, da prevzame to mesto v A moštvu. S Sante-kom, ki je izredno dobro igril kot desni krilec in z izvrstnim Boškovom, je bil to najboljši del moštva.« Kaj pa napad? «Ni povsem zadovoljil. Igralci namreč niso bili v stanovitni formi, Mujič pa je bil poškodovan. Najboljši je bil Lipošinovič, ki sedaj lahko uspešno nastopi v A reprezentanci — na levem in na desnem krilu. Veselinovič je bil zelo dober ter najboljši stre lec, saj je dosegel 15 golov, dober pa je bil tudi Toplak, ki pa se ni vselej znašel pred golom.« S katerim izmed mladih igralcev lahko računate za sestavo A moštva? »Razen Beare, Crnkoviča, Boškova, Krstiča II in Veselinoviča lahko že sedaj nastopijo v A moštvu 'šantek, Lipošinovič, Toplak in Mujič. Seveda je treba računati tudi z ostalimi.« Kakšen vtis so napravili nasprotniki? «Najboljša je bila mlada kitajska reprezentanca, s katero smo se pomerili v Šanga-ju. To je moštvo, ki se pripravlja na olimpiado, dalj časa pa je treniralo na Madžarskem. Tudi Indonezijci imajo zelo dobro mlado reprezentanco, medtem ko je burmanski nogomet najmlajši in brez izkušenj, ima pa precej nadarjenih igralcev.« je končal Mo-ša Marjanovič. V Tržiču in Delnicoh smučarsKO prvenstvo FLRJ LJUBLJANA, 14. - Let0* nje jugoslovansko državno P venstvo v alpskih discipli u to je veleslalomu, slal0®u,(. smuku, bo od 17. do 1°; bruarja v Tržiču. V n°rdiJs disciplinah pa bo Prve1*, od 16. do 19. t. m. v DelniM1- Sailer in tovariši Za pokal Galea prijavljenih 11 držav ■»»Mi RUS SILKOV olimpijski prvak na 5000 m in svetovni prvak na 1500 m PARIZ, 14. — Enajst držav je prijavljenih za tekmovanje za »Teniški pokal Galea 1956», katerega se smejo udeležiti igralci, ki dopolnijo kvečjemu 31. dec. 1956 21 let. Sestavili so tri cone, ki se imenujejo po državah ki organizirajo eliminacijske tekme. Te cone so: Belgijska: Nemčija, Francija, Holandska, Italija in Belgija. Španska: Luksemburg, Švica in Španija. Češkoslovaška: Avstrija, Jugoslavija in CSR. Tekme se bodo morale dokončati do 29. julija. Iz belgijske cone prideta v finale zmagovalec in drugoplasirani. V finaiu bosta v Vichyju nastopila najprej zmagovalec CSR-cone in drugi iz belgijske. nato pa zmagozalec belgijske in zmagovalec španske cone. Te zadnje tekme bodo med 2. in 6. avgustom. tudi pri Koernerju DUNAJ, 14. — Triu»falJj sprejem, ki ga je Avstrš8^ še posebej Dunaj Prir® trojnemu olimpijskemu ■ govalcu Toniju Sailerju > stalim olimpijcem, je d°se zfflf včeraj svoj višek. Vse, k: s; priborili medalje (drs J Sissy Schvvarz in Kurt OPP-fl ter smučarje Sailerja, | rerja. Regino Schoepf, ‘,||i Hochleitner in putzi FraI*^| je na Hoffburgu spre “'hPUl rr.6 žavni predsednik The01*®! Po nagovoru, zahva‘ | Koerner Tcaterim se jim je - ^ da so dali vse svoje ®oCl^ pri tem vendar ostali v« športniki, in ko jih je “fjl pozoril, naj jih sedanje ne omotijo, je Sailerju V' . lil zlato odlikovanje 'j »za zasluge«, ki je eno i* najvišjih avstrijskih vanj. Vsa# član reprezefl^ ce, ki se je plasiral na K* mesta, je prejel fotožra7 predsednika z njegovim r 10^ svetilom. Popoldne avstrijski reprezentanti kanclerja Juliusa K8 \ je na Ballhausplatzu. Plavalka Crapp vedno boljša Sydney, 14, — Avstr8»' Lorraine Crapp je dosef*^ vard plavanju na 440 y*“" 5:05,8 ter s tem potolkl3.^ lastni svpfnvni r^lmrd I®* i Vendar ta čas ne bo P°z ;n>' za rekord, ker ga je ■ bil Jugoslovanski atlet Franjo Mihalič je v nedeljo zmagai v krosu v mestu Overse (Belgija). Drugi je bil jugoslovanski atlet Drago Štritof, Belgijec Gaston Reiff pa je bil šele osmi. med treningom in m radno kontroliran. New York, 14. — zvečer je v providenci de Island) svetovni prval£SJj. resne kategorije Sandy ^ dler premagal Curleya roea s tehničnim k. o. v j'(j ji rundi. Dvoboj ni veli8* ) svetovno prvenstvo. Vic Seixas je zrnaS pr turnirju za prvenstvo *upi de. Premagal je F^dieja »L lana 2:6, 6:2. 6:4. Med mi je Shirley Fry pre®"Jj v finalu Nancy MoM°- j 6:1, 6:1. V soboto bo košarkarsk8 nas’ ;toP' prezentanca Francije $ la v športni palači Pr<>tl prezentanci SZ. oagovornl uredu1* STANISLAV BENKO ^ Tiska Tiskarski zavod ZTT ' kihih škkiieU predvaja danes 15- 1® ob 18 uri Rank f*11" Mladi ljubili Film, ki vas bo na Janc na predvaja danes 15. t. m. z začetkom ob 18. uri RKO barvni film: mm je spala n Igrajo: DICK POWEL, DEBBIE REYNOLDS Kako se lahko zgodi, da se zaradi naivnega telei011 skega razgovora spremeni življenje moškega? OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOSOOOOCOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOI 'OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO® Vladimir Bartol« MLADOST PRI SVETEM IVANU (Tretjaknjiga) Romantika in platonika sredi vojne 3. = Prvo poglavje« NA NEMŠKI GIMNAZIJI V TRSTU V središču teh spletk in tega merjenja moči je bila Albanija, novorojenček, ki ga je iz sebe spovila balkanska vojna. Tu so nastopali razni pretendenti na prestol novonastale države, Esad paša, princ Wied in kakor so se že imenovali vsi tisti kandidati, ki so jih velesile, ta enega, ona drugega, izigravale med seboj in drugega proti drugemu, da bi si vsaka od teh velesil pridobila čim večji vpliv na tem kočljivem kotičku sredozemske obale in pristavila k dobro podkurjenemu ognju svoj lonček. Tu je bila šibka, ranljiva točka Balkanskega polotoka m zlasti Avstrija in Italija, formalno članici iste trozveze, nista zamudili nobene priložnosti, da bi ne izigravali druga druge koristi in da ne bi iskali, kako bi se najlepše zasidrali na tej odskočni deski za poznejšo nadvlado na Balkanu ali celo za njegovo osvojitev. Srbija m Crna gora, ki sta bili poleg Grčije zlasti zainteresirani, da se v novo nastali Albaniji ne vgnezdi kaka sovražna velesila, sta bili izčrpani od krvavega pohoda nad Turke in sta hiteli celiti si rane in vključevati novo pridobljena ozemlja v svoji državi. Avstrija, ljubosumna na povečano Srbijo in polna strahu in slabe vesti zaradi tlačenja številnih Srbov in drugih Jugoslovanov in Slovanov v mejah svoje države, ni opustila nobene priložnosti, da ne bi čim bolj zagrenila Srbom grižljaj, ki so si ga bili s krvjo iztisnili iz balkanske vojne. Izzivanja ob mejah in na diplomatskem poprišču so bila na dnevnem redu, toda tudi iz Srbije, ki Ji je zmagovita vojna vlila ne- majhno samozavest, so se slišali, sicer neuradni, bojeviti glasovi, ki so opozarjali, da je tudi v mejah sosedne in sovražne črnožolte velesile še kaj, kar bi bilo potreba izvojevati in osvoboditi. Skorajšnji gimnazijec je željno požiral vesti o vseh teh homatijah, poslušal razgovore in debate staršev in drugih odraslih ter se pri tem nehote in nezavedno učil, kako se plete in ustvarja zgodovina, šahovska igra okrog Albanije mu je povzročala naravnost estetski užitek in zdelo se mu je, kot da bi iz daljave prisostvoval predstavi neke zgodovinske drame na odru. Balkan nam je bil že takrat neverjetno blizu. Toda otrok ni bil slep tudi za velika dogajanja na daljnih popriščih. Spominjam se, da mi je nekdc Boris, ki sam ni več zbiral znamk, prinesel tri znamke iz kitajskega cesarstva. Ena od teh je bila sicer oškodovana, toda ostalih dveh sem se zelo razveselil. Mislil sem si na tihem: Sun-jat-senova revolucija je pravkar zrušila kitajsko cesarstvo in zato bodo znamke iz nekdanjega cesarstva gotovo pridobile na vrednosti. Otroško-naiven račun, ki pa ni brez nekega primarnega zgodovinskega instinkta. učnim jezikom je že sam po sebi vznemirljiv. Tujega jezika še ne pozna dovolj, da bi se mogel v njem gladko izražati, velikokrat pa tudi vsega ne razume, ker razlaga tuji učitelj, ki učenčevega materinega jezika sploh ne obvlada, da bi mogel v njem učencu, ki ga ni razumel, kaj pojasniti. Nekaj še veliko bolj vznemirljivega pa je, če pade učenec med sošolce različnih narodnosti, ki niso prinesli od doma s seboj samo drugega jezika, marveč z jezikom vred tudi drugačne navade, drugačno življenjsko občutje, drugačen temperament in morda celo drugačno nrav. Toda otrok, ki je sprva morda osupel in preplašen nad tolikimi novostmi, v katere je vdn, se s svojo mladostno prilagodljivostjo kaj hitro vključi v ta novi svet, marsikatere prvotne ostrine ln tujosti se v teku časa izravnajo in končno se najde nekakšen «skupni imenovalec«, ki tvori ključ do medsebojnega razumevanja in sporazumevanja. Tak »skupni imenovalec« se je na nemški gimnaziji v Trstu najočitneje pokazal v nekem skupnem šolskem žargonu, ki mu je bil za podlago tržaški italijanski dialekt, a ki je bil nasajen tudi z nemškimi izrazi, zlasti kar se šolskih potrebščin tiče, a si je marsikaj izposodil tudi iz slovenščine, posebno v kulinaričnih zadevah, ki jih je opravljal naš imenitni »Schuldiener«, Slovenec Prešeren. Tako, da so postali nekateri stavki že prislovični, kakor na primer: »Cio, va me comprar un sulheft (Schulheft) e una semelza (žemelca) de suldiner (Schuldiener).« (je _Prve„ ?neve šolskega pouka sem imel občutek, hil v, sredo čebeljega roja. Tu, na nemški je bilo vse drugače kakor na slovenski cirilmetodovsk>. V si slisal govoriti en sam jezik, pa tudi bistveno drugače K jijj na Pretnerjevi c.kr. pripravnici, kjer je sicer razred^”/ navadi govoril nemški, a smo sošolci med sabo izključno samo slovenski. Tu, na nemški gimnaziji, je v’f, nepopisna pestrost in mnogoličnost, saj navaja LeWP‘V leto 1913-14 med dijaki nič manj kakor enajst različnih ^ nosti, med katerimi je bilo na zavodu na primer dvajset .mC1 hrvatov, šest Grkov, šest Čehov, trije Francozi, trije ^ dva Rusa, en Anglež in en Romun. ’ j 3. Prestop učenca, ki je obiskoval osnovno šolo in morda šc pripravnico v materinem jeziku, na zavod z nekim' tujim Šolsko leto 1913-14 je prineslo na nemško gimnazijo toliko učencev, da so bili potrebni kar štirje paralelni razredi. Dve leti prej je bila dodana prvotni klasični še realna gimnazija, na katero je bil v letu, ko sem vstopil na zavod, tolik naval, da nismo mogli vsi, ki smo se vpisali kot realnogimnazijci, priti v paralelni razred (samo eden), ki je bil za to določen. Sicer v prvem in drugem razredu ni bilo velikih razlik, čeprav so bile nekatere učne knjige za obe šoli nekoliko drugačne. Prava razlika se je začela šele v tretjem razredu, kjer je pri realnogimnazijcih francoščina zamenjala grščino. Realnogim-nazijski razred je bila tisto leto I. D, medtem ko sem prišel jaz v I. C. so tvoriIe ^avni kontingent dijaštva tri J1 J nosti Slovenci, Nemci in Italijani. Slovenci svoje takrat v Trstu nismo imeli, kakor so imeli svojo Kljub temu je bilo število Italijanov tudi na nemšKl J ziji znatno, v Trstu je bila sicer poleg nemščine tud1 j#1, jansčina uradni jezik, vendar so italijanski starši, ki so pripraviti svojim otrokom pot do kariere v takratneh1 j*r nem merilu črnožolte monarhije, pošiljali svoje otrok6 v nemško kot v italijansko gimnazijo. ^ Vem. da marsikateri čitatelj ni poseben prijatelj vendar se na tem mestu skoraj ne morem izogniti 11 statistiki, ki jo posnemam po Letopisu gimnazije "za 16\fivf^ 14, ker utegne biti to nujna podlaga za boljše razuh* nadaljnjega poteka naše zgodbe. ^ V tem letu Je bilo v celoti na zavodu največ nemšk kov m sicer 212. (Da se je to razmerje v posameznih r pr izpreminjalo, bom pokazal pozneje). Takoj za njimi snJi Slovenci z 201 dijakom, medtem ko je bilo Italijanov lz Po razredih se je to razmerje takole izpreminjalo: jj//» Slovencev Nemcev . Italijanov I.r. 59 47 24 ll.r. 39 40 31 III.t. IV.r. V.r. V I.r. VHr' ’ jJ 39 19 11 14 7 JJ 30 27 16 13 1 17 H i0 2 (Nadaljevanje & 26 19