Političen list za slovenski narod.
Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden
mesec 1 gld 40 kr. V administraciji prejeman velja: Za celo leto 12 gld., za pol lel.a 6 gld., za četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja l gld. 20 kr. več na leto. Posamne številke po 1 kr.
Naročnino in oznanila (in ser a te) vsprejema upravnlRtvo ln ekspedlclja t ..Katol. Tiskarni'1 Kopitarjeve ulice Rt. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Vredništvo je v SemenlRklh ulicah Rt. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, izvzemii nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Vredniitva telefon-itev. 74.

V Ljubljani, v ponedeljek 23. maja 1898.
Letiiilc XXVI.
Slovesno vstoličeiije presvetlega knezoškofa.
Krasen majev dan jo omogočil, da se je včeraj slovesnost vstoličenja novega presvetlega knezoškofa tako izvršila, kakor smo si vsi želeli, kakor to zasluži presvetli knez in škof dr. Anton Jeglič. Od blizo in daleč so prihiteli duhovni iz cele škofije, katerim je čas dopuščal, da so so udeležili slovesnosti, da so slovesno izrazili svoj homagij novemu presvetlemu knezu in škofu. Iz Sarajeva so došli sarajevski župnik, kan. lladro-vič, nadbiskupov tajnik in trije svetni Bosanci. Cerkvene slovesnosti so se udeležili vsi civilni in vojaški dostojanstveniki ljubljanski. Slovesnost je trajala od 10. do 1/21. ure. V izbranih besedah je v cerkvi nagovoril mil. stolni prošt dr. Klo-futar presvetlega knezoškota v imenu duhovščine. V lepi latinščini je poudarjal neomejeno udanost duhovščine do knezoškofa ter poudarjal, da hoče vsikdar z združenimi močmi delovati s svojim škofom v blagor katoliške cerkve in vernikov. Presvetli je odgovoril v naudušenih in vznesenih besedah, pozdravljal je kot rojak, kot oče in brat, kot od Boga poslan škof svoje drago duhovne, vspodbujal jih je k mejsebojni ljubezni, k ljubezni do vernikov in nasprotnikov, ker ljubezen je ona sila, ki vse premaga in vse pridobi Kristusu. Pridite, predragi, velečastiti, da Vas pozdravim kot svoje sotrudnike v vinogradu Gospodovem, da Vas objamem kot svoje rojake, kot svoje brate v Kristusu, katerim vsem hočem biti vedno pripravljen, vedno udan služabnik, spolnujoč povelje svojega nebeškega učitelja, da kdor je prvi med Vami, naj bo zadnji. In prišli so in 3e poklanjali v ljubezni in udanosti vsi navzoči duhovni.
Za tem je stopil Presvetli na prižnico ter se v krilatih besedah predstavil tako prisrčno, tako po domače, tako iskreno, da je bil narod, zbran
v cerkvi, do solz ginjen. V materinem jeziku je Presvetli omenjal, kako ga je previdnost božja vodila do današnjega dne. Hvaležen se je spominjal papeža in cesarja, ki sta ga poklicala na sto-lico ljubljansko, in prevzvišenega metropolita dr. Jakoba M is si e, ki ga je oblastvima priporočal za to mesto. Rad je bil v Bosni, v drugi svoji domovini, rad jo prišel v svojo domovino, ker ga je domov poklicala previdnost božja. Svoje namene, ki jih ima v škofiji, pojasni v svojem pastirskem pismu, katerega kmalu razpošlje duhovnom, da ž njim v dveh treh nedeljah seznanijo vernike.
Geslo mojo je, dejal je Presvetli: Pridi k nam Tvoje kraljestvo po Mariji! Po tem geslu hočem kot zvest sin svojega ljubljenega, svojega dobrega slovenskega naroda delovati v škofiji, opirajoč se na podporo svojih vrlih duhovnov in sploh vseh, ki so dobre volje, Boga pa, ki se mene nevrednega poslužuje na tem odličnem mestu kot svojega orodja, prosim, da blagoslovi naše skupno delo. Po rojstvu in prepričanju Slovenec — nadaljeval je Presvetli po nemški — pa bom z jednako skrbjo in ljubeznijo kot škof skrbel in deloval tudi za Nemce v škofiji, ker katoliški škof ne sme delati razločka med narodnostmi, marveč mora delati mej njimi, deleč na vse strani isto ljubezen in skrb, zato da vse pridobi za kraljestvo božje.
Tako je govoril Presvetli. Poslušalci so solznih očij poslušali iz plemenitega srca kipeče besede svojega nadpastirja, besede, katerih vsaka tako živa, tako iskrena, tako prisrčna je pričala, da prihaja iz srca najboljšega, z neizmerno ljubeznijo vse obsegajočega očeta.
Na to je bila pontifikalna sveta maša in na konci papežev blagoslov. Kakor je pred cerkvenim opravilom vsa duhovščina spremila v veličastnem sprevodu iz škofije proti mestni hiši po glavnem trgu v stolnico, tako je Presvetlega vsa
duhovščina, svetna in redovna, spremila iz cerkve v knezoškofijsko palačo.
Pri obedu je Presvetli napil papežu in cesarju, še jedenkrat ponavljajoč svojo prisego, izročeno v roke namestnika papeževega in cesarja. V ime duhovščine je napil Presvetlemu mil. gospod stolni prošt, v ime vlade pa deželni predsednik ekscel. baron Ilein, ki je pozdravil škofa kot kneza miru in ljubezni. Presvetli se je v nadalj-nih svojih besedah še spominjal poveljnika vojaške posadke v Ljubljani ter nazdravljal naši armadi, ljubljanskega župana, lepo skrbečega za razvoj ljubljanskega mesta, deželnega glavarja kot moža, čogar značajnost in katoliško prepričanje ima on priliko že od nekdaj čislati, deželnega odbora in vseh drugih dragih mu gostov.
Ker je gostoljubnost knezoškofova bila večja, nego njegovi prostori v knezoškolijski palači, bilo jo kakih sto povabljencev zbranih pri »Zivezdi«, kamor je tudi moj kosilom došel Presvetli. Tu ga je v ime zbrane duhovščine pozdravil župnik-kanonik F 1 i s, želeč, da bi biser, kakoršnega nam je poslala Bosna na škofovsko stolico, našel v duhovščini dostojen okvir, ker potem se bo še lo prav pokazala lepota tega bisera. Presvetli je v izredno prisrčnih besedah pozdravil svoje drage mu duhovne, pohvalil je njih požrtvovalnost in delavnost no le v strogo pastirskem delokrogu, priznaval je posebe vzorno in neumorno delovanje duhovščine kranjske na socijalnem, gospodarskem polji, v katerem pogledu sme ona biti hvalevreden vzor drugim deželam na jugu; zagotavljal je vse duhovne svoje naklonjenosti in ljubezni ter jih prosil, naj bodo ž njim vsikdar cor unum et anima una, potem smo v službi za Jezusa nepremagljivi.
Kanonik Rozman se je v iskreni napitnici spominjal presvetlega cesarja, po katerega milosti je dobila škofija novega pastirja. Tako se je končal dan slovesnega vstoličenja. Dal mili Bog Pre
LISTEK.
Enezoškofu dr. Antonu Jegliču.
V Sarajevu izhajajoči »Franjevački Glasnik« je objavil o našem knezoškof u nastopne črtice:
Kadar zapiha v zgodnji pomladi hladni sever po cvetočih travnikih in zelenih tratah, tedaj mori mrzli in smrtonosni dih njegov nežna stebla pisanega cvetja, katero poveša tožno svoje glavice in čašice, mamljiva njih lepota otemni, lepi vonj izpuhti, preje tako bujno in v barvah se izpremi-njajoče cvetje sedaj — poginja. In čašice se krčijo bolj in bolj, naposled popolnoma zaprO umirajoče oči, a na njih se zaleskeče kapljica kristalne rose, — kakor bi kanila poslednja solza — a vse to že gine, vene, bledi in uveli cvetovi že tudi umirajo. — Takrat je prinesel nesrečni brzo-jav nepričakovano vest iz večnega mesta, katera je žalostno zadela vsako srcc, ki jo je prav razumelo. In ta žalostni šepet se je širil brzo od ust do ust, in šepet se je spremenil v glasno vršanje, in to vršanje zopet je odmevalo gromo-
vito, toda žalostno po hribih in dolinah, vaseh in mestih naše mile Bosne. Tedaj so se privlekli marsikomu črni oblaki na nabrano čelo ; marsikdo se je tedaj skrbno zamislil, — marsikdo žalostno vzdihnil, — a iz sto in sto grl čuješ jeden vzklik, kakor iz jednega grla: Ah, izgubili smo ga!
Da! Izgubili smo ga, tarnajo nesrečni siromaki mesta sarajevskega, kakor da so jim od-veli kleti sovragi mile in drage svojce v sužnost; izgubili smo ga, jočejo bolniki in žalostni, ker bodo sedaj izgubili sladkega tolažnika in pre-modrega svetovalca; izgubili smo ga, čuješ, kjer tožijo spokorniki in spokornice, ker jim oči ne bodo več gledale onega, ki jih je otel očitni smrti pekla ter jih privel na gotovo pot izveličanja; izgubili smo ga, odmeva žalostno iz skromnih bivališč duhovništva, rodovniškega in posvetnega, ker nimajo več dragega prijatelja in skrbnega očeta; izgubili smo ga, žubori žalobno, kakor šum bobnečega veletoka iz ust prebivalcev širne Bosne, ker jim govori poslednjikrat »z Bogom« oni, kateri jih je s svojim ljubkim pogledom, s svojim sladko se smehljajočim licem blažil in
razveseljeval; izgubili smo ga, govore solznih očij nesrečniki in siromaki katoliški, pravoslavni in turški, katere je ta vrli in plemeniti mož sam obiskoval v njih bornih kočicah, jim otiral solze, delil pomoči lačnim in žejnim, trgal duše peklu iz žrela in jih branil z zveličavno brano sv. evangelija ; izgubili smo ga, vzdihuje nevtolaženo mnogobrojna mladina štirih šol višjih in nižjih ženskih razredov, ž njimi pa tudi učiteljske pripravnice, dalje njih učiteljico, sestre »Božje Ljubezni«, ž njimi tudi štirje njihovi zavodi, katerim je bil omenjeni mož ravnatelj in spiritual; izgubil sem glavni stolp, izgubil glavo svojo, govori užaljeni kapitelj, a ž njim tudi njegovo skrbno in krasno dete »Vrhbosna«, s katero tudi sladki pobratim »Balkan« neutešljive, gorke solze toči, ker on jima je bil plodovit, duhovit in trajen so-trudnik, pišoč za nje članke sedaj pod imenom »dr. Bonaventura«, sedaj pod črko »J«, toda članke, po vsebini jedrnate in obliki krasne ; izgubila je v njem izbornega pospeševalca in neumornega gojitelja svojega ascetična literatura hrvatska; izgubila sem ga in ne morem se potolažiti, — kliče osirotela spovednica njegova v
svetlemu obilni svoj blagoslov za njegovo apostolsko delo.
Zasnoval si je Presvetli krasne načrte za svoje delovanje v velikih potezah, prost hoče biti pri svojem delu vseh predsodkov, vse svoje podanike vabi na skupno delo za utrjevanje in razširjanje kraljestva božjega, ki je tudi najtrdnejši temelj za grajenje gmotnega blagostanja.
Neizbrisna ostane vsem udeležencem podoba novega knezoškofa, ki so ga videli govorečega pred oltarjem duhovščini in na prižnici vernikom.
Gledali smo pred seboj apostolskega moža, čegar bistri duh obvladuje prostrano duševno obzorje, čegar plemenito, najčistejše, požrtvovalne ljubezni kipeče srce hoče hiteti na pomoč duhu tako, da ondi, kjer ne zmaga razum s svojimi razlogi, zmaguje srce s svojo čudodelno ljubeznijo. Nehote so nam prišlo pri tem na misel besede: Le coeur a des raisons, que la raison ne comprend pas.
Tako smo umevali prvi nastop novega knezo-škola in mnenja smo, da smo ga prav razumeli. Želimo le, da Presvetli najde povsod mej svojimi pravega razuma in vsestranke podpore za svoje plemenite, slavi katoliške cerkve in sreči slovenskega naroda posvečene namene!
Enketa glede zlaganja zemljišč.
Spisal posl. Fr. P o v S e.
(Dalje.)
Po § 7 morejo se pritegniti v komasacijo tudi zemljišča, ki se sicer ne nahajajo v isti katastralni davčni občini, vendar pa meje na to in so istih lastnosti, tako da bi bilo v korist celi komasaciji, ako bi se tudi ta sprejela v zložitev.
Nadaljni 8. paragraf opisuje, kako je postopati pri parcelah, katere se nahajajo še v skupni lasti (občinski pašniki i. d.). Tu mora najprvo izvršiti se razdelitev, da vsakteri opravičenec dobi njemu pripadajoči kos, ki se potem more vzeti v komasacijo.
§ 9 določuje, kako je postopati, kedar se imajo skupni gojzdi razdeliti, v kar morajo lastniki privoliti, vendar pa se skupni gojzdi smejo le tedaj razdeliti, ako je dokazano in preskrbljeno, da se bodo mogli pravilno oskrbovati.
Nadaljni paragrafi 10 —12. določujejo, kako se imajo reševati pravne zadeve opravičencev.
Po § 13 je izrečena popolna oprostitev od kolekov za vsakoršna pravna pisma, katera se pri vršenju komasacije potrebujejo, kakor vse vloge, zapisniki, priloge, pravna kupna pisma, izjave, razsodbe, poravnave, legalizacije. Tudi kopije od katastralnih map veljajo le polovico navadne cene.
To vse določa § 5 dižavnega za komasacijo veljavnega zakona.
Drugi glavni oddelek določuje urade, ki imajo vršiti komasacijo, in ti so: prva oblast: lokalni komisar, druga oblast: deželna komisija in tretja ali vrhovna oblast, ministerijalna komisija.
Lokalni komisar se od države plačuje in ga imenuje vlada. Izberejo se v to uradniki iz sod-nijskega ali upravnega osobja; imenovati pa se
t .—........
stolni cerkvi mesta Sarajevo, kjer je služabnik Božji sedel že ob petih zjutraj, da je izpovedoval, in je po tri, štiri in sedem ur ostajal v njej vsako nedeljo, praznik in sploh, kadarkoli je bilo treba, da bi le kako dušo pripeljal zopet do Jezusa v njegov ovčnjak ; izgubil sem ga, toži tamošnji č. župnik, ker izgublja ž njim najskromnejšega ka-pelana, ki mu je rad pomagal v pastirstvu, je krščeval, izpovedoval, obhajal, previdaval umirajoče ter mu šel v vsem na roko. Ko je bil povišan v škofovsko čast, se mu je jako ginljivo zahvalil omenjeni župnik na prostovoljni kapelanski službi, misleč, da se ta odslej ne vjema več z njegovo vzvišeno škofovsko častjo.
Ko torej med drugim izrazi tudi svojo žalost, da z dosedanjim kanonikom izgublja čvrsto kape-lansko moč, mu odgovori posvečeni škof: »Popolnoma neznatna je usluga, katero sem Vam izkazal ; sploh pa se s tem stvari niti za las ne spremene in jaz ostajam še nadalje Vaš kapelan«.
Izgubili smo ga, čuješ iz premnogih grl, toda koga ? Naj vam pove to tista naša vlada, pri kateri je mož Božji uspešno in neustrašeno branil pravice sv. cerkve in s svojimi neovrgljivimi dokazi odstranjeval veri nevarne naredbe ; naj vam
more za lokalnega komisarja tudi kmetijski strokovnjak, ki pa je vešč tudi pravnih določil, potrebnih pri komasaciji zemljišč.
Deželna komisija sestoji iz deželnega predsednika oziroma od njega izbranega ali določenega namestnika, iz poročevalca, iz treh članov iz sodnega stanu in iz enega zastopnika deželnega odbora.
Važen je paragraf 27, ki določuje, da ima slehern posestnik dobiti po komisiji mu pravno odmerjeni del komasiranega sveta. Ako bi se pa to ne dalo doseči s zemljo, se mu sme odmeriti odškodnina v denarju ; vendar pa je dotičnik opravičen to odkloniti, ako bi s tem imel potem zgubiti n. pr. volilno pravico; to vse normira § 12 državnega zakona.
Nadaljni 28. paragraf določuje, da se ne sme nikomur brez njegove privolitve odkazati tak kos zemlje, ki bi bil tako oddaljen od njegovega doma, da bi moral ondi napraviti nov hlev in sploh gospodarska poslopja. Za slučaj, da se bi to zgodilo, določena so sredstva, katera se takemu gospodarju morajo iz skupnega sklada privoliti, da si more na oddaljenem svetu napraviti potrebna gospodarska poslopja.
Takih slučajev se pač ne bo našlo pri nas, ker tu pri nas je ogromna večina le malih kmetij. Kaj drugega je n. pr. na Ogerskem, koder so kmetije s 100 orali navadne.
Cela vrsta paragrafov od 29 do 45 določuje, kako je varovati predpravice, vknjižene na zemljiščih, katera se imajo komasirati; tako pravice upnikov, pravice užitkarjev, zakupnikov ali štant-manov itd., da se tem v celoti varujejo vse pravice. Ako je n. pr. dolg tisoč goldinarjev vknjižen na 12 raztresenih parcelah, za katere dotični lastnik dobi odkazan nov skupen svet, ki je toliko vreden, kakor so bile vredne njegove raztresene parcele, se za upnika potem na ta nov svet zapiše in zavaruje zemljeknjižna pravica.
Tretji glavni oddelek zakona predpisuje občna navodila, kako se ima zlaganje zemljišč vršiti, in je v § 16 odrejeno, da mora povabilo dostaviti se vsakteremu vdeležencu, da more biti navzoč pri vseh obravnavah, osobito pa, ko se vcenjuje njegovo zemljišče in ko se odmerjuje mu za to drugo zemljišče.
Lokalni komisar po dovršenih predpripravah izreče svojo prvo odredbo, proti kateri pa se je mogoče pritožiti na deželno komisijo, in eventu-valno na ministerijalno komisijo. Rok za podanje priziva določi se na 14 dni.
Ako se deželna oziroma ministerijalna komisija prepriča, da je od prve instance izdelani načrt pomanjkljiv, ali da so očividne napake ali celo krivice se pri izdelavi in prideljenju godile, more po § 62 zavreči cel operat in odrediti, da se na novo vrše obravnave in sicer tudi po drugem lokalnem komisarju.
Praktične vrednosti je § 65, ki dopušča, da se predpoizvedbe, sploh vse priprave za komasacijo smejo tudi brez komisarja od dotičnih interesentov samih izvršiti. Praktično je to določilo, ker so stroški, katere morajo interesentje, to je
potrdijo to razne vere in narodnosti, kako je vzvišen nad strankami gorel za slavo božjo in zveli-čanje neumrljivih duš; naj vam pove mož posebne previdnosti božje, naš oče, naš presvitli gospod nadškof, naš dr. Josip Stadler, kateri je očitno rekel, da izgubi ž njim vzor duhovnika rodovniškega in posvetnega ; naj vam priča njegovo bivališče, katero je bolj podobno samostanski celici, nego sobi visokega dostojanstvenika, ker v nji ne vidiš druzega kakor gole stene, priproste stole in nekaj svetih stvarij.
Ta apostoljski mož, ta izvanredni služabnik božji, ta neumorni širitelj slave Božje, ta za zve-ličanje duš vneti delavec in iskreni ljubitelj nesrečnikov in siromakov je dosedanji kanonik, nadšk. generalni vikar, arhidijakon vrhbosenskega kapitelja, predsednik ženitbenega soda, apostolski protonotar, dosedaj posvečeni škof, spiritual sester hčeri »Božje ljubezni«, ravnatelj omenjenih sestra in njih šol, ravnatelj ženske pripravnice v Sarajevu, upravitelj četveme Marijine kongregacije, ta redki mož je sin zemlje slovenske, po imenu dr. Anton Jeglič, odslej presvetli knez in š k o f ljubljanski!
(Dalje sledi.)
oni, kojih parcele se imajo zložiti, nositi in plačati, precejšni, in ako se v kakej kat. občini vsi interesentje lepo dogovore in zjedinijo, izberO iz-mej sebe poseben odbor, ki vsa ta predpriprav-ljalna dela oskrbi in izvrši, in tu in tam se nahaja že tudi po deželi veščih mož, ki imajo dovolj sposobnosti taka dela opravljati.
Nadaljni paragraf 66 pa je posebne važnosti, kajti on normira, kedaj se sploh more pričeti s pripravami za komasacijo zemljišč. Po tem paragrafu mora za komasacijo izreči se nadpolovica torej večina dotičnih posestnikov, kojih zemljišča se imajo komasirati. Še le, ko se je nadpolovica za to pravnoveljavno izrekla, more se lokalni komisar lotiti pripravljavnih del za komasacijo.
Za slučaj, da se onemu, ki nabira podpise za komasacijo, ni posrečilo takoj dobiti potrebne večine, velja po § 68, da so oni, ki so se izrekli za komasacijo, zavezani za dobo enega leta vztrajati pri svoji izjavi, tako da če se provzročitelju posreči tekom leta pridobiti še toliko posestnikov, da jih je potem po § 66 predpisano število, morajo vsi vztrajati pri besedi.
Predno prične lokalni komisar svoje delo, mora biti njegov prihod javno razglašen.
Lokalnemu komisarju pridelijo se za izvršitev operata potrebni zemljemerci, kmetijski izvedenci in poseben odbor, sestavljen iz interesentov. V odbor izvolijo inteiesentje polovico članov, drugo pa izbere komisar. Da se prepušča lokalnemu komisarju pravica, da on izbere polovico članov iz interesentov, ima svoj vzrok v tem, da se hoče zabraniti enostranska sestavljenost odbora, ker pripetilo bi se lahko, da bi se dotični posestniki na politiško mišljenje pri izbiri ozirali in morda tako izključili, da bi v odboru sedeli in delovali zastopniki malega, srednjega in velicega posestva.	(Dalje prih.)
Politični pregled.
V Ljubljani, 23. maja.
Državni zbor se snide, kot smo že omenili, dne 1. junija k nadaljnemu zasedanju in ima svojo 21. sejo v tej sesiji. Po poročilih poljskih listov se snidejo voditelji parlamentarne večine v predposvet že 31. maja, da se razgovore o parlamentarnem položaju. Izvrševalni odbor parlamentarne komisije desnice bo imel svojo prvo sejo še le po zopetnem pričetku državnozborskega zasedanja. Na dnevnem redu prve seje je nadaljevanje razprave o jezikovnem vprašanju, oziroma o dotičnih nujnih predlogih. Nemško-nacijonalni krogi pričakujejo, da bo grof Thun povedal, kaj prav za prav hoče in kake načrte ima pripravljene. Izjavljajo pa ob jednem, da akoravno so dosedaj javnosti popolno še neznani vladni nameni, je vender gotovo, da grof Thun po tem potu, Nemcem namreč ne ustreči tako dolgo, dokler Čehi ne privolijo, nikamor ne pride. »Reichs-\vehr« prav ničesar ne pričakuje od prihodnje jezikovne razprave. Jezikovni odsek, ki se izvoli v prihodnjih dneh, bo nadaljeval le to, kar imamo že sedaj, namreč popolno nejasnost položaja. Poleg tega pa ima grof Thun še drug namen z državnim zborom. Prepričati se hoče namreč, ali je še tako nesposoben za vsako delo, kakor je bil sedaj. Kakor naglo vlada uvidi, da je zaman vsak poskus, posegla bode po zadnjem sredstvu, ki ji v takem položaju še preostaja, § 14. bo moral namestovati popolno onemogli parlament, ki bo potem prejel plačilo, kakoršno je zaslužil v nekaj mesečni brezdelnosti, namreč predčasni razpust.
30 milijonski kredit. V soboto je zagledalo beli dan poročilo budgetnega odseka avstr. delegacije, katero je izgotovil delegat in poročevalec Madeyski. V poročilu se omenja, da so de-legatje že lani dovolili 7 in pol milijona kredita, ki ga je zahtevala vlada v pokritje stroškov, ki so navstali za našo državo povodom grško-turške vojske. Vojna uprava je sicer pri ti priliki naznanila, da bo zahtevala pozneje še nekoliko kredita in je bilo toraj vse pripravljeno na kak izreden kredit, toda vse pa je osupnila svota 30,100.000 gld., ki jo sedaj zahteva vlada od delegacij. Pravi pa poročevalec nadalje, da je vojni minister v zaupni seji budgetnega odseka podal v tem oziru vsa potrebna pojasnila in popolno opravičil vse posamne postavke v tozadevnem računu. Vsled tega predlaga poročevalec, naj se dovoli naknadni
kredit za 1. 1898, ob jednem pa sklene, da se v prihodnje ne bodo dovoljevali tako veliki naknadni krediti.
Nagodbeno vprašanje. Kmalu mine mesec maj, ki je bil prvotno določen za razpravo in rešitev nagodbenega vprašanja, toda razun predlog, ki jih je izročila vlada državnemu zboru, nima poslednji še prav ničesar pokazati. Določeno je dosedaj le to, da se po desetem juniju prične na Dunaju pogajanje mej obestranskima kvotnima deputacijama, vse drugo pa se nahaja v takem položaju, kakor pred meseci. Ogerska vlada neki neprestano dreza Thunovo ministerstvo, naj čim bolj pospeši nujno delo, toda grof Thun se ne more ganiti, dokler je navezan na tak onemogel parlament. Ker so v Budimpešti uvideli, da se z razpravo le ne prične, naznanili so naši vladi, da so voljni čakati le še do 15. junija. To je naj-zadnji rok za eventuvalen pričetek razprave o na-godbenem vprašanju. Ako se pa do tega časa ničesar ne doseže, potem bodo pa Mažari sami uredili carinske zadeve. Vsak, kdor je količkaj poučen o sedanjem notranjem položaju, mora uvideti, da v tem času ne bo mogoče ničesar storiti v pospešenje perečega vprašanja in da naši vladi ne bo preostalo prav ničesar druzega, nego s pomočjo § 14. skleniti z Mažari zopet jednoletni na-godbeni provizorij.
Ogerski delegat dr. Falk je bil te dni odlikovan s komturnim križem reda sv. Štefana in sicer gotovo ne vsled tega, ker je v svojem letošnjem poročilu naglašal, da Ogerska ne sme dovoliti kredita za nabavo novih vojnih ladij, ker nima nikake pomorske trgovine, katero bi morala varovati, ampak vsled tega, ker obhaja jubilej kot poročevalec za zunanje zadeve v delegaciji. Toda te dve stvari je po našem mnenju prav težko ločite in se je toraj res čuditi, kako se je moglo tako odlikovati moža, ki je malo poprej zadal tako zaušnico državni ideji, na kateri sloni cela-monarhija.
Ljubljanske demonstracije pred sodiščem.
Slučaj Mittermayer.
Predsednik: Ali je letel z množico za aretovancem ?
Priča Breznik redar: Ni mogel, ker je bilo preveč ljudstva.
Priča Slanovec redar izjavlja konfuzno, ko pa se mu prebere prvotna izpovedba, jo potrdi.
Dr. Šusteršič: Ali je pri Wolfovih ulicah razgrajal?
Priča: Bil je čisto miren. (Se zabeleži.) Schmalc je, ko je ljudstvo od Bamberga proti \Volf. ulicam sililo, potegnil sabljo, zakaj ne vem.
Priča Kerin, redar, ne ve nič določnega, tudi obtoženca za sigurno ne more spoznati.
Priča Cvetrečnik izpove: Mittermayer je moj prijatelj. Prišel sem iz Št. Peterskega predmestja in prišel skozi Wolf. ulice. — Tu sem ga videl na 5 korakov od mene, če me je on videl, ne vem. — Takrat so Žargija aretovali in Mittermayer je z mirnim glasom kakor sam proti sebi rekel: Sramota in škandal, da se delavca aretira. — Te besede je rekel v obče, ne da bi jih komu namenil. Bil je sam, ne v množici.
Dr. P o č e k : Včasih kdo sam sebi kaj reče, da s tem izrazi hipni čut in niti sam dobro ne ve, da je ono misel izrazil. Ali je Mittermayer na vas tudi kak utis napravil, ali pa je rekel, da bi ga redar slišal?
Priča: Da, tako je bilo, on besedij ni obrnil na nikogar.
Dr. Pajk (zlobno smejaje se): Prosim, da se dr. Počekovo vprašanje konstatira.
D r. P o č e k : Da jaz tudi zahtevam, da se to zabeleži.
Nato so se zaslišale še nekatere priče v zadevi obtožencev Cankarja in Ardigala ter splošno, mej temi tudi župan Hribar in policijski komisar, ki sta dokazala, da ljudstvo pri demonstraciji ni hotelo rabiti sile, marveč le pokazati slov. značaj Ljubljane.
Izpovedbe ostalih prič se večinoma vjemajo z dosedaj navedenimi izjavami.
Zaslišanje prič je bilo s tem končano. Prebrali so se pravdni spisi, razne notice v tukajšnjih slovenskih listih, v nedeljo pa je prvi govoril drž. pravdnik Pajk, ki je skušal dokazati,
da so demonstrantje res imeli namen, rabiti silo, ko bi jih ne bila ovirala policija iu orožništvo.
Za njim zagovarja dr. Tavčar obtoženca ju-rista Lavriča in mehanika Milavca, potem pa se oglasi notar Plan ta n kot zagovornik obtožencev Luknerja, Kosca in Ardigala.
Zagovornik notar P 1 a n t a n govori prilično tako: Dva moja klijenta sta obtožena, da sta imela namen, napasti kazino in prisiliti burše, da odložo znake. Drž. pravdnik se pri tem sklicuje na klasično pričo Kosa, ki pa je bil takrat pijan in tako nepošten, da je oštirja okradel. Ako bi bile inkriminirane besede resnične, bi tudi v tem slučaju ne zakrivil Kosec ničesar, ker priča pravi, da je rekel: Če bode kdo kaj hotel, ga bomo pa nabili. § 305. on sploh ni prestopil. Šlo se je za samo golo demonstracijo, kar so potrdile priče župan Hribar, komisar "VVračko, komisar Podgoršek i. dr. Zato pa ne morejo biti odgovorni demonstrantje, če je po krivdi druzih demonstracija zavzela pozneje nevarnejše lice. Tudi je potrdil župan, da bi bila policija čisto nezmožna, ko bi bili ljudje hoteli rabiti silo. Nasproti pa so iz kazine na zbrano občinstvo kazali osle, jezike, zvite rute, kar so tudi potrdile jako verodostojne priče. Občinstvo je bilo z vso pravico ogorčeno, da sa na jedni strani postopa tako ostro, na drugi strani pa se prosto giblje oholo Nemštvo in se niti za redarjev ukaz gospoda, zbrana pred kazino, ne meni. (Med to gospodo sta bila tudi drž. pravdnik Pajk in njegova gospa! Opomba uredn.) Sploh manjka za § 305. objektivne podlage. Tudi Luk-n a r se ni zagrešil ne zoper § 305., ne zoper tiskovni zakon. On je le listke dobil s popolnoma nedolžno vsebino ter jih naprej razdal. Zoper tiskovni zakon pa tudi ne, ker so taki listki dovoljeni. A r d i g a 1 je priprost delavec, ki ne ve o politiki ničesar in je nekoliko pijan slučajno prišel v Zvezdo in tu radovednost pasel. Sišal je vpiti »Živio« in ker je bil dobre volje, začel je kričati tudi on, ker ni mislil, da bi bilo to prepovedano. Policiji pa se je zdel siten in za to ga je aretovala. On se ni branil in je bil koj izpuščen. Sploh pa, kje naj vzame priprost kmet toliko pameti, kolikor je ni imelo olikano kazinsko občinstvo ? Predlagam, da se obtoženci oproste.
(Dalje sledi.)
Dnevne novice.
V Ljubljani, 23. maja.
(Bosanski gostje premi 1. knezoškofa.) Slovesnemu vstoličenju mil. knezoškofa je prisostvovalo tudi bosansko odposlanstvo, ki obstoji iz gospodov: vrhbosanskega kanonika Stjepana Hadroviča, biskupskega tajnika Tomo I g r c a, sarajevskega župnika, vrednika »Franjevačkog Glasnika« o. Ignjat. S t r u k i č a, ter posestnikov Anton P e r -si ca, Ivana Raguza in Pet. Raguza. Pri včerajšnjem slavnostnem banketu sta kanonik lia-drovič in sarajevski župnik v posebnih napitnicah proslavljala izredno delavnost in zasluge knezoškofa dr. Jegliča na njegovem dosedanjem mestu. Gostje so se nocoj o polunoči vrnili v domovino.
(Imenovana) sta državni pravdnik v Ljubljani gosp. Josip Pajk podpredsednikom ljubljanskega sodišča ; dr. Emanuel E m i n g e r v Celju nad-svetnikom pri deželnem nadsodišču v Gradcu.
(Nedeljski počitek) je uveden pri ljubljanski deželni vladi in pri vseh okrajnih glavarstvih. Vsako nedeljo in na praznike: Božič, Novo leto in Sv. Rešnjega telesa se ne uraduje, razven da se oskrbe neodložljivi posli. Za stranke so imenovane dni uradi zaprti.
(Umrl je) včeraj 22. t. m. v hiralnici pri sv. Jožefu v Ljubljani po dolgotrajni bolezni č. g. Janez C i ž e k, misijonar sv. Vincencija Pavljanskega v 32. letu. Bil je rojen leta 1866 v Pilštanju na Štajerskem in je leta 1890 v Rimu prejel mašniško posvečenje. Služboval je tri leta v Ljubljani pri cerkvi Jezusovega Srca, in kot pomočnik v bolnici in je tudi misijonaril v ljubljanski škofiji. Pogreb bo jutri v torek popoludne ob pol 5. uri. Naj počiva v miru zlata duša !
(Zagorske novice.) V soboto umrl je poštni asistent gospod Josip Lazar. V sredo prišel je težko bolan iz Malega Lošlnja umret v svoj rojstni kraj k svojim starišem. Previden s sv. zakramenti za umirajoče od svojega bivšega tovariša je zapustil dolino solz popolnoma udan v voljo božjo. Bodi duša še mladega tovariša v molitev pripo-
ročena, posebno njegovim bivšim tovarišem, sedaj duhovnikom. — Dasi se prvotne volitve zaradi spravo vršd mirno in ne vzbujajo nobene pozornosti, vas bo zanimalo, kako so se pri nas vršile. V aržiški občini, kjer so pred letom tudi v četrti (kmečki) skupini zmagali mokrači, so letos izvoljeni pošteni kmečki možje, ki so pravi protimo-krači. Sad zadnjega shoda v januvariju. — Tudi v Zagorji samem je voljenih šest kmečkih korenin, katerih mokrači prav nič ne obrajtajo. Nemškutarji so se tudi osmešili.
(Na Koslerjevem vrtu) je včeraj zahtevalo občinstvo od vojaške godbe, naj igra tudi slovenske komade. Ker se ni ugodilo tej želji, je občinstvo toliko časa demonstrovalo, da je godba prenehala igrati in je morala oditi.
{Kazenska razprava proti vitezu Nabergoja.) Minoli petek se je vršila pred tržaškim sodiščem kazenska razprava proti deželnemu poslancu vitezu Nabergoju. Tožitelj je bil nek žandar Za-marchi iz Barkovelj, rodom Furlan, najstrastneji sovražnik slovenske narodnosti in posebno še sovražnik viteza Nabergoja. Tožitelj si je izmislil, seveda po inštrukcijah Nabergojuvih sovražnikov na magistratu, da ga je vitez razžalil. Razprava pa je pokazala, da si je polentarski »stražnik avstrijskih zakonov« iz gole politične strasti zares vse izmislil in da je bil sam tako pijan, dajena-pominani dan zgubil puško. Vitez Nabergoj, če-gar ime in čast sta čista kakor solnce, je bil oproščen vsake obtožbe, pač pa je dobil dolg nos po-lentar Zamarchi, ki niti vreden ni, da otepe prah z Nabergojevih čevljev. Za sedaj so še ni posrečilo magistratovim lalotom, dobiti Nabergoja tja, kjer bi ga radi, in omadeževati njegovo ime. Spa-donijev izrek o »moralnih vzrokih«, da se Nabergoj ne sprejme v mestni svet, pa je ostal še vedno zlobna fraza in taka ostane še ven čez dobo židovsko-iredent ovskega gospodarstva v Trstu in na tržaškem magistratu.
Društva.
(Klub slovenskih biciklistov »Ljubljana«) udeleži se prve letošnje dirke I. brv. dr. b. v Zagrebu, katera se vrši o binkoStih, po de-putaciji. Želi se mnogobrojne udeležbe. Prijave vsprejemata gospoda Ernest Koželj in Ivo Devčič, klubova rednika. Želimo tudi, da se prijavi kateri izmej gospodov dirkačev, ker mislijo, kakor ču-jemo, gospodje Hrvatje rezervirati za slovenske dirkače posebno točko.
Telefonična in brzojavna poročila.
Celoveo, 23. maja. Shod krščansko-so-cijalnega društva »Avstrija" so sinoči skušali socijalni demokratje razgnati. Ker se jim to ni posrečilo, obkolili so gostilno, psovali ter napadali udeležence, katere je pri odhodu moralo braniti vojaštvo.
Dunaj, 23. maja. Nedeljski počitek uvedla sta v svojih uradih tudi trgovinski in železniški minister.
Gtradeo, 23. maja. Ministerstvo je izdalo naredbo, po kateri preide graška mestna policijska straža v državno upravo.
Gradeo, 23. maja. Graška odvetniška zbornica je dobila ukor radi svojih izjav povodom imenovanja bivšega pravosodnega ministra Gleispacha predsednikom graškega nadsodišča. Zagotavlja se tudi, da bi demonstracije, ki bi jih eventuvalno priredila ta zbornica, provzročile predčasni razpust državnega zbora.
Trst. 23. maja. Tukajšnje socijalistično glasilo napoveduje, da vlože socijalistični poslanci v državnem zboru nujni predlog, naj se toži skupna vlada radi 30 milijonskega naknadnega kredita.
Budimpešta, 23. maja. V današnji prvi plenarni seji avstrijske delegacije so razni pro- in contra-govorniki proti pričakovanju hvalili vodstvo naše zunanje politike. Zelo veliko se je govorilo tudi o naših notranje političnih in trgovinskih razmerah.
Budimpešta, 23. maja. V današnji plenarni seji avstrijske delegacije je na dnevnem redu proračun zunanjega ministerstva. Oglašenih je šest opozicijonalnih protigovor-nikov. Govorili so dosedaj delegatje Sturgh,
Oppenheimer, Gomperz, Bielohlavek, ki je posebno prijemal Mažare radi carinske zveze.
Budimpešta, 23. maja. Deleg. Schiieker je interpeloval vojnega ministra radi zasebnega monopola dinamitne akcijske družbe Nobel radi proizvajanja razstreliva. — Delegat Bielohlavek je prijemal Mažare radi njih stališča nasproti vladni mornariški predlogi.
Vojska mej Španijo in Ameriko.
S kubanskega bojišča nimamo dosedaj še nobenih poročil o pričakovani, morda odločilni bitki na morju. Španjski admiral Cervera še ni prišel v dotiko z ameriškim brodovjem in nemogoče ni, da srečno prijadra pred Havano, kjer preseneti brodovje, ki vzdržuje blokado pred ondotnim zalivom. To je tem lažje mogoče, ker Amerikanci do zadnjega trenutka ne bodo mogli zvedeti, od katere strani jim pride Cervera nasproti.
Za ameriško blokado pred Cienfuegos je značilno poročilo »Agencia Fabra« iz Corune, kjer se pripoveduje, da je tovorna ladija »Monserrat« brez vsakih zaprek odložila svoje blago v Cienfuegos ter se brez nevarnosti povrnila v petek v domovino. Iz tega sledi, da ameriška blokada na Kubi ni popolna in potem takem tudi nedopustna.
Madrid, 23. maja. Leon Castillo, kandidat za mesto zunanjega ministra, se je včeraj dalje časa razgovarjal s Sagasto. Odločil se je baje še nadalje vztrajati na po-slaniškeni mestu.
Havana. 23. maja. Več ameriških ladij se je prikazalo pred Havano, toda v precej veliki razdalji. — Dve sovražni ladiji ste v petek streljali na pristan < ruantanamo, vendar brez vsake škode.
Newjork, 23. maja. „Eveningpost" napoveduje, da je pričakovati tekom 24 ur važnih poročil s kubanskega bojišča.
Fmrii *«»:
20. maja. Karol Splinal, davčnega oficijala sin, 2 , meseca, Kolodvorske ulice 24, božjast. — Ne/.a Vidmar, posestnika hči. 2 leti, Črna vas 21, davica. — Marija Verhovc, gostija. 69 let, Poljanska cesta 69, vsled raka.
V bolnišnici:
19.	maja. Andrej AVernig, izvošček, 31 let, jetika.
20.	maja. Franc Žagar, gostač, 58 let, ostarelost. — Franc Strus, hlapec, 60 let, nephritis chron.
Meteorologično poročilo.
Višina nad morjem 306'2 m.
B « Q	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura po Celzij«	Vetrovi	Nebo	■9 " a > 3 « =« • s rs « „ a, >
219 zvečer		734-1	13 6 ~[P- "i- jzah.		jasno	00
99 7. zjutraj 2. popol.		734 2 733 8	113 21-8	sr. svzh. sr. jzah.	jasno	
22 9. zvečer		7336	16'8 | sr. jzah.		jasno	0-0
23| 7. zjutraj 2. popol.		733 3 732 5	140 22-1	sr. szah. sr. zah.	jasno pol oblačno	
Srednja temperatura sobote 16 4°, za 1-6° nad normalom. Srednja temperatura nedelje 16-3°, za 1'4" nad normalom.
Prijatelji slovenske akad. mladine, naročujte se na
ki je glasilo slov. katol. akadem. dijaštva.
Cena: Za nedijake I gld., za dijake 60 kr. Upravnik: Pavel Marija Valjavec, stud. iur., Dunaj, V., Matzleinsdorferstrasse 76, IV., 30.

Zalivala.
373 1-1
Za prijazno sočutje ob smrti mojega nepoiab-nega moža, gospoda
Vencelja Pezdič-a,
za darovane lepe vence in obilno udeležbo pri pogrebu izrekam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem svojo najsrčnejšo zalivalo.
V Ljubljani, dne 23. maja 1898.
Ana Pezdič roj. Medar,
vdova.
Za bodočo sezono odda Frldo Ollfčlč na Boh. Beli dve opravljeni gobi s kuhinjo. Za družino, ki bi rada pol ure oddaljena od Bleda na prijazni Bohinjski Beli preživela poletje, je stanovanje zelo primerno. — Cena po dogovoru.	371 3—1
Pismonoša
ob enem	t ■■ I	se
sprejme pri c. kr. poštnem uradu na Rakeku z dnem I. junija 1.1.	361 3—2
Prostorni, praktično urejeni, posebno za fijakarje in razvaževalce tovorov prikladni
hlevi za 15 konj
v Vodmatu
dajo se takoj v najem. Poizve se natančneje
pri	367 3-2
Ad. Hauptmann-u, Sv. Petra cesta 41/43.
en
H****************®
x,Unio cathollca',$
$ zavarovalna družba,
Dunaj, I., Backerstrasse 14, &
^ se priporoča vsem katoličanom, ki si za združenje na gospodarskem polji prizadevajo. Unto catholloa »H zavaruje proti ognju, nezgodi in na živlienje; zlasti ^ zvonove proti razpoki.	360 2-2 UJ
^	Išče zaupanja vrednih zastopnikov.	Ur
S^	Popolna varnost. Zmerne premije. TŠJ5
Sj^ Glavno zastopstvo za Kranjsko ^
^ v Ljubljani, Kongresni trg $
Elastične vezi prve vrste za trte
priporoča po nizkih cenah trgovec
IVAN KO 11 IVI Iv
v Ljubljani, Prešernove ulice št. 10-14.
Zunanja naročiUi se proti poštnemu po~ vzetju točno »vrše.

d, r Vožnje karte iS^fetovorni listi
BBHi« 1
Kraljevi belgijski poštni parnik
Red Star Linie iz Antverpna naravnost v
Novi Jork in Filadelfijo.
HJT Koncesijonovana od visoke c. kr. avstrijske vlade. Pojasnila daje radovoljno
koncesijonovana potovalna pisarna
E. Nchmarda
v Ljubljani. Marije Terezije cesta štev. 4, pritličje na levo. 362 25-1
SSa spomlad in stav 6eno do So/
Vse kar treba pri kmetijstvu, popravljanju in zidanju hiš.
Orala, brane, lopate, motike. krampe, vile,
vsakovrstne žage in pile, lonci (železoliti in plošče-vinasti), nagrobni križi, različna mizarska, tesarska, kovaška, ključa-nlčarska in usnjarska orodja.
Štedilniki, peči, kovano in valano železo, vsako vrstno kuhinjsko orodje, kovanja za okna, vrata in cele hlie. Železniške šine za oboke, cement, itorje za strope.
Zaradi opustitve trgovine
oblastno dovoljena
popolna razprodaja
vsakovrstne železnine po tovarniških cenah.
Najlepša prilika g. trgovcem in sl. konsumnim društvom si vsakovrstno železnino najceneje naročiti.	293 29
And. Druškovič
Mestni trg št. 9./10.
Bratence in drat, vsakovrstne tehtnice, plo-ščevina vsakovrstna, kakor: mesingasta, pokfa-nasta, bakrena, cinka-sta in pooinkana, bela ln črna. Trombe za vodo in gnojnico. Svetilke in kovanja za kočije. Vsakovrstne ključalnlce, me-singaste kljuke, pante in zapahe. Ledene omare in pipe za pivo. Kroglje in keglje za kegljanje itd. itd. itd.
Dun
a
s k a borza.


Bn6 23. maja.
Skupni državni dolg v notah.....	101 gld. 90			kr.
	101		80	
Avstrijska zlata renta 4°/0......	121		10	
Avstrijska kronska renta 4*/0, 200 kron .	101		45	
Ogerska zlata renta 4°/„.......	120		85	
Ogerska kronska renta 4°/0, 200 kron . .	99		20	
Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. .	912		—	
Kreditne delnice, 160 gld.......	358		80	
London vista...........	120		50	
Nemški drž. bankovci za 100 m. nem. drž.velj.	58		80	
20 mark............	11		76	
	9		63'	
	44		27	
	5	n	66	n
Bn6 21. maja.
4°/0 državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . 5°/0 državne srečke 1. 1860, 100 gld. . .
Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....
4°/„ zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron
Tišine srečke 4°/0, 100 gld.......
Dunavske vravnavne srečke 5°/0 , . . . Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 , .
Posojilo goriškega mesta.......
4°/0 kranjsko deželno posojilo.....
Zastavna pisma av. osr. zem.-kred. banke 4°/0 Prijoritetne obveznice državne železnice . . »	» južne železnice 3°/0 .
>	» južne železnice 6°/„ .
»	» dolenjskih železnic 4°/0
163 gld. 50		
160		50
198		—
99		35
138		75
129		50
109		50
112		50
99		—
98		70
219		50
181		10
126		40
99	n	50
Kreditne srečke, 100 gld..............200	gld.	20	kr,
4°/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld.	17i	„	—	„
Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld.	20	„	30	„
Budolfove srečke, 10 gld.......27	„	--	„
Salmove srečke, 40 gld........84	„	—	„
St. Genois srečke, 40 gld.......79	„	40	„
VValdsteinove srečke, 20 gld......59	„	—	„
Ljubljanske srečke . ........23	„	—	„
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . .	158	„	—	„
Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 g!, st. v.	3510	„	—	„
Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . .	445	„	—	„
Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . .	71	„	—	„
Splošna avstrijska stavbinska družba . .	113	„	80	„
Montanska družba avstr. plan.....162	„	25	„
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. .	180	„	50	„
Papirnih rubljev 100 ................127	„	75	„
Nakup in prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, arečk, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. - - Promese za vsako žrebanje. Kulantna izvršitev naročil na borzi.
Menjarnična delniška družba
„11 E B C U
I., VVollzeile 10 in 13, Dunaj, I., Strobelgasse 2,
»»
I^HBBBBHBHHHHHBHHB^SHUnB
PoJasnila"£ZK v vseh gospodarskih in finančnih stvaret potem o kursnih vrednostih vseh špekulacijskih vrednostni!
papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocegi obrestovanja pri popolni varnosti atiT naloženih glavnic. 1SK