Političen list za slovenski narod. em p*Ri rnjeama T«lj»: Z» oelo leto predpisan gld sft pol let& 8 c^d*^ xft četrt leta 4 tld.. za en meeee 1 fld. 40 kr. r Mlaiititneljl prejenan TelJi: Za eelo leto 12 fld., za pol leta 6 za četrt leU I fU., za en meieo 1 vid. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 (Id. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. Il»r*5niii* prejema ej^raTniitvo (administracija) in tkipedieija, Semeniške ulice št. 2, II., 28: Nainanila (inserati) le sprejemajo in velji tristopna petit-vnta: 8 kr., ie se tiska enkrat: I? ki če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat Pri večkratne m tiskanji se cena primerno zm>ia|ša Sokopisi N ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Tredniitvo je v Semeniških ulicah h. st. 2, L, 17. Ichajm vuk d«n, izvzemši nedelje in praznike, ob ' ,6. ari popoludne. ^tev. 104. 7 Ljubljani, v ponedeljek 25. avgusta 1890. Letiiili VeHkoiieiiiški pevski odmev. Na Dunaju se je vršila minole dol četrta nemška pevska slavnost. V metropoli cesarstva našega se niso zbrali nemški pevci samo iz onih avstrijskih pokrajin, kjer negujejo nemško pesen, temveč zlasti iz sosedne nemške države. Da je bilo zastopništvo nemških pevcev na Dunaju glede na vdeležbo m sijaj povsem lepo, o tem nihče dvojil ne bode, komur so znana sredstva velicega nemškega naroda, in posebna naklonjenost, kojo skazu-jejo vsakemu nemškemu podjetju pri nas tudi v tišjih krogih. Toda brez razžaljenja slovanskih narodov ne mine nobena nemška slavnost, sicer bi ne imela nemškega lica. S tem svojstvom ponaša se tudi za-vršeni shod nemških pevcev na Dunaju. Najpoprej so ob nas brusili jezike svoje različni govorniki, naposled prišle so na vrsto nemške novine, koje nas psujejo in obdelavajo po svojem običaju. „Kdaj so slavili Cehi, Poljaki ali Slovenci slavnost, kateri bi mogli prisotvovati členi dinastije in ji slediti s tako omiljenostjo, kakor slavnost nemških pevcev?* — vpraša arogantno „Neue Freie Presse". Namen temu vprašanju je jasen. Ni treba, da bi ožigosali predrznost, s kojo ta list zlorabi imena členov vladarske rodbine, ki so se vdeležili pevske slavnosti. O tem naj javnost sama sodi. Toda osti, ki je v tem vprašanji naperjena proti namSlovanom, da se udanost in lojalnost slovanskih slavnostij sumniči, ne smemo ostati dolžni odgovora. Od kedaj so pa nemške slavnosti lojalne? Na to odgovarja uradna .Presse" pomenljivo, rekoč: .Od leta 1883. je nastal v mišljenji Dunaja obrat v tej smeri, da se je našel način spojitve nemštva z lojaliteto." Vsled tega spričala oficijoznega lista ni torej nemška lojalnost zelo stara! Vprašanje je, 80 bili nemški listi opravičeni in poverjeni iz te mlade lojalnosti delati zoper nas kapital? Odgovarjamo na to: Nikoli! Odločno pa protestujemo, da se neoma-jane udanosti in lojalnosti dotikajo listi, iz kojih tabora se je izcimila in pojavila cela vrsta izjav, ki morajo navdajati v s a c e g a A v s t r i j c a z gnevom. Tako je poslanec profesor dr. Kraus obljuboval v državnem zboru leta 1884., da .Nemci branijo svoje postojanke na prednjih stražah do — odločilnega trenotja". Na .šulferajnskem" shodu dn4 8. novembra 1885. 1. v Draždanih rekel je dr. Knoll: .Nemci v Avstriji se čutijo z Nemci v,rajhu'kotjedno telo vzlic ločitvi 1. 1866." — Dr. Euss pojašnjeval je 1. 1883. v Karlovih Varih, da .naše narodne prepire more končati samo tuji meč, in da je nastala doba, k o m o r a j o n e m š k i m besedam slediti — nemški čini." In sam Plener poučeval je naše poslance v državnem zboru, da .Bismarck želi okrepljenje nemškega gibanja v Avstriji na korist bodočnosti nemške države". Vrhu tega pa nečemo tu še navajati, kaj so rekli znani Dumreicher, Foregger itd., dalje nemški radikalci, na pr. Strache, Knotz, ki si je te dni ogledoval Ljubljano na svojem potovanji, in kar so pisarili raznoteri nemški listi. Vprašamo torej, ima li pravico ta stranka Slovencem predba-civati nelojalnost? Ne zavidamo Nemcem sijajne pevske slavnosti na Dunaju, kajti nikjer ne uvidevamo razloga, da bi se jim tudi pri druzih prilikah delale zapreke, kedar hote samo: telovaditi, streljati ali peti. Zoper to pa odločno izražamo protest, da bi se pevske slavnosti na Dunaju in drugje v Avstriji zlorabile za velikonemške demonstracije, in da bi avstrijska zemlja postala torišče nemških zarot, kojih imamo tako preveč. Slavnost dunajska je bila povsem politična slavnost. Ves ta shod s svojimi manifestacijami bil je tako prirejen, da bi na politični svet v Avstriji in Nemčiji provzročil največji pritisek v korist nemške ideje, to je: v prospeh dosege nemške nadvlade nad Slovani v Avstriji. Po vsej pravici bi sedaj po 34. letih od usodne bitve pri Sadovi človek mislil, da o prirojenih življenjskih pogojih avstrijske države še dvojbe biti ne more: in vendar se vrše poskusi za nemško nadvlado v Avstriji s kričanjem in hrupom v soglasji raznih vrst družbinskih, pri kojih se govoriči o pristnem .avstrijanstvu". Res, da so godbe svirale tndi cesarsko pesen, toda koj za njo pa .Die Wacht am Rhein", .Heil Dir im Siegeskranz", in na splošno zahtevanje tudi .Das deutsche Lied", poznato izzivljajočo pesen zoper Slovanstvo, katero je predzadnjo nedeljo pelo na slovenskih tleh v slovenski postojinski .Jami" 100 saskih grl! In za to se še zmenili niso na pristojnem mestu, kajti: to je bilo nemški! Gorjč, da bi bili slovenski pevci kje učinili slično breztaktnost. To bi bilo kričanja in pisanja o pan-slavizmu! Pangermanizem — seveda to je nedolžna igračica. — Kakor običajno, razvozljali so se Nemcem jeziki stoprav pri pijači ali komersu. Načelnik dunajskemu pevskemu društvu, dr. vitez Olšbauer, slovanskega pokolenstva, čenčal je Nemcem iz .rajha", da .niso prišli na tuje" in konečno vskliknil: .Nemci bivajo na Dunaju, krasna naša Avstrija je nemška dežela!" Na to je pa zaorila iz tisoč in tisoč grl navdušena pruska narodna himna... Gnusi se nam res, brozgati po iej gnojnici velikonemških demonstracij povodom pevske slavnosti na Dunaju. Tam, kjer se ne dela noben razloček več med Avstrijo kot inozemstvom za Nemce iz .rajha", kjer se pomičejo takorekoč meje Nemčije daleč za Dunaj, kjer se drzno izzivlje nenemško prebivalstvo in kjer se Avstrija proglaša za nemško ozemlje: tu se ne more mnogo govoriti o avstrijskem domoljubji, tu mora vskipeti vsakemu domo- LISTEK. Marko Mesič.*) (Spisal I. St.) Ob istem času, ko je po ravni Slavoniji preganjal Turke glasoviti frančiškan oče Luka Imbri-šinovie, katerega životopis je bil v .Slovencu" objavljen, vzdignili so se tudi kr.šni sinovi gorenje Hrvatske, posebno v Liki in Krbavi, pod glasovitim Markom Mesičem, da stresejo tudi oni s sebe težki turški jarem. Vredno je tedaj, da poznamo tudi tega junaka, ki je toliko žrtvoval, da se podjarmljena Hrvatska oslobodi. Marko Mesič se je narodil okoli I. 1640 od za-stavnika Brinjskega, ki je bil kasneje stražmešter Ogulinski, bržkone tudi še v Brinju;**) mati pa mu je bila iz plemenitega roda Holjevčevega. Kot sin premožnejšega in odličnejšega krajiškega častnika je dovršil početne šole v kojem samostanu, a kasneje je višje nauke izučil v Zagrebu pri Jezuitih. Bržkone da je tudi v Italiji učil višje nauke, kajti dobro je znal talijanski, nemški pa ne. Po dovršenih naukih postane duhotnik srenjsko-modruške škofije, katerej je trebalo svetovnih duhovnikov, zmožnih *) Po R. Lopašiču. **) Glej Valvasor XII. str. 96. s sliko tega mes^a. latinskega jezika, ker je imela večjidel le duhovnike glagolaše, ki so opravljali sveto službo v staroslo-venskem jeziku. O mladosti Mesičevi v^mo prav malo. Prvikrat se omenja Marko Mesic ob času zarote bana Petra Zrinjskega in kneza Franje Franko-pana I. 1670. Marko Mesic, ki je bana Petra Zrinjskega lično poznaval od tistega časa, ko j'e Zrinjski zapovedoval v Primorski Krajini, ter tudi brez dvojbe večkrat vojeval v banovih četah, nadejal se je, da bode ban kaj dobrega storil za Hrvatsko, razdrobljeno domovino zedinil, a tuje samosilnike odstranil, pa je radi ndrodne koristi z banom dopisoval in se dogovarjal. Zatoraj so ga bili osumni-čili, kakor tudi neke druge hrvatske častnike, da sodelujejo v zaroti banovi. Ali naš Marko se je opravičil pred poglavarji ter je dobil milost kakor tudi drugi banovi privrženci. — Mesič je bil župnik v Brinju ter je kot tak večkrat četoval s svojimi Brinjani in Otočani na Turke. V teh praskah se je izkazal Mesič pravega junaka, ter je sam mnogemu Turčinu odrobil glavo z ramen. To so mu neki za-meravali, da on — duhovnik — tudi sam ubija I četudi le sovražnika, zato gre v Rim k sv. očetu papežu, da dela pokoro. Meseca maja I. 1676. ga je odrešil papež Klemen s pismom, ki se še dandanes hrani v matici kaptola senjskega. Tudi je papež dovolil Mesicu, da more biti tudi na dalje mašnik in vojaški kapelan. Kako je bil Marko Mesič v svoji škofiji cenjen, dokazuje to, da je bil 1. 1678. izbran za arhidijakona in kanonika senjskega. Karlovški generali (večjidel Nemci) so naselili okoli Brinja mnogo starovercev, a to je je!ilo Brinjaoe, ker je njih že samih dosta tamkej bilo, a zemlje malo, pa so se zato uprli, a nekateri so se celo izselili iz svojega zavičaja ter se naselili okoli Ivaniča. Gospdda je pomislila na Mesiča, da je on spuntal Brinjane, ga obsodila I. 1680. brez preiskave ter mu prepovedala zadižavati se v Karlovški in Primorski Krajini. Radi te krivične obsodbe se je obrnil Mesic na senjski kaptol ter ga poprosil za njegovo obrambo. Ali vrednega Mesiea ni branil samo senjski kaptol, nego tudi zagrebški škof Martin Boskovič, pa so ga vsled tega pustili na miru. Od tega časa se skoz več let ne omenja nič o Mesiču, razven tega kako je sezidal m uredil novo župno cerkev na podrtini stare samostanske cerkve v Brinju. Bolje in večkrat se omenja naš Marko, odkar je bila strta turška sila pod Dunajem I. 1683. Glas o teh sijajnih zmagah je preletel kakor blisk od Donave do Bojane in Balkana; ves hrvatski narod se probudi, in na mnogih krajih se je lotil celo meča, da si izvojuje zopet svojo staro slobodo. Prvi so se vzdignili kakor po navadi junaci Senjani s Podgorci in Kotorani. Brinjani pohite k svo)im bratom v Kotare, pobunijo tamkej narod ter osvoje Ijubu srd in gnus. Kaj neici so mislili ti Nemci iz Nemčije, čuTši take govore od Avstrijcev in videči to gnusno licemerstvo? V istini je to grozna podlost domoljubnega duba, da se mog6 dogajati jednake reči na Dunaju! Še večja je pa glupost, da je Dunaj ves nemški, kjer je ogromno število prebivalcev nenemško, in v Avstriji samo jedna petina nemške narodnosti. Toda drevesa ne rastd do neba! Zlo posledico bodo pa povsem imele te velikonemške burke, razburile bodo gotovo vse nenemške narode, koji so in ostanejo glavna zaslomba, podstava in moč Avstrije. Na Dunaju sta bivala baš minole dni povodom proslave 60. rojstvenega dnč presvetlega cesarja dva bataljona iz zasedenih dežel, Bosne in Ercegovine, povsem slovanske vojske. Vprašamo, je li to razumna propaganda za Slovane, staviti jim na Dunaji pred oči in pred njimi demonstrovati, da v Avstriji neka stranka napenja vse svoje moči, da priredi državi umetelno lice in ugrabi nenem-škim narodom njih svojstva in narodno pravo? Ali naj se tako pridobe slovanske dežele in slovanski narodi v Avstriji? O tem pa, kar je bilo dovoljeno Nemcem na Dunaju, nam pa prepovedano v — Mariboru, Gorici in Trstu, spregovorili bomo še svojed6bno — resno in umijivo besedo! Politični pregled. v Ljubljani, 25. avgusta. oVotranle deiele. Čeiko-nemika sjifava. Kakor nam piše dopisnik iz Prage, je grof Nostic v katoliško-poli-tičnem društvu naglašal, da bodo veleposestniki glasovali za spravo. — Glasilo bratov Gregrov, ki imajo mnogo privržencev, pa piše, da Mladočehi ne bodo glasovali za spravo, četudi jim vlada dovoli češki notranji uradni jezik. Vendar Mladočehi t tem slučaju ne bodo složni. »Podripan" glasilo mladočeškega poslanca Špindlerja, namreč piše, da se utegnejo nekateri Mladočehi v tem vprašanju zjediniti s Staročehi. J>eielno-xburske volitve na Gorenjem-Avstrijskem vrš^ se v kmečkih občinah danes. Sigurno bodo izvoljeni vsi konservativni poslanci, ker povsod imajo večino konservativni volilni možje. Tnanje driare. Rim. Iz Bima se poroča listom: Novi španski poslanik pri sv. Stolu, don Luis Pidal y Mon, je izročil sv. Očetu Leonu XIII. poverilno pismo. Luis Pidal je brat onega Pidala, ki se je pred nekaterimi leti toliko poganjal v španski zbornici za svetovno gospodarstvo sv. Očeta. — Euski zastopnik pri sv. Stolu, Izvolskj, se je povrnil s svojega dopusta v Rim. Srbija. Iz Belega Grada v »Pol. Corr." pri-občena poročila trdijo, da se utegne lepo rešiti vprašanje, ki je bilo navstalo vsled prepovedi ogrske vlade z ozirom na uvažanje srbskih prešičev na Ogrsko. Ta zadeva je zdaj v prijateljskem diplomatskem pretresanji, in upanje, da se odstranijo dotične zapreke ter prične redni promet, nikakor ni neopravičeno. Mnogo se je pisalo po časnikih o protiavstrijski mržnji v Srbih zaradi zgorej omenjene prepovedi ogrske vlade, a pomniti je, da so o tej mržnji pisali največ Srbiji sovražni listi, kateri so jo hoteh le očrniti pred Avstrijo. Bolgarija. Poročalo se je že listom, da je zahtevala ruska vlada od bolgarske, naj izpusti v Paničevi zaroti zapletenega in na devetletno ječo obsojenega ruskega podložnika Kalubkova. O tem se piše zadnje dni iz Sofije, da je bolgarska vlada naznanila nemškemu generalnemu konzulu, zastopniku ruskih interesov v Bolgariji, barotu Wangen-heimu, da hoče ugoditi v tem smislu ruski vladi. Francija. Pretekle dni je bival ruski vojni minister Vannovoskv v Parizu. Pred svojim odhodom v Rusijo je imel baje s francoskim generalom Miriblom daljši pogovor, kateremu pripisujejo pariški politiški krogi veliko važnost. Sočasno je govoril imenovani minister s sotrudnikom »XIX. Siecle" ter mu po njegovem poročilu tako-le govoril: Bolan in utrujen sem prišel na Francosko, da si pridobim novih močij; Vaše podnebje. Vaše vode in ljudstvo francosko me vrlo okrepčajo. Nepotrebno se mi zdi, govoriti Vam o prijaznem in naklonjenem sprejemu, kateri se mi je skazal. Saj so vže poročali časniki, da sem bil pri tem večkrat do solz ganjen. Naklonjenost francoska do Rusije in ruska naklonjenost do Francije nikakor ni le prazna fraza; ta naklonjenost ima svoje korenine v srcih obeh narodov, to je bilo od nekdaj, tako je in bo tako ostalo. Zal, da ni človek prost ter ne more ostati pri ljudeh, katere ljubi, dokler bi rad. Moja služba me opominja, zapustiti to, tako mi ljubo ljudstvo, ki je pravi naš prijatelj. Med ruskim prebivalstvom je več naklonjenosti do Francije, kakor do katere si bodi druge evropske države. Tu pa ne mislim višjih krogov, ki so bili od nekdaj navdušeni za vse francosko ; govorim marveč o priprostih ruskih mu-žikih, kateri govori po vsej Rusiji, kakor hitro slišijo k4j o Franciji: »Francozi so naši bratje in prijatelji." Nemiija. Z Bavarskega prihajajo že nekaj let sem poročila o grdem ravnanji vojakov. Četudi je vojni minister izdal najostrejše ukaze in je zbornica obljubila, da hoče skrbeti za izboljšanje vojaškega stanii, storilo se ni vendar še nič za to. Tako vsaj se lahko sklepa iz dogodka, ki se je pripetil nedavno mej vojaštvom. Nekemu vojaku sta dala dva jednaka podčastnika nasprotna ukaza. Poslušni vojak je izvršil, kar mu je bilo zaukazano. Seveda revež jima ni ustregel, zato sta ga pa tako davila in bila, da so ga morali v bolnišnico prenesti ; posluh je neki popolnoma zgubil. Govori z veliko težavo in zelo nerazumljivo, večkrat se mu meša v glavi, sicer je malo upanja, da bi ozdravil. Ni čudo torej, da se čuje mej južnim nemškim prebivalstvom o vedno večji nezadovoljnosti. Vsaj je pa tudi dovolj žalostna resnica, če se po vojašnicah tako surovo postopa. Tako ravnanje z vojaki utegne imeti v slučaji žalostne posledice. — Iz Berolina zagotavljajo najnovejša sporočila, da je obljubil ruski car nemškemu cesarju, obiskati ga sredi meseca oktobra. Ker pride s carjem tudi carinja v Berohn, trdijo politiški krogi, da utegne biti ta obisk jako velikega pomena. — Kakor trdi to poročilo, ponehale so medsebojne napete razmere mej ruskim in nemškim vladarjem. Četudi ne bi imel obisk nemškega cesarja druzega posledka, kakor sprijaznjenje z ruskim carjem, bilo bi dosti že to; zakaj mejse-bojno prijateljstvo vladarjev vpliva izvestno mnogo na mir. Anglija. Kakor sebični pajek svojo mrežo, razpenja Anglež svoje prometne mreže na vse strani. Da pa zadene pri tem ob mnoge zapreke, razume tedanje turške trdnjavice : Benkovac, Perašič, Ostro-vico, Polešnik, Nadin in Obrovac. Na tem potu je spremljal Marko Mesič svoje zemljake v Kotare ter skrbel za sporazumek in slogo mej narodnimi vodjami. Tudi Benečani v Dalmaciji so udarili 1. 1684. na Turke. Vstašev sposobnih za orožje je bilo na obeh straneh Velebita mnogo tisočov, a na čelu jim vojvode Stojan Jankovič, Ilija Smiljanic, knez Franjo Paradeiser (Posedarski) ter Zadranin Simon Bartolac. Lika je ta upor komaj dočakala, ter je največ upornikov krščanskih bilo ravno iz Like. Zdaj niso dali Turkom niti oddahniti. Ves ta upor je izšel od samega naroda. Vodje tega narodnega upora niso bili na čistem, čegava bode zemlja, ko preženo iz nje Turke. Eni so bili zato, da se izroči Benečanom v obrambo, a Marko Mesic je ostal veren svojemu zakonitemu kralju. L. 1685. je poslal karlovški general Herberstein dve vojski na ličke Turke. Vojski so vodili izkušeni vojvode: stotnik turanjski baron Franjo Oršid, stotnik ogulinski baron Štefan Vojnovic, stotnik baron Ivan Jurij Gušič in stotnik banilovački grof Adam Purg-stal. Le-ti vojni je spremljal Marko Mesic kot vojni kapelan in sprovodič. Prva vojska napade Krbavo ter jo očisti Turkov, a vlovljene Turke odpošlje na Turško. Druga vojska se vzdigne na Liko ter obsede trdnjavico Grebenar. Ker je niso mogli brez težkih topov osvojiti, nanesli so okoli nje sila drr, ter jo tako zažgali. Turci so večkrat pridrli iz trdnjavice, ali jih je vodja Oršic vselej junaško sprejel in odbil. Samo nekoliko otrok in žend so spustili Turci iz trdnjavice po vrvi, a oni, ki so ostali notri, so zgoreli. Pred Budakom je pričakalo naše 500 konjikov in 300 pešcev turških. Le te razbije stotnik Voj-novič po hudem boju. Tudi okoli Široke Kule so osvojili naši to pot nekoliko manjih gradičev in dvorcev turških ag. Pri tem poslu pa niso šli za tem, da se kaj osvoji, nego so samo plenili in po-končevali. Pod Novim so požgali 400 hiš, a potem se dvignejo na Ribnik, takrat najjačo trdnjavo. Tudi Ribnik so osvojili in okoli njega razdjali deset manjših kul. Silen plen je odpeljal s seboj v Karlovec general Herberstein, a našim pa je bilo kasneje samim žal, da so tako strašno Liko opustošili. Tudi prihodnje leto so nameravali nadaljevati četo-vanje po Liki, ali niso mogli, ker so hrvatski kra-jišnici morali vojevati v Slavoniji. Pa če tudi ni redovita vojska vznemirjala ličkih Turkov, vendar oni niso imeli mira pred Podgorci, ki so osvajali njihove zemlje. L. 1688. so poplenili Brinjani in otočani Liko okoli Budaka, a Stojan Jankovič je popolnoma očistil Kotare Turkov ter prodrl do Ribnika. Tudi benečanski general Cornaro je prišel narodu v pomoč, ko je osvajal Turkom Knin v Dalmaciji. Med tem pa nastopi 1. 1689., v katerem je prenehalo v Liki in Krbavi turško gospodstvo, ki je se samo ob sebi. Od I. 1857. do 1890. leta je imela Anglija mnogo bojev, s katerimi si je hotela zavarovati svoje naselbinske interese. Vse tako zvane „male" vojne so jo stale blizu 22 milijono? funtov šterhngov. Od teh pride na vojno (1857.—1862.1.) s Kitajem čez 6 milijonov funtov šterlingov; na vojno v Abesiniji (1867.-1870.1.) okoli 8,300.000 ' Af"''' (1879. do 1880. 1.) 2,772.000 funtov Šterlingov m na prodiranje ob reki Nilu čez 1,250.000 funtov šterlingov. Ponesrečena otetba generala Gordona v Kartumu je požrla 300.000 luntov šterlingov in naposled vojna z Afganistanom 3 milijone funtov šterlingov. Greeija. O nameravanem preosnovanji grškega ministerstva se nedavno poročah listi. Kakor trdijo najnovejša poročila iz Aten, izvršila se je deloma preosnova grške vlade, in sicer ne le v vojnem in naučnem, marveč tudi v ministerstvu notranjih zadev. Vlada Trikupisova je v svojej novi sostavi tako-le: Trikupis: predsednik in finančni minister; Dragumis: minister vnanjih zadev; Zamados, vojni minister; Theotokis, minister notranjih zadev in začasno minister mornarice ; Vulpiotis, pravosodni minister; Kanakaris, bogočastni in naučni minister. Španija. Spanjski vojni minister Azcarraga dela različne preosnovne načrte, katere m^ni predložiti prihodnji zbornici. Preosnovati m^ni vojaštvo s tem, da bode pomnožil število baterijskih topov, pomnožil broj častnikov ter jim zvišal plačo. — Kakor je videti, nočejo se evropske države nikakor vzgledovati po severnoameriških Združenih državah, katere so kolikor mogoče omejile število čet ter s tem zdatno zmanjšale državne troške. Vsa Evropa bo kmalu ogromen vojni tabor, če se bo oboroženje še tako nadaljevalo. Portugal. Iz Lisabone se poroča dn^ 23ega t. m.: Angleško-portugalskapogodba, podpisana dn^ 20. t. m. v Londonu, bila je včeraj uradno razglašena. Kakor je videti, je portugalsko prebivalstvo sploh zadovoljno s pogodbo, katero je sklenila portugalska vlada z Anglijo. Izvirni dopisi. Iz Črnomlja, dn^ 20. avgusta. V št. 166. in 186. »Slovenca" sta bila priobčena dva dopisa, ki sta se dotaknila nekoliko tukajšnjih razmer. Ker se pa govori in od ene strani trdi, da sta bila ta dva dopisa obrnena zoper okrajni šolski svet, in se spod-tikujejo posebno v drugem dopisu nad sledečimi besedami: »Da se je šola tako počasi zidala, da ni bila ob določenem času dodelana, temveč jedno celo polletje pozneje, in voditeljevo stanovanje šele koncem šolskega leta dogotovljeno, vš vsakdo, kje tiči vzrok, in zakaj se je s podjetniki tukajšnje šole drugače ravnalo, kakor s podjetnikom šole v sosedni fari, kjer se je ž njim tako strogo postopalo, da je bil takoj z denarno globo kaznovan, ker se je le nekoliko dni zakasnil", zato bodi javno in naravnost povedano, da dopisnik pri tem okrajnega šolskega sveta ni imel niti v mislib, povsem še dotakniti se ga ni hotel, najmanj pa ga strankarstva dolžiti, ker prepričan je, da se je okrajni šolski svet vedno trudil svoje dolžnosti izpolniti. Zato obžaluje dopisnik, da se dopisa in osebito prej navedene besede tako razlagajo. Iz branlike doline, 21. avgusta. (Potovanje C. kr. namestnika čez Kras v braniško do- trajalo 160 let. Ker so se Benečani pripravljali, da osvoji za sebe Liko in Krbavo, skliče spomladi 1.1689. general Herberstein hrvatske krajišnike pod orožje in sicer vse od Karlovca pa do morja. Marko Mesič je bil glasnik in poverjenik generalov med narodom, ki ga je hrabril in z živo besedo nagovarjal po vseh mestih in krajih na upor. Na njegov glas se je vzdignila vsa krajina ter se zbrala pod narodnimi vonjami 15. junija 1689 pri gradu Novem v Liki. Z narodnimi vodjami so bili sporazumni tudi Ko-torani, na čelu jim Stojan Jankovid in neki frančiškan, župnik v Vinjarcu. Marko je šel vedno v prvih redovih s križem in sabljo v roki. Tako navdušeni so pridobivali naši vojaki grad za gradom, mesto za mestom. Poplašeni Turci so se predajah z dobra. Tako so pale v krščanske roke trdnjavice Novi, Bilaj in Ribnik, Grebenar, Široka Kula, Budak in Perušic. Turškim rodovinam je bilo dovoljeno izseliti se na Turško, a neki so rajše ostali ter se kasneje pokristijanili. V desetih dneh osvoji Liko skoraj brez krvo-prelitja narodna vojska. V Perušicu je bral naš Marko svečano mašo-zabvalnico za milost, katero mu je Bog izkazal, da so tako lahko oslobodili Liko. Mesic je onim, ki so ostali v PeruŠiču, in ki so se boteli krstiti, v imenu generalovem govoril, da morajo biti verni gospodu Bogu, veri katoliški in cesarju. (Dalje ,l«di.1 lino, Ajdovščino in nazaj. — Nasprotovanje glede zidanja branišice ceste. — Slovesen začetek 18. avgusta in slovesen obed.) Že ste objavili, da je naš novi namestnik gospod vitez Teodor Binaldini dnč 5. in 6. t. m. obiskal dei Krasa in vipavske dolino in se vnovič esebno prepričal o nepresežni zvestobi primorskih Slovencev do Avstrije in njenega vladarja. Iz Seiane, kamor je došel z jadernim vlakom, peljal se je, povsod slovesno sprejet, s svojo kočijo skozi Tomaj, Dntovlje in Koprivo v Kobdilj, kjer je bil pri velespoštovani rodbini Fabijani-jevi obed, Namen tega sicer povsem službenega pohoda je bil ob jednem tudi, da se c. kr. namestnik osebno prepriča o veliki potrebi ceste po braniški dolini pod kraškim pogorjem v Gorico, za katero se je dobila nedavno državna pomoč 5000 gld. Ali cestni odbor ajdovški, ki že dvaindvajset let nasprotuje zidanju te ceste iz same sebičnosti, je prejšnji dan pred odhodom c. kr. namestnika iz Trsta opetovano tjekaj brzojavil poslednjemu, kako nevarna je skladovna cesta čez Štanjel v braniško dolino in čez Šmarije po vrtovških ovinkih skozi Žablje v Ajdovščmo, in da je vsekako boljše peljati se daleč okoli po skla-dovni cesti skozi Rašo in vipavski trg v Ajdovščino, akoravno je c. kr. goriško glavarstvo dotičnim županstvom naznanilo, da se bode vozil c. kr. namestnik po gori omenjeni skladovni cesti naravnost čez Smarije v Ajdovščino. In zakaj si je prizadeval ajdovski cestni odbor odvrniti c. kr. namestnika od uradno že objavljene poti? Da ne bi videl c. kr. namestnik braniške doline in potrebe one ceste, ki je tolikanj potrebna nekaterim občinam ob pri-morsko-kranjski meji, in ta ni le dotičnim občinam, ampak je tudi državi v strategičnem oziru v veliko korist! Ali »zaklela se zemlja raju, da se sva tajna doznajn," ko zvedč v Gaberji in Smariji to preka-njenost ajdovskega cestnega odbora, — ne bodi len, — gre posebna deputacija ravno omenjenih občin takoj v Kobdilj, kjer je chedoval c. kr. namestnik z malim spremstvom, to )e, s svojim tajnikom in voditeljem sežanskega glavtrstva, ter ga naprosi, da bi si blagovolil ogledati dotične kraje in potrebo omenjene ceste vsaj do občine Smarije. Gospod namestnik obljubi to ter stisne roke Šmarijskemu županu. Veseli tega vspeha zoper ajdovski cestni odbor, smo šli z nekaterimi občinskimi starešinami iz Ga-berja in Šmarija in drugimi možmi omenjenih občin na lice mesta v dolino k mostu v Podlazih pod Štanjelom. Tu ga pričakamo s slovenskimi zastavami, s strelom iz topičev in „iivio"-klici. Gospod stopi iz kočije, in po navadnem predstavljanju duhovščine — bila sta navzoča gg. vikarja gaberški in braniški, šmarijski župnik je pa čakal v pol ure oddaljenem Šmariji pred slavolokom — in starašinov z dotičnimi župani na čelu, dd si pokazati načrt ceste; povprašuje oba župana, zakaj se protivi ajdovski cestni odbor tej potrebni cesti in kdo so po imenu v onem odboru?! Ko se mu je vse to natanko razložilo in dopo-vedalo ter se vladi priporočilo za nadaljno podporo, vsede se gospod s svojim spremstvom zopet v kočijo ter se pelje do bližnjega Smarija, kjer je bil zopet od g. župnika, županstva in od vsega ljudstva z burnimi klici in gromovitim streljanjem sprejet. Po kratkem odmoru su odpelje, ne, kakor je bilo uradno naznanjeno, čez velike Žablje, (ponemčeno: Gross-Krotendorf) v Ajdovščino po bližnji poti, ampak po daljši nazaj čez Štanjel in Rašo skozi Vipavo v Ajdovščino, in to menda jedino radi tega, ker je bil napravljen slavolok pri šturijskem mostu, namesto pri Ajdovščini od goriške strani, kakor je ukazal isti cestni odbor, ki je hotel zaprečiti na vsak način c. kr. namestnika, da ne bi videl potrebe in lica braniške ceste, kar pa mn ni obveljalo T našo veliko zadovoljnost. (Konec sledi.) Iz Prage, dne 23 avgusta. (Jubilejna slavnost »Matice šolske" v Pardubicih. — O listu »Politik" in njega politiki. — Sprava v domačem taboru. — Občni zbor katoliško - pol itiškega društva za češko kraljestvo.) Nepozabni so vtisi, koje so prinesli seboj vdiležniki jubilejne slavnosti »Šolske Matice" iz Pardubic. Cehi iz kraljevine, mejne grofije in vojvodine podajali so si tu roke k vzajemnemu kulturnemu delovanju. Minoli petek in soboto, v dan, ku so se na Dunaji vršile hrupne, velikonemške demonstracije nemških pevcev, posvečena sta bila na češkem najvažnejšemu življenjskemu narodnemu podjetju. Iz vseh pokrajin češke korone zbrali so se v Pardubicih mnogoštevilni odposlanci »Ust^edni Matice školsk^", da dostojno proslavijo njeno jubilejno zborovanje. Brez razločka strank čestitali so tu Čehi složno in s skupnim željam in navdušenjem blagodejnemu delovanju najkoristnejšega društva. Tu ni bilo razločka med Mlado- in Staročehi; lep dokaz, da v boji zoper skupnega sovražnika mora prenehati vsako strankarstvo in strasti. Občno zborovanje otvoril je g. dr. Bieger, spominjajoč, da je češki narod nabral že v korist izobražen ja 1*5 milij. goldinarjev. »Delo naše," — rekel je g. dr. Rieger, — »je človeško delo, — delo krščanske ljubezni! Vrhu tega je važni moment, da se v maternem jeziku poučevano dete vse inače razvija n ravno, nego v taki šoli, kjer se čuti tuje. Naše delo je narodno delo, in v tem je tudi politiški pomen, dasi se je društvo naše vselej ogibalo politike. Narod mora gledati na to, da ohrani svoj jezik; v tujem jeziku vzgojevana deca ne edtnjevajo se samo svojemu narodu, temveč postanejo največji njegovi neprijatelji, kakor to vidimo med Prusaki, nekdanjimi Slovani; ko so bili ponemčeni, postali so največji protivniki slovanskih narodov!" Nato pozdravi vdeležnike starosta pardubiškega mesta, g. dr. Ž d k. Za Moravaue izpregovoril je g. dr. Tuček iz Brna, toplo zahvaljujoč imenom domovine svoje »Osrednjo Matico šolsko". Za njim se oglasi g. dr. Herold, rekoč, da se brutalnim načinom češkemu narodu krati prirojeno pravo, poučevati svoje otroke v maternem jeziku, in to pravo se najsurovejšim načinom odjemlje češkim starišem s tem, da se jim naravnost kradejo deca! — Osnovajočim »Matico" bil je namen: pravo našega naroda, koje bodi po vsej domovini češki in po vseh čeških deželah dom njegov. Mi smo hoteli dokazati, bodisi v kateremkoli češkem kraji na Češkem, na Moravskem ali Sleziji, da narjd naš ni tujec; mi smo hoteli zabraniti, kdor bi hotel na Češkem ustvariti nekako posebno zaprto ozemlje; mi smo je hoteli odpreti. Hoteli smo s skupno organizacijo dokazati, da so te dežele jedina nerazdružljiva domovina naša in da nas nihče ne bode razdružil!" Gimnazijski vodja g. Jahn je razpravljal v navdušenih besedah namen »Šolske Matice". Iskren je bil govor prof. g. Praske, ravnatelja »Matične" gimnazije v Opavi in zastopnika šlezijskih Čehov pri občnem zboru. Poudarjal je ljubezen šlezijskega ljudstva do češke gimnazije v Opavi. Vspeh v Sleziji je tako ogromen,^ da se govornik, ki trideset let sledi dogodjaje v Šleziji, približno jednakega še nadejati ni mogel. Besede njegove 80 burno pozdravljali: »Na zdar Cechiim slez-8kym!" (Konec sledi.) Dnevne novice. (Isterske volitve.) Pri današnji volitvi vVoloskem izvoljena sta jednoglasno Slavoj Jenko in Mate Mandlč. Živeli vrli volilci! (Osemdeseti rojstveni dan) vrlega rodoljuba in slovenskega nestorja g. dr. Jerneja Zupanca praznujejo vsi ljubljanski krogi. Kakor smo že poročali, sta pevski zbor čitalnice in »Sokol" v četrtek večer svojemu častnemu članu priredila serenado in bakljado. Čestitale so mu v petek razne deputacije, v soboto večer pa so kranjski notarji in kandidatje priredili na čast predsedniku notarske zbornice »Pri blonu" slavnosten večer. Bivši njegov koncipijent Janko Kersnik je v napitnici naglašal velike zasluge slavljenca za slovensko domovino in notarski stan, njegovo dobrotljivost in radodarnost. Slavlje-nec je v svoji skromnosti odklanjal vse zasluge in izražal veselje, da za svoje stare dni vidi toliko vrlega naraščaja. — Še mnogo let! (C. kr. notarska zbornica v Celji) je včeraj izvolila za prihodnjo dobo nove ude, ti so gg.: dr. Lovro Baš, predsednik; odborniki: dr. Firbas, dr. Radey (s 14 glasovi), dr. Š. Ožgan, dr. Ger-šak, Jurij Detiček in Anton Svet i na s 13 glasovi; kot namestniki so izvoljeni gg.: dr. Ivan Kačič, Maks Kosčr (s 14 glasovi) in Frančišek Veršec s 13 glasovi. (Drntba sv. Cirila in Metoda.) Rodoljubne dame v Litiji in Smartnem pri Litiji so nabrale za družbo 101 for. in tako stopile v kolo pokroviteljev. BI. gospa Svetčeva je izročila znesek družbi in bode zastopala najnovejšo to pokroviteljico pri občnem zboru. Slava vnetim narodnjakinjam r Litiji in Šmartnem! Naj bi našle tudi drugod posnemovalcev. — Na Dunaji zbrani slovenski učitelji Kranjskega so v prijateljski družbi nabrali 10 for. za našo družbo. Hvala jim! (Umrl) je 20. t. m. v bolnišnici usmiljenih bratov v Gradcu čast. gosp. Janez Modic, župnik na Prihovi na Štajerskem. Naj v miru počiva! (Osebne vesti.) Presvetli cesar je imenoval kanonika pri tržaški stolnici prečast. gosp. Ucmana skolastikom. — Na proseku le umrla gospa Alojzija Gorju p, mati znane rodbine. (Nesreča.) Iz St. Petra na Notranjskem se nam poroča, da so včeraj zjutraj povodom cesarjevega rojstvenega dne streljali s topiči. Vsled neprevidnosti se je užgalo blizu tri kg. smodnika. Štirinajstletni Tom. B r g o č je na levi strani gorenjega života močno opečen. (Občinske volitve v Črnomlju) so bile jako viharne, kakor se nam poroča. Obe stranki ste napeli vse svoje moči. Stranka prejšnjega župana je le v prvem razredu nrodrla s tremi svojimi kandidati. Izvoljeni so v I. razredu: Andr. Lakner, Fr. Šu-šteršič, Anton Jeršinovec in Anton Pavhn; v II. razredu: Ivan Mttller, Avg. Kune, Fr. Jerman in Janez Grahek; v IIL razredu : Leopold Skubic, Leopold Plevnik, Janko Schweiger in Ivan Voščaj. V občinskem odboru je sedaj devet nasprotnikov bivšega župana. (Umirovljen) je okrajni tajnik pri deželni vladi kranjski, g. Rudolf £ n d I i c h e r. (Turjaške občine odbor) je imenoval častnimi občani gg.: okrajnega glavarja dr. pl. T h o m a n n a v Kočevju, okr. sodnika Danila Šuflaja in dav-karja Josipa Supančiča v Velikih Laščah. (Na Tolminskem) bode dnč 30. t. m. dopolnilna volitev za goriški deželni zbor, ker je bil č. g. dr. Anton Gregorčič odložil mandat. Kakor kaže izid volitev volilnih mož, bode č. g. dr. Gregorčič zopet izvoljen. (Nemška nestrpnost ali nelojalnost?) It Celja se nam poroča: Pri veliki maši na rojstveni dan pripetil se je zopet — škandal. Navada je, da se koncem te maše — kakor drugod — poje vselej eesarska pesem na koru. Tedaj se je zahtevalo od slovenske strani, naj se poje jedna kitica tudi s I o-venski. Nemške dame, meuda same Tnsnelde iz »rajha", odklonile so to prošnjo in raje niso pele — cesarske pesni! — Lepe gospice to, ki so iz same nemške zagrizenosti opustile pevanje cesarske pesni, kakor je to stari patrijotični običaj, da niso ugodile povsem opravičeni, domoljubni slovenski prošnji. Ta slučaj provzročil je med slovenskimi župljani in občinstvom veliko razburjenje. (Sokolska slavnost v Celju) bode velikanska; vdeležili se je bodo poleg slovenskih sokolskih društev tudi hrvatska in češka. (Ljudsko gibanje na Kranjskem.) Tukajšnji uradni list poroča, da je bilo minolo leto na Kranjskem 3330 porok, 18.377 se jih je rodilo, 14.936 pa umrlo. Koncem minolega leta je bilo na Kranjskem 501.780 prebivalcev, m sicer 239.229 moških in 262.551 ženskih; aktivne armade je bilo 2267 mdž. (Na vinarski, sadjarski in poljedelski Soli ns (irmn pri Novem Mestn) razpisanih je do dne 20ega septembra t. 1. šest deželnih ustanov, do katerih imajo pravico sinovi kranjskih kmetovalcev in vinogradnikov, kateri pa morajo biti najmanj 16 let stari, krepkega telesa m čvrstega zdravja. — Učenci z deželnimi ustanovami dobe v tej šoli stanovanje, hrano in pouk brezplačno, za obleko si pa morajo sami skrbeti. Prošnjam priložiti je rojstveni list, spričevalo dovršene ljudske ali obiskovanje srednje šole, zdravniško potrdilo o čvrstem telesu in trdnem zdravji, in župnijsko spričevalo o lepem vedenji. — Prošnjam za sprejem proti plačilu priložiti je reverz ali obvezno pismo starišev oziroma varuha zaradi vzdržavanja učenca. (Ratpisana) je služba nadučitelja-voditelja na I. mestni petrazredni deški ljudski šoli v Ljubljani, eventualno služba učitelja L oziroma IL plačilne vrste z zistemizovanimi pripadninami. Prošnje do 15. septembra t. 1. pri c. kr. mestnem šolskem vetu. (Poljak in jugoslovanska akademija.) Listi so poročali, da je neki Poljak Pabrinskv v Rogatcu obiskal škofa Strossmajerja in hrvatski akademiji zapisal 70.000 rubljev. »Obzor" pa je zvedel na dotičnem mestu: Imovit Poljak, ki je prepotoval jugoslovanske kraje ter se naučil hrvatski, dober poljski rodoljub in goreč Slovan, naznanil je že pred tremi leti pokrovitelju jugoslovanske akademije, da rad zapusti polovico svojega imetja jugoslovanski, drugo polovico poljski akademiji v Krakovem. V tem smislu se je sestavila oporoka. Ta dobrodelnik pa se ne imenuje Pabrinsky, marveč se skriva pod imenom L. S. Imetje se bode razdelilo po njegovi smrti. (Tedenski somnji v Zagrebu.) Mestno poglavarstvo v Zagrebu nam je poslalo naslednje naznanilo: Mestni zastop v Zagrebu je sklenil, da bodo pričenši s 27. avgustom t. 1. v Zagrebu somnji vsak teden, in sicer vsako sredo, ako pa na ta dan pade praznik, prvi naslednji dan, dalje na veliki četrtek in na Tominje dne 21. decembra. Znano je, da se na zagrebške somnje doganja velilo število rogate živine, kčnj in prašičev. Opozarjamo torej tudi naše živinske kupce in mesarje na zagrebške tedenske somnje, kjer imajo priliko, kupiti si lepega blaga po primerni ceni. Na zagrebških somnjih se shaja največ živine iz Hrvatske in severne Bosne, izvaža pa na vse strani, rogata živina in prasci posebno v avstrijske dežele, konji v Italijo. (Slovensko bralno društvo v Tržiču) priredi dne 7. septembra ob obletnici svojega obstanka veselico s sodelovanjem gledaliških diletantov kranjske čitalnice. Svirala bode vojaška godba domačega pešpolka. Popoldne ob polu 3. uri je sprejem društev in gostov pred gostilno g. Roka; odtod vhod v gostilno in na vrt g. Perneta, kjer se vrši prvi del veselice, in sicer: a) slavnostni govor, b) petje, c) srečkanje. Med točkami svira godba. Tablice za srečkanje so po 10 kr. Blagovoljno darovani dobitki se hvaležno sprejemajo. Dobitki, za katere se nikdo v osmih dneh oe oglasi, pripadejo zakladu na korist revnih šolarjev tržiških, za Katere je namenjen tudi čisti dohodek veselice. Drugi del veselice bode obsezal: a) gledališčno predstavo v dvorani pri Slugi, b) petje, c) prosto zabavo. Vstopnina 50 kr. Sedeži pri predstavi po 20 kr. K tej prvi javni veselici vabi odbor vse bližnje in daljne rodoljube. Gospodje iz Ljubljane, kateri bi utegnili počastiti tržiške Slovence s svojo vdeležbo, naj to naznanijo do 4. ali 5. septembra tržiškemu ali kranjskemu bralnemu društvu. (Duhovniške premembe v froriški nadškoflji.) C. g. Karol Perinčič je premeščen iz Bovca v Trento; novomašnik č. g. V. Kragelj pride v Bj-vec, č. g. T. Rutar je premeščen iz Lokovca v Deskle, č. g. A. Pipan iz Kobarida v Lokovec, novomašnik č. g. J. Primožič pride v Kobarid, č. g. Janez Sedej iz Totmina v Borjano, novomašnik č. g. A. Gergolet v Tolmin, č. g. Fr. Pipan gr4 s Šentviške Gore za oskrbnika v Jageršče, novomašnik č. g. Izidor Primoš pride za IU. kapelana v Flu-micelo. (Glavni dobitek srečk dunajske razstave) v znesku 50.000 gld. je dobila mlada gospica Heim iz Weidlingau-a pri Dunaji, Njeni stariši bivajo tam na letovišča, odkoder je gospodična s svojo družino napravila izlet z državno železnico. V družbi je bil tudi mlad Turek, ki je na kolodvoru v trafiki kupil srečke in vsaki dami podaril eno. Gospica Heim je imela srečo, da je dobila glavni dobitek. Drugi dobitek v znesku 5000 gld. je dobil neki uradnik, tretji v znesku 2000 gld. neki častnik. Vsi trije dobitki so se takoj izplačali. Raznoterosti. — Petrolej ev studenec. Blizu Mehadije so kopali na dvorišču tamošnjega posestnika hana Jenezana vodnjak. Pri tem so zadeli ob žilo, iz katere je privrel petrolej baje v jako obilni meri. — Najbogatejši Kitajec. Kakor poročajo s Kitajskega, umrl je v svojej palači v Honamu v Kantonu najbogatejš' Kitajec. Evropejci so ga poznali pod imenom Hofqwa, njegovo pra\o ime je pa bilo Ng Chi-Sing. Njegovo premoženje le bajno. Leta 1834 je premogel 26.000.000 dolarjev. On je bil največji trgovec s čajem. Po slovesu 'je šel cesar Viljem na laflijo „Hohenzollern", da odpotuje. Petrov Dvor, 23. avgusta. Oesar Viljem se je vdeležil vaj vyborškega peš-polka. Po vajah je bil zajutrek, pri katerem je ear Aleksander napil nemškemu cesarju in nemški armadi. Car je podelil cesarju trojko s tremi čilimi konji. Car je imel državnega kancelarja Caprivija eno uro v avdijenci. Dover, 25. avgusta. Ladija, na kateri je bila cesarica Elizabeta, morala je tu postati vsled slabega vremena. Prepeljala se je v poštni ladiji v Calais, od koder bode nadaljevala potovanje v Cherbourg. Novi Jdrl(, 25. avgusta. Kakor poroča Reuterjevo poročilo, pričelo se je zopet sovraštvo v Srednji Ameriki mej četami. Vnel se je boj mej Sansalvadorjem in Hondurasom. Zadnjeinienovana republika zmagana. Umrli ho: v bolnišnici: 21. avgusta. Alojzij Pogačnik, mizarski pomočnik, 27 let, kronična Brigtboea bolezen. Tremeanko »poroMlo. s & Cas j Stanje Veter Vreme lil »g opazovanja zrmkom.n, | tovrt^vm.rm T mu 1 po Celzija 23 7. u. zjut. 2. u. pop. 9. u. zveč. 739 9 1.5-8 7375 254 736-5 18 8 svzh. si. vzh. sl. tap. jasno n 0-01 24 7. u. zjut. 2. n. po^i. 9. u. zvet". 736 4 1 IG 4 726-2 ' 30-0 725-9 i 23-0 sl. jvzh. sl. jug. megla jasno oblačno 0 00 Srednja temperatura obeh dni 20 0", in 231«, za l-7" 5.1° pod normalom. l>iinatHkn, borza. iTt-le^r»tii"'no poročilo.) 25. avgusta. Telegrami. Dunaj, 25, avgusta. Mejnarodni semenski trg otvorjen. Vladni zastopnik je obljubil, da bo vlada še nadalje pospeševala to ustanovitev, Dunaj, 25. avgusta. Nevihta med Eggen-burgom in Linburgom (Franc-Jožefova železnica) je odtrgala strehe mnogim vagonom, 50 praznih voz je prevrnila. Stroj in obloženi vozovi so ostali na tiru. Dva pri vlaku poslujoča moža sta bila omamljena. Proga je pretrgana. Promet se vrši po ovinku, vsled česar so nekateri vlaki zakasneli. Rim, 25. avgusta. Iz Peterburga došla poročila trdijo, da je Rusija podarila Črni Gori eno večjo ladijo. Pariz, 24. avgusta. Pri Rovanu sta trčila dva vlaka vkupe, vsled česar je več popotnikov poškodovanih, — Pri St. Nazaire je trčila francoska ladija ob angleško; angleška ladija se je potopila. Peterburg, 24. avgusta. Car je podelil nemškemu državnemu kancelarju red svetega Andreja prve vtste, nemškemu generalu to-bacnico s carjevo podobo vdelano v briljante ter tajnemu svetniku Lukanusu red sv. Ane i _ prve vrste. Sinoči je bila v Petrovem Dvoru i OlirahliimP nkiiK^np ni.irki' prirejena pojedina v čast nemškega cesarja, i pisment markt „akč.. katere so sc vdeležili tudi Caprivi, Giers in Fapiruit renia 5% po 100 gl. (s IC"*, davka) 88 gld. 05 Kr. Srebrna . .^V, , 100 „ 16% , 89 75 „ 5% »vftr. zlata renta. liavkA prosta . . . 107 30 , Papirna rtnia. duvka prosta...... 101 n 25 . Akeije avstr -oKerfke banke ..... 950 r KrHitne akeije ... ..... 306 25 „ London . ......... 112 45 , Fnneopki napolpond......... 8 96 „ 3(1 „ n 12V„ UČENEC Tsprejme se takoj, ki ima veselje do čevljarskeg:« obrta. Vsprejme se tndi tak, ki se je že drugje učil tega obrta. Natančneje pove upravništvo „Slovenea". (2—2) Pobjedonoscev. Park je bil sijajno razsvetljen. Svoje popolno priznanje izrekam slavni c. kr. priv. avstrijski zavarovalni družbi Ci-. Zeoliiii«yer, Niirnberg. Obrazol zaatonj. 15—(6) na Dunaju, kftkor tudi gospodu Josipu Aistrich-u, komisarju te [družbe v Ljubljani, za naglo izplačilo celega zavarovanega zneska za moie mi v Mostah pri Ljubljani pogorelo poslopje. Ob enem priporočam najtopleje vsakemu to povsem zanesljivo domačo C. kr, priv, zavarovalnico. II. Moste, dne 24. avgusta 1890. Potrjeno. Županstvo v Mostah, dne 24. avgusta 1890. Janoz Slapnidar, župan. Jožefa Kušar. Ker sem si kot preizkušeni mehanik in člen dunajske zadruge prisvojil temeljito prakso v elektro-tehniški stroki, prosim prečast. duhovščino m veles'atQo občinstvo polnega zaupanja. Potrudil se bodera, da vstrežem po svojej najteiueliitHuiini vednosti in zmožnosti cenjenim naročnikom. Priporočilne i^ave o vže izvršenih naročilih so na razpolago. Priporočam se glede ns omenjeno slav. občinstvu najtopleje. Spoštovanjem (1) (1) Jos. AiispitKcr, preizkušeni melianik. v I^iublJaAl, Zldovake alloe it. 4. Vnanja naročila {»vriujeni točno in poceni. OLJNATII BAR boiiiUarskih piiiilcah |i« pol In Jrilon kilo priporo^ra najceneje ^ tovarna oljnatih barv, laka in firneža semeniško poslopje 6 LJUBLJANA semeniško poslopje 6.