Leto X. . Stev. 145 (2764) PHMlmaKI DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽA&KO OZEMLJE ^ / O ”7 /. \ PoStntna nlaSana v animiim *" 11 . — Poštnina plačana v gotovini Spedizione in abbon. post. 1. gr. Za enotno fronto delovnega ljudstva proti po TRST, nedelja 20. junija 195% Cilatelji! f Daneu smo začeli na 3. strani objavljati izvirno tržaško ribiško dramo LOJZETA CJAKA 99 NEURJE«* Cena 25 lir Resolucija, ki so jo v petek predložili združeni iredentisti in kominformisti, o kateri so se že poprej sporazumeli in ki čaka samo še na pristanek fasistov od MSI, nam ponovno nadvse otipljivo kaže, kako so ravno kominformisti tisti, ki bi hoteli za vsako ceno ustvariti v Trstu in v vsej coni^ A enotno nacionalfa-sisticno - kominformo-vsko fronto. Ta poskus, za katerega ima pobudo v rokah Vedno Vidali, smo že več krat ugotovili, tako da lahko rečemo, da je ustvarjanje te fronte edino dejansko dosledna politična linija tržaškega kominformov skega vodstva, linija, ki je hkrati odraz v bistvu identične politike glede tržaške-ga vprašanja, vodstva italijanske buržoazne reakcije m rimskega kominformov tkega vodstva. Kaj pomeni petkova resolucija in kakšna je njena vsebina? Kominformovski Speljani pristaši si morajo hujno spričo njenega besedila postaviti naslednja vprašanja: Ali zahteva resolucija, da se Italija ne sme vrniti v cono A? Ne, o tem ni v resoluciji niti besedice! Ali morda resolucija zahteva u-stanovitev neodvisnega Svo hodnega tržaškega ozemlja.? Ne. tudi o tem ni niti besedice v njej! Alj morda zahteva samo ustanovitev °TO brez omembe neodvisnosti? Jasno, nekaj takega Pa je sploh nemogoče najti v njej! In če kljub temu manjkajo vsi ti bistveni elementi, o katerih so Vidalijevi pri’ Staši prepričani, da se prav 2anje kominformovsko vodstvo bori, kako je mogoče, da so bili med njenimi Predlagatelji in sestavljavci v prvi vrsti prav sam Vidali in ostalih pet njegovih Pajdašev v občinskem svetu? Kako je dalje mogoče, da je na resolucijo dejan-®ko pristal tudi predsednik 6DZ dr. Josip Agneletto, saj je vendar tudi on ved-in povsod kot bistvo syoje politike poudarjal u-®tanovitev STO? Kaj pa resolucija sploh Vsebuje? Predvsem vsebuje zahtevo po plebiscitu. V Pusem listu smo že neštetokrat povedali, kaj pomeni Plebiscit danes po četrt stoletju fašizma in po sko-r° enem desetletju anglo-ameriške politike, ki v bistvu še vedno izvaja faši-fittčno zakonodajo in ščiti Protiljudske ter raznarodovalne rezultate fašizma na Puših tleh. Vsakomur, naj-P°lj pa Bartoliju in vsem medentističnim prvakom, Prav tako tudi Vidaliju rn tudi dr. J. Agnelettu je Jasno, da pomeni plebiscit 'Sa.i ga sicer ne bi zahtevi) danes lažno demokra-'Cho krinko za Izvedbo tri-ttrahske izjave iz leta 1948-. Kaj še vsebuje resoluci-J8? Ona vsebuje izraz prepričanj a. da sedanja poganja na podlagi razdelitve v Londonu ne bodo dovedla izboljšanja odnosov med ^telijo in Jugslavijo in da teto tudi ne bodo utrdila teiru. Ali je to točno? Mne-PJa smo, da ne, kajti ta P°šajanja se vodijo prav teradi normalizacije odno-?°v nied obema državama JP s tem zaradi utrditve {?*ru v tem delu Evrope, globoko smo prepričani, da Jugoslavija rezultatov lon-Phnsk!^ pogajanj, ki ne bi r-hrila tema dvema cilje-ne bo nikoli podpisala, torej seštejemo vse Posamezne postavke orne-PJcne resolucije, vidimo, da *ahteva vrnitev Italije na yse STO. To pa Je cilj Barija, Vidallja in, kot vi-lett°' kontno tudi Agne- Le oglejte si dobro te vi- . Nastaja torej vprašanje, S mora predvsem zanimati oiovence naših podeželskih fPcin, kjer Vidali in Agne-Jftto ob pomanjkanju ire-JP-Ptistlčnlh svetovalcev v :“cinskih svetih teh občin, dalijevsko - agnelettovske psevdosto j e vske resolucij e! ce z lučjo iščete, ne boste našli v njih zahteve, da se Italija ne sme vrniti v cono A in v cono B. In prav to je skupno tržaški petkovi resoluciji in vsem ostalim podeželskim resolucijam. Mislimo, da ni potrebno posebej razlagati, da je cilj vseh teh resolucij isti in da je tudi njihov sestavljavec isti. Sestavljavec pa je Vidali. V tej fronti enotr nosti z reakcijo in fašisti je Vidali dolga roka italijanskega imperializma m na prevarantski način uvršča vanjo tudi slovenske občinske svetovalce, a s svojo podpisno akcijo po terenu tudi volivce same. Toda komur ta prevarantska igra ustvarjanja enotne nacionalfašistične fronte še ni s tem dovolj pojasnjena, naj pogleda na vso_ to roboto s stališča možnosti, uresničenja osmo-oktobrskega diktata. Kaj pomeni osmooktobr-ski diktat? Osmooktobrski diktat pomeni nasilno vrnitev cone A k imperialistični Italiji. Toda to je le del resnice in cel6 manjši del resnice! Glavni pomen osmooktobrskega diktata leži v tem. da bi po njegovi izvedbi še nadalje ostal v veljavi tristranski predlog iz leta 1948, to se pravi priznanje in po dpora Wash ing-tona, Londona in Pariza Italiji, da ima pravico zasesti poleg cone A še cono 3 Toda tudi to še ni vsa resnica o osmooktobrskem diktatu! Najhujše, kar pomeni osmooktobrski diktat za nas tržaške Slovence, U namreč dejstvo, da bi z iz vedbo nasilne aneksije priš tržaški Slovenci ponovne pod Italijo brez slehernega jamstva za nas narodni ob stoj, za naše narodne pravice. No, najbolj očitno in otip Ijivo pa smo imeli vsi pre bivalci Trsta in cone A priliko videti, kaj pomeni osmooktobrski diktat 5. in 6. novembra lani, ko so zagospodarile v mestu plačane provokatorske fašistične tolpe, ki so hotele izvesti svoj nacionalfašistični puč Brez pretiravanja lahko tr dimo, da bi izvedba osmo-oktobrskega^ diktata pomenila omogočanje, da bi se tisto stanje, ki so ga nacio-nalfasisti vzpostavili v novembru, trajalo tako dolgo, da bi se spremenilo tako rekoč v normalno stanje. Ali bi bila v takšnem položaju borba za delavske pravice sploh mogoča? Prav gotovo ne! Ali bi bila v takšnem stanju kakršna koli borba za nase narodne pravice mogoča? Popolnoma jasno Je, da bi bila povsem onemogočena! Saj je znano, da je sleherna borba za narodne pravice vedno istošasno v nemogoča, ko je onemogočena borba za pravice delovnega človeka sploh. Ce gremo dalje in se vprašamo, čigava je zasluga, da danes osmooktobrski diktat ni izveden, ne samo z vkorakanjem italijanskih čet v cono A, temveč da je onemogočen tudi z vsemi posledicami, ki smo jih zgoraj navedli, potem mora vsakdo priznati, da je to zgodovinska zasluga edino jugoslovanskih narodov, Jugoslovanske ljudske armade, vodstva Jugoslavije z maršalom Titom na čelu. Kako pa so se tedaj obnašali Vidali, Bartoli, Colo-gnatti in drugi? Pozivali in klicali so v borbo proti Jugoslovanski ljudski armadi. Vidali pa je razen tega solidariziral z nacionalfasistlčnimi pu-čisti, ki so hoteli nasilno vsaj deloma izvesti osmooktobrski diktat. In Agneletto? Agneletto pa se je mu novinarju Sulzbergerju postavil poniglavo za vogal in zmerjal in pljuval —«,«.111 v.«,. ___________ na Jugoslavijo, a proti Ita- £ted'lagata resolucije z za- liji ni zinil niti žal besedi-Jtevo D0 ustanovitvi STO. ‘ ce. saj je takrat prav zato m na podlagi misli, ^ ki so bile navedene v članku beograjske «Borbe» od 16. t. m. pod naslovom «Do-končna_ ali začasna ureditev tržaškega vprašanja?* naslednje: Jugoslavija je — kot se zdi — pripravljena spričo dejstva,_ da je tristranska izjava še vedno v veljavi, da je prav tako še vedno v veljavi osmooktobrski diktat, kakor tudi spričo dejstva, da je še vedno nevarnost, da bi ameriška in angleška vlada t-a diktat izvedli in s tem prisilili Jugoslavijo v oborožen konflikt, da je torej priprav-ljena> danes rešiti tržaško vprašanje tudi začasno na podlagi razdelitve. Zakaj? Prav zato, da bi vse te tri nevarnosti odstranila in dosegla normalizacijo odnosov z Italijo in s tem utrdila mir v tem delu Evrope. Za dosego tega pomembnega cilja je Jugoslavija pripravljena na skrajne teritorialne žrtev v coni A, žrtve, s katerimi bi velik del cone A zopet prešel pod upravo Italije. Pri tem pa nikakor ni pripravljena pristati, da bj kdor koli še nadalje podpiral italijanske aspiracije na cono B. Predvsem pa Jugoslavija ne more pristati, da bi tržaški Slovenci ostali brez slehernih garancij za njihov narodnostni obstoj brez narodnih pravic in brez vseh tistih pravic, ki so jim zajamčene z demokratičnimi določbami mirovne pogodbe, določbami, ki jih zdaj angloameriška vojaška uprava s pomočjo rimskih funkcionarjev in pomočjo iredentistične civilne uprave tako grobe tepta. Pri tem pa se Jugoslavija ne namerava odreči svojih pravic na vse svoje narodnostno ozemlje, ki ga predstavlja cona A s Tr stom! Ali bo italijanska vlada na takšen sporazum pristala? Na to vprašanje bo dala odgovor bližnja bodočnost. Tisto, kar je važno, pa je dejstvo, da se proti takšnim jugoslovanskim predlogom začasne ureditve tržaškega vprašanja ustvarja v Trstu nacionalfašistično kominformovs-ka enotna fronta, ki ji nasedajo že o-menjeni slovenski podeželski občinski svetovalci. Kot smo že poudarili ta nacio-nalfašistična fronta z Vidali jem na čelu ne zahteva —, kot je razvidno iz petkove resolucije — na pristanek katere vabijo tudi fašiste, ki jim je cilj meja na Snežniku in še dlje — niti neodvisnega STO, niti samo Svobodnega tržaškega ozemlja, temveč plebiscit in s plebiscitom izvedbo tristranske izjave. S to fronto je tudi Agneletto. A v kolikor se bodo petkovi resoluciji pridružili še indi-pendentistični svetovalci, bodo tudi oni uvrščeni v to fronto, ki ji je cilj, da italijanski imperializem čim-prej zasužnji brez slehernih jamstev najprej cono A, nato cono B in čaka na prvo priložnost, da koraka Se dalje. Kaj je dolžnost tržaškega delovnega človeka in tržaških Slovencev se posebej spričo takšnega stanja stvari? Mnenja smo, da je odgovor na dlani. Naša naloga in dolžnost je to nacionalfašističnokom-informovsko fronto onemogočiti in jo razbiti. Naša dolžnost je ustvariti proti tej fronti, fronto delovnega ljudstva skupaj s tržaškimi Slovenci proti ponovnemu prihodu Italije v cono A. Le tako bi bili in bodo ustvarjeni pogoji za uresničenje zahtev in teženj tudi vseh Tržačanov za dosego dejanske neodvisnosti Trsta in Tržaškega ozemlja. FRANC STOKA potuje v Italijo (Od našega dopisnika) RIM, 19. — Kot poročajo iz Londona, bo v ponedeljek prispel v Rim britanski podtajnik v Foreign Officeu Antho-ny Nutting. Zatrjujejo sicer, da bo prišel z ženo na zaseben obisk, da pa se bo sestal s Scelbo in Piccionijem, s katerima se bo verjetno razgo-varjal o tržaškem vprašanju in o ratifikaciji pogodbe o evropski obrambni skupnosti. Nutting se bo vrnil v London verjetno v petek. Vest je že včeraj razširila agencija «Exchange Tele-graph», danes pa so jo potrdili tudi že v Foreign Officeu. V italijanskih krogih pravijo, da utegne Nuttingov obisk skrajšati trajanje angleško-italijanskih razgovorov o Trstu, o katerih sodijo, kot piše današnja (iStampa«, da bodo trajali vsaj poldrugi mesec. V italijanskih krogih se sicer opaža občutek, da bi Nut-tingovo potovanje utegnilo pomeniti pritisk na Italijo, obenem pa izražajo zadovoljstvo, da bo »po neštetih obiskih angleških političnih osebnosti v Jugoslaviji neka višja osebnost končno obiskala tudi Italijo«. V rimskih političnih krogih sodijo, da bo v torek izčrpana debata o proračunu zunanjega ministrstva v italijanskem senatu in da bo v sredo odgovarjal na izvajanja po- Guatemala zahteva od Varnostnega sveta naj ukrepa zaradi napada na njeno ozemlle »Uporniški oddelki" so s področja sosednih držav napadli srednjeameriško republiko, ki je bila v ostrem sporu z ZDA zaradi koristi ameriških družb - Protislovna poročila o položaju NEW YORK, 19. — Guatemalski predstavnik pri OZN dr. Eduardo Castillo-Arriola je sporočil, da je gvatemalska vlada zahtevala, naj se še ta teden sestane Varnostni svet m razpravlja o položaju, ki je nastal zaradi napada na gvatemalsko ozemlje. Glavno tajništvo OZN je guatemalsko pritožbo že prejelo, trenutni predsednik Varnostnega sveta Cabot Lodge pa je sklical sejo sveta za ponedeljek popoldne. Medtem pa je ameriško državno tajništvo zatrdilo, da v.nima nobenega dokaza, da bi bila Guatemala napdenas, kot zatrjuje guatemalska vlada v zahtevi po nujnem sklicanju Varnostnega sveta. NEW YORK, 19. — Poročila, ki prihajajo iz Guatemale in sosednjih dežel, govorijo o napadu od zunaj na to južnoameriško državico in o notranjih uporih. Po vesteh, ki so večkrat protislovne, si je še težko ustvariti jasno sliko položaja. «Bitka za Guatemalo se je začela«, je izjavil gvatemalski zunanji minister Guillermo Toriello na tiskovni konferenci. Potrdil je. da so včeraj opoldne tuja letala prvič letela čez guatemalsko ozemlje in napadla skladišča goriva. »Ta letala je nadaljeval slancev zunanji minister Pic-1 Toriello — se niso omejila cioni. Ne pričakujemo pa, da na metanje letakov, temveč so bo povedal kaj novega o trža- nesramno napadla našo deželo, škem vprašanju. Naše ljudstvo, združeno okoli A. P. | vojske in vlade, bo kot en sam mož branilo domovino. Naša politika se ne bo umaknila niti za korak. Prepričani smo, da je vlada Nikarague neposredno vmešana v sedanjo intervencionistično akcijo. Vanjo so prav gotovo zapletene tudi nekatere tuje družbe, med njimi ameriška «United Jruit«. Ne razumemo, zakaj bi ZDA morale napasti majhno državo, kot je naša, čeprav imajo veliko tradicijo demokracije in prijateljstva do nas«. Guatemalski zunanji minister Toriello je poslal predsedniku Varnostnega sveta brzojavko, v kateri zahteva, naj se Varnostni svet nujno sestane, da bi «podvzel potrebne ukrepe, da se prepreči kršitev miru in napad na varnost v tem delu Srednje Ame- rike in da se konča napad proti Guatemali«. Toriello opozarja, da so med 26. majem in 17. junijem neznana letala metala letake in orožje na guatemalsko ozemlje, 17. junija pa so oboroženi oddelki iz Hondurasa prodrli 15 km globoko v Guatemalo. 18. junija so letala, ki so priletela iz Hondurasa in Nikarague z bombami in strojnicami napadla guatemalska mesta in vojaške naprave. Toriello zaključuje, da je postala Guatemala «žrtev nedvoumnega napada s strani Hondurasa in Nikarague na pobudo določenih tujih organizacij«. Po poročilih guatemalskega radia je včeraj popoldne 12 letal bombardiralo prestolnico dežele. Obenem so iz Hondurasa vdrli v Guatemalo oboroženi oddelki, ki jih vodi polk. Castillo Armas, eden izmed voditeljev emigrantske o-poziciie. Guatemalska poročila pravijo, da so uporniki vdrli 15 km globoko čez mejo in zasedli nekaj obmejnih postojank. Poročila iz Mehike in Hondurasa pa trdijo, da so u-porniki zasedli tudi pristanišče Puerto Barrios, kjer so Sestavljena nova franeosha vlada Memles-France je prevzel tudi zunanje ministrstvo - Daues se bo v Pariza sestal z Edenom, jutri pa odpotuje v Ženevo - Ugibanja o usodi EOS zaradi imenovanja gen. Koeniga za obrambnega ministra PARIZ, 19. — Mendes-Fram ce je danes zaključil posvetovanja in popoldne je predstavil predsedniku novo vlado, ki je takole sestavljena: Ministrski predsednik in zu. nanji minister; Mendes-France; obramba: golist general Pierre Koenig; finance, gospodarstvo in načrtovanje radikalni socialist Edgar Faure; notranji minister: Francois Mitterand (UDSR); pravosodje; radikalni socialist Emil Hugues; minister za Francosko unijo: demokristjan (MRP) Robert Buron; poljedelstvo; neodvisni Robert Houdet; obnova: Maurice Lemaire (URAS): minister za delo: Eugene Clau-dius-Petit (UDSR); javna dela; Chabman-Delmas (URAS); zdravstvo; socialni republikanec; Louis Aujoulat; minister za pridružene države: neodvisni Guy Le Chambre; industrija in trgovina: radikal Bour-ges-Maunoury, bivši bojevniki: nedvisni Temple. Ustanovljeno je bilo novo ministrstvo za tuniške in maroške zadeve, ki ga bo vodil Christian Fouchet iz skupine URAS. V novi vladi so zastopane vse večje stranke razen socialistov, ki so odklonili udeležbo, in kominformistov, ki jih Mendes-France ignorira. Nekatere ministre je izbral iz strank, ki so glasovale proti njegovi izvolitvi, kakor na primer MRP in ARS. Vlado je Mendes-France sestavil brez posvetovanja z voditelji strank in je vse ministre izbral osebno na individualni podlagi. Zaradi imenovanja generala Koenika za obrambnega ministra se tuji diplomati sprašujejo, kakšna bo sedaj usoda evropske vojske. Koenig je namreč v odboru za obrambo pripravil poročilo, ki nasprotuje evropski vojski ia ki ga je odbor tudi odobril. Ce bo prevladala njegova teza, je malo možnosti, da bo EOS o-dobrena v sedanji obliki. Zna no pa je, da je Mendes-France obljubil kompromis v tej zadevi še pred parlamentarnimi počitnicami. Jutri se bo Mendes-France sestal z britanskim zunanjim ministrom Edenom, ki se bo ustavil v Parizu na poti iz 2eneve v Ložidon. V ponede ljek pa bo odšel v Ženevo, kjer bo ostal tudi v torek', ko se bo skupščina ponovno sestala, tako da ne bo navzoč, ko bo v skupščini predstavljena nove vlada. Medtem pa je francoski poslanik v Ženevi, ki vodi francosko delegacijo na tamkajšnji konferenci v odsotnosti Bi-daulta, odpotoval v Pariz, kjer bo poročal novemu vladnemu predsedniku o poteku pogajanj. Zjutraj je imel Mendes-France daljši razgovor z generalom Elyjem. Govorila sta o možnosti sklenitve miru v In-dokini. Obveščeni krogi trdijo, da sta proučevala praktično možnost razdelitve Indokine ob 16. vzporedniku. Mnenje francoskih vojaških krogov v glavnem štabu v Saigonu je, da je taka razdelitev mogoča, ne pa zadovoljiva. Današnji pariški tisk °me-nja težave, ki jih je Mendes-France naletel pri sestavljanju vlade, potem ko so socialisti in demokristjani odklonili udeležbo v vladi. Socialistični »Franc Tireur« ugodno piše o novem ministrskem predsedniku ter poudarja, da socialistična stranka, čeprav ne sodeluje v novi vladi, podpira novega ministrskega predsednika. List piše, da bv udeležba socialistov v vladi pomenila popolno spremembo taktike, ki jo ta stranka vodi od leta 1961, ter pripominja, PRIPRAVE ZA PODPIS BALKANSKE ZVEZE 28. junija v Atenah konferenca mešanih komisij da bodo socialisti nudili vladi učinkovito podporo, medtem ko gojijo demokristjani «komaj prikrito sovražnost«. Tudi »Combat« ostro napada demokristjane (MRP), ki jih označuje kot stranko, «ki je tesno povezana, z najbolj reakcionarnimi vladami, kar jih je Francija poznala v zadnjih 20 letih, stranko dvojne igre, naklonjeno z besedami miru in sporazumu z ljudstvom Severne Afrike, toda dejansko povezana na tako imenovano rešitev s silo«. «To kar z zaupanjem pričakujemo od Mendes-Francea, piše dalje list, je, da bo enkrat konec laganja: našim zaveznikom z obljubljanjem naporov, ki jih nismo zmožni, ali pa s celotno ratifikacijo EOS, ki jo javno mnenje zavrača; preneha naj se lagati Francozom z zatrjevanjem, da lahko dosežemo vojaško zmago v Vietnamu, in s prikazovanjem gospodarskega in finančnega položaja v ugodni luči, medtem ko naša proizvodnja nazaduje in finančni primanjkljaji se letos približujejo 1000 milijar dara«. Moskovska, «Pravda» pa piše v zvezi s francosko krizo med drugim: «Padec Lanielo-ve vlade in investitura Men des-Francea predstavljata pomemben dogodek v francoskem političnem življenju, če se računa, da je bila Lanie-lova vlada za razširitev vojne v Indokini. medtem ko namerava Mendes-France sedaj napraviti konec te; vojni«. Nemčiji. Zato so ukinili predstavništva sovjetske visoke komisije v Berlinu in v številnih mestih Vzhodne Nemčije. Iz Berlina pa javljajo, da se je predstavnik sovjetske visoke komisije v Berlinu Sergej Dengin sinoči poslovil od poveljnikov zahodnih področij mesta. »Kurier« piše iz Bonna, da je kancler Adenauer začel z ameriškim visokim komisar-j jem razgovore za sklenitev lo-‘čene pogodbe med Zahodno Nemčijo in ZDA. List dodaja, da bi temu zgledu utegnile slediti še Velika Britanija in Francija. Kratke vesti , , - po ustanovitvi iVidalijevih 1n Agne-ettovlh pristašev nasedajo takšne varljiva in vab-Kesla o STO tudi ne-??teri drugi občinski sve-uualcl. Kako to torej, da [..dalija inAgneletta nemoti ■j!:2lična vsebina resolucij v f/teu in v podeželskih ob-hah? Na to vprašanje 0ac ne more biti drugega *?8ovora kot je naslednji: {Jtedi tega, ker je dejan-v ° politično stanje danes k Ogledu tržaškega vpra-takšno, da tržaška in tetai€ resolucije ena dru-i. .izpopolnjujejo in služita istemu cilju, ki Je cilj • haclonalfasistično * kom- kif, °rinovske fronte. Izgubil mnogo svojih naj vidnejših pristašev. Kakor vidimo, ko je šlo za preprečitev izvedbe osmooktobrskega diktata, smo bili priča prav takšni nacionalfašistični enotni fronti z Vidali jem kot podrepnikom vred kakršni smo priča danes, ko se toliko pise in govori o pogajanjih za rešitev tržaškega vprašanja na podlagi razdelitve. Ostane torej še vprašanje: o čem se v Londonu pogajajo? Nismo točno obveščeni in točnega odgovora na to vprašanje ne moremo dati. Pač pa lahko sklepamo iz izjav, ki jih je dal maršal Tito ameriske- Raabov povratek na Dunaj LONDON, 19. — Avstrijski kancler Julius Raab se je danes vrnil z letalom iz Londona na Dunaj. Med svojim obiskom v Londonu se je Raab razgovarjal s številnimi britanskimi osebnostmi in med drugim s Churchillom, s finančnim ministrom Butlerjem ter s podtajnikom v zunanjem ministrstvu Sel-wynora Lloydom. VVAKEFIELD, 19. — Laburistični voditelj Attlee je danes govoril na zborovanju rudarjev grofije Vorkshire. Izjavil je med drugim, da je pozval Churchilla, naj se poteguje za mednarodne razgovore na naj. višji ravni. Na seji bodo predstavniki treh držav sestavili dokončni načrt sporazuma o balkanski zvezi (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 1». — V državnem tajništvu za zunanje zadeve so danes uradno potrdili, da se bo skupna konferenca mešanih politično-vojaških komisij treh balkanskih držav začela 28. junija v Atenah. Na konferenci bodo predstavniki Grčije, Turčije in Jugoslavije izdelali na osnovi predlogov nacionalnih mešanih komisij dokončni načrt sporazuma o trojni zvezi, ki ga bodo nato predložili svojim vladam v odobritev. Jugoslovanski veleposlanik v Atenah Radoš Jovanovič je razpravljal danes z ravnateljem grškega zunanjega ministrstva Aleksisom Kirurjem o vprašanjih, ki zanimajo o-be državi. Stalni predstavnik Jugoslavije pri OZN, veleposlanik dr. Jože Brilej, je odpotoval sinoči iz New Yorka v Jugoslavijo. V Beogradu se bo ustavil nekaj dni, nato pa bo odpotoval v Ženevo na zasedanje gospodarsko-socialnega sveta Združenih narodov. Dr. Brilei je izjavil, da bo to zasedanje v času zelo močne mednarodne diplomatske de- lavnosti. Pripomnil je, da bo tudi reševanje gospodarskih problemov, kot na primer vprašanje finansiranja nerazvitih držav, p0 svoje prispevalo k mednarodnemu sodelovanju in utrjevanju miru v svetu. B. B. Neurja in poplave tudi v Sremu BEOGRAD, 19. — Nad Sremom in Novim Sadom se je včeraj nenadoma utrgal oblak, zaradi česar je nastal ogromen dež. V kratkem času se je zlilo na zemljo 87 litrov vode na kvadratni meter. Več tisoč juter zemlje je pod vodo, ki je poplavila tudi bližnje vasi. Prebivalstvo se je pravočasno umaknilo. Skoda še ni ugotovljena, toda računajo, da znaša približno 60 milijonov din. Britanski minister za gorivo in energetiko Lloyd je poslal danes sožalje jugoslovanski vladi zaradi nesreče v Tuzli, pri kateri je zgubilo življenje 16 rudarjev. Arabske obtožbe proti Angliji KAIRO, 19. — Poslaništvo Saudove Arabije v Kairu je danes objavilo poročilo, v katerem pravi, da britanske oblasti nadaljujejo na področjih Buraimi vrsto napadov na tamkajšnje prebivalstvo. Poročilo dodaja, da so Angleži u-vedli blokado mesta Hamassa ter da kopljejo jarke in obračajo orožje proti prebivalstvu, katero je poslalo brzojavko vladi Saudove Arabije s pozivom, naj intervenira in naj pošlje svoje sile na obkoljeno področje. Britanske oblasti v Adenu pa trdijo, da je včeraj skupina okoli 150 mož, ki je prišla z ozemlja Jemena, napadla vas Martaa v notranjosti adenske-ga protektorata. Na obmejnem področju med adenskim protektoratom in Je-menom je bilo v zadnjem času več oboroženih spopadov. Jemen se odločno protivi britanskemu načrtu za federacijo med področji posameznih šejkov v protektoratu ter zatrjuje, da hoče Velika Britanija prisiliti šejke, da se podvržejo njeni volji. ACCRA, 11. — Volitve pa Zlati obali so se končale z zmago »ljudskega gibanja«, ki so dobile 71 mandatov. Neodvisni jih bodo imeli 17, severna stranka pa 11. SZ ukinila v Nemčiji predstavništva visoke komisije PARIZ, 19. — Agencija TASS javlja iz Berlina, da je bil aparat sovjetske visoke komisije v Nemčiji reorganiziran, in da bo osebje vršilo normalne funkcije v okviru ukrepov, ki ji je moskovska vlada odločila v zvezi s podelitvijo suverenosti Vzhodni BEOGRAD, 19. — Na Reki se je danes zaključil tretji kongres sindikatov Hrvatske. Zaključni sklepi poudarjajo, da morajo biti osnovne naloge sindikatov razvijanje delavskega samoupravljanja, u-sposabljanje članov sindikatov za vse oblike družbenega samoupravljanja ter za dvig kadrov in skrb za žene-delavke. glavna skladišča bencina guatemalskega letalstva. Jose Calderon Alazar, voditelj guatemalskih emigrantov v Mehiki, je izjavil, da razpolaga polkovnik Armas, ki vodi uporniške oddelke, s 5000 možmi. Vsa guatemalska vojska šteje 7000 mož. Alazar je dodal, da je bil napad izvršen iz Hondurasa in da so ((uporniki« napadli severne in vzhodne pokrajine dežele. Dopisnik neke ameriške radijske postaje je javil danes popoldne iz Hondurasa, da so letala «neznane narodnosti« danes predpoldne ponovno napadla prestolnico Guatemala City in med drugim s strojnicami obstreljevala vladno palačo. Vesti s področja, kjer so se vneli boji, pa so še vedno zelo pičle in pogosto protislovne. Vendar se da ugotoviti, da je bila Guatemala hkrati napadena po suhem, iz zraka in z morja. Emigrantske »uporniške« sile pa očitno same ne razpolagajo ne z letalstvom ne z mornarico. V Londonu so prejeli vest, da neka radijska postaja, ki se sama imenuje ((Radio svoboda«, oddaja guatemasikemu ljudstvu pozive, naj se upre vladi, in daje navodila za borbo. Isti radio je tudi zanikal, da bi bila bombardirana guatemalska prestolnica, ker da »svobodne letalske sile« pod vodstvom kapetana Mendoze napadajo samo vojaške cilje. Vladni radio v Guatemali pa zatrjuje, da ima vlada polk. Arbenza položaj popolnoma v rokah. Isto je poročala tudi neka radijska postaja v državi Costarica. Medtem kažejo v Washing-tonu veliko navdušenje zaradi dogodkov v Guatemali. 2e včeraj je državno tajništvo z neprikritim zadovoljstvom prvo javilo vesti o uporu v Guatemali. Bela hiša in državno tajništvo sicer še nista komentirali dogodkov, vendar se visoki funkcionarji niti ne trudijo, da bi prikrili svoje zadovoljstvo in izjavljajo, da je «upor» popolnoma v skladu z nedavnimi izjavami Fosterja Dullesa, ki je izrazil upanje, da bo guatemalsko ljudstvo znalo samo urediti položaj v deželi«. John Puerifoy, veleposlanik ZDA v Guatemali, je poročal v VVashington, da je guatemal- skrbela, da nobena pošiljka orožja za Guatemalo ne bo šla skozi holandska pristanišča ali s holandskimi ladjami, Podobno zatrdilo je dala ame-, riški vladi tudi belgijska vlada. * št * Na nedavni ameriški konferenci v Caracasu je bila Gua-temala edina, ki je glasovala proti ameriški resoluciji o skupni akciji ameriških držav proti komunizmu. V svojih govorih je Dulles Guatemalo večkrat tudi posebej napadel, guatemalski zunanji minister Toriello pa je izjavil, da se mu zdi, da je bila konferenca sklicana samo zato, da bi njegovo deželo postavili na zatožno klop. Prvotna ameriška resolucija zaradi odpora nekaterih južnoameriških držav ni bila sprejeta, pač pa je bila nato izglasovana v nekoliko spremenjeni obliki. Pred dobrimi desetimi' dnevi pa je vlada ZDA sklenila, da bo skušala sklicati sestanek zunanjih ministrov ameriških držav, na katerem bi razpravljali o položaju v Guatemali. ZDA so za to izkoristile dejstvo, da je Guatemala, ki je že dalj časa pod močnim pritiskom iz Washingtona, dobila pošiljko orožja iz Vzhodne Evrope. Obenem so ZDA začele pošiljati orožje tudi v Nikaraguo, ki je prekinila odnose z Guatemalo. Pri svojem nastopu navajajo ZDA predvsem, da predstavlja Guatemala nevarnost, da se 'smed-narodni komunizem» vsidra a Osrednji Ameriki in to v bližini Panamskega prekopa. V državah Latinske Amerike pa ameriško prizadevanje ni povsod naletelo na ugoden odmev. Vplivni bivši predsednik Mehike Cardenas je odkrito poslal guatemalski vladi sporočilo, v katerem ji izraža svojo naklonjenost, in pozval Mehikance, naj stopijo na njeno stran. Spor med ZDA in Guatemalo dozoreva že deset let. Sedanja guatemalska vlada je prišla na oblast po revoluciji v olctffSru 1944, ko so se demokratične stranke skupno z vojsko uprle diktaturi generala Ubica. Vladi, ki je bila sestavljena po uspešni revoluciji, je predsedoval Juan Jose Arevalo, podpirale pa so jo leski zunanji minister Toriello | vičarske stranke, med njimi BEOGRAD, 19. — Za novega izrednega poslanika in o-polnomočenega ministra Jugoslavije v Abesiniji je bil i-menovan Zdenko Stambuk. BONN, 19. — Nemški inženir Wilhelm Fechner zagotavlja, da bo čez nekaj časa. z ladjo, za katero je on pripravil načrt, mogoče prepluti Atlantski ocean iz Evrope v Ameriko v 40 urah. Fechner je izjavil, da je končal model ladje na reakcijski pogon, ki bo lahko dosegla hitrost 185 km na uro. Imela bo, 6 motorjev na reakcijski pogon, ki bodo razvijali 72.000 konjskih sil. zahteval od honduraške vlade, naj poskrbi za razorožitev e-migrantov na svojem ozemlju. Nadalje poročajo, da je Toriello na neki tiskovni konferenci na vprašanje, ali bo Guatemala napovedala vojno Hondurasu, izjavil: ((Trenutno tega se ne vem«. V Londonu je predstavnik Foreign Officea izjavil, da angleška vlada še ni dobila poročil svojega odpravnika poslov v Guatemali. Zagotovil pa je, da oboroženi oddelki, ki so vč,;raj vdrli na guatemalsko ozemlje, niso prišli iz britanskega Hondurasa. V zvezi z znano ameriško zahtevo, naj zavezniške države pristanejo na to, da bi a-meriške vojne ladje preiskovale na odprtem morju njihove trgovske ladje, če ne prevažajo orožja v Guatemalo, izjavljajo v Haagu, da holandska vlada ni prejela nobene takšne zahteve, in pristavljajo, da bi podobna zahteva »nasprotovala vsem zakonom o svobodi plovbe«. Na drugi strani pa potrjujejo, da je holandska vlada pristala na ameriško željo, naj sodeluje pri naporih, da Guatemala ne bf dobila orožja, in da ’ bo komunistična «stranka dela«. Vlada je izvedla vrsto družbenih reform m sestavila nov delovni zakonik, ki je dal delavcem mnoge ugodnosti, medtem ko so sindikati organizirali vrsto stavk proti veliki ameriški družbi ((United Fruit«. Kasnejša vlada pod predsedstvom polkovnika Arbenza — ki je še zdaj predsednik vlade — je izvedla agrarno reformo in predvsem razdelila kmetom neobdelana zemljišča. Družba ((United Fruit« je takoj i zgubila 80.000 ha zemljišč, za katera ameriško državno tajništvo že vsa zadnja leta zahteva odškodnino. Medtem se je v tujini in s tujo podporo začela čedalje bolj organizirati konservativna guatemalska opozicija pod vodstvom polkovnika Castilla Armasa, ki zdaj tudi poveljuje «uporniškim» oddelkom, ki so vdrli v Guatemalo. Nedavno je ameriški državni tajnik John Foster Dulles izjavil, da guatemalsko vprašanje ne bi bilo razčiščeno, tudi če bi Guatemala zdaj plačala odškodnino. Po vsem tem ni težko uganiti, odkod guatemalski opoziciji toliko energije in sredstev. Nov napredek v Ženevi ZDA sl umivalo roke Na včerajšnji seji je bil dosežen sporazum o stikih med vojaškimi poveljstvi v Laosu in Kambodži - Eisenhower odpoklical Bedella Smitha in dva njegova glavna sodelavca - Molotov odpotoval v Moskvo 2ENEVA, 19. — Devet držav, ki so se udeležile konference o Indokini, je na današnji seji sprejelo francoski predlog o prenehanju sovražnost; v Laosu in Kambodži. Besedilo tega predloga je naslednje: «Da se olajša hitro in_ istočasno prenehanje sovražnosti v Indokini, predlagamo naslednje; a) predstavniki poveljstev obe strani se bodo takoj sestali v 2enevi in na kraju samem; b) proučevali bodo vprašanja v zvez; s prenehanjem sovražnosti na ozemlju Kambodže in Laosa, začenši z vprašanjem umika vseh tujih o-boroženih sil in tujega vojaškega osebja, pri čemer bodo upoštevali pripombe in predloge, ki so jih razne delegacije predložile na konferenci; c) v najkrajšem času bodo predložili konferenci svoje sklepe in svoja priporočila«. naj bodo začasna ali dokončna. V krogih francoske delegacije pripominjajo k odstavku b) današnjega sporazuma, da je francoska delegacija med sejo opozorila, da je pariška vlada sklenila sporazume in pogodbe z vladama Kambodže in Laosa in s tem prevzela tudi obveznosti, ki so vsem znane. Francoska vlada je seveda vezana s temi obveznostmi, sklenjenimi s suverenima vladama Laosa in Kambodže. To pomeni z drugimi besedami, da klavzula o umiku tujih čet ne velja v celoti za francoske čete Današnja seja se je zaradi popoldanskih sestankov med načelniki delegacij začela šele ob 18.45 in je trajala do 21. ure. Vmes so servirali krat-ko zakusko. Prihodnja seja o Indokini bo v torek, Zgodaj popoldne so se sestali Eden, Cuenlaj in veleposlanik Jean Chauvel, tre- Poročilo. ki je bilo objav-1 nutni načelnik francoske de Ijeno po zaključku seje, po-[ legacije. Sestanek, ki je bi! v jasnjuje, da bodo vojaški | rezidenci kitajskega ministra, predstavniki, ki proučujejo je bil prv; skupni stik pred-vprasanja Vietnama, Laosa in stavnikov treh držav po za-Kambodže morali predložiti četku konference Sporazum V 21 dneh svoja poročila, pa o predlogu, ki je bil na kon- ferenci sprejet, je bil praktično dosežen že na tem sestanku. Po seji sta se ob 22. uri še enkrat sestala Eden in Molotov. Kasno ponoči se je Molotov nato odpeljal z letalom v Moskvo. Niso še točno sporočili kdaj se bo vrnil. Jutri zjutraj pa bo Eden odpotoval iz Ženeve v Pariz, kjer se bo sestal z Mendes-Fran-ceom. Neprijetni vtis pa je povzročila v 2enevi vest, da je predsednik Eisenhower odredil, naj se takoj vrnejo v Washing-ton trije glavni ameriški delegati na konferenci. Državni podtajnik Bedeli Smith in dva njegova glavna sodelavca so dobili ukaz, naj že jutri odpotujejo iz 2eneve. Ostale delegacije so ameriški korak razlagale kot poskus, da si ZDA umijejo roke nad nadaljnjim potekom konference. Ameriško delegacijo bo odslej vodil ameriški veleposlanik v CSR Johnson. Dobro obveščeni krogi pa zatrjujejo, da bo tudi kitajski ministrski predsednik in zunanji minister Cuenlaj »v kratkem« odpotoval iz Ženeve in se vrnil v Peking. I>XF.V1 Na današnji dan je leta 1942 I četa IV. bataljona napadla iz zasede kolono Nemcev v Polhograjskem hribovju. 50 Nemcev je obležalo v borbi. m LiU jiS|g| i int DANES, nedelja 20. junija Siiverij, Nenadej Sonce vzide ob 4.15 in zatone ob 19.58. Dolžina dneva 15.43. Luna vzide ob 23.30 in zatone ob 8.12, JUTRI, ponedeljek 21, junija Alojzij, Miloš POMEMBNA l)HI,);i'\li:4 i/ \išk im arh uh e prkt eklusti Pred proslavami 100-letnice svetoivanshe slovenske šole V ohoiru proslave bodo tri prireditve, katerih prva bo /.e prihodnjo nedeljo na stadionu «Prvi maj» - Posebna spominska brušura Kot smo v našem listu le poročali, slavi sveto.ivanska slovenska šola letos 100- letnico svojega obstoja. Velik narodni, kulturni in politični pomen te obletnice za tržaške Slovence je na dlani. Z njo in z vrsto drugih, sličnih in še starejših obletnic naših l ure pozneje Ob vsakem številu navzočih. Odbor. Pevski zbor PD Barkovlfe. Jutri v ponedeljek naj se zbe rejo vsi pevci točno ob 20.45 v Ul. R/ Manna 29, kjer bomo snemali za radio jugoslovanske cone Trsta. RAZPIS Podporno društvo »Dijaška Matica* razpisuje vlaganje prošeaj za šolsko leto 1954-55. 1. Prošnje se vlagajo na posebnih tiskovinah, ki jih prosilci dobijo pri upravi Dijaškega doma v Ulici Buonarroti 31 ali pri tajnici Dijaške Matice v Ulici Roma 15. II (pri SHPZ). 2. Prosilci lahko zaprosijo: a) za sprejem v Dijaški dom za rednega ali zunanjega gojenca; b) za znižanje vzdrževalnine v Dijaškem domu; c) za podporo za plačevanje voznine za vozeče še dijake; Č) za šolske potrebščine in izposojo šolskih knjig; d) za podporo v drugih oblikah. 3. Prošnje za podporo v smislu 2. točke tega razpisa sprejema do 15, julija t. 1. uprava Dijaškega doma ali pa tajnica Dijaške Matice. Odbor Dijaške Matice se ne obvezuje, da bo proučil prošnje, ki bi bile oddane po zgoraj navedenem roku; 4 Vsa potrebna navodila in nasvete prejmejo prosilci pri zgoraj navedenih naslovih. Odbor podp. društva »Dijaška Matica* ( jjjlll.SItH PMHKIilTUK ) SOLSKE RAZSTAVE V Trstu . Nižja industrijska strokovna šola Rojan, Ul. Mon-torsino 8 do ponedeljka 21. junija t, 1. vsak dan od 9. do 13. in od 15. do 19. ure. Na Opčinah, državni Industrijski strokovni tečaj danes 20. t. m. od 10. do 19. ure. Razna obvestila Tržaški filatelistični klub »L. Košir«. Danes 20. t. m. v prostorih kluba, Ul. Roma 15 II., običajni sestanek od 9. do 12. lire. Pozivamo člane, ki še nišo prevzeli zadnjih' novosti, da se sestanka udeležijo. Nadaljuje se delitev revije Nova filatelija štev. 5 in se sprejemajo prijave za izlet v Ljubljano ob priliki II. jugoslovanske fil. razstave. Darovi in prispevki Namesto cvetja na grob dne 18 VI. 1964 prem hlul emu Josipu Kuretu iz Ricmanj Sl 12 daruje družina Clhej 1.000 lir za Dijaško Matico. Starši učencev* In učenk petega razreda osnovne šole pri Sv. Jakobu darujejo 4.000 lir za Dijaško Matico v znak hvaležnosti učiteljici. Za počastitev spomina učiteljice Siave Pahor daruje družina Smaraldi 1.000 lir za Dijaško Matico, Namesto cvetja na grob učiteljice Slave Pahor daruje Boris Volk 1.000 lir za Dijaško Matico. Ob zaključku šolskega leta darujejo matere otrok IV. razre-da v Rojanu v zahvalo učiteljici Eleonori Križman 3.200 tir za Dijaško Matico. Rossctti. 15.001 «Roke kvišku*, G. Montgomery, H. VVestcott. Exce!sior. Zaprto zaradj obnove. Fenlce 15.30: »Varietejska predu stava*, F Astaire, C. Gharisse. Nazionale. 15.00: «Nočni prekup-čevalci*. G. Tierney, R Včid-mark. Filodrammatico. 14.30: •Singa- pur«, A. Gardner. Arcobaleno. 14.30: »Ljubezni pol stoletja*, S. Pamparnini, A. Sordi. Auditorium, 14.45: «Vsi stojte... prihajam jaz», T. Scotti, F. Marži. Jkstra Rojan. 14.30: »Tretji razred liceja*. Cristallo (Trg Perugino) 14.30: «Tekmiea moje žene*, D. She-ridan, J. Gregson. Grattacielo. 14.30: «Noč v Benetkah«, J. Schultze. Alabarda. 15.50: «Pojem zate*. G. Dl Stefano, H. Remy. Ariston, 16.00: ((Branilec Manile* W, Beery, M. Maxvell. Armonia. 14.45: «Gospa brez kamelij*, L. Bose, G. Cervi. Aurora, 15.00: »Črni oblak«, B. Crafvvord. Garibaldi. 14.00: »Tihotapci v Macau*, T. Curtis. Ideale. 15.00: «Preganjanci», K. Douglas. Impero. 14.45: »Prijateljice noči* F Arnoul, P. Cressoy. Mladini izpod 16 let strogo prepovedano. Italla. 15.00: «Hči polka*, I. Bar- zizza. Viale 14.30: »Meč in vrtnica*, R. 'Todd. Kino ob morju. 15.00: »Mouhn Rouge*. .(. Ferrer. Massimo. 15.00: ((Sirota brez nasmeha*, G. Garson, Moderno. 16.00: «Ladja prekletih žensk*. M. Britt. Savona. 14.00: «Aida», S. Loren, D Day. Sv. Marko. 16.00: «Krinka iz blata*, G. Cooper. Secolo, 20.00: ((Telički*. Vittorio Veneto. 14.30: «Mali ubežnik*. R. Andrusco. Azzurro. 14.00: »V srcu puščave* A. Ltvdd. Belvedere. 16.00: »Otok orkana*, J. Hall. Marconi. 14.30: «Sveta tigra*, J. VVeissmueller Novo cine. 1600: »Plamen*, E. Rossi Drago. Odeon. 15.00: «Vi sta ga želeli*, W, Chiari Radio. 14.3(S: »Dvoboj v Rio d’Argentu», A Murphy. Venezia. 14.30: »Rosalba dekle Pompejev*, N. Pizzi. NEDELJA, 20. junija 1954 .1 UhtOM LO V A A NK A C O A A i’ It Si 'TA 254.6 m ali 1178 kc Poročila v slov. ob 8.00, 13.30, 19.00 in 23.30, 7.45 Jutranji koledar; 8.10 Slovenske narodne pesmi; 8.30 Našim kmetovalcem; 9.00 Mladiinski tednik; 13.45 Glasba po željah; 15.00 Ob zaključku mladinskega festivala: 16.00 Rezervirano za mladinski festival; 16.30 Promenadni koncert: 17.00 Narodne pesmi in plesi; 17.30 Glasba po željah v hrvaščini; 18.00 Poročila v hrvaščini; 18.10 Jurina in Frani-na; 18.30 Iz ritma v ritem; 23.00 Zadnja poročila v italijanščini; 23.10 Glasba za lahko noč. TU NT It. 306,1 m ali 980 kc-aek 8.30 Lahke melodije; 8.45 Kmetijska oddaja; 9.15 Domači odmevi; 11.30 L. M. Škerjanc: Koncert za klavir in orkester; 11.55 Sibe-lius: Žalostni valček; 12.00 Operne arije, dueti in zbori; 14,30 Parada lahkih orkestrov; 15.00 Nastop učencev šentjakobske šole; 16.00 Malo za šalo - malo zares; 17.00 Koncert moškega zbora s Kolonkovca; 18.00 Rimski Korsakov: Šeherezada; 19.10 Nesmrtne melodije; 20.00 Šport; 2.0.05 Iz operetnega sveta; 20.25 Koncert pianista Gabrijela Devetaka; 20.45 O današnji tekmah svetovnega nogometnega prvenstva: 21.00 Puccini: Madame But-terfly, opera v 2 dejanjih. T R (S T i. 8.45 Igra godba; 14.00 Bizet: »Carmen*. opera v 4 dej.; 18.45 Športna poročila; 21.05 Variete. r* L O V K A 4 J A 327,1 m, 202,1 m, 212,4 m Poročila ob 6.00, 7.00, 13.00, 15.00, 19.30 in 22.00. 8.15 Domače pesmi za prijetno nedeljsko jutro...; 9.00 Otroška predstava - Vladimir Nazor: Pepelka; 9.30 Operetne melodije; 10.00 Dopoldanski simfonični koncert; 11.00 Oddaja za Beneške Slovence; 12.00 Pogovor s poslušalci; 12.30 Pol ure za našo vas: 13.30 Želeli ste -poslušajte!; 15.15 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov; 16.15 Glasbena medigra; 16.30 Javno nagradno tekmovanje solistov in ansamblov; 17.30 V plesnem ritmu; 18.00 Radijska igra , Saša Vuga: Žalostna ob-soška povest; 18.50 Glasbena medigra; 20,00 Lepe melodije; 20.30 Športna poročila; 20.40 Pester operni koncert. SPREJEMAM LIKANJE IN ŠIVANJE. Naslov na upravi . lista Ul. sv, Frančiška 20. ' OTROKA V OSKRBO sprejme družina v na.ttaližji okolici Trsta. Naslov na upravi ((Primorskega dnevnika*. STAVBNE PARCELE prodam P° ugodni ceni. - Kolcnja . Telefonirati na štev. 91-512. I ODDAM OPREMLJENO SOBO. I Naslov na upravj lista. | PUCH 250 ugodno proda zaseb-1 niik za 65.000 lir. Vprašati pd j Moto Ostuni_ Machiavelli 28. DUCATI čudovit lahek motor; oglejte s.i nove modele na velesejmu in v trgovini edinega za* stopnika Plera Ostunija v Ul. Machiavelli 28. MONDIAL - DUCATI _ NSU edini tovarniški predstavnik Piero Ostuni, Ul. Machiavelli 28. POZOR! Na tržaškem velesejmu je razstava slovenskih knjig Državne založbe Slovenije. Ne zamudite prilike za nabavo lepih knjig. Mali oglasi NAČRTE IN PRORAČUNE po nizki ceni izvršuje diplomiran stavbeni tehnik Opčine Narodna ul. 150, tel. 21-483. ADEX IZLETI 3. in 4. julija 1954 izlet v LJUBLJANO NOVO GORICO LABIN 4. julija 1954 izlet v POSTOJNO SKOCIJAN LOKEV Vpisovanje do 24. t. m. 10. in 11. julija 1954 izlet v ILIRSKO BISTRICO BUZET POREČ U. julija 1954 izlet v OPATIJO KOMEN KOSTANJEVICO in na REKO Vpisovanje do 1. julija pri «Adria-Express», Ul. F. Severo 5-b - tel. 29243, «UNI0N» Svetovno znana zavarovalnica od leta 1828 je v TRSTU, UL. VALDIRIVO 14 tel. 27512-35939 Prokurator RAVNIK Gostilna Simonič vabi cenjene goste na senčni vrt na OPČINE — NARODNA UL. 39 — TEL. 21053 (nasproti tramvaja). Domača kuhinja in dobra vina. — Postreže tudi * kraškim teranom in z mrzlimi jedili. ZALOGA PAPIRJA PAPYRO! TRST — UL. F. SEVERO 10 — TEL. 36-453 4>4> POLETNI KINO: Grad sv. Justa. 2100: «Bajni Andersen*, P. Kave. AH*ton. 21.00: »Branilci Manile* VV Beerv, Rojan. 20.30: «Stiri dekleta na-padajo*. J. Leigh. Paradiso. 20.15: «Dvor kralja Ar-tuja», B. Crosby. Ponziana, 20.30: ((Osvajalci Sir- ta), M. 0’Hara. Arena dei fiori. 20.30: »Luisian-ski pustolovec*, T Poer. Garibaldi. 20.30: «Tihot»pci v Macau*. T. Curtis. Pattlnagglo. 20.45: «Pesml pol stoletja*. S. Pamoanlni. izleti Okrajni odbor OF Nabrežina organizira dvodnevni izlet v Ljubljano 3. in 4. julija. Vpisovanje na običajnih mestin sc zaključi danes. Slovensko planinsko društvo Trst priredi 4 Julija Izlet v Trnovski gozd, na Čaven, Kucelj in Zeleni rob. Vpisovanje vsak dan v Ul. Machiavelli 13. Motoklub »Jadran« z Opčin obvešča, da je napovedani izlet za 27. t. m. v Postojno zaradi tehničnih ovir preložen na 4. julija. Vpisovanje do četrtka 24. t. m. vsak dan od 19. do 20. ure. LOTERIJA CAGL1AR1 14 82 87 19 44 N A POLI 85 52 31 54 60 BARI 76 13 40 3 44 PALERMO 27 79 22 2 85 GENOVA 31 45 2 29 62 FIRENZE 66 89 «0 «8 42 ROMA 57 81 15 7 24 TORINO 11 88 56 5 2 VENEZIA 49 25 83 37 52 ZAHVALA Iskreno ae zahvaljujemo vsem prijateljem ln znancem, predvsem častiti duhovščini: posebna zahvala č. g. župniku Jožefu Žoržu, gg. zdravnikom, g. županu in občinskim avetovalcem, predsedniku SDZ, zastopnikom raznih organizacij, pevskima društvoma, darovalcem cvetja in vencev ter vaem, ki so spremili dragega IV/1IM TKRČUM na njegovi zadnji poti ali na kakršenkoli način počastili njegov spomin. VDOVA JUSTA IN OTROCI Mavhinje, 20. junija 1954. TRST — UL. MAZZINI 4« IN NA RDEČEM TRGU 5 nudita vsakovrstno modno blago po najnižji ceni in se priporoča. TRST — UL. TORREBIANCA 19 — TEL. 23-587 Uvoz. izvoz, kolonialno blago, kemikalije, konfekcije-POŠILJA DARILNE PAKETE. FRANC BERGINC TRST — UL. F. FILZI 8 (vis. priti.) - tel. 28-748 IMPORT - EXPORT tet RAZNA TRGOVSKA ZASTOPSTVA OKREPČEVALNICA — BAR — KAVARNA - BIFE' ADOLFO PRELESSI TRST — UL. F. SEVERO 1. Za časa velesejma se cena nalivnega peresa BERNUM zniža na 1000 lir ..... IZKORISTITE PRILIKO I I 1 V prodaji v PAPIRNICI - TISKARNI BERNARDI „ TRST — UL. MAZZINI ST. 44 (jamstvo za 2 UPBLJAMSKA OPERA Z BALETOM BO GOSTOVALA V ZflČETKP JPLIJA V TRSTU Razvoj in delo ljubljanske Opere Dirigent dr. .Operna tradicija je v jpubljani že stara in sega ? drugo polovico 18. stolet-■a-v 2e tedaj so se nam-■e» na poti po Evropi za-• en ustavljati v Ljubljani julijanski operni ansambli, *l so imeli tu yeč tednov Rajajoča gostovanja. Te jjredstave so bile dvojezič-(italijanske in nemške), ,endar pa so tuji pevci že ^P.alu začeli vpletati tudi .06 in pesmi v slovenšči-jj. kar je med občinstvom obujalo obilo odobravanja. Okoli 1. 1770. se je rodila £rva slovenska izvirna ope-3 »Belin«, za katero je na* Pisal besedilo Janez Dama-C6n-Dev, uglasbil pa jo je skob Zupan. Vendar pa ni liano, ali se je Zupanova Pera kdaj izvajala, in tu-' Partitura se je izgubila. (Jugo originalno slovensko “drsko delo je bila Vilhar-rVa opereta ((Jamska Ivan-;aY nastala 1. 1850.1 in prvič ^ajana v Ljubljani 1. 1871. “d tega skromnega začetka 3e slovenska operna tvornost v svojem nadaljnjem ztvoju povzpela — ob ,---‘uateljih: dr. Benjamin .Pavec (((Teharski plemič ,#h Anton Foerster («Go-i.jijski slavček«), Fran Qer-;'c. Viktor Rarma («Kseni-, *> «Stara pesem«. ((Urh, ‘tQf Celjski«), Hugolin Satt-?er .(((Tajda«), Risto Savin :?pepa Vida«, »Gosposvet-fi sen«, «Matija Gubec«), r^vko Osterc. Marij Kogoj ®ne maske) — do slovenji6 operne storitve sedanjo* dl ki jo predstavljajo skla-l'e*ii Matija Bravničar (.^hujšanje v dolini Sent-Danski«, «Hlapec Jernej c Jjegova pravica«), Dani-t Švara (((Kleopatra«. «Ve-V Deseniška«), Marijan nižina (Ekvinokcij«) in vičev° ) Polič .(((Majka Jugo- l^dndenca, organizirati v Jdbljani redne dramske in dnrne predstave, se je ro* c a V dobi Čitalnice in^ si-8a J1® P°tiudo Dramatične-društva, ki so ga usta-p.VlB rodoljubi 1. 1866. U avUa tega društva so blat Potrjena 1. 1867. Poleg j aillSkih predstav, spevoi-2Js Jn °Peret so amaterji jj, en z uprizarjanjem laž-)3 Opernih del. L 1868, je b? Pr. imela prav lep uspeh “Pri- -- Danilo Švara la tu že krstna predstava slovenske lirične opere: dr. Benjamin Ipavec ((Teharski plemiči«. Ta uspeh je vzbudil po vsej Sloveniji val navdušenja in vere v lastne tvorne sile slovenskega na> roda in je spodbudil še druge skladatelje. Odtlej se je mala slovenska operna družina lotevala vedno odgovornejših nalog. L. 1893, je bila v Deželnem gledališču prvič u-prizorjena «Cavalleria ru-sticana« in Weberjev »Ca-rostrelec«, dne 15. II. 1894. prvič ((Prodana nevesta«, istega leta še Smetanov. «Poljub» .in Flotoiva ((Marta«, 1. 1895. je bila krstna predstava Parmove opere «Urh, grof Celjski«, istega leta je bil še uprizorjen Verdijev ((Trubadur« in Humperdinck ((Janko in Metka«. Med drugim so sledile 1. 1.896: «Carmen», «Faust». «Rigoletto», ((Norma« in Foersterjev ((Gorenjski slavček« (30. X. 1896.), v 1. 1897: «Ernani» (Verdi), «Fra Diavolo« (Auber), «Halka» (Moniuszko), »Ksenija« (Parma), «Ples v maskah« in «Traviata» (Verdi), v i. 1898: «Vesele žene windsorske» (Nicolai), «Ai-da» (Verdi), »Stara pesem« (Parma), v 1. 1899.: «Lohen* grin« (Wagner), «Dalibor» (Smetana), «Glumači» (Leon- rizoritev Illnerjeve ope-'jl »Kralj Wondra». Slovenil0 operne predstave so bi-Hnv tej dobi seveda še vedli redke, dokler ni dobilo j ,a,natično društvo na raz-H ^>go za svoje uprizoritve , gledališko zgradbo, „ zeino gledališče — da-Manja Opera —, ki je bila ,fPrta 29. IX. 1892. Prva V enska operna predstava Lifl0vi hiši je bila opera k ega skladatelja V. Blod-Ha, »V vodnjaku«. Kmalu . 10 (10. XII. 1892.) je bi- cavallo), v 1. 19003 »Večni mornar« (Wagner), «Tann-hauser« (Wagner), ((Zrinjski« (Zajc). Opere »Evgenij Onjegin«, «Othello» in «Bo-hemen so bile prvič uprizorjene 1, 1903., «Pikova dama« 1. 1905.. «Ruslan in Ljudmila« (Glinka) in ((Tosca« 1. 1906., Madame But-terfly» in «Rusalka» (Dvorak) 1. 1908. itd. Samostojna slovenska O* pera v Ljubljani je začela z novim delom 1. 1918. Njen prvi ravnatelj je bil Hrvat, Friderik Rukavina. Rukavina je postavil repertoar novega zavoda že kar na široko osnovo preizkušenih in popularnih del (Prodana nevesta, Rusalka, Dalibor, Onjegin. Boris Godunov, Aida, Tosca, Turandot, Bo-heme, Luiza, Carmen itd.), V prvih letih je bila ta O-pera resda po imenu slovenska, vendar pa je bilo zaradi pomanjkanja domačih kadrov med njenim u-metniškim osebjem le kaj malo Slovencev, Orkester je bil v veliki meri sestavljen iz Cehov, pa tudi prvi solisti £o bili po rodu večinoma Cehi, Rusi, Poljaki in Hrvati (Zikova, Rewiczeva, Rozumova. Levandovska, Dr-vota, Stepnjovski, Holodkov, Popov, Zathey, Richterjeva, Thierryjeva itd.). Kader slovenskih opernih umetnikov se je gradil le postopoma, v večji meri šele, ko se je vrnil v domovino nestor slovenskih pevcev, odlični pedagog, mojster Julij Betetto, iz čigar šole so izšli naši najboljši. L. 1925. je prvzel vodstvo Opere Mirko Polič, ki je v, prvih štirinajstih letih svojega ravnatelj evanj a razširil njen repertoar od klasike do moderne, dvignil njeno umetniško raven in razvil njeno organizacijsko obliko. V vsem tem delu so veliko pripomogli zlasti dirigenti Niko Štritof, Anton Neffat in dr. Danilo Švara. V tej dobi so se na odru ljubljanske Opere uprizorila naslednja jugoslovanska dela: Srce iz lecta, Eva. Mi. loševa ženitev, Lepa Vida, Crne maske, Hasanaginica, Pohujšanje v dolini Šentflorjanski, Koštana. Morana, Adel in Mara, Dorica pleše, Ero z onega sveta. Matija Gubec, Vrag na vasi itd.. slovanska dela: Boris Godunov, Zaljubljen v tri oranže, Oedipus rex, Svanda du-dak, Knez Igor, Sneguročka, Pikova dama, Jenufa, Katja Kabanova, Hovanščina, Katarina Izmajlova, Jakobinec itd. Od ostalih komponistov so bila izvajana skoraj vsa vidnejša dela svetovne operne literature (Mozart, Bee* thoven, Wagner, R. Strauss, Wolf-Ferrari, Rossini, Poni-zetti, Verdi, Puccini, P8]J-„ chislli. Respighi, Massenet, Gounod, Charpentier itd.). V tej dobi je dobila Ljub- Dirigent Rado Simoniti ljana kader domačih pevcev in orkestrašev, s katerimi smo celo začeli zalagati druge odre v državi (Zagreb, Beograd) in v tujini. Oder ljubljanske Opere je postal nekaka šola in od. skočna deska za umetnike, ki so razvili prirojene glasbene talente slovenskega ljudstva, ki pa zaradi majhnih domačih razmer in nerazumevanja predaprilske Jugoslavije za kulturne potrebe slovenskega in drugih narodov niso videli v Sloveniji možnosti za svoj nadaljnji razvoj, in so zato drug za drugim zapuščali Ljubljano. Križaj. Rija. vec, Šimenc, Gostič, Dermota, Rus. Mezetova. Zupev-čeva itd., to so imena slovenskih pevcev, ki so z velikim uspehom posvetili svoje sile drugim odrom v državi, oziroma se uveljavili tudi v tujini. Leta 1939. je postal ravnatelj Opere Vilko Ukmar, Pod njegovim vodstvom se je zlasti okrepil operni zbor in povečal ter izboljšal orkester. Po osvoboditvi je 1. 1945. ponovno prevzel vodstvo Opere ravnatelj Mirko Polič, konec 1. 1948. pa ravnatelj Samo Hubad. V novi, ljudski državi, sta tudi umetnost in kultura postala last vsega delovnega ljudstva. Opera Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani je s tem dobila širši delokrog in vse drugačne možnosti u-metniške rasti in udejstvovanja. Ukinjena je bila opereta, ki je y prejšnji dobi sicer reševala prazno gleda, liško blagajno, a pri tem ubijala smisel za resno u-metniško delo v zavodu in okus tedaj vse maloštevil-nejšega gledališkega občinstva. V novih pogojih dela. s skrbno naštudiranimi u-prizoritvami in s pritegnitvijo najširših množic se je obisk opernih predstav od 48.039 oseb v sezoni 1938-39 dvignil na 102.700 oseb v sezoni 1945-46. nato 110.469 oseb v sezoni 1946-47 in 119.536 oseb v sezoni 1947-48, Na tej višini se je obisk ohranil tudi v nadaljnjih sezonah in predstave so več ali manj vedno razprodane. V repertoarnem pogledu je vodstvo Opere po osvoboditvi bilo pred problemom postavitve, osvežitve in razširitve širokih temeljev predvsem slovanskega repertoarja, ki naj bi postal trdna in stalna osnova naše Opere. V ta namen so bile v sezoni 1945-46 upri* zorjene opere: Borodin «Knez Igor«, Smetana »Prodana nevesta«, Rimski-Kor-sakov »Sneguročka«, Dvorak »Rusalka«. Smetana »Poljub«, v 1. 1946-47: Cajkov* ski ((Pikova dama«, Glinka »Ivan Susanin«, v 1. 1947-48; Janaček «Jenufa» in Čajkovski ((Evgenij Onjegin«, v 1. 1948^49 pa še Musorgski «Soročinski sejem« in ((Boris Godunov«, Veliko pozornost je v tem času posvetila ljubljanska Opera domači operni tvorbi in uprizorila poleg Gotovčevega «Era» še vef izvirnih slovenskih opernih novitet: Kozina ((Ekvinokcij« (1946), Švara ((Veronika Deseniška« (1946), Polič «Majka Jugovičev« (1947), in «Deseti brat«, Švara «Prešeren». Poleg slovanskih del je ljubljanska Opera od 1. 1945. naprej nanovo uprizorila še: Offenbach ((Hoffmanove pripovedke«, Verdi »Traviata« in «Rigoletto», Puccini «Boheme» in «To* sca«, Rossini »Seviljski brivec«, Donizetti »Don Pa-squale», Mozart «Figarova svatba«, Beethoven «Fide-lio«, Bizet »Carmen« in Massenet «Manon». Poleg teh je opera v nadaljnjih sezonah naštudirala še vrsto oper — nekaterih prvič Na ta način si je ustvarila dokaj širok repertoar del, ki bodo izvečitle morala ostati stalni zaklad našega odra. Posebno razvojno pot ima balet ljubljanske Qpere, ki je bil do osvoboditve zelo maloštevilen, L. 1946. sta prevzela njegovo vodstvo koreografa Pia in Pino Mlakar, in odtlej se je baletni ansambel pomnožil in tehnično toliko izpopolnil, da je danes že zmožen samo- stojno reševati tudi večje in težje umetniške naloge. To je že v 1. 1947. dokazala uprizoritev Beethovnovega baleta ((Prometejeva bitja«, v i, 1948. Dvorakov «Cekin ali gosli« in Kozinov «Dip-tihon«, v 1. 1949. uprizoritev Hrističeve «Ohridske legende«, na to Lhotkove ((Srednjeveške ljubezni«, in istega avtorja «Vraga ne vasi«, »Coppelie« (Delibes) itd. Težave s katerimi se danes bori ljubljanska Opera, so v glavnem iste kot pri ostalih gledališčih v državi. Osnovanje številnih novih opernih odrov, filharmoničnih in radijskih orkestrov, filma je povsod dvignil v ospredje problem kadrov. Pomanjkanje orkestrašev, pevcev, plesalcev, tehničnih strokovnjakov i. dr. je resna ovira za nadaljnji razvoj in delo. Solistični ansambel je poleg nekaterih starejših prvakov v pretežni meri mlad, a si vendar že z u-spehom utira pot v prve vrste. Med pevci so dobro zastopani nosilci liričnega in mezzokarakternega značaja, dočim primanjkuje dramske stroke. V tehničnem oziru je predvsem ovi-ra_ premajhna hiša in tehnično zaostali oder, kar nujno terja zidavo novega poslopja, S. S. >y.w.y.\v.y. mmm Naš tedenski pregled Juš Kozak, upravnik SNG (Drame in Opere) v Ljubljani Mariborski pevci so gostovali na Kontovelu Prejšnjo soboto je gostoval na Kontovelu pevski zbor kulturno umetniškega društva «Jože Btermanko« iz'Maribora. Ta zbor ie nekako nadaljevanje bivšega zbora Glasbene Matice. Pred nabito polno dvorano je izvajal vrsto umetnih in narodnih pesmi. Ambicioznost in resnost svojih stremljenj je zbor posebno poudaril v prvem delu svojega sporeda, ko se nam je predstavil z zelo zahtevnimi — tako tehnično kot interpretativno — pesmimi sodobnikov Lajovica, Ravnika, Simonitija in Vrabca. Naj omenim le vzorno interpretacijo in čisto intonacijo Simonitijeve splošno priznane (saj srečamo to kompozicijo na sporedu vsakega dobrega zbora) in umetniško dognane kompozicije «Starka za vasjo« ali pa tehnično zelo zahtevne. obenem pa efektne Lajovčeve »Ples kralja Matjaža«. Qb koncu prvega dela je zbor zapel tudi Vrab-čevo «Rdečo tulpo«, ki je bila to pot v naši ožji domovini prvič izvajana. (Kaže, da tudi za Vrabca velja «Nemo propheta — na STO!) V drugem delu se nam je predstavil ženski zbor, ki je izvajal vrsto narodnih pesmi, med njimi tudi pri nas popularni «Bolen mi leži« in »Plovi, plovi«. V tretjem delu pa so pevci spet v mešanem zboru odpeli še nekoliko narodnih ali ponarodelih. Navdušenje poslušalcev se je postopoma in neprestano stopnjevalo in doseglo višek ob koncu, ko so morali pevci še dodati in ponoviti Satt-nerjevo Zdravico. Zbor vodi s kompetenco in energijo dirigent Komar. Interpretira smiselno, naravno in ne išče zunanjih poceni efektov, kakor jih žal prepogosto slišimo na koncertih, Ako bi m; bil dovoljen nasvet, bi pripomnil le, da bi si želel včasih malo manj enakomernosti v ritmu in več sproščenosti. Zbor sledi dirigentovim intencijam zelo disciplinirano in se resno potrudi, da da iz sebe vse najboljše. To je prepričevalno dokazal takb v mešanem kot v ženskem zboru. Dikcija zelo dobra, prav tako dinamika. Manj pa zadovoljuje zvočnost. Gotovo je treba tu jemati v poštev dejstvo, da so pevci koncertirali po neprespani noči (take stvari ne bi smeli dopuščati) in da zaradi tega niso mogli imeti svojih glasil^ v idealnem stanju. Vendar mislim, da bi zbor le pridobil in tudi v enaki situaciji imel več zvočnega sijaja, če bi bilo v njegovih vrstah več mladih sil. Te bi dale zboru tisti sijaj, ki osvaja poslušalstvo. Razume se, da mora vsak zbor imeti primeren kader izkušenih in rutiniranih pevcev, ki najlepše uvajajo mladino v svet pevske kulture, toda mladina da zboru sonornost, elan, temperament. Dirigentu in upravi zbora bi le svetoval, da pri svojem organizacijskem delu to hpošte-vata. Omenil bi še, da je vse hvale vredno, da je enkrat kvaliteten zbor iz Jugoslavije gostoval tudi na našem podeželju in s tem seznanil z našo zborovsko kulturo tudi one naše ljudi, ki ne morejo prisostvovati kbncertom v Avditoriju. vu Hrvaška Opera bo gostovala v Ljubljani V začetku prihodnjega meseca bosta Opera in balet Hr-vatskega narodnega kazališta sodelovala na glasbenem festivalu v Ljubljani in uprizorila Verdijevega »Othella«, Massenetovo opero «Manon», Baranovičevo «Lectovo srce« in Leoncavallove »Glumače«. * * * Ansambel Jugoslovanskega dramskega pozorišta je odpotoval v Pariz, kjer bo sodeloval na prvem mednarodnem dramskem festivalu. V. Parizu bodo uprizorili komedijo Marina Držiča «Dundo Maroje«. Na prvem mednarodnem dramskem festivalu, ki bo trajal do 25. julija v Parizu, sodeluje 12 najbolj znanih gledaliških ansamblov iz vsega sveta, ter 12 najboljših francoskih gledaliških skupin. Za komedijo «Dundo Maroje« se v Parizu zelo zanimajo. Pariški tednik «Arts» objavlja izjavo Jeana Darcan-ta, ki je nedavno gostoval v Jugoslaviji, ter članek o Marinu Držiču. Prijetno presenečenje RAZSTAVA V. BIRSE Tudi slikarji, ne samo pesniki in pisatelji, delajo dostikrat brez pravih nagibov. • notranje neprizadeti, kakor se navadno reče. Na tak način pa ne nastajajo umetnine. Toda so slikarji, ki se takih »vaj« izogibajo in segajo po čopiču bolj poredko, nekako zadnji hip, ko dovolj jasno čutijo sposobnost za novo upodobitev. Tak slikar je nedvomno tudi BIRSA. Ta prijetni Kraševec nam je pripravil v Kopru pravo presenečenje, Razstavil je malone trideset del, najnovejših in starejših, ki so vsa polna vsebine, povečini trpke .n prevzemajoče. Razstava bo odprta še do 22. t. m., torej do konca Mladinskega festivala, ki bo priskrbel slikarju veliko število mladih in hvaležnih obiskovalcev. V nekem pogledu je ostal BIRSA zvest hotenju., ki je bilo značilno že za zgodnja, prva leta njegove slikarske poti: jasna in zdrava vsebina. To si je postavil za cilj že pred desetimi in več leti in ta cilj zasleduje šc dandanašnji. Toda nekaj Se je vendarle spremenilo: jasna in zdrava vsebina je postala umetniško potentna. V obeh vrstah razstavljenih slik visijo dela, ki so priznanje slovenske Akademije za upodabljajočo umetnost. Samo štiri platna so, nič več, a v njih je največ BIRSE- Človek bi jih gledal vedno znova in ne bi se jih nikoli naveličal; kajti če bi desetič postal pred njimi, bi mu desetič z enako močjo odkrile nove stvari in nove širjave. Ne da se povedati, treba je prav videti, kako in s čim doseže ta slikar umetniško razkošje in nekoliko melanholično umirjenost. Pri izbiri motiva BIRSA ne izhaja iz zanimivosti in kontrastno-sti predmetov; izhodišče sta mu lastna duševnost in miselnost in se zmeraj odloči za predmet, ki je nekak odmev njega samega. V smislu teh opažanj velja omeniti platno, ki ga je avtor pomenljivo imenoval »Osamljena«. Da, osamljena, strmeča cipresa na robu valovite in poraščene pokrajine. Jaz se ne čudim, da se je nekdo na tej razstavi spomnil Kosovela FERRUCCIO JAKOMIN Preteklemu tednu ni mogoče odrekati razgibanosti. Prav zato pa so se morda zamudili odgovori na nekatera vprašanja, ki smo jih pričakovali že poprej. V prvi vrsti velja to za obliko, v kateri se bo nadaljevala v Ženevi konferenca o Indokini — medtem ko se je, kot vemo, konferenca o Koreji končala brez vsakega razultata. Glede konference o Indokini so se dogodki v Ženevi pravzaprav prehitevali — podobno kot so se prehitevali v Parizu. Ce še danes ni odgovora na zastavljeno vprašanje, je to zato, ker so dogodki pravzaprav že preskočili fazo, o kateri je veljalo splošno prepričanje, da bo daljša. Mendes France je v Parizu v presenetljivo kratkem času in s presenetljivo večino dobil investituro. Ne le, da je zbral 419 glasov, 115 več, kot jih je po ustavi potreboval, temveč proti njemu ni glasovalo niti petdeset poslancev; ostali so se vzdržali, med njimi tudi klerikalni ljudski republikanci, ki so sicer najprej najavili nasprotno glasovanje. Namesto prekinitve za ves čas, ko bodo v Franciji sestavljali vlado, se je konferenca v Ženevi zdaj že znašla pred problemom, kako se lotiti dela v novem položaju. Rer da ta položaj še ni docela razčiščen, kajti počakati je treba vsaj na prve konkretne politične korake nove francoske vlade — toda videti je že, da bo Francija še z večjo vnemo silila k sklenitvi premirja v Indokini. Zmaga Mendčs Francea pa je povzročila nov položaj tudi na drugih področjih. Ce pustimo ob strani vprašanje njegovega gospodarskega programa — ki je v veliki meri vezan na konec vojne v Indokini, kajti dokler bo ta vojna izčrpavala francoske finance, ni misliti na resnejše prenovitvene načrte — in tudi njegov odnos do Severne Afrike, glede katerega mu je treba priznati precej poguma in daljnovidnosti, se je v glavnem začelo zapletati z vprašanjem evropske obrambne skupnosti in sploh načrtov za organizacijo Zahodne Evrope. Tu je spet najbolj prizadet Washington, čeprav se je zaenkrat glavni alarm po-jačil v Bonnu. Toda Bonn z odpovedjo evropski obrambni skupnosti najbrž ne bi izgubil mnogo, ker bi ZDA gotovo šilile in najbrž tudi izsilil e kakšno drugačno obliko nemške povezave z atlantskim paiktom. Mendes France je bil glede EOS namenoma nejasen. Obljubil je le, da bo predložil parlamentu svoj načrt o tem vprašanju. Toda novi ministrski predsednik ni znan kot prijatelj zamisli, ki so jo skuhali jrancoski demokirstjani; prav taka je že njegovo nejasno stališče zadostovalo, da si je pridobil podporo skoraj vseh nasprotnikov evropske vojske. Očitno Mendes France ni hotel komplicirati položaja v narodni skupščini z odkritim zavzemanjem stališča o EOS, ko je glavno vprašanje, ki se ga mora Francija lotiti, Vendarle Indokina. Ko bi se pred glasovanjem o investituri izrazil za EOS ali proti njej, bi skoraj gotovo pogorel. V endar prevladuje prepričanje, da bo kasneje — če ga bo muhasta narodna skupščina še pustila na krmilu in, seveda, če .bo v obljubljenem mesecu kaj dosegel v Indo-kihi — poskušal najti drugačno rešitev namesto evropske vojske. Vsekakor je značil-no, da v Mendes Franceovi vladi prvič po dolgih letih zunanji minister ne bo demokristjan ■(demokristjani pa so edini prepričani zagovorniki zamisli o EOS), kar že samo pa sebi ne govori za nespremenjeno kontinuiteto francoske zunanje politike in kar je že zadostovalo, da so se v Bonnu hudo vznemirili. Tudi Washingtonu se je zdelo potrebno, da se takoj zgane. Predsednik Eisenhoioer se je obrnil — metoda nekoliko spominja na očetovsko vzvišeno papeško prakso — na francoskega predsednika Cofyja s posebno poslanico, v kateri je poudarek predvsem na dveh točkah; znamenita «skupna akcija« v jugovzhodni Aziji in evropska vojska. V prvem primeru gre tako za posredno zagotovilo, da Francija ne bo izključena od morebitnih načrtov za jugo-vzhodnoazijsko področje, čeprav ne bo zastopana na washingtonskih razgovorih s Churchillom, kot tudi — in to v prvi vrsti —■ za opozorilo, naj Francija ničesar ne ukrepa na lastno pest v Indokini. Kajti «skupna akcija« se lahko nanaša tako na vojaške ukrepe kot na sklepanje premirja in miru. Ze pred časom — še pred Lanielovim padcem — je Dulles svaril Francoze, naj v Indokini ne ((kapitulirajo«. V drugem primeru pa se je Eisenhoioer posluiil skoraj zafrkljivega sredstva: izraža namreč upanje, da ne bo šla po gobe ezgodovinska francoska zamiseh o evropskem združevanju in še posebej o združevanju vojaških kontingentov. Ameriška predstavniška zbornica je bila še bolj otipljiva; Franciji in Italiji je sklenila ukiniti vojaško pomoč iz prihodnjega proračuna, dokler ne bosta ratificirali pogodbe o evropski obrabni skupnosti. Velike koristi od tega sklepa zaerikrat ni videti. V Franciji (pomoč za vojno v Indokini ni dosežena v sklepu kongresa) se položaj razvija, kot se pač razvija, v Italiji pa bi morda utegnili govoriti — kolikor je to mogoče po sklepanju iz pisanja inspiri-ranega vladnega tiska — o majhnem poskusu zavlačevanja v tržaškem vprašanju, ali pa vsaj o ustvarjanju takšnega videza. Nekaterim je izsiljevalska narava pač prirojena, pa naj gre za odnose do Petra ali Pavla. S tem smo pravzaprav že pri reševanju, ki nas razumljivo najbolj prizadeva. Toda nemogoče je, da bi na osnovi tega, kar nam je znano, dali kakšno jasnejšo sliko položaja, zlasti zdaj, ko so se pogajanja prenesla na razgovore med Italijo, Anglijo in ZDA. Nendna ponižnost in, skoraj bi rekli, realističnost italijanskega vladnega tiska je lahko prav tako pripravljanje jvnosti na pristanek na an-gloameriške predloge, ali pa tudi samo ustvarjanje takšnega vtisa, ki naj dokaže, da je bila Italija dejansko pripravljena na sporazum in da Za morebitno prekinitev pogajanj ni kriva. V sedanjem položaju bi bila prejkone verjetnejša prva hipoteza — toda s pridržkom, da bo Rim vsako najmanjše olajšanje klešč, ki ga zdaj stiskajo (in ki jih je sam skoval), uporabil za to, da se bo spet umaknil, koliko bo imel prostora. Za zaključek še to, da se je v Srednji Ameriki, v Gvatemali, pojavilo novo žarišče nemira. Podrobnejše informacije bodo dale zadnje vesti, mi bi le še pripomnili, da se dozdeva, da je glavni razlog za ameriško stališče do te srednjeameriške države nacionalizacija nekaterih ameriških družb, ki so iz dežele vlekle mastne dobičke. NEURJE % % Huda ura, o kateri je govora v tej drami, je znana na-r‘bi(jem pod Imenom tramontana. V prejšnjih časih je ta naa.r v Tržaškem zalivu pogostoma div j gl, danes pa je v teh krajih bolj redek vremenski pojav. A;,. Bila je tramontana tiste čase največji strah vseh števll-haših ribičev na slovenski obali Jftdrana. rin Med ribiči je tramontana terjala veliko žrtev, ker pade lu.hiorje zavratno brez posebnih znamenj, z nepričakovano Dr Pstjo. Bližanje 'tega viharja se z vzvišenih bregov veliko opazi, kot z morja, zato so imeli naši značajni ribiči v Dolnjih časih nekako prostovoljno opazovalno in obvešče-biin° službo; ob prvih znakih za nevarnost, ki je z morja ni mogoče opaziti, so tl možje sklicali ljudi v vasi, da so tj; ^regu, visoko nad morjem, tolkli po škafih in tako opozo-0rie na morju nu pretečo nevarnost. i);. Ker je prvo znamenje tega viharja skoro vedno tudi k Šph tišina v zraku, se to ropotanje sliši daleč ven na mor-8q način obveštevanja se je vselej dobro obnesel, tako da lil 0,li na morju mogli še pravočasno zbezati v varne portiče kalive. kh Naj bo pričujoča ljudska drama skromen prikaz ene ta-C hudih ur, ki jih je naš značajni ribič nešteto prestal na ^či obali. Ribiška drama v štirih dejanjih in petih slikah. Godi se leta 1800 na slovenski obali Jadrana. Prvo dejanje: v Grijanu, malem pristanu med Trstom in Devinom. Drugo dejanje prav tam. Tretje dejanje na domu pri Moholanovih na Komtovelju. Četrto dejanje, prva slika kakor v prvem, ponoči; druga slika, na verandi zapuščenega samostana v Grijanu. OSEBE: JAKOB MOHOLANOV, 55 let, premožen ribič in vinogradnik s Kontovelja. URŠA, njegova žena, 40 let. ANICA, njuna hci, 20 let. MILKO, njun sinček, 10 let. KRISTJAN, SUSA, i z Nižje, 22 let, reven ribič, trnkar (lovi samo s trnkom). MARTIN PUNTARJEV, s Proseka, ribič in vinogradnik, 60 let. IVANA, njegova hči, 22 let. JUSTEK, Martinov sin. 14 let. MIKOLA S PRIMOŽEV, 60 let, bogat ribič in vinogradnik MARKO, njegov sin, 25 let. PRVO DEJANJE V Grijanu, malem pristanu, mreže na sušilnikih, mala prevrnjena barka, čupica, kotel za barvanje mrež, vesla, kamnit možnar (mortal), v katerem se tolče lešča (vabaj, in dru-8© ribiške potrebščine. 8. ura zjutraj. 1. PRIZOR Jerneje (tiči z glavo v čupicli, kjer nekaj išče, potem Jo Prevrača, se ozira naokoli in spet mrzlično preiskuje, si briše roke ob hlače): Naj ga vrag vzame, tega coprnika! (Spet spravlja noter različno ribiško orodje, ki ga je prej zmetal ven, in zopet vtakne glavo v barko). 2. PRIZOR Blaž: Kaj delaš pokoro v tistem čevlju, Jerneje? Jerneje: (skoči na noge): Pokoro, pokoro in še kakšno Pokoro! Jaz ti pravim, Blaž, da naj ga vrag vzame, tega coprnika! LIPE. FRANE, BLAZ, JERNEJC, TOMAŽ, MIHA, TINE, 30 let 35 let možje v Mikolovj barki 30 let revna trnkarja iz Nižje, priložnostno 40 let tudi možje, v barki Jakoba Mohoianovega 55 let, reven ribič trnkar iz Nižje 28 let 40 let srednji ribiči s Kontovelja KOKALKA. 65 let, vaška reva, klepetulja tudi s Kontovelja V Trstu, v juniju 1954. LOJZE C JAK MATE, 30 let, mutasti goslar barkoSkaj s^zvohaL^ ^ ^ k° 81 mU prebrskal ' Jerneje: Nič, tl pravim, prav nič! fi“:«®ajrsem vedeI’ da nima n'č, M pa vedno isto gon __ _ In tuvdl ne odjenjam, ne izpustim ga, vedno tx za njim, tudi ponoči, dokler ne bom izvohal, kaj ima! Biaz: Saj ti pravim, da je grmelo, ko si se rodil. ,Kak0 .si Pa tl razlagaš, da more on, ta Kri niPtr^ivla *,r’ v s U SV0^° cupo' kl ^ skoraj manjša njegovega čevlja, more uloviti toliko rib im tako lepih mi niti za ponvo ne? Blaž: Saj ti trobim, da Ima Križe potrpljenje, tako t trpljenje pri lovu, kot ga ne bi imela nobena mačka' Jerneje: A je maček ta fant, pravi maček! (v stral skoči iz cupe in bulji varnjo). Blaž: Kaj skačeš, ali te je uščipni] rak’ Jerneje (v strahu); Glej, Blaž, tam notri' Blaz: Kaj je, Jernej? Jerneje: Tisto Je, vidiš! k?ka n?°r5ika, ®ato- laz ne vidim nič. Blaž wTSiOč,Crn0’vkl ku,ka izpod rešeta, nove. V P°): Da vldim tvoJe stI Jerneje (ga zadrži); Ne dotikaj se te nesreče! Ce se ie iotakneš ne grem nikoli več s tabo ven na morje. (Se .ŽIL f^ne): -PoJdi k vraeu, vreteno ti neumno! r®® k °T' brska po cupl) Tu ni hudih oči, ostrih zob, d< gega repa, m tudi kleše, ki so te uščipnile ne vidim kje tisto orno, Jernej, ti jemejasti? ' prijemi]iT^ (bUlJi V čupo); Pazi. tam, tam pri roki je, : platnicamilzvleCe knjig'° Podobno večji mašni knjigi s čnnii JProstrase-n): Izpusti, vrzi nazaj tisto coprnij »T 80 ^ Crne bukve, s katerimi ta Križe copra Blaz: Kakšna copmija je to, babura ti bablevenm To so Krizetove bukve, kaj se zaradi tega treseš ko mors pes na produ. Jerneje: Da, da, ti si nevernež! Ali rečem ti Blaž od tis čmobe izhaja vsa naša nesreča. {Nadaljevanje sledi), r Zdravnik de Maroise je bil samec in se je rad hvalil prijateljem, kako lepo si je uredil življenje. Po smrti njegove sestre mu je gospodinjila zelo razburljiva gospodična Micheline, ki je hkrati' nosila hlače v hiši. Ravno na božični večer so Iflicali gospoda de Maroisa k neki umirajoči bolnici, ki je zapustila majhnega otroka. Drvarji, pri kateri je bivala, so komaj preživljali svoje družine in nihče ni mogel obdržati otroka. Tedaj se je zdravnik odločil, pograbil otroka in odpeketal s konjem domov. Mm, hmr>, je zakašljal in zbodel kobilo z ostrogami v trebuh, «pasje mrzlo je in če se bom prehladil ,bo tega kriv tale dečko. No. Srnica, podvizaj se!« Pa je premišljeval dalje: sin če bi bil prehlad vse! L e kako me bo sprejela Micheline, ko bo začula tega kričača! Lepo božično darilo je to! Besnela bo, to bo hrušč! Močno se mi zdi, da sem napravil neumnost«. Cim bolj se je razdalja manjšala, tem manj je priganjal kobilo. Ko je v daljavi opazil luči Auberive, je zadržal kobilo. Zdelo se mu je, da bo s časom pridobil tudi poguma, da sprejme prvi sunek jezljive gospodinje. Zaman si je govoril, da mora biti človek v svoji hiši sam gospodar in da bi moral ugnati Micheline, V resnici pa ni bil o tem nič prepričan; tolikaj se je zavedal oblasti, ki jo je prevzela nad njim. Mislil je, kako bi pričel pogovor in se ni ničesar spomnil. Zato je čutil neprijetno slabost in zbadanje v notranjosti. Naj je šla Srnica še tako počasi, je vendar prišla do doma,’ Doktor je zlezel s konja prav kot kak učenec, ki je pobegnil iz šole. in je z nogo previdno odpahnil dvoriščna vrata, ker je na rokah nesel spečega otroka. Prišel je do hleva, se pretihotapil po temnem hodniku v sobo, kjer je še tlelo v peči, in odložil svoje breme. Nato je šel počasina dvorišče in počil z bičem, ko da je pravkar prišel. Bil je že čas, kajti Micheline je zaslišala konjski topot, pritekla z lučjo in klicala hlapčka, ki je služil za konjarja. «Ste vi, gospod? No, vendar!« je zavpila z malo prijaznim glasom, medtem ko je sluga odpeljal kobilo. «Za vraga«, je pomislil doktor, «ta glas pa ne obeta nič dobrega». Nato je rekel glasno in s kar najbolj spravljivim glasom: sDa jaz sem. Micheline«. Poniglavo je stopil v jedilnico. V kaminu je plapolal močan ogenj; to ga je malo opogumilo kljub ledenemu molku gospodinje. Mutasto se je vrtela okrog mize — slabo znamenje! Doktor se je utaboril pred ognjem, ki mu je grel hrbet, in je iskal besed. Naenkrat pa je poklicala Mi-cheline, ki ga je naskrivaj opazovala. «Kje imate plašč?« «Moj plašč? Najbrž je o-stal na hodniku, tako se mi zdi... v raztresenosti sem ga 'pustil tam. To sicer m nič čudnega: tako dogodivščina se mi je pripetila, da sem še sedaj ves iz sebe«. Zopet kujanje in molk. Zdelo se je, da Micheline prav nič ne mika zvedeti, kaj se je pripetilo njenemu gospodarju. To popolno nezanimanje je zmedlo gospoda de Maroisa; računal je, da mu bo njena radovednost pomagala. «S tem torej ne bo nič«, je zaskrbljeno pomislil. Mo bi vsaj oni cmeravec ne začel čivkati preden mu pripravim sprejem«. «Kako, moja draga«, je ponovil vsiljivo, snisi nič radovedna?« «Zakaj bi bila radovedna?« je hitro odvrnila gospodinja, «Mar se mešan v vaše opravke? Hvala bogu nisem indiskretna in vem, kje je mera. Niti malo me ne briga, da bi zvedela za vaše Skrivnosti«. «Saj to ni skrivnost, hčerka, Ta reč te bo zanimala in ti si prva, ki moraš zanjo izvedeti. Predstavljaj si...». eVaša juha je na mizi, gospod de Maroise«, ga je zaničljivo prekinila Micheline. »Predstavljaj si», je hrabro ponovil doktor, vda so me klicali k neki ubogi ženi, ki jo je povozil voz. Uboga ženska je bila res usmiljenja vredna. Otrok bi jokal.'« Ne, da bi si vzel čas in zajel sapo, je doktor pripovedoval o obisku pri ooi-ni ženi, o žalosti umirajoče, o brezbrižnosti drvarjev in naposled o smrti matere poleg zibelke, v kateri je ve-kal zapuščeni otrok. Tu se je ustavil in jo boječe pogledal. Zgodba jo je prevzela. poslušala je z vlažnimi očrni. vSeveda«, je rekla in skomignila z rameni, »ut ste posnemali ene drvarske suroveže in ste pustili, da je mali nebogljenček zmrznil. Saj vas poznani. Rojen se-bičnež ste umrli boste se-bičnež. Možje imajo namesto srca kamen v prsih«. ((Toda Micheline«, je pripomnil osupli doktor, «premisli malo, hčerka. Nesrečni drvarji se komaj preživljajo. Se en otrok bi bil zanje 'preveliko breme«. eMoj bog» je znova začela Micheline, ki je rada ugovarjala. «Saj razumem, da so drvarji trdi. Ampak vi, gospod! Dobro se vam godi in povrhu vsega ste zdravnik Kako ste mogli pustiti nesrečno siroto ki nima več matere, ne da bi bili ganjeni?« ANDRE THEURIET v—___________________ ((Saj ne trdim, da nisem bil ginjen. Pa kaj. vedno ne moreš ravnati, kakor bi rad! Edino pametno je bilo, nesti otroka k županu, da ga sprejmejo v sirotišnico«. «4, prav tega sem čakala«, ga je prekinila jeznorita gospodinja. Mesti otroka k najdenčkom, da bo tari trpel, kajne? Med množico potepuhov! To je samo vam podobno. Nikoli niste imeli radi koga drugega kot sebe«. ((Toda, za vraga, Micheline, kaj pa bi ti storila na mojem mestu?« je vprašal doktor, obraz se mu je razjasnil in oko zasvetilo, čim bolj je raslo njeno ogorčenje. ((Jaz, gospod». je rekla Micheline s svetlimi očmi, s pestmi v bokih in z glavo nagnjeno izzivalno proti gospodu, «jaz ne bi storila niti enega niti drugega. Zavila bi umazančka v prvo cunjo, vzela bi ga s seboj in ga posvojila. Tako bi ravnala jaz, ki sem samo ženska. Vi, gospod preveč ljubite svojo udobnost in se česa takega niti ne s pomnite. Samo revni ljudje pomagajo revnim!« «Tako misliš!« je vzkliknil doktor in planil na hodnik, čilo kot mladenič. «Malo počakaj!« V treh skokih je prišel do sobe, kjer je otrok še sladko spal v njegovem plašču. V pol minute še preden si je gospodinja opomogla od presenečenja, je gospod de Maroise prinesel otročiča zmagoslavno na mizo in odvil plašč. «Glej, Micheline, tu imaš umazančka!« Micheline je stala z odprtimi usti, kar sapo ji je vzelo. Svetloba ognja in luči je prebudila otroka; močna luč se mu je zdela tako lepa, da se je sladko smehljal. Micheline bi bila rada ugovarjala. Močno jo je imelo. da bi se znova sprla z gospodarjem, ki jo je pogledal porogljivo in radostno obenem. Ko pa je pogledala otroka s črnimi očmi s kodrastimi lasmi in z ljubkim smehljajem, je nekaj pretreslo srce stare device. Orosile so se ji oči, sklonila se je nad otroka, ga poljubila na usta in začela jokati od ginjenosti. «Ali ni srčkan?« je vprašal gospod de. Maroise. sNe bi bil ravnal prav, kajne, če bi ga bil pustil v oni koči?« Mot čudež je lep«, je odvrnila gospodinja in si obrisala oči s svojim indijanskim robcem, sNjegova botra bom in klicali ga bomo Noel. Jaz ga bom vzgajala«. Zdajci jo je zanesla narava in dodala: uPazila bom nanj, da ne bom napravila iz njega sebičneža kot ste vi«. «2e prav, že prav«, je rekel pomlajeni doktor. «najprej morate pripraviti juhico. potem mu boste pripravili posteljico. Zraven sebe in nato bova večerjala ra pila na njegovo zdravje! Tako bova proslavila malega Noela. pri moji veri, že dolgo nisem bil tako dobre volje!« FILATELISTIČNE ZANIMIVOSTI O Več kot 2U0 različnih izvrstno ponarejenih znamk iz klasike, ki jih je izdelal Jean De Sperati - Ponarejeni pretiski «C(J (Jl» Kmalu nato ko so ljudje začeli zbirati znamke in ko so za redke, iskane znamke ponujali lepe denarce, so se na filatelističnem obzorju pojavili spretni ponarejevalci, kj so ponarejali ali celo znamko ali samo poštni žig, ali samo zobčanje aii pa preti-ske in natiske. Povprečnemu zbiralcu je težko razločiti pravo znamko od ponarejene: zgodilo pa se je že tudi, da je marsikak prvovrsten filatelistični izvedenec nasedel spretnemu, strokovno izobraženemu ponarejevalcu. Pred več se je poja- vilo na svetovnem filatelističnem trgu več kot 200 različnih izvrstno izdelanih ponarejenih znamk iz klasike. Izdelal jih je znani Jean 'De Sperati, odličen strokovnjak v izdelavi papirja in raznih ti-j skarskih načinov. To svoje znanje je odlično uporabil pri omenjenih ponaredkih. De Sperati je uporabil kremenčevo svetilko, da se prepriča, da fluprescirajo barve ponaredkov enako kot barve originalov. Osemnajst teh svojih znamk je poslal nekemu iz- SIV AR A/OST V SZ^ PO SAIIRIČNIH »Zlata mladina Sovjetske zveze“ Sovjetski gizdalini so navadno sinovi visokih tunkcionarjev - Primer nižjega seržanta Jokareva - Drugi «papani» in njihovi otroci - Kaj pomeni «Zozo?» Morda se njihovi očetje še kaj spomnijo revolucije in idealov, za katere so se morebiti navduševali, čeprav se to očitno redko zgodi. Njihovi otroci pa ne čutijo prav nobene potrebe, da bi se istovetili z »običajnim« ljudstvom, da bi njegove težnje priznali za svoje. Njihovi otroci so trdno prepričani, da so na posebnem družbenem položaju. da uživajo — in sicer vso pravico — privilegije, ki ne gredo «običajnim» fantom in dekletom. Te privilegije pa jim zagotavljajo «ugledni pa-pani« ali neposredno ali pa prek mnogih vplivnih zvez. «Zlata mladina SZ«. V najnovejših feljtonih sovjetskega tiska (zlasti mladinskega) pisci često žigosajo številne negativne pojave, gizdalinstvo, pretirano razvajenost, protekcionizem, s katerim je obremenjen del mladega rodu. Značilno je, da so sovjetski gizdalini navadno sinovi uglednih visokih funkcionarjev in da ta «drugi na-čelniški« rod enako gleda na svet in da ima enake navade kakor vsako drugo kapitalistično potomstvo. Poglejmo nekaj primerov. Tiho se je «Pobeda» bližala mestecu, piše feljtonist časnika «Krasnaja zvezda« v številki z dne 11. aprila. Dežurni... je v naglici pritegnil jer-menje in odhitel načelniku naproti. Toda pokazalo se je, da preplah ni bil potreben... Iz avtomobila ni izstopil načelnik, marveč nižji seržant Leonid Tokarev. Zgodilo se je natanko tisto, kakor se često zgodi pri vhodu v vojno-letalsko inženirsko akademijo «Zukov-ski«, kamor se nekateri slušatelji elegantno pripeljejo ne le s papanovimi «Pobedami», marveč tudi z «Zimi» in «Zisi». Nižji seržant je brezbrižno pomahal šoferju z roko: »Lahko se vrnete domov. Pozdravite mi papana«. Feljtonist je potem do konca povedal «vo.iaško zgodovino« mladega Tokareva. Ko so ga pozvali v vojsko, so ga dodelili N-ski garniziji, oddaljeni nekaj sto kilometrov od Moskve. Kmalu pa je prišel iz «višje komande« ukaz, naj vojaka Tokareva premeste bliže h glavnemu mestu in naj mu omogočilo hoditi v srednjo šolo in opravljati izpite. Komandir se je čudil temu posebnemu ukrepu, da Tokare-vu ne bo treba izpolnjevati vojaških dolžnosti, toda odgovorili so mu: ((Izpolnite ukaz!« Noben študent, da ne govorimo o dijakih, ni imel tako ugodnih pogojev za učenje, ponavlja pisec feljtona. Pozneje so Tokareva premestili še bliže k Moskvi. In vtem ko so šli ostali vojaki tabo-rit,^ je Tokarev, zdaj že nižji seržant, ostal v vojašnici, da bi se ((pripravil na vpis na fakulteto«. Ko so se nekateri komandirji spet zgražali, je prišel sam očka in dejal: j(Moj sin se mora vsekakor učiti. Pri vas v vojski samo zapravlja dragocen čas«. Ko so se začela predavanja na univerzi, so Tokareva na «ukaz od zgoraj« premestili v Moskvo. «Tako je«, zaključuje feljtonist. «prišel nižji seržant Tokarev naravnost v Moskvo v pisarno svojega pokrovitelja generalmajorja Griba. Njemu pa je neposredno hvaležen namestnik načelnika v ministrstvu za industrijo nafte Ila-rion Adamovič Tokarev. Običajna je že praksa, da gredo študentje na intervencijo svojih očetov v razne u-stanove, zlasti v ministrstva, čeprav niso v nobeni zvezi s stroko, na katero se pripravljajo. To se dogaja zato, da jim po diplomiranju ne bi bilo treba zapustiti glavnega mesta. O tem običaju piše feljtonist Narinjani v »Pravdi« z dne 6. maja 1954. »Nekatera ministrstva«, piše Narinjani, »so zahtevala od pravne fakultete, naj jim nujno da na razpolago nekaj študentov, ki so jim „neogib-no potrebni". Namestnik ministra za industrijo blaga široke potrošnje Ivanov je celo poslal osebno pismo: ((Georgija Konstantinoviča Korickega nam dajte neutegoma na razpolago...«. S čim se pozneje ukvarjajo ti «neogibno potrebni« študentje? Feljtonist se je prepričal. kaj delajo takšni pravniki na svojih delovnih mestih v nekem ministrstvu. Izmed sedmih je našel samo e-nega. Ostali v svojo ustanovo sploh niso prišli. Narinjani natanko opisuje modrovanie staršev, ki zahtevajo protek-cijo za svoje otroke. «Zakaj bi naši otroci šli iz Moskve, ko pa imamo tam vplivne znance«. Protekcija — razmišlja pisec. V starih časih so sinovi plemičev in trgovcev po pro-tekciji dobivali dobre službe. Pisec feljtona pravi, da je beseda protekcija že davno pozabljena, nekateri pa jo znova obujajo. Ali je možno — pripominjamo mi — da je sploh pozabljena? Zozo je gizdalin. Toda to je gizdalin, ki se vozi v avtomobilu svojega uglednega papana. Feljtonist »Komunista« (Jermenija) ga izredno duhovito in slikovito opisuje v številki z dne 28, aprila. Naposled ga izključijo iz Komso-mola. Fant nikakor ne razume. zakaj. Da, pravijo, da sem gizdalin. Papa je zaradi tega silno ogorčen, telefoniral je že tja, kamor je treba. Na fakulieti bodo že videli, kako je treba govoriti z Zozom! Povsem jasno je, da sovjetski novinarji, katerih pripombe se dolga leta niso mogle nanašati na količkaj ((pomembnejše« in «visoko stoje če« funkcionarje, niso izstrelili nekaj ostrih puščic proti nekaterim ministrom in generalom, proti protekciji, korupciji in snobizmu «načelniške mladine« in njenih voditeljev brez odobritve, pa tudi ne brez neposrednih napotkov. Ce pomislimo, da novinarji, često tudi v istih člankih, poudarjajo, da so mladinska vodstva zbirokratizirana, da so se odmaknila od mladine, da v tovarniških vodstvih ni delavcev, v kolhozih pa ne kmetov, da so velike množice mladine pasivne in apatične, če pomislimo, da je blizu članka o »neogibno potrebnih« pravnikih objavljen uvodnik »Pravde« ((Proizvajati ritmično. po grafikonu«, tedaj nam mnoge stvari postanejo jasnejše. Kritika miselnosti ir. ukrepov «posa_mezmh načelnikov« je (s splošno in torej seveda z enostransko ugotovitvijo rečeno) bolj za gibanje teh brezbrižnih množic, za pridobitev njihovega zaupanja. Bolj zaželena bi bila vsekakor visoko moralna garnitura funkcionarjev brez grehov. Toda ali si jo lahko v takšnih razmerah mislimo? G. A. Tržaški dijaki na Reki Skupina dijakov slovenskega učiteljišča iz Trsta, ki jo je vodil prof. Vladimir Žitko, je obiskala učiteljišče na Reki. Tržaške goste je sprejela direktorica učiteljišča Danica Matanovič skupaj z nekaterimi predavatelji in dijakinjami ter zaželela gostom prijetno bivanje v njihovi sredi. Prof, Žitko se je zahvalil za sprejem, nato pa v kratkem govoru prikazal nekaj mo, mentov iz boja tržaških Slovencev. V počastitev slovenskih gostov so dijakinje učiteljišča na Reki izvedle krajši umetniški program. Slovenskim gostom so dale v spomin sliko pesnika Ivana Mažuraniča. gostje pa so obdarovali šolski kolektiv na Reki z dvema slovenskima knjigama. V. M. Člani podmladka jug. RK na posvetovanje v Turčijo V Carigradu se bo sredi julija začelo 12-dnevno mednarodno posvetovanje članov podmladka Rdečega križa, v katerem bodo sodelovali zastopniki iz 35 držav. Na povabilo organizatorja tega posvetovanja, turškega Rdečega polmeseca, bo Jugoslovanski Rdeči križ poslal v Carigrad osem mladincev, aktivistov podmladka vedencu na Portugalsko in ta jih je proglasil za prave. Neko njegovo pošiljko pa so francoski cariniki prestregli in ga hoteli kaznovati s 300 tisoč franki globe zaradi nedovoljenega izvoza valute. De Sperati pa je smelo izjavil, da to niso prave znamke, temveč »Timbres d’art» ali umetniške znamke; toda poklicni filatelistični izvedenec dr. Locard jih je proglasil za originale. De Sperati pa se ni hotel vdati, čeprav je bilo to v njegovo korist in vsa zadeva je prišla pred sodnijo, kjer je dr. Locard potrdil svojo prvotno izjavo; neki drugi izvedenec pa je te znamke proglasil za ponaredke. Tožba se je vlekla na dolgo in končno je bil De Sperati obsojen na dve leti zapora, na 12.000 frankov globe in na pol milijona frankov odškodnine, ki jih je moral plačati sindikatu filatelističnih trgovcev. Sele pred kratkim se je De Sperati odločil, da se odtegne od umetniškega izdelovanja redkih klasičnih znamk in je ves svoj inventar odstopil za visoko vsoto društvu «British Philatelic Association«. S tem odkupom je omenjeno društvo odstranilo iz prometa nevarne klišeje za izdelavo klasičnih ponaredkov. Vsi De Speratijevi ponaredki so bili razstavljeni letos od 28. aprila do 5'. maja v Londonu. British Philatelic Association bo izdala 1. septembra bogato ilustrirano brošuro o teh ponaredkih v samo 500 izvodih za svoje člane in za j one društva «Royal». Brošura bo stala 20 šterlingov. Ker pa je De Sperati mojstrsko ponaredil znamke 63 dežel, se za to brošuro zanima ves filatelistični svet. Sredi preteklega stoletja, ko so se v svetu pojavile prve poštne znamke, je bila Italija razkosana na sedem državic in vsaka izmed teh je izdajala lastne znamke, ki so danes zelo dragocene. Ena izmed teh državic, sardinsko kraljestvo, je izdajala rezane znamke s sliko kralja Viktorja Emanuela II. Italijanski patrioti so zahtevali zedinjenje vseh Italijanov v eni državi. Po dolgih bojih in revolucijah jim je to tedaj delno uspelo in leta 1861 je bilo proglašeno italijansko kraljestvo, ki ni obsegalo Benečije in papeške države. Za prvega italijanskega kralja je bil izvoljen Viktor Emanuel II, bivši sardinski kralj. Prve italijanske znamke so bile enake kot prejšnje znamke sardinskega kraljestva, le s to razliko, da so bile zobčane, medtem ko so bile sardinske znamke rezane. Tudi pri teh znamkah so prišli ponarejevalci na svoj račun. Iz nežigosane rezane sardinske znamke z nominalno vrednostjo 1Q centesimov, rumenorjavkaste barve s širokimi robovi iz leta 1858 nastane s ponarejenim zobča-njem dragocena italijanska znamka iz leta 1862, ki je kar 2.50O-krat dražja od sardinske. Zobčanje je tako izvrstno ponarejeno, da tudi najboj izurjeni izvedenci niso gotovi če je pristno ali ponarejeno. Prava mana za sleparje pa so znamke z raznimi pretiski in natiski. Te je namreč laže ponarediti kot pa celo znamko. Leta 1951 je milanska kvestura na zahtevo Interpola napravila pri nekem Sgarbi Gvidu hišno preiskavo in našla ter zaplenila ponarejene znamke in kar 20 klišejev ponarejenih pretiskov, med katerimi sta bila tudi ljubljanski «CO. CI.» in črnogorski «Go-vernatorato del Montenegro«, Kljub tej zaplembi pa so se pojavili na filatelističnem trgu ponaredki italijanske okupacije Crne gore. P-etisk v treh vrstah »Go-vernatorato del Montenegro«. ki je bil leta 1942 natisnjen na jugoslovanske znamke Rdečega križa ir leta 1940 v rdeči in črni barvi, je zelo grobo ponarejen. UBOGI Zbere Cigan nekaj denarja in si kupi nov kužuh. Hiti domov, pokazat ga Ciganki. Na poti sreča ribiča. Na rami nosi mrežo. »Dober dan. Cigan!« pravi. «Dober dan!« «Kam se ti pa tako mudi?« «Kaj ne vidiš, da imarr. nov kožuh. Domov ga nesem pokazat«, odgovori ponosno Cigan. »Kaj bi s kožuhom. Nosiš ga samo po zimi, čez poletje ti ga pa molji žro. Menjajva! Jaz ti dam mrežo, ti pa meni kožuh. PodLcv! boš lahko lovil ribe, ponoči pa lahko narediš iz nje šotor«, začne prigovarjati ribič. Zamisli se Cigan, premiš lja in pravi «Prav imaš! Kaj bi s kožuhom! Daj mi mrežo! Ne bo mi treba dosti delati. Podnevi bom ribe lovil, ponoči pa spal pod šotorom« Zamenjata in gresta dalje. Hodita, hodita in ujame Ju noč. , »Spat pojdiva!« pravi ri- bič; leže, se dobro zavije v kožuh in zaspi. Cigan zabije medtem nekaj količkov in si postavi šotor iz mreže Potem leže še on. Noč je mrzla. Burja brije. C’gan se obrača, premetava, toda zaspati ne more. Zebe ga. «Ubogi ribič«, si pravi ves drgetajoč, «gotovo je že zmrznil. Kaj bi ne. ko še mene zebe, ki sem notri, kako Je sele njemu, ki Je zunaj«. Kraj ceste sOčka, kam pa pelje tale cesta?« sCez poljane v daljna mesta, tja do Bleda, do Ljubljane, daleč v Brda do Medane«. «Kaj pa v Celje in Kočevje?« uTudi tjakaj«, očka del je, «vsepovsod, kjer človek hodi, njega tale cesta vodi«, «Mar bi mogel kod zaiti?« «Tudi to se zna zgoditi. Reši pač te bistra glava, saj le ena pot je prava«. «Kaj pa, če me reka ustavi?« »Nič ne de!« mu očka pravi. sPot ubral boš čez mostove, suh preskočil nje valove«. »Oh, potem grem čez vodice, tja do Trsta, do Gorice, tam se sprem za onih meje, ki jih sonce tuje greje!« MILOŠ MACAROL C* v • Srečni in nesrečni Nekoč sta živela dva kme ta. Hiši sta jima stali druga poleg druge. Eden je bil bo- gat, drugi pa reven. Revni je sicer ves čas pridno delal, toda delo mu nikakor ni šlo od rok. Nekoč gre ponoči na polje pogledat, če je vse v redu. Kaj zagleda! Na sosedovi njivi neka tuja ženska seje rž. «Kaj počneš tukaj?« Jo vpraša mož. «Rž sejem«, odgovori. «Kdaj prideš k meni sejat«, jo znova vpraša revni kmet. »Nikoli!« »Zakaj potem seješ na sosedovi njivi?« »Ker sem njegova sreča«. »Ti, kje pa je moja sreča?« vpraša kmet. »Tam za mejnikom je, spl«. Kmet steče h kamnu in zbudi svojo srečo. «Poslušaj. Sreča, vstani, pojdi na mojo njivo sejat rž!« dč kmet in strese ženo, ki je ležala za mejnikom. «Ne grem!« odvrne leta, vsa zaspana. »Zakaj vendar ne greS?« »Zato, ker nisem nobena kmečka sreča!« se odreže sreča. »Saj si vendar moja sreča!« zastoče kmet. «Seveda», reče zaspanka, »če se lotiš kakega drugega poklica, bom tvoja sreča, sicer ne bo nič!« «Kaj naj potem postanem?« vpraša kmet obupano. «Postani trgovec!« Kmet gre takoj domov, proda hišo, se preseli v mesto in postane trgovec. Se danes živi in je bogat in srečen. V h, ta lenuh! Jurček naš je res nadloga, če le more, ne uboga, ne uči se, le nagaja, mamici na vrt uhaja; še naloge ne napiše, v šoli pa le solze briše, kot da šola zanj ne mara, če učitelj ga pokara, da lenuhom, štej na prste, dvojk sledijo cele vrste. Kar naprej se naj potepa a učitelj — ta je lepa, naj mu mar petico da, če za dvojko komaj zna MILOŠ MACAROL NA OBROKE UNDA 27.000 lir MINERVA 54.000 lir NOVA 54.000 lir Mesečno 3000 lir Mesečno 8000 lir Mesečno 8000 Mr MARELLI 27.000 lir TELEFUNKEN 29.000 lir JARDIS 54.000 lir Mesečno 3000 lir SIEMENS 29.000 lir Mesečno 3000 lir ZENIT 39.000 lir Mesečno 4000 lir SIBIR Mesečno 5000 lir Mesečno 8000 lir SIBIR SIBIR Mesečno 15.000 lir Mesečno 10.000 lir Mesečno 15.000 lir RADIO SOSSI OPČINE »STS.« Televizijski sprejemniki, električni aparati za gospodinjstvo, lestenci, televizijske antene POPRAVLJALNA DELA Dospeli so najboljši hladilniki Izdelek največje angleške fo-varne, ki je v celoti. tudi hi®' dilna naprava, Comprensor izdelan po mnogoletnih iz* kušnjah izključno v LEC-ovih tovarnah! Električni hladilnik LEC jo edinstven izdelek; nedosegljiv v trajnosti, liniji in ceni LEC je izdelan ze Vas, ker ob vsaki priliki nudi svežo hrano, Vas ohranja zdrave in zadovoljne in Vam mesečno prihrani mnogo denarj® Zapomnite si: ,, LEO" mora v Vaše gospodinjstvo I Naročila sprejema s takojšnjo do- ^1/ahhe TRST, Piazza S. Giovanni I stovo in petletnim jamstvom tvrdka v . Telefon št. 3-50-1? TUDI NA OBROČNO ODPLAČEVANJE AV10PREV0ZN0 PODJETJE FRANC LIPOVEC PBIVDZ POINIHOV na STO, v Jugoslavijo« Avstrijo in druge države GAHA2A: Ul. Timeus 4, tel. 90-296 STANOVANJE : Ul. F. Severo 6. tel. 33-113 MOTOM 48 CCAI Čudoviti torček. ki mo- v»s pelje po v5 od- prodaja na ob- roke do 18 secev. Priti*1*; ne In nadomes nl deli t» vse motorje, hltra popravila t Zastopstvo M MOSCHION & FRISO® TRST. Ul. Voldiri«« * tel. 23-475 Postaja za uslugo v Nabreiinh FR ANO SIBF^I ZNIŽANE CEE ___ Mizarji I Deske emre podjetniki I mac» kmetovalci! lesov in tro- me nudi naiugodneje IRST visle Sonnino 24 iel. m i AVTORIZIRAN MALI OBRTN1* IZDELUJE NAGROBNE SPOMENIKE IZ NAJBOLJŠIH SKIH IN TUJIH MARMORJE*-SLIKE NA PORCELANU, NASTE CRKE IN LUČKE. Pjj" RAČUNE BREZPLAČNO, ‘Z., STAVITEV IZVRŠENIH SPOM NIKOV Z GARANCIJO- Stanko Zidarič ŠEMPOLAJ ŠT. 4 (N.brežin*1 • % CENE * W E » * OLAJŠAVE FBI PLA*l*' Po najugodnejših cenah po najmodernejšem »**1U * * ^ ' PRIMORSKI dnevnik 10. junija Rč4 r NAŠI KRAJI IN LJUDJE _y PISMO UMNEGA GOSPODARSTVENIK Kaše vinogradništvo ]e potrebno temellite in smotrne reforme Da bi se vinogradništvo izplačalo, bi morali kmetje glede na sedanjo vrednost denarja, dobiti za 40 hektolitrov vina vsaj 800.000 lir • Kakor povsod je seveda tu-

delouanje nabrežinskih viz 'togrfldou nikakor ne izplača. Pomisliti je treba, da se mola na skoraj navpično, stoječem nabrežinskem bregu prekašati skoraj vse na rokah. Da bi za silo izhajali, bj mo->bli kmetje glede na sedanjo denarno vrednost, dobiti za ^0 hi vina vsaj 800.000 lir, ^edtem ko bi pri sedanjih aenah dobili komaj 400.000, kar pomeni, da bi morali de-‘dti z izgubo 400 tisoč lir 11 ® leto. To je seveda nemo-Rače. in zato so vinpgradi zapuščeni. : Lahko je to reči. in zapisati ab za ljudsko življenje in za porodno gospodarstvo je to flo težko in usodno. Od če-3a naj ljudstvo živi, ko se tudi pridelovanje poljskih pridelkov za domačo prehrano planoti okoli Nabrežine nahaja p resni krizi? Posestniki Zemljilč so prišli do ' spoznala, da jim ne kale baviti se -.. pridelovanjem krompirja, jg?*ha, fižola - in drugih «od-Pesijivih« pridelkov, ker jih tiradi gospodarske krize množeči se tatovi večinoma ukra-iejo, zaradi tega so te priklice zamenjali z ječmenom ,h pšenico, V začetku je. bil Pridelek dober, ali potem le-J za letom vedno manjši in Pazadnje- so bili prisiljeni da Posejejo deteljo, ki jo proda- jajo živinorejcem sosednih veti. Tako je Slo kmetijstvo ved- Padlo ha deteljo, ki je sicer Važna za živinorejca ne pa *? tistega, ki jo. mora proda-da bi prišel do denarja. Prav tako škodljivo kakor za zemljiške posestnike, je za-n('r>iarjanje vinogradov tudi ta narodno gospodarstvo fPloh. Ni dvoma, da je obdelovanje vinogradov na tako ttrmih bregovih, kakor so na Primer nabrežinski in kriški čredno težavno in drago, za-to pa je tudi vinski pridelek Ja takih bregovih izvrsten in bi moral dosledno tudi “faze plačati. Praktičen do. »a2 2.a to nam nudijo vrem-i vinogradi, kjer so nekdaj ra. strmem sončnem bregu Pridelovali imenitno vremšči-n°- Da bi si olajšali trud, so Prenesli vremski Vinogradniki Pozneje svoje vinograde v doda. na bregove reke Bistrir ?!■ in nekoč imenitna vfehi-ybla je šla po vodi, aii toč-?° povedano: spremenila se k skoraj v vodo. Iz vsega te-Sa sledi, da je potrebno, da t VELIK USPEH JUGOSLOVANSKIH NOGOMETAŠEV T ŠVICI DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI ŽIVAHNA SEJA OBČINSKEGA SVETA[ p0žar v dimniku IUG0SLHV1JH■ BRHZ1L1JH 1:1 (0:0) Slovencu odrekalo državljanske pravice Poleg Jugoslavije in Brazilije sta se v četrtfinale plasirala tudi Urugvaj in Avstrija VČERAJŠNJI REZULTATI: Lozana: Jugoslavija — Brazilija 1:1 (0:0) (V podaljških rezultat nespremenjen) Ženeva: Francija—Mehika 3:2 (1:0) Zuerich: Avstrija—CSR 5:0 (4:0) Basel: Urugvaj-Skotska 7:0 (2:0) Včerajšnji dan nam je dal prve štiri četrtfinaliste, med katerimi je tudi Jugoslavija. To je velik uspeh za Jugoslavijo, ki ga moramo tembolj ceniti, če pomislimo, da so prireditelji svetovnega prvenstva, oziroma organizacijski odbor, ravnali dokaj pristransko z Jugoslavijo. Ne da bi mogli niti najmanj opravičiti svoje ravnanje, so določili za nosilca skupine poleg Brazilije, (kar je bilo v redu), Francijo. Tako je bila Franciji prihranjena tekma z Brazilijo, ki bi jo gotovo izgubila. Tako so računali za Francijo na dve gotovi točki z Mehiko in na dve verjetni z Jugoslavijo. O Jugoslaviji so pa računali na dve gotovo izgubljeni točki z Brazilijo in verjetno tudi s Francijo. Favoriziranje Francije se je nadaljevalo tudi pri določanju mest za igranje tekem. Tako je Francija igrala prvo tekmo (z Jugoslavijo) v Lozani, torej v francosko govorečem delu Švice in v mestu, ki je zelo blizu francoski meji, tako da je bilo računati na velik obisk francoskih navijačev. Drugo tekmo (z Mehiko) pa je Francija odigrala v Ženevi — velja isto, kar smo rekli za Lozano. (To načelo prevladuje tudi pri določevanju ostalih tekem. Kadar nastopi kaka reprezentanca države, ki meji s Švico, tedaj gotovo igra v mestu, ki je najbližje tisti državi. Avstrijcem so n. pr. dali za obe tekmi Zuerich, Nemci bodo danes nastopili z Madžarsko v Baslu, ki je na sami nemški meji itd.). Tudi včerajšnja tekma je bila v Lozani. Ob- činstvo naj bi navijalo za Brazilijo, kajti eventualna zmaga Jugoslavije bi bila Francozom zelo neljuba. Se vedno bi namreč mnogo raje ponovili tekmo z Jugoslavijo kot z Brazilijo, ki je veljala za velikega favorita. Jugoslovanski igralci pa so temeljito zmešali račune vsem tistim računarjem, ki so menili, da bi Francija v četrtfinalu (in mogoče še naprej) bolj itvleklat> kot Jugoslavija, da bo torej več turistov in več zaslužka, če se plasira v nadaljnje tekmovanje Francija. Toliko opevana Brazilija včeraj ne le da ni zmagala, temveč je morala celo čakati do 25’ drugega polčasa, da je izenačila, medtem ko je Jugoslavija že več kot 20" prej prišla v vodstvo. Ko se je tekma končala z neodločenim rezultatom in sta morali reprezentanci igrati še dva podaljška po 15 minut, nas je navdajala zaskrbljenost, da ne bi jugoslovanski igralci popustili. Kajti računati je treba z velikanskim naporom, ki so ga morali i-gralci prenesti, saj tekma med obema nasprotnikoma ni bila prijetno sprehajanje, temveč dinamična igra, v kateri so se igralci na obeh straneh silno izčrpavali. Toda tudi podaljški niso prinesli spremembe, ki nasprotnikoma res ni bila niti potrebna, saj sta se z neodločenim rezultatom že oba plasirala v četrfinale. Bilanca med Brazilijo in Jugoslavijo je v dosedanjih tekmah izenačena: poleg današnjega neodločnega rezultata po ena zmaga na vsaki strani. Jugoslovani so na včerajšnjo igro in rezultat lahko po pravici ponosni. Po nekaterih medlih mednarodnih tekmah (med temi je bil celo poraz z Belgijo) je včerajšnji rezultat — pa tudi igra — postavil Jugoslavijo med tiste reprezentance, ki jih bomo po pravici prištevali k ".gornji hišii> svetovnega nogometa (... kar je Jugoslavija že bila pa so nekateri pričeli o tem dvomiti). Naj se tekmovanje nadaljuje kakorkoli, je dosedanji plasma za Jugoslavijo zelo časten. Kdo bo še igral v četrtfinalu, ni znano za drugo in četrto skupino. Prav tako pa še ni mogoče reči, katere dvojice bodo nastopile med seboj. Gotovo je le, da bosta četrtfinalista iz prve skupine (Brazilija in Jugoslavija) i-mela za nasprotnika četrtfinalista iz druge; ostali nasprotniki pa bodo četrfinali-sti iz tretje (Urugvaj, Avstrijaj in četrte skupine. Natančnejša razdelitev pa bo določena po žrebu. Spored tekem za svetovno nogometno prvenstvo Danes: BASEL (ob 16.50): MADŽARSKA - NEMČIJA ŽENEVA: TURČIJA - JUŽNA KOREJA BERN (ob 17.10): ANGLIJA - ŠVICA LUGANO: ITALIJA . BELGIJA (Vse tekme se prieno ob 17. uri razen zgoraj navedenih izjeni.) Tekma dveh enakovrednih nasprotnikov JUGOSLAVIJA: Beara; Cm. kovič, Stankovič; Boškov, Horvat, Čajkovski; Vukas, Mitič, Dvornič, Zebec, Milutinovič. BRAZILIJA: Castilho; Dyal-ma, Nesvton; Pinheiro, Bran-daozinbo, Bauer; Julinho, Di-di, Balthazar, Pinga, Bauer. Sodnik: Faultless (Škotska). Strelci: Zebec (J) v 3’; Didi (B) v 25' II. polčasa. Vreme lepo, jasno, vroče. Gledalcev 40.000. LOZANA, 19. — Tekma se začne z začetnim udarcem Jugoslovanov, toda že takoj se položaj na igrišču menjava. Vendar dosežejo Jugoslovani v tretji minuti prvi korner, ki mu sledi še drugi. Prvih 15 minut so Jugoslovani v vidni premoči in brazilski vratar ima mnogo dela, ki ga dobro opravlja. (Do konca tekme bo imel še dovolj prilike, da se izkaže in da bo potem proglašen za enega najboljših na igrišču). Največ resnega dela mu daje v tem času Milič. Vukas bi pa v 15' skoraj dosegel gol: poslal je močan strel v prazna vrata, toda brazilski branilec se je vrgel, vrstijo, da imata vratarja v isti minuti oba žogo v rokah, potem ko sta se morala potruditi, da sta obvarovala vsak svoje svetišče. Brazilci so že zadeli tudi steber, a gola le še ni. Potem pa pride 25'. Didi je prejel žogo od Pinge in bliskovito poslal v gol. Po tem golu postanejo Brazilci še bolj živahni in žoga se res opleta blizu jugoslovanskega gola. Toda Jugoslovani vzdrže pritisk in tudj sami napadajo. Vendar se rezultat ne menja. Pravilnik ne dopušča neodločenih rezultatov po regularnem času, zato je treba igrati še podaljške. Ti podaljški pa praktično nimajo mnogo pomena za ti dve moštvi, ki sta se z neodločenim rezultatom že plasirali za četrtfinale. Ogrožati jih ne more nihče več, nevarni sta si lahko le še drugo drugemu. Toda moštvi le igrata in kolikor po velikem naporu zmoreta, se še tudi trudita. Toda v tem zadnjem času se že vidi, da igralci ne morejo veg prav kontrolirati igre in ne manjka zamujenih priložnosti za spre- hujših porazov. Urugvajci, ki so nedavno le tesno premagali Čehe. so danes zlasti v drugem polčasu zelo učinkovito igrali. Pri tem pa so pokazali tako igro, kakor da ne bi imeli za nasprotnike Škote, ki so vendar nekoč imeli dovolj upoštevanja vredno ime v nogometnem svetu. Pri Urugvajcih je bil zlasti dober Schiaf-fino, pa tudi Borges, ki je dal tri gole; od teh sta dva skoraj popolnoma njegovo delo. Seveda pa so bili tudi ostali Urugvajci zelo dobri, tako da so se z nasprotnikom že kar igračkali. Tudi za Cehe končano ZUERICH, 19. — Ce bi Cehi igrali izločilne tekme v težji skupini, bj mogoče ne prišli v Švico. Danes se sploh niso mogli ustavljati Avstrijcem, ki so jim do 22’ nasuli že štiri gole, od katerih je REZULTATI 16. JUNIJA: Bern: Urugvaj - CSR 2:0 (0:0) Zuerich: Avstrija-Skotska 1:0 (0:0) Lozana: Jugoslavija • Francija 1:0 (1:0) Ženeva: Brazilija-Mehika 5:0 (4:0) REZULTATI 17. JUNIJA: Bern: Nemčija-Turčija 4:1 (1:1) Basel: Anglija - Belgija 4:4 (1:1) (v regularnem času 3:3, v I. podaljšku 4:4, v II. nespremenjeno) Zuerich: Madžarska • Južna Koreja 9:0 (4:0) Lozana: Švica • Italija 2:1 (1:1) Probst sam dosegel tri zaporedoma. Prvi gol pa je dal Stojaspal, ki je tudi v drugem polčasu zaključil serijo strelov, čeprav je bil prej tako poškodovan, da so ga nesli, z igrišča. Toda kmalu se je vrnil in igral na levem krilu. Avstrija je poleg Urugvaja četrtfinalist svoje skupine. I. SKUPINA: Brazilija 2 1 1 0 6:1 3 Jugoslavija 2 1 1 0 2:1 3 Francija 2 1 0 1 3:3 2 Mehika 2 0 0 2 2:8 0 II. SKUPINA: Madžarska 1 1 0 0 9:0 2 Nemčija 1 1 0 0 4:1 2 Turčija 1 0 0 1 1:4 0 Juž. Koreja 10 0 1 0:9 0 III. SKUPINA: Urugvaj 2 2 0 0 9:0 4 Avstrija 2 2 0 0 6:0 4 CSR 2 0 0 2 0:7, 0 Škotska 2 0 0 2 0:8 0 IV. SKUPINA: Švica 1 1 0 0 2:1 2 Anglija 10 10 4:4 1 Belgija 10 10 4:4 1 Italija. 1 0 0 1 1:2 Nezgoda dirkača Med poskusno vožnjo z avtom »Alfa Romeo 1900» je Giordano Vinattieri, ki je preizkušal progo, po kateri je nameraval danes tekmovati s svojim močnim vozilom, na ovinku v Ul. F Severo zašel s ceste in silovito trčil v hišo št. 86. K sreči se je drzni šofer rešil brez poškodb, toda njegovo vozilo je bilo popolnoma uničeno in je neupo-rabljivo. Vlasič v Nemčiji Jugoslovanski skiffist Perica Vlasič je odpotoval v Nemčijo, kjer bo v nedeljo startal na mednarodnem tekmovanju v Duisburgu. Prihodnjo nedeljo bo Vlasič nastopil v An-wersu, od 30. junija do 3. julija pa bo sodeloval na »Han-lcy regati* v Angliji. * * * Atleti Dinama so odpotovali v Zahodno Nemčijo. Dinamo bo tekmoval v Berlinu. * * * Moška odbojkarska reprezentanca Jugoslavije je odpotovala v Milan, kjer se bo 20. junija pomerila z reprezentanco Italije. I Včeraj zjutraj okrog 10. ure so gasilci odšli v Ul. S. Gabriele štev. 15, kjer se je vnel j dimnik stanovanja Marije i Podgornik. Plamen je zajel j dva tramova v podstrešju, ki I sta bila večidel uničena. Gasilci so v malem času pogasili ogenj in tako preprečili, da ni Občina bo vztrajala v tožbi z Dol jakom- Proračun j prišlo do hujšega, za 1.1954 ministrstvo znižalo za 40 milijonov |ir lekarnarjev, zdravnikov in babic za leti 1953 in 1954. Interesenti si lahko ogledajo sezname v uradnih dopoldanskih urah ob zgoraj navedenih dneh. DEŽURNA LEKARNA: Danes posluje l-es dan in ponoči leka,na Venuti, Ul. Rabatta 18, tel. 21-24; od 8. do 12. ure pa dežurna lekarna Kuerner, Korzo Italia 4, tel. 25-76. KINO CORSO. 15: «Luči mesta«, C. Chaplin. VERDI. 15: «Megla nad Ro-kavskim prelivom«, E. Wil-liams. VITTORIA. 15: «Neka ženska moli«, L. Amanda, N. Pizzi, G. Latilla. MODERNO. 15: «Stražniki in tatovi«, Toto in Fabrizi. KINO STANDREZ. 21: «Ujetniki preteklosti«, R. Koll-mann in G. Garson. SEJA OBČINSKI!(iA ODBORA SFS V SOVOONJAH Povečati število članstva Petkova seja mestnega občinskega sveta je bila zopet ena izmed tistih razburljivih sej, kakršne postanejo vedno, kadar se govori o priznanju pravice nekemu človeku, ki mu je demokristjansko - mo-narho-fašistična večina odreka. To pot se je ozračje segrelo zaradi tožbe, katero je županstvo sprejelo, ker noče priznati državljanstva Alojzu Doljaku. Leta 1936 se je družina iz Grgarja preselila v Gorico. V občini Grgar pa so od tistega leta črtani iz anagraf-skega spiska. Za goriško županstvo ni. bilo Doljakovo državljanstvo nikoli sporno, saj j dalo potrdilo o italijanskem j 10 razdeliti nove izkaznice državljanstvu njemu in dru- 11,,,....,., , , ......—. žini. Vpisali so jih v seznam volivcev, brata Alojz in Gof-fredo pa v naborne liste. Pred 2 letoma je na ponovno Doljakovo zahtevo po izstavitvi potrdila o državljanstvu županstvo sporočilo, da je prefektura postavila veto na izstavitev potrdila. Svetovalec SFS tov. Milan Pavlin je vsa ta dejstva prikazal občinskemu svetu in odbornikom ter dejal, da bo glasoval proti vztrajanju občine v tožbi z Doljakom, ker Doljaku po vseh zakonih pripada italijansko državljanstvo; Iz prerekanja, v katerem so svetovalci večine zopet pokazali svojo nestrpnost, je večkrat nastalo pravo huronsko vpitje, S tremi nasprotujočimi glasovi in enim vzdržanim je glasovalni stroj večine potrdil predlog občinskega odbora. Zupan je, kakor vedno doslej, platonično obsodil bombni atentat na sedež KPI in izrazil upanje, da »storilci niso Goričani«. Velik optimist alj pa naivnež je naš Župan, če ima o enem delu svojih meščanov, potem ko je okoli in okoli županove hiše v zadnjih letih eksplodiralo že toliko bomb, še vedno tako dobro mnenje! Sporočilo ministrstva, da je že itak skrčeni proračun za tekoče leto znižalo za 40 mil. lir, s katerim je župan seznanil svetovalce, je šlo mimo brez večjega razburjenja, kot da bi zmanjšanje proračuna ne predstavljalo za našo šibko in zadolženo občino nobenega zla dejanja. Seja odbora prefekture V petek zvečer je bila na prefekturi redna tedenska seja upravnega odbora, ki ji je predsedoval podprefekt dr, De Pasquale. Glavna točka dnevnega reda je bilo proučevanje raznih prizivov krajevnih ustanov glede davkov. Govorili so tudi o aktivlzaeiji mladine-Zbi« run je prispevkov za itajerske poplavljene« da, ki spoštuje osnovne narodnostne in socialne pravice vsakega človeka. V bližnji bodočnosti bo SFS izdala nove izkaznice, ki bodo ustrezale vsebini programa in dela organizacije; to bo ena najvažnejših nalog novih krajevnih odborov. Na seji je bilo govora tudi o mladini, za katero bi bilo potrebno v posameznih krajih najti način dela, ki bi bil najbolj primeren. Na vsak način bo treba pritegniti mladino še k večjemu sodelovanju pri reševanju kulturnih in političnih problemov. Predvsem pa bo treba za mladino poskrbeti več izletov, nuditi ji možnost športnega udejstvovanja in drugih oblik akti-vizacije, Ob koncu sestanka je tov. Ceščut sporočil, da so v so-vodenjski občini po posameznih krajevnih odborih SFS začeli zbirati prispevke za štajerske poplavljence. 7niw na Ončiiiah predvaja danes 20. z začetkom ob 16. uri in jutri 21. z začetkom ob 18. uri barvni film: Izdajalec iz Fort Mamo Igralci: GLENN FORD - JUHA ADAMS r URAR IN ZLATAR OhuclGifi) Hufiel TRST - UL. C. BATT1STI 31 Velika izbira vsakovrstnih moških in ženskih ur - Zajamčena vsa popravila • Bogata izbira - Predelava zlatnine po naročilu. Hajprej zdravje, potem šele vse dnujnl Bolezni srca in krvnih žil (sklerozo), ledvic M (pesek in kamne), živcev (nervozo, nevra-stenijo) in notranjih žlez (protin, sladkorno, bazedov) zdravi uspešno. Zdravilišče Radenska Slatina, Slatina Radenci 2e pred II. kongresom SFS so se zaradi boljšega organizacijskega dela in večje povezave med članstvom SFS ustanovili posebni občinski odbori SFS, V sredo se je prvič po kongresu sestal v Sovodnjah občinski odbor, v katerem so zastopani krajevni odbori SFS Sovodnje, Rupa, Vrh, Gabrje in Peč. Kljub velikemu delu, ki ga imajo prebivalci s podeželja, so se člani občinskega odbora radovoljno odzvali povabilu in skupno z dvema članoma IO SFS pregledali organizacijsko stanje SFS po kongresu, ki je prinesel niz novih nalog osnovnim organizacijam. Te naloge so odražajo predvsem v skrbi krajevnih odborov za povečanje članstva Socialistične fronte Slovencev, za vključitev v organizacijo vseh tistih Slovencev, ki so ostal; zvesti tradicijam NOB in ki stremijo za dosego družbenega re- Krojaška delavnica JOSIP KRAMAR OPČINE - Narodna ul. 65 Izdeluje moške in ženske kostume. — Velika izbira vzorcev najboljših tovarn. Obvestilo županstva Goriško županstvo sporoča, da so od 18, do 23. junija na občinskem protokolnem u-radu, soba it. 17. na vpogled seznami prispevkov za vpis DIPLOMIRAN GEOMETER (pisarna dr. Mikuletiča, tel. 29853) Merjenja, razdelitve, načrti in vsa potrebna zemljiškoknjižna dela. Sprejema stranke od 16. do 18.30 ure. Zaloga stavbnega materiala in lesa Frančiška Daneu OPČINE • Narodna ul. 77 tel. 21-034 da je lahko z glavo odbil menitev rezultata. Toda konč- žogo. V tem se pa že tudi Brazilci znajdejo m ne manjka tudi nevarnih situacij pred jugoslovanskim golom. Toda Ivica Horvat se drži brazilskega srednjega napadalca Baltha-zarja in mu ne da mnogo prostosti. Sploh pa Jugoslovani danes tudi hitreje igrajo kot ponavadi. Pritisk se menjava; Didi je ponovno v nevarni coni in njegovi streli so zelo blizu vrat. Napadi na obeh straneh pa le ne rodijo u-speha. Drugi polčas se spet prične z napadom Jugoslovanov. Vendar pa ima že tudi Beara priložnost, da se izkaže z lepo parado. Toda v tretji minuti pride iznenadenje; Zebec je prejel žogo po lepi akciji vsega napada, ušel brazilski obrambi in s 15 m neubranljivo poslal v mrežo. Kar takoj zatem mora že posredovati Beara, toda v 6' strelja Milutinovič tesno mimo gola, potem ko se je brazilski vratar že vrgel in ne bi mogel žoge ujeti, če bi šla v gol. Akcije na obeh straneh se tako hitro no je le ostalo pri 1:1. (Po podaljških lahko ostane tudi ieodločen rezultat.) Obe reprezentanci sta se plasirali v četrtfinale, medtem ko se je za Mehiko in Francijo prvenstveno tekmovanje že končalo. Francozi in Mehikanci lahko gredo domov ŽENEVA, 19. — Francoska zruaga nad Mehiko niti ni bila tako lahka, saj so Mehikanci uspeli izenačiti v drugem polčasu, nakar so Francozi prišli do zmagonosnega gola šele nekaj minut pred koncem igre. In še ta gol je padel kot posledica enajstmetrovke. Francija je kljub svoji današnji zmagi že opravila svoj posel na svetovnem prvenstvu, ker sta Brazilija in Jugoslavija dosegli obe po tri točke, Fiancozi lahko še ostanejo v Švici le kot gledalci in isto velja za Mehikance, ki ao obe tekmi izgubili. Uruqvajci se igrajo... BASEL, 19. — Skoti so gotovo doživeli enega izmed naj- JOSIP ŠKABAR TRGOVINA JESTVIN OPČINE — Narodna ni. K. 42 — tal. 21-42«. Z najboljšim blagom postreže TRGOVINA IN PEKARNA ZORA ČOK OPČINE — Narodna ul. it. •! GRADBENA ZADRUGA na OPČINAH — Alpinska ul. št. >7 - tel. 21-M7 SE PRIPOROČA! AVTOMOBILISTI 1 MOTOCIKLISTI ! lloyd conlinenlale TRST - UL. F. SEVERO 43 vas zavaruje za škodo zaradi nesreč in proti civilni odgovornosti. — Pomožno zastopstvo za Nabrežino: STANISLAV ZIDARIČ — PREČNIK Gostilna TRST - Ul. Valdirivo 32 vam postreže z dobrim domačim vinom in tržaško kuhinjo. Dobro boste postreženi v GOSTILNI juu ura iniisir (pri MAKSU) Ulica Crispi štev. 33. DELAVNICA ZA VULKANIZIRA-NJE IN POPRAVILA AVTOMOBILSKIH PLAŠČEV. Zaloga in prodaja zračnic «Pirelli» in «Michelin», novih in rabljenih. — Bencin, mazila in pribor dobite v Ul. Fabio Severo 3, TRST, tel. 369-95 § PNEUMATICI MOTO GUZZI Ekonomična, veleturistična športna motorna kolesa, motorni tricikli 15 stotov nosilnosti. Nadomestni deli. Bati MONDIALPISTON za vse motorje. Upllnjači Dellorto. Verige Elios. — Mehanična delavnica. Rektificiranje cilindrov, osi. gredi, motornih glav. ventilov itd. za avtomobilske in Diesel motorje in motorna kolesa. Izključni predstavnik za TRST, Ul. Fabio Severo 1? tel. 38-903 - Na velesejmu paviljon D, stand 313 Mario Martelanc IZVOZ - uvoz sadja in zelenjave Lastno čebelarstvo v Sesljanu-prodaja medu! TRST - Ul. Valdirivo št. 13 - Tel. 36-155 Proda Im ur In pribora mm dobmlo Irmt. UI.Bmttlmtl, Id - Tal. 36231 ZASTOPSTVO UR: «Aur«ol«> «Elldo> «Koios> »Dichi* Buffet «Pri Jož kot m FIGOVEC TRST — ULICA CARI.O GHEGA STEV. 3. Točijo se pristna briška, istrska in vipavska vina. Gostilna „Ea ussara" TRST — UL. CARDUCCI ST. 41 (NASPROTI POKRITEGA TRGA) POSTREŽE VAM Z NAJBOLJŠIM DOMAČIM IN ISTRSKIM VINOM IN DO- '■............. macim pršutom. : ..i. 'r~r=g ROSSONI RUGGERO KORZO GARIBALDI % Razstavlja v paviljonih televizije in gospodinjskih električnih aparatov najboljše proizvode italijanske in inozemske proizvodnje Poskusne oddaje s teleprojektorji vJFCaJlC1.HU/ 75 palcev italijanske televizijske družbe Obiščite stande na tržaškem vzorčnem velese mu PRODAJA HA OBROKE Odgovorni medlim STANISLAV RENKO - UREDNIŠTVO: ULICA MUNTECCH1 »L 4 UL nad. - Telefon «tcvlUca «3-808 hi 44-638. - Pogtnl predal SOZ — UPRAVA: UL1 CA SV. FRANČIŠKA St. 30 — Telefonska Itevilka 37-338 — OGLASI: od 8. do 12.30 In od 15 - 18 — TeL 37-338 — Cene oglasov; Z* vsak nun W8lne v it rini 1 stolpce trgovski 80 finančno upeavnl 100, osmrtnice 90 lir — Za FLRJ za vsak mm Urine 1 »toipca za vse vrst* oglasov po ».. din. - Tiska Tlekarskl tevod ZTT - Podružn. Gorice UL 8. PelUco ML Tei. 3WJ — Rokopisi s* tv vračajo. NAROČNINA: Cona A: mesečna 350, četrtletna 900. polletna 1700, celoletna 3200 lir, fed. ljud. repub. Jugoslavija; Izvod 10, mesečno 210 Pojtnl tekoči račun za STO ZVU Založništvo tržaškega tiska Trst 11.5374 — Za FLRJ: Agencija demokratičnega lnozem, tlaka. Drž. založba ® { nlje, Ljubljana. Stritarjeva 14., tel. 21-928 tek. račun prt Narodni banki v Ljubljani 60« . r 892 — Izdaja Založništvo tržaškega tiska D. 7,01 • ^