262. številka. Ljubljana, v ponedeljek 16. novembra. XVIII. leto, 1885 Ilhftja VHuk dim ivečer, iiimsi nedelje in praznike, :er velja po poŠti prejeman za a v a t r i j sko -ogel ekc deželo za vbo leto 15 pld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., ta jeden mesec 1 gld, 40 ki. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vbo leto 13 gld. za četrt lota 3 gld. 30 kr., m joden mesce 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa bo po 10 kr. za me^ec, po 0 kr. za fietrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor pofitnina znaša. Za oznanila plačuje se od žetiristopne petit-vrste po 6 kr.. če se oznanilo jedeukrat tinka, po 6 kr., Že se dvakrat, in po 4 kr., že se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj le izvole lranfcnvat. Rukopisi so ne vračajo. Uredništvo in uprav ni5(.vo je v Rudolfa KirbiŠa hiši, .Gledališka stolba". Upravnic t v a naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanita, t. j. vae administrativno stvari. Srbsko-bolgarska vojna. Česar se je vsak pošten Slovan bal, dogodilo se je preteklo soboto. Srbija napovedala je Bol-garskej vojno, srbske čete prekoračile so mejo in začel se je boj mej sosednima in bratskima narodoma. Bolgari in Srbi, ki so nekdaj v tolikih bitkah vkupe krvitveli, ki bi morali čuvati mlado svojo svobodo in drug na dražega se naslanjati, da si mirnim potom zagotove Še boljšo bodočnost, sprli so se mej seboj na veliko veselje neslovanskega sveta in na neizmerno škodo ideji slovanski. Ni ga pravega uzroka tej vojni mej narodoma samima. Jedva oproščena turške sile, morala bi se drug poleg druzega razvijati in v zavesti, da je, kakor za Ruse in Angleže Jv Aziji, tako tudi za Srhe in Bolgare na poluotoku balkanskem dovolj prostora, ako vlada mej njimi le nekoliko bratske ljubezni, morala bi skrbeti, da si v vzajemnem delovanji pridobita še one pokrajine, katere jima j.1 odrekel dogovor lierolinski. Morda bi bilo tudi prišlo do takega pravilnega za vse slovanstvo velevažnega razvoja, da ni nemila osoda tako nanesla, da je srbski prestol zašel Milan, bolgarski prestol pa Nemec Batenberžnn. Obe imeni sta za dotični državi osodepolni. Oba vladarja krenila sta lahkomiselno z jedino pravega slovanskega tiru. Milan, ki gledd zlih lastno-stij skoro nadkriljuje zloglasnega Cesara Borgio, ki je kot kralj jako intimno občeval z nedavno obsojenim sleparjem Kuftlerjem, pričel je politiko, uga-jajočo njega osobni strasti, ne meneč se za koristi naroda. V njegovi državi, katero je pokojni knez Mihajlo tako izvrstno uredil, da jej je po vsej pravici pristajalo ime slovanskega Pijemonta, zavladala je kruta sila, s silo pa je naraščala nezadovoljnost, katera se je uduševala le najskrajnejimi sredstvi. V Bolgariji pa je knez Aleksander pričel uprav pustolovno politiko. Ni se oziral na to, da ima Bolgarija vse, kar je dobila, le po nesebičnoj požrto-valnosti Rusov, da mora, ako ne iz hvaležnosti, vsaj iz previdnosti ravnati se po mnenji carju, ampak uprizoril je saniovlastno senzačni prevrat Plovdiv-ski, ž njim pa narod bolgarski zapeljal na kraj propada. Vse sedanje zlo zakrivila sta jedino obe-stranska vladarja in njih pustolovni pristaši, zatorej pa upamo, da bosta oba naroda tudi to uvidela in da bode boj mej bratoma imel vsaj to dobro posledico, da bota Milan in Aleksander zgubila svoji kroni. Pravega povoda za vojno, kakor rečeno, ni bilo. A Milanu, ki je zašel v politiško zagato, naposled ni bilo druge rešitve, da se vsaj začasno obdrži na prestolu. Ker se Turkov ni upal, sklenil je boj proti Bolgarom. V ta namen začeli so vladni listi javno mnenje na to pripravljati. Rektor srbske velike šole Srukovie objavil je v oticijoznem „Beogradskom dnevniku" obširno razpravo, v katerej dokazuje, da v Vidiniskem, Berko-vačkem, Kistendilskem, Sofijskem in Trnovskem okraji bivajo Srbi v večini in da po zgodovinskem pravu pripadajo ti kraji Srbiji. V teh petih okrožjih biva 680.000 prebivalcev in ta okrožja hočejo si prisvojiti Srbi. Pisatelj trdi, da je te okraje Berolinski dogovor po krivici prisodil Bolgarski. Bivši pravosodni minister Pantelić pa baš v tem listu dokazuje, da bolgarski narod nema nobene svoje državno ideje, nobenih zgodovinskih prav, nobene narodne zavesti, nobene politične sedanjosti, pa tudi bodočnosti ne. Srbski narod pa more ponosno se ozirati na svojo zgodovino. Srbska ideja ne sme in ne more poginiti, kajti v narodu budi mogočno narodna zavest in državna ideja. Ravno tako sovražno proti Bolgarom piše drug vladni list „ Videlo-. Na ta način se je vladi posrečilo nahujskati narod proti Bolgarom, in vzbuditi v njem željo po bolgarskem ozemlji. Bolgarski knez je dobil v soboto ob 2. uri zjutraj iz Belega grada objavo vojno ter to naravnost sporočil sultanu in velikemu vezirju ter prosil pomoči Turčije. Na vojsko je pa izdal sledeče dnevno povelje: „Kralj srbski napovedal je nam vojno in dal srbskej vojski povelje, da udere v naše ozemlje. Naši srbski bratje, mesto da bi nam pomagali, hočejo uničiti našo d omovino. Vojaki, pokažite svoj pogum, branite svoje matere in svoja ognjišča in preganjajte sovražnika, ki je nas za vratno in izdaj-sko napnl, dokler ga ne uničite." Vojake je to po- velje jako navdušilo in z veseljem odhajajo na bojišče. Knez Aleksander odpeljal se je že iz Plovdiva v Sotijo. Srbska vojska prodira v dveh kolonah v Bolgarijo. Večina se je napotila iz Pirota proti Cari-brodu, druga kolona pa prodira proti Vidinu. Mej obema je jedna leteča brigada, katerej zapoveduje podpolkovnik Milanovac Na Caribrodski cesti se Srbom ne bodo stavile prevelike ovire, kar pa se tiče ozemlja, drugače pa proti Vidinu, kjer bodo morali prodirati skozi gozde in po gorovji. Bilo je že nekaj prask mej srbskimi in bolgarskimi pred-stražami Tako so Srbi napali 20 mož broječo bolgarsko predstražo pri vasi Božici in ubili so jed-nega moža. Bolgari so se umaknili za nasip in ubili 20 Srbov. Sicer se pa Bolgari v soboto še neso dosti ustavljali. Brez boja so Srbi zaseli več bolgarskih vasij blizu Trna. Bolgari se hočejo umakniti kakih 20 kilometrov od meje in tam ustaviti se v utrjenih pozicijah, posebno pa v dobro utrjeni Dra-gomanski soteski. 0 izidu vojne se sedaj ne da nič sklepati. Srbi so sicer res bolj izvežbaui, ali Bolgari so bolj naudušeui. Sicer je pa mnogo zavisno od tega, kaj bode storila Turčija. Ce Turki napovedo Srbom vojno, bodo ti imeli težko stanje. V Carigradu se je takoj sešel ministerski sovet, ko so zvedeli o vojni. Nekateri mislijo, da bodo Turki mirovali da se je Srbija ž njimi poprej že dogovorila, ali pa da bode Srbe podpirala kaka druga velevlast, ki ima tamkaj doli čuvati svojo interese. Tudi se ne ve kaj poreko na to Rusi. Kakor se poroča, se je v Peterburgu takoj omočilo sree za Bolgare, ko se je zvedelo, da so Srbi napovedali vojno. Bolgarska vlada je bila naročila v Tulškej tovarni za orožje 18 milijonov patron. Ruska vlada je bila prepovedala izvažati te patrone Ko so pa zvedeli, da je Srbija napovedala vojno, so takoj dovolili iz-važevanje teh patron. Objava vojne, katero je srbska vlada poslala v Sofijo, ni nič druzega, kakor predbacivanje raznih podlosti Bolgarom. Oolta se njim, da so iz jednostran-skib sebičnih ozirov rušili ravnotežje na Balkanu in vznemirili balkanske narode, s svojevoljnimi nared- Rip Van-Winkle. (Iz W. Irvingove »knjigo črtic" poslovenil Vinko.) (Dalje.) Sosebno to se je Hipu čudno zdelo, da so se ti ljudje, če prav so se očividno zabavljali, držali tako silno resnobno in tako skrivnostno molčali; bili so mu najžalostnejša družba, kar jih kedaj videl. Nič ni pretrgavrlo tibote tega prizora razen ropota krogelj, katere so s svojim drdranjem po gorah vzbujale odmev, ki je bobnel kakor votlo grmenje. Ko se je Rip približal s svojim spremljevalcem, so najedenkrat prestali s svojo igro ter ga gledali tako strmo in presunljivo in s takimi čudnimi, surovimi, mračnimi obrazi, da so mu je srce skrčilo v prsih in da so se mu kolena tresla. Zdaj je njegov tovariš tekočino iz soda jel pretakati v velike steklenice in dal mu je znamenje, naj postreže družbi. Ubogal je s strahom in trepetom; oni pa so molče srkali pijačo ter se potem zopet spravili nad igro. Polagoma sta Ripa minila strah in groza. Kadar nobeno oko ni bilo vanj uprto, drznil se je celo pokusiti pijačo, in našel je, da je bila zelo tistega ukusa kot dober boroničevec. Da je bil vedno žejen, bilo mu je že prirojeno, in to ga je kmalu zapeljalo, da je potegnil drugič. Jeden nožirek zapeljal ga je k drugemu, in tako je po gostem obi-skaval steklenico, da mu je naposled prešla zavest: oči so se mu vrtele v glavi, glava mu je počasi padala in nazadnje je trdo zadremal. Vzbudivši se, videl je, da je na zelenem griču, s katerega je bil prvič ugledal starca v globeli. Po-mane si oči — bilo je jasno, solnčuo jutro. Ptice so skakljale in žvrgolele v gošči, in orel je krožil visoko v zraku, kljubujoč čistemu gorskemu vetru. „Memla vender," misli si Rip, „nesem celo noč tukaj spal." Pokliče si nazaj v'spomin vse dogodke, pralno je zaspal. Tujec s sodom žganja — gorska globel — divje zavetišče mej skalami - mračna družba kugljalcev - steklenica — „o! ta steklenica! ta prokleta steklenica!" misli si Rip, — „8 čim naj se izgovorim pred gospo Van-\Vinklovo?u Ozre se po svojoj puški, a namesto svitle, dobro z oljem namazane ptiČarke najde poleg sebe staro orodje z zarujavelo cevjo, brez kresila in s kopitom, od črvov razjedenim. Zdaj se ga loti sumnja, da so ga resnobni p;vci v gori imeli za norca in napojivši ga z žganjem, ukradli mu puško. Tudi Volk je izginil, a mogoče da je letel za kakšno veverico ali jerebico. Zažvižga mu, kliče ga po imenu, a vse zaman; odmev je nosil nazaj njegovo žvižganje in klicanje, psa pa ni bilo videti. Sklene torej zopet poiskati sinočnje veseliščo, in ako bi srečal koga od družbe, zahtevati svojega psa in svojo puško. Ko se vzdigne, da bi šel, čuti, da so mu sklepi odreveneli in da nema več svojo navadne gibčnosti. „To gorsko ležišče mi ne ugaja," misli Rip, „in ako ini ta zabava nakoplje trganje, imel bom preglavice z gospo Van-\Vinklovo." Dokaj težko zleze doli v globel; najde jarek, po katerem sta on in tovariš njegov prejšnji večer lezla kvišku; a začudi se, da zdaj gorski potok šumi po njem, skakaje od skale do skale in globel najiolnujoč z brbljavim mrmranjem. Vender se trudi, da bi zlezel po njegovih stenah navkreber, s trudom delajoč si pot skozi gosto brezovje, sasafras in leščevje; večkrat se je izjiotaknil ali zajdetel se v divjo trto, vijočo svoje mladike od drevesa do drevesa in nekako mrežo razprostirajočo mu po poti. Naposled pride, kjer so je bila špilja skozi razpoke odprla v amfiteater; a nobene Bledi takSne odprtino ni bilo več, Skflle so delale visok, nej>ro-doren nasip, s katerega je padal gorski potok v kodrastih vrtečih so penah, spuščajo so v široko, bami ovirali trgovino mej Srbijo in Bolgarsko, po sili si prisvojili Bregovo, podpirali srbske veleizdajnike, srbske podložnike zatirali in na mejo postavili nedisciplinovane prostovoljce, ki so napadali mejno prebivalstvo. Srbi se nadejajo, da bodo v jednem tednu že zaseli Sofijo. Potem mislijo se snide evropski kongres, ki jim bode priznal zahtevane kraje, Bolgarom pa dovolil zjedinenje. Ali se bode to zgodilo, je vprašanje. Rusija se bode najbrž odločno upirala njih željam. Bolgari se bodo gotovo ustavljali z vsemi močmi. V Belem gradu tudi mislijo, da se bode po sklepu miru ustanovili zopet prijateljski odnošaji moj Bolgari in Srbi, kakor so se mej Avstrijo in Prusijo vkljub vojni leta 1866. Politični ra/jgled. titranje dežele. V L j u b 1 j a n i 16. novembra. Včeraj je bil pod predsedstvom cesarja nii-nist crnki sovci, katerega so se udeležili avstrijski, ogerski in skupni ministri. Posvetoval se je o novi avstro-ogerski pogodbi. Kakor se „Narodnim Listom" poroča, želi vlada, da bi na t'e*keiii po mestih dežela vzdrževala ljudske šole narodnih manjšin, ne pa občine kakor dosedaj. Cehi so neki s tem zadovoljni, samo to bi radi, da se da kako jamstvo, da se ne bodo snovale nenuke šole v popolnem nemških mestih, kjer neso potrebne. Novi naučni minister Gautseh bode pa neki posebno silil, da se reši Clamov predlog v deželnem zboru, da bosta pO vseh srednjih šolah na Češkem oba deželna jezika obligatna. Vuaiije države. Kakor se govori, posvetuje se ruski državni svet o predlogu, da morajo vsi načelniki administrativnih in Bodnijskih uradov biti pravoslavni. Taka naredba bi jako hudo zadela Poljake, kateri bi kot katoličani bili izrineni skoro iz vseh višjih državnih služeli. Pospeševala bode pa tudi poruše-nje Poljskega in pribaltijskih pokrajin. Pobedonošev in Katkov se neki posebno naudušujeta za tako naredbo. Tu roi j« je v Zadru osnovala svoj generalni konzulat, kar je bila tudi storila za trgovskega ustanka. Vodstvo tega konzulata izročila je Azarianu efendiju. Intransigenti mislijo predlagati v truiicoskcj zbornici, da se pomilostijo vsi politični zločini. Vlada se še ni odločila, ali bi priporočala predsedniku republike pomiloščenje ali ne. Najbrž bode to storila, ker bode tudi jeden del oportunist o v v zbornici se izrekel za pomiloščenje. S tem se bode utrdila jedinost mej republikanci. Pariški mestni zbor je že sklenil resolucijo, v katerej izraža želji), da se politični zločinci pomiloBte. — Zbornica je potrdila že 442 volitev. Floqueta je izvolila s 346 glasi stalnim predsednikom zbornice, podpredsedniki so pa voljeni tudi samo republikanci. Vojna z Birmo se bode neki zavlekla; k"jti vojno oskrbništvo je nekda pozabilo doposlati smodnika za topničarstvo. — Angleška vlada obrnila se je z oklicem na birmansko prebivalstvo, v katerem zagotavlja, da se ne bode dotikala trgovskih privilegij in veroizpovedanja. Budaizem ostane še nadalje deželna vera Vsi birmanski uradniki in častniki naj ostanejo v službi, da bodo le svoje dolžnosti vestno izpolnovali. Prebivalci se opozarjajo, da se bode ojstro kazno\al umor angleških vojakov ali pa grdo postopanje ž njimi. Birmanski kralj obrnil se je bil do kitajskega cesarja kot na svojega vrhovnega vladarja in varuha budaizma za pomoč. Toda kitajska vlada ni več voljna začenjati vojne s kako evropsko vlastjo. Naznanil je tedaj cesar birmanskemu kralju, da je njegova vlada natančno pretresla zahteve Angležev, našla je opravičene in da Kitajci nema jo nikakega povoda, uti-kati se v to vojno, katero je samovoljno prouzročil kralj. Ko je nepričakovano umrl Mahdi, mislilo se je sploh, da bode navstal mir v Muduim. To upanje se je še povekšalo, ko se je za gotovo izvedelo, da je tudi hrabri Osman Digma mrtev. Res se precej časa ni nič zvedelo iz Sudana, kakor bi tam vladal najlepši mir. Toda temu ni bilo tako. Sudanci so se samo pripravljali za daljše boje. Mandljev naslednik Khalif Abdullah El-Taaši je baje jako energičen in previden mož. Njegova prva skrb je bila, da porabi vojno orodje, ki se je našlo v Chartumu celo Angležem uplenjene parnike je dal popraviti, da sedaj spremljajo sudansko vojsko. Po vsej deželi nastavil je urade, kateri redno pobirajo davke. Z domačim prebivalstvom onih krajev, katere si prisvoji, ravna jako lepo, da tako najde povsod manjši upor. Ta mesec, bode v Sudanu končana žetev, potem pa neki namerava Khalif Abdullah. El-Taaši z vsemi silami napasti Egipet, Angleškim konservativcem bode mnogo škodovalo pri volitvah, da baš sedaj prihajajo iz Sudana poročila, da se ustajniki začenjajo gibati in angleškej vojski prete nove nevarnosti. Kdo ve, ako ne bode ravno to prouzročilo njih poraza. Dopisi. Iz Celja 12 novembra. — (Nemčurska kultura na spodnjem Štajerskem.) Duhovni pomočnik Vincencij Bauman se je 12. julija 1. 1. v svoji propovedi, v župniški cerkvi v Slivnici pri Mariboru izrazil, da je v župniji človek, kateri ima zdrave roke in noge, drugače pa siromak, ker plačuje občina zanj 100 gld. štibre, in da se je nanj postavil, ker ga je za velikonočni spovedni listek terjal; da hodi le zato pridigo poslušat, da kaj izvoha in potem v spremenjenem pomenu v antikle-rikalne časnika pošilja. II koncu svoje pridige je duhovnik omenil, da naj se takim delomerznim in brezvernim potepuhom duri zapirajo. Občinski siromak Edvard Kukec se je po tej pridigi, dasiravno duhovnik ni njegovega imena imenoval, na svoji siromaški časti razžaljenega čutil, in je g. Baumana pri c. kr. okrajni sodniji v Mariboru zaradi razžalenja časti ovadil. Sodnija je vsled zahtevanja tožnika duhovnika v zmislu §. 491 in 493 k. p. na 25 gld. globe, eventuelno na pet dnij zapora obsodila. Vsled pritožbe zatoženega se je danes pri tu kajšnji c. kr. okrožni sodniji vršila prizivna obravnava, pri kateri je predsedoval deželne sodnije svetnik dr. Gal le. Zatoženec je v izvrstnem govoru dokazoval, da ga kot narodnjaka vedno in strastno napadajo nemškutarji, da tudi občinski siromak Kukec spada k nemško-hberalni stranki, ter ga je le kot političnega nasprotnika ovadil; da pa on ni v svoji pridigi nikogar nameraval razžaliti, temveč sploh po-.udarjal, da naj ljudje brezvernim potepuhom duri zapirajo. Po kratkem posvetovanji sodišča je predsednik naznanil razsodbo, da se sodba Mariborska spremeni, in zatoženi zatožbe zarad razžalenja časti oprosti. Pri tej obravnavi se je čitalo pismo brez podpisa, katero je g. Bauman po pošti prejel, iz katerega je pa razvidno, da je od pristaša nemčur-ske stranke pisano in odposlano. Taisto se glasi: „Vi prokleti stari butl, aka .ne boste slepe poštene ludi na cesti pri meri pustili, lassen wir Umen durchhauen, das Ihnen die Zahne beim Guack herausfallen, ktimmern Sie sich alter uns fressen und..... und utnkirehliche Dinge und pustite stare poštene ludi drugikrat pri meri, drugači bomo Vas naklupali, da se Vam bodo zvezde po nosi trosile. Ako Vi očete politizirati, znate tisto storiti pri mački. Vi slovenski Deutschfresser. — Ein guter prijatel od Vas, kader očete, de Vas moremo pozdraviti, bomo drugo pot hlače.........(Slede izrazi, toli surovi, da bi se jih najhujši neotesanec sramoval, le nemškutar ne.) V resnici duhovito delo nemčursko, nemško-liberalna stranka more ponosna biti na tako kulturo* Ix Celju 14. novembra. (Nemška-1 i bera In a mogočnost na spodnjem Štajerskem.) V Slovenski Bistrici so se 1. rožnika t. 1. popoludne v gostilni Martina Auer-a pristaši nem-ško-liberalne stranke zbrali, da bi se o volitvi državnega poslanca posvetovali, katera je bila na drugi dan ob deveti uri zjutraj v Mariboru razpisana. V to gostilno prišel je tudi posestnik Ludo-vik Kresnik, kateri ne spada k nemško-liberalni, temveč k narodno-konservativni stranki, in se je začel z navzočnimi gosti pogovarjati. Ko prideta Miha Nasko, prvi občinski svetovalec in posestnik Henrik Rasvvoscheg, oba od nemško-liberalue stranke v gostilno in zagledata Kresnika v pogovoru z volilci, si precej mislita, da Kresnik tukaj za Slovence agi-tuje in začneta ž njim besedovati. Nasko se je sicer odmaknil v drugo sobo, Raswoscheg pa, kateri ceni svoje premoženje na 30 tisoč gold. in je za Slov. Bistrico zelo mogočna osoba, je Kresniku za-povedal, da naj gostilno zapusti, da ne bo škau-dala. Rasvvoscheg je tudi Kresniku pot do mize, pri kateri je ta že prej sedel., zaprl, iu nastal je vsled tega postopanja mogočnega Rasvvosckega v resnici škandal, kajti začela sta drug druzega psovati, in pristaši zadnjega so se proti Kresniku vzdignili in ga napadali. Kresnik se pa škandalu odmakne, in s svojim prijateljem Štef. Spragerjem iz gostilne in proti domu poda. Čez malo časa pa se pridrvi precej velika množica iz gostilue po ulicah za Kresnikom. — Kresnik zbeži na Auerjevo dvorišče v zavetje, ali množica plane čez duri na dvorišče za njim, ga od vseli stranij obstopi in se peha proti njemu. — Kresnik upije, kaj imajo ž njim, in prosi, naj ga puste. Na to pribiti Ilaswoscheg od jedne, in občinski sluga Jaka Majerič od druge strani, in mesto ga braniti, zapove Rasvvoscheg Majeriču, da naj Kresnika do jednajste ure prihodnjega dne zapre. Na vprašanje Kresnika, kdo bo to postopanje zagovarjal, je mogočni Rasvvoscheg odgovoril, da on to. lahko globoko kotanjo, katero je temnila senca obdajajo-čega jo lesovja. Tu je bil zdaj siromak Rip prisiljen ustaviti se. Zopet prične klicati in žvižgati za psom, a odgovori mu le krokanje jate brezposelnih vran, ki so visoko v zraku letale okolu suhega drevesa, visečega čez solnčen prepad, in kakor se je zdelo, varne v svojej višini, gledale doli ter se norca delale iz nemira reveževega. Kaj je bilo početi? Jutro je potekalo, a Rip je bil gladen kot volk, ker je bil še tešč. Žal mu je bilo, da je izgubil psa in puško, bal se je ženi svojej stopiti pred oči, a tega pa vender tudi ni hotel, da bi v gorah gladu umrl. Pomajal je z glavo, obesil si zarujavelo puško čez ramo ter s srcem, polnim skrbi in tesnobe, svoje korake obrnil proti domu. Bližajoč se vasi, naletel je na ljudi, a na nobenega, katerega bi poznal; to se mu je nekako čudno zdelo, kajti prej je mislil, da je znan z vsakim daleč na okolu. Vrhu tega je bila njih obleka čisto drugačnega kroja, nego ga je bil on navajen videti. Vsi so zijali vanj z jednakimi znamenji str-menja, in kadar ga je kdo pogledal, si je vselej po-gladil brado. Ponavljanje tega kretanja napelje nehote Ripa, da ravno tako stori, a zdaj sam sebi v veliko začudenje najde, da mu je zrasla čevelj dolga brada. Zdaj je prišel v vaško okrožje. Krdelo tujih otrok letelo mu je za petama, kričeč za njim in kazoč na sivo brado njegovo. Tudi psi, katerih ni jednega ni spoznal kot starega znanca, lajali so vanj, ko je šel mimo. In še vas je bila do cela izpreme-njena videti; bila je večja in bolj obljudena. Tu so stale cele vrste hiš, katerih nikdar poprej ni bil videl, a one, ki so mu bile najljubša mesta, so izginile. Tuja imena stala so nad vratmi, — tuji obrazi gledali so skozi okna, — vse je bilo tuje. Skrbeti ga prične; dvomi, ni li on sam in ves svet okolo njega začaran. Vsakako je to njegova rojstna vas, katero je bil stoprav včeraj ostavil! Tu stoje Kaatskillske gore, — tu nekoliko proč teče sreberni Iludson — tu je vsak holm in vsaka dolina do pičice taka, kakeršna je bila vedno. Rip je bil bolestno zmešan. „Ona steklenica sinoči," misli si, „napravila mi je lep nered v mojej ubogej glavi !M Dokaj se je moral truditi, da je našel pot k lastnemu stanovališču; približeval se mu je z nemim strahom, vsak hip pričakujoč, da zasliši vri-ščeči glas gosp Van-\Vinklove. Hišo najde razpadajočo — streha je udrta, okna pobita in vrata sneta s tečajev. Od glada na pol mrtev pes, Volku podoben, potikal se je tam okolo. Rip ga pokliče po imenu, a mrcina zagode, pokaže zobe ter odide. To je bil res neprijazen vsprejem. „Moj lastni pes", vzdihne ubogi Rip, me je pozabil!" Stopi v hišo, katero je, to moramo priznati, gospa Van-Wiuklova zmirom imela v najličnejšem redu. Bila je prazna, puščobna, in kakor je kazalo zapuščena. To opuščenje premagalo je vsak zakonski strah; glasno zakliče ženo in otroke; puste sobe nekaj časa odmevajo od njegovega glasu, potem pa vse utihne. Zdaj hiti ven ter krene proti svojemu staremu pribežališču, k vaškej krčmi; a tudi te ni bilo več. Na njenem mestu je stalo veliko, trohnelo leseno poslopje, z okni, na stežaj odprtemi, mej katerimi so bila nekatera pobita in njih luknje zadelane s starimi klobuki in suknjami, nad vratmi pa je stalo naslikano: „Union-IIotel, Jonathan Doolittle." Namesto velikega drevesa, ki je svoje dni osenčavalo mirno, majhno holandsko krčmo, stal je zdaj visok, gol drog z nečem na vrhu, kar je bilo podobno ru-dečej spalnej kapi, in z njega se je vila zastava na katerej so se vile čudno sestavljene zvezde in proge: vse to je bilo čudno in nedoumno. Vender pa je na deski spoznal mdečkasti obraz kralja Jurija, pod katerim je bil pokadil toliko mirnih pip; a tudi to je bilo čudno preobraženo. Rudeča suknja bila je zamenjana z modro in svetlo-rumeno; namesto žezla držal je meč v roki; glavo je krasil klobuk s pri-vihanimi okrajci; in spodaj je bilo zapisano z velikimi črkami: General Washington. (Dnljo prih.) zagovarja. Na povelje Raswoschega je tedaj Maje-rič odpeljal Kresnika v občinski zapor. Tako je prenočil Kresnik v občinskem zaporu in premišljeval, kako bo prišel k volitvam v Maribor. — Župana pl. Formachera že ni bilo 2 dni doma, Rasvvoscheg odpeljal se je drugi dan za rano od doma, in tudi prvi občinski svetovalec Nasko, kateremu je bilo že zvečer znano, da je Kresnik v občinskem zapoiu, ni v tej zadevi ničesar ukrenil, temveč ob 7. uri zjutraj Bistrico zapustil; samo Kresnik je premišljeval v luknji, v katero so ga utaknili, kako prijetno je v Slov. Bistrici, katera ima jednake občinske razmere kakor Turčija. Ko je dan napočil, začel je Kresnik na duri trkati in prositi, naj ga spuste, ali ključar zapornice mu je odgovoril, da še ni povelja dobil nika-keršnega. Nekaj časa preteče in Kresnik zopet prosi, da naj ga k županu peljejo, stražnik pa mu odgovori, da župana ni doma. Kresnik se pomiri in odrešenja pričakuje Zopet začne terkati na duri in prositi, da naj ga peljejo k okrajnemu sodniku ali pa k adjunktu, da bo pri sodniji zaslišan. Tudi ta prošnja se mu odbije; poslednjič pa prosi za papir in pero, da bo pisal ali brzojavil domov, da se vsaj zve, kje da je. Na to mu pa ključar zapornice odkritosrčno odgovori, da naj rajši miruje, ker z glavo ne more zidu prodreti, pred jednajsto uro p* izpuščen ne bo, dokler ni konec volitve. In res ob jednajsti uri, ko je železniški vlak iz Bistrice v Maribor oddrdral, bil je Kresnik iz zapora izpuščen. Na zahlevanje, da se o dogodku zapisnik sestavi in on zasliši, dobil je Kresnik odgovor, da kaj ta-cega ni potreba, ker je reč končana, in Majerič, kateri ga je brez ovadbe zaprl, ga je tudi izpustil. Ali za Kresnika ni bila reč končana, temveč se je še le pričela. On je sodniji dogodek naznanil in na podlagi sodniških poizvedeb in natančne preiskave je državno pravdništvo pričelo zoper Henrika Rasvvosehega za-tožbo zarad hudodelstva javne sile po $5 93 k. p. Obravnava se je danes vršila pri tukajšnji c. kr. okrožni sodniji. Sodišče je bilo sestavljeno iz dež. sodnije svetnikov Levi eni k, Rat te k, dr. G al le in adj. dr. Pevetz. — Zatožbo zastopal je drž pravilnik dr. Gertscher, in zatoženca dr. Holzinger iz Gradca. — Pri obravnavi je bilo zaslišanih 18 prič, katere so gori omenjeno dejanje od besede do besede potrdile, in še posebno pričale, da je Rasvvoscheg na večer 1. mžnika v gostilno nazaj prišedši rekel- „jaz sem pustil Kresnika zapreti, zdaj pojdemo jutri sami volit, Kresnika pa bora pustil do pol dvanajstih zaprtega." Jedna iz-mej prič je še dalje izpovedala, da ji je Raswo-scheg pozneje veleval, naj Kresniku pove, da ga pusti pozdraviti, da more tak kvatir še večkrat dobiti, če hoče, samo tiste živalice, ki se notri nahajajo, naj nazaj prinese. Tudi je bilo sploh govorjeno, da so Kresnika samo zato zaprli, da bi ne šel v Maribor za Slovence volit, kar je sam občinski sluga priči povedal. Državni pravdnik je nasvetoval, da se zato-ženi na podlagi dokazov hudodelstva javne sile v zmislu zatožbe krivega spozna in v primerno kazen obsodi, — zagovornik pa je predlagal, da naj se zatoženec zatožbe oprosti, ker dejanje, na katero je zatožba sezidana, ne zapopada postavnih znamenj hudodelstva v § 93 k. p. navedenega. Po dolgotrajnem posvetovanji je predsednik naznanil razsodbo, da je zatoženih Raswoscheg hudodelstva javne sile po § 93 k. p. krivega spoznan, ter da se obsodi na šest tednov ječe, z jednim postom vsaki teden poostrene. To osodo Ludovika Kresnika naj si zapomnijo štajerski Slovenci, in taisti, ki še ne poznajo Slov. Bistrice, da si jo bodo ognili, kadar pojdejo zopet k volitvam v Maribor. Iz Gorice 14. novembra. (Tramvaj. — Študentovska kuhinja. — Gledališče. — Sodnijska obravnava.) Naši trnovski kmetje kakor tudi grgarski in oni iz sosednih občin so lansko leto štrajkali, da so s tem prisilili gozdarski urad, ki mesto z drvmi preskrbuje, za prevažanje drv do takih cen, da je bil erar prisiljen, misliti na drug način, kako bi drva v mesto dobival. Napravil je vsled tega pogodbo z nekim podjetnikom, ki se je zavezal drva po stari ceni v mesto prevažati. Podjetnik kupil je v ta namen na Češkem parni stroj; prvi poskus vršil se je že oktobra, toda ponesrečil se je bil popolnem, ker se je bil stroj pokvaril. Podjetnik bi bil moral do 1. novembra pripeljati v mesto 1000 metrov drv, a temu pogoju ni zadostil. Stroj se je popravil in v teku tega meseca naredil je Še le dva vijača; pri zadnjem potreboval je tri dni, da je prišel na Trnovo ter 32 metrov drv v mesto pripeljal. Na ta način bo mesto slabo z netilom preskrbljeno, mogoče pa, da bode novi stroj, ki je na Angleškem naročen in že na potu, bolje služil svojemu poklicu. Vendar trajna ne bode nikakor ta novotarija, kajti bati se je, da bodo na cesti, na kateri je promet še precej živahen, nesreče pogoste. Prva pripetila se je pri prvem poskusu. Konj se je preplašil, pal v propad ter se močno poškodoval. Podjetnik je sicer škodo povrnil; a ko bi se človek ponesrečil, kako bi se škoda poravnala? Na Laškem, kjer so ceste zelo široke, se neso do sedaj taki poskusi dobro obnesli, država je bila primorana tramvaje prepovedati. Naša učeča se mladina iz bližnje okolice pohajala je mej zjutranjim in popohulanskim poukom po mestu sem ter tja, dolgočasila se je, tratila zlati čas radi pomanjkanja prostorov, kjer bi se učila in poleg vsega še lakoto trpela. To je privelo nekatere gospode, ki se požrtvovalno trudijo v društvu sv. Vincencija, da bi vrednim in potrebnim siromakom pomagali, da so žf lansko leto preskrbeli ta kim dijakom obed, nadzorstvo in prostore, v katere zahajajo mej poukom. To blago delo nadaljujejo tudi letos, kar naj jim Bog stotero plati. Milosrčnih darov v ta namen dohaja od vseh stranij naše domovine, žalibog, da so pičli, dočim je potreba velika Radi tega bodi društvo vsem prijateljem mladine najtopleje priporočeno. Vsako italijansko gledališko društvo za-dobi v »italijanski" Gorici navadno bridkih skušenj, tako da neče več nobeno v Gorico, ako se mu a priori ne zagotovijo primerni dohodki. Sedaj pa gostuje tukaj nemško društvo iz Trsta, ki je z vspehom v gmotnem oziru še precej zadovoljno. Zanaprej najeta je družba, katera igra sedaj v Palminovi blizu avstrijske meje. Koso prišli igralci nekdaj na sprehod na avstrijski svet, začeli so nekateri zabavljati čez Avstrijo, da so finančni stražniki dva prijeli in v Ćervinjanski zapor odpeljali. Mi bi jih tako ostro ne kaznovali, najbrž so hoteli gospodje, delati le reklamo za predstave v Gorici. Videli bodemo, ali bodo srečnejši od drugih in ali bode kaj pomagala novodobna reklama Afera g. prof. Majonike, ki je prouzročila po mestu in deželi mnogo hrupa, prišla bode menda vendar le pred porotnike. G. profesor je baje tožbo zoper odvetnika Bizzarro-ta že uložil. Stalno je, da se more le po tem potu odkrižati madeža, kateri mu je poslano Bizzarrovo na čelo pritisnilo. Uomačtf stvari. — (f Alojzij Kobi ar.) G.Alojzij Koblar, župan Litijski, odpeljal se je v soboto z doma na Bizeljsko vino kupovat. Na Zidanem mostu prišlo mu je slabo. Usel se je na kurirni vlak in odpeljal v Ljubljano k zdravniku. Ko je vlak dospel v Ljubljano, našli so ga mrtvega v vozu. Mej potom zadel ga je mrtvoud. Pri sebi je imel 2175 gld. Pokojni g. Koblar (vulgo Šegač) bil je obče priljubljen in spoštovan mož, izvrsten narodnjak in jako upliven v vsem okraji, za kateri si je stekel mnogo zaslug. Bil je mnogo let župan in poslanec v deželnem zboru kranjskem. Njegova prerana in nepričakovana smrt vzbudila je v vseli krogih najodkritosrčneje sožaljenje, zlasti pa narodnjaki obžalujejo izgubo tako vrlega moža. Blag mu bodi spomin in lahka zemljica! — (Dnevni red javni seji Ljubljanskega mestnega odbora) v torek 17. dan novembra 1885. leta ob 6. uri zvečer v mestni dvorani. I. Naznanila prvosedstva. II. Volitev po jed nega člana v magistratni, stavbinski in vodovodni odsek mesto izstopivšega mestnega odbornika Frana Žužka. III. Finančnega odseka poročilo a) o računskih zaključkih za 1884. leto; b) o prodaji mestnih parcel st. 84, 86, 57/3 in 90/1 poleg deželne prisilne delavnice. IV. Mestnega odbornika Ivana Hribarja samostalni predlog: „naj se sklene prošnja do c. kr. deželne vlade, da se ustanovi v Ljubljani šesta lekarna. V. Mestnega odbornika Frana Trt* nika samostalna predloga: a) glede razsvetljave ulic v Krakovem; b) glede celonočne razsvetljave krakovskega nasipa po zadnji plinovi svetilnici pri Gra-dašici. Tajna seja, Poročila o prošnjah itd. — (Pisateljskega podpornega društva zabavni večer) bil je preteklo soboto. Navzočnih bilo je 30 članov, katerim je predsedoval g. prof. Leveč. Gosp. Vrhovec nadaljeval je svojo prezanimivo razpravo »Ljubljana pred 100 leti" ter nam podajal toliko znamenitih zgodovinskih podatkov in notic, katere je deloma nabral v mestnem arhivu, da mu je po končanem berilu od vseh stranij donela živa pohvala in da bode vsakdo z veseljem Čital zgodovinsko važni spis, ko izide na svetlo. Prihodnji „zabavni večer" je v soboto. — (Martinov večer) praznoval se je včeraj na dveh krajih. V restavraciji „Ljubljanske Čitalnice" priredilo je slovensko delavsko pevsko društvo „Slavec", v Koslerjevi pivarni pa „Ši-šenska Čitalnica" svojo veselico Spored bilje na obeh krajih obširen in zanimiv, občinstva pa jako veliko. Za danes nam je samo možno na kratko poročati o „Slavčevem večeru", ki je bil v vseh točkah prav izboren. Dobri in krepki bili so vsi zbori, prav umestno bilo je g. Pajka komično berilo, izredno dobro pel se je Foersterjev čvetero-spev „Njoj" (gg. Sakscr, Mar kič, Breskvar, G rabe k) in A. Doli nar j evo šaloigro „Pražnja obleka" predstavljali so gg. Wolf, Jer še k in Ravni kar tako vrlo in dovtipno, da je bilo smeha v izobilji. Najbolj ugajale so pa točke, v katerih je nastopal g. Meden. Pel je najprej tenor-solo v dr. Ipav-čevi „Prošnji," potem pa rGodčevo pesen." Gospod Meden poznat je kot izvrsten pevec, a včeraj bil je posebno dobro razpoložen in pel je tako moj-sterski, da je bilo občinstvo očarano. Vsled silnega odobravanja, dodal je potem še Vilbarjevega „Mornarja" in „Nezakonsko mater", ter zvršil obe točki tako dovršeno, da je prisoten veščak rekel: „Gospod Meden je in ostane najboljši pevec, kar jih imajo Slovenci." Včerajšnji večer bil je najboljši, kar jih je doslej priredil „Slavec" in vsakdo je z veseljem opazoval, kako zbor vidno napreduje in kako so veselice vedno lepše in zabavneje. Zatorej izrekamo zasluženo priznanje in pristno zahvalo vodstvu, kakor tudi neumornemu pevovod.i, kateremu gre precejšen del dosedanjih vspehov. — („Zveza slovenskih posojilnic") imela je včeraj svoj občni zbor, pri katerem je bilo zastopanih 8 posojilnic. Obširneje poročilo jutri, ker nam danes prostora nedostaje. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Dunaj 16. novembra. Cesar, cesarjevih, I več vojvod bili včeraj prisotni pri slovesni sv j maši, katero je kardinal Ganglbauer v samo-j stanski cerkvi povodom 400 letnice posvečfMija Leopolda IV. služil. Pri prihodu, uhodu in odhodu pozdravljala jih je navdušeno množica, več tisoč broječa. Dunaj 16. novembra. Avstrijska delegacija vsprejela vnanji budget brez debate, ko je poročevalec "VVindischgratz izrazil, da ima budgetni odsek v vnanjo politiko neomajljivo zaupanje in da je upanje, da se ohrani mir mej velevlastmi. Isto tako vsprejeli so se brez debate: proračuni vkupnega finančnega mini-sterstva, izredna potrebščina za vojsko, proračun najvišjega računišča, carin. Sofija 16. nobembra. Knez dospel v Ihti-man. Pri Caribrodu izgubili Bolgari 34 mrtvih in ranjenih. Srbi, ki so bili v veliki večini, imeli so mnogobrojne izgube. Srbi zaseli Cari-brod. Zjutraj odrinile so mnogobrojne srbske čete proti Dragnmanu. Navstala kanonada, ki je trajala do noči. Pri Trnu bil tudi boj. Carigrad 10. novembra. Poslanik v Londonu Musurus paša umirovljen. |Na njega mesto Rustem paša imenovan. Peterburg 15. novembra. Merodajni listi obsojajo srbsko napovedbo vojne kot bra-tomorsko, pustolovno početje. „Journal de St. Peterbourg" obsoja z ostrimi besedami postopanje Srbije in nedelavnost konference, ki je Srbiji dala povod ter izjavlja, da Rusija ne more dopuščati, da bi kaka balkanska država morala za korak nazaj. London 15. novembra. Car odtegnil je bolgarskemn knezu Aleksandru dosedanjo podporo 150.000 rubljev na leto. „Sokoli" vabijo se v torek 17. t. m. zvečer v či-tnlniški stekleni salon na skupni razgovor o zadevi osobnoga udeleževanja društvenikov pri društvu „rudečega kliža- ODBOR. dne 14 novembra t. 1. (L »r jL kr. Pšenica, hktl. . . . 8 0 >peh povojen, kgr. . Surovo maslo, , - 66 Rež, , . . . 5.'l >;» Ječmen, n ... 1 23 Jajce, jedno .... - 9 Oves, _ . , . B Ot Mleko, liter .... ■ 8 Ajda, . . . i 31 Goveje meso, kgr. - .it Proso, „ ... 4 si Telečje „ , — 60 Koru za, „ ... f» 9 Svinjsko „ , — ■A Krompir, „ ... Leča, „ . . . 9 $9 Koštrimovo „ „ — M 8 — 45 Grah, „ . . . B t.- Golob...... — 17 Fižol, , ... 8 fn Seno, 100 kilo . . l 96 Maslo, kj^r. . — '.'s Slama, , . . 1 96 M*st, — h) Drva trda, 4 □ metr. 7 ti.' speli frilan, „ — .*>■! , mehka, , B B BO Lepo stanovanje /. J sobama, kuhinjo in z vsem drutrim takoj odda gospod .ToMip Pauer 11» *<'iitpct«>r*keiii pr«*d- 9'OShlllO. 17 40\ Meieorologično poročilo. C.'ib opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo •Mo k rim: v 1 mm i ! ■ 14. nov. 7. zjutraj 2. pop. • 9. zvečer 736*62 mm. 734i29m. 743 39 mm. — 1-2" C 3-8" C 4 61 0 brezv. si. svz. si. vzh. megla jas. obl. 1 0'5 mm. dežja. 15. nov. 7. zjutraj 9. pop. 9. zvečer 732 f)6 mm, 7H0-34*m. 73103«*. 3-4 0 10 4'C 8*4" C brezv. si. zah. si. zali. obl. obl. obl. 820inm. j dežja. | Srednja temperatura 2'44 in 7*4°, za 1-5° pod in 3-6° nad normalen*. ID-iiriajsfea, "borza dne 16. novembra t. 1. (Izvirno telegrafično poročilo.) Papirna renta..........S0 gld. 8*> kr Srebrna renta..........81 „ 45 „ Zlata renta...........108 „ 7» , 5°/0 marčna renta.........99 „ 25 „ Akcije narodne banke.......8f>9 „ — „ Kreditne akcije.........27S „ 60 . London ... . . . 126 J — J Srebro........... — „ — P Napol. .........10 , 01 V, „ C. kr cekini.......... 5 B 9S , Nemške marke........ bi „ 90 4°/0 državne srečke iz 1. 18M '250 gld 126 ( 75 , Državne srečko iz 1 1861 100 gld 171 , 50 Ogrska zlata renta 4°/0 , 97 „ 45 » , papirna rente 5»/0 89 „ 75 „ 5J/0 štajerske zemljišč odvez oblig 104 , — ., Dunava reg srečko 5°/„ 100 gld 116 , 75 , Zemlj.obč avstr 4l/i°/0 zlati zast listi 125 , 60 „ Prior oblig Elizabetine zapad železnice 115 j, — n Prior, oblig Ferdinandovo sev. železnice 106 „50 , Kreditne srečke . 100 gld 176 „ 50 „ Kudolfovc srečke . . 10 , 17 „ 80 Akcije antflo-avBtr banku 120 r 96 , 75 „ !\-ammway-društ velj 170 jjld a. v . 1^6 , 75 , Zasobiik želi se udeleževati z zneskom od 3000 do 4000 gld, pri kakem solidnem podjetji. — Ponudbe vsprejeuia Fran Miiller-jev Annoncen-Burenu v Ljabljani, (675—2) GLAVNO SKLADIŠTE ,1tesi©»* -----najčistije lužne KISELINE poznate kas najbolje okrepljujuće piće, I kas izkušan liek proti trajnom kašlju pločevine I želudca holesti grkljana I protf meh: rnlm kataru, III NK K MATT0N1.U Karlovi vari i VVidn. Cvet zoper trganje! po dr. Halirii a <><> kr., zoper pretin ter revmnti/ein, trganje po nilih, bolečine v križi ter živcih, oteklino, otrple živce in kite itd. V svojem učinku je nepresegljiv in hitro ter radikalno zdravi, kar dokazuje na stotine priznanj iz najrazličnejših krogov. Prodaja I.G48—8) I \\\\\\ i ic\ito< z v- | J zraven rotovža v Ljubljani. J j| Razpošilja se vsak dan po pošti. |j tat ■^»♦■■♦♦■■♦♦■■»^Mt+n* ■><■■ i 1 ♦ 1 4 I i i I ♦ rLMmnm ura«—hmhiiiiimiii m iif Nič več odlašati. Svetovno znane žcb-ak", katere sem na nekej drajlbi kupil za polovico prave vrednosti iu so jih vsled olnu-e le mnogo pokupili z vs. h delov sveta, prodajem, dokler jih je kuj po samo gld. 150 Jako flolge, zelo debele iu široke ItfF" iieraxlr{;l|ive "Ijpfc I barvastimi krajci, debele kakor deska; 190 cm. dolge, 130 cm. Široke z različnimi krajci, jyko debele, zares ne-raztrgljive, la. baze po ffOld. 1 75, najboljšo baže jako fine pa po gld. 1.96. Nadalje je še v zalogi: ."»«<> dvaiiuJMlorie riiiuenili koMiiia- tili l;jahai'sii jh plaht I raznimi barvastimi progami in krajci, kompletnih, jako finih, mimo po gld. 2 60. Posebno priporočevati izvošoekom. Nadalje imam za razprodajo: 400 posteljnih odej iz najfinejšo burett svile v veličastnih barvah, rude-čih, modrih, rumenih, zelenih, pomerančastih, progastih, dosti dolgih za vsako posteljo po gld. 3.76, dvojica samo gld. 7.—. Na stotine zahval in opetovanih miroČil od od merodajnih o«nb, izmej katerih sem že nekatere objavil, so v moji pisarni vsakateremu na blagovoljen ogled in mislim neatera taka zahvalnu pisma in opetovane narofbe, došle poslednji čas, kmalu objaviti. Vsako blago, ki ne ugaja, vzame se brez ugovora nazaj. 1,639—3) Naslov: Webewaaren*Manufactur J. II. Ittiliinovicz Wien, III. Bez,, Hintere Zollamtsstrasse Nr. 9. Skozi -40 let preskušena <*. kr. dvor. zdravniku za zob«' Dr. POPP-a Anatherin zobna in ustna voda. Duiiaij. mesto, liogiiergaNKe 2. Zdravniška potrdila. Prof. dr. Oppolzer, bivši rektor mal<<>-H-ini: M (iujjlielmo, leks»r; r Litiji: J. Heneš, lekar; r Melltiei; Fr. \Vaeha, lekar; v Radovljici: A. Roblek, lekai; t \'»nni »mtu: J, Bergman, D. Iiiizoli, lekarja; p Kamniku i J. Močnik, lekar; p Trebnjem: J Kup-reeht, lekar; t) Crnomlji: J. IJlažek, lekar; v Vipavi: A. Lebau, lekar 'jtf I' n. občinstvo se prosi zahtevati izrecna e. kr. tvornega /dravniku 7& zobe l'opp-a preparale iu vzeti sauiK take, ki imajo mojo varstveno znamko. "tJBu .J0~ Vrč pouarejalcev in proilujab-ev na Diinaji in liiN|irukii bilo je nedavno obsojenih k občutnim kaznim. VELIKA 500000 kot mi j t «> zajamčena denttriiu loterij ii< Speoijelno pa: prem. a mark t 80000 70000 1 1 dobit, a mark 200000 2 dobit, a mark 100000 1 dobit, a mark «10000 1 flobit. a mark 2 dobit a mark 1 dobit, a murk 2 (bi bi t. a murk 1 dobit, a mark ♦3 dobit, a mark 3 dobit, a mark dobit, a mark dobit, a mark 106 dobit, a mark dobit, a mark Pil 9 OlU dobit, a mark 818 dobit, a m rk :!1720 dobit, a mark 1 (»990 dobit, a mark 300, 200, 150, 124, 100, 94, (»7, 40, 20. 30000 20000 15000 10000 5000 3000 2000 1000 5 00 5 14 * Najnovejša velika, od visoke državne vlado v HAMBURGU dovoljemi in z vsem državnim premoženjem zajamčena denarna loterija ima 100.000 Hreek, od katerih se bode nrvuk. Za žrebanje določeni skupni kapital znaša 9,550.450 mark. Znamenita prednost te denarne loterije je ugodna naredba, da se vseh 50.500 dobitkov, ki so zraven v tabeli, že v malo mesecih in sieer v seilniili razredih sukcesivno gotovo izžreba. Glavni dobitek prvega razreda znaša 50.000 mark, poraste v drugem razredu mi 60.1)00, v tretjem na 70.000, v četrtem na 80.000, v petem na DO.OOO, v šestem n» 100.000, v sedmem pa eventuvelno na 500 000, specijclno pa na 300.000, 200.000 mark itd. PTodaja originalnih srečk te denarne loterije je izročena podpirani trgovski hiši in vsak, kdor jih hoče kupili, naj se neposredno na njo obrne. Častiti miročevulci so prosijo earočitvi pridejati dotične zneske v avstr1 "sk'h bankovcih ali postnih markah Tudi se denar lahko pošlje po pošlnej nakaznici, na ieUo bo r*aro6itve Izvrše" tudi proti poštnemn povzetju. Za žrebanji! prvega razreda velja 1 eela ori^iiuilna sreeka av. v. gld. 3.50. 1 polovieia originalne areeke av. v. gld. 1.75. 1 Četrtina originalne rireftke av. v. gld.— .»O. Vsak dobi originalno srečko z državnim grbom v roke in ob jednem uradni načrt žrebanja, iz katerega se razvidi vse natančneje. Takoj po žrebanji dobi vsak udeleženec uradno, z utis-nenimdržavnim grbom, listo dobitkov. Dobitki se točno po načrtu izplačajo pod državnim jamstvom. Ko bi kakemu kupcu srečk proti pričakovanju ne ugajal unč,;t žrebanja, pripravljeni smo ne ngajajofie srečke pred žrebanjem nazaj vzeti in dotično vsoto povrniti. Na željo se inadni načrti žrebanja naprej zastonj pošiljajo na ogled. Da nam bo mogoče vsa naročila skrbno izvršiti, prosimo taista kolikor mogoče bitro, vsekako pa pred 30. novembrom 1885 nam direktno dopoBlati. (610—9) VALENTIN & C0, Bankijescliiift, | Izdutelj Iu odgovorni urednik: Ivan Zeloznikar. Lastnina in tisk Narodne Tiskarne« AR F8