leto ULM. fteoiiku M
p mm. i gjgj 21 miga hm.
Cena Din 1*50
I
Izhaja vsak dan popoldne, i x vzemi i nedelje ln praznike. — Inserati: do 30 petit a 2 D, do 100 vrst 2 D 50 p, večji inserati petit vrsta 4 D; notice, poslano, izjave, reklame, prekiici beseda 2 D. — Popust po dogovoru. —- Insera ni davek posebej. — „Slovenski Narod" velja letno v Jugoslaviji 240 D, za inozemstvo 420 D
i
Upravnistvo: Snatlova ulica štev. 5, pritličje. — Telefon štev. 304. Uredništvo! EnaZlova nUca it. 5,1, nadstropje. — Telefon slev. 34«
Poitnina platana v gotovini.
Za doslednost in poštenost
v politiki
To. kar se je te dni dosrodilo v državni prestolici. je razočaralo gotovo T>atri)orično javnost ne samo Slovenije, nego tudi ostalih krajev naše države. Zagrebški »Obzor«, ki je novo koalicijo od vsega začetka najtopleje pozdravljal, danes prizna, da je javni občutek proti sedanji vladi. Beogradska »Pravda« pa odkriva, da je samim radikalom hladno pri srcu, da se drže rezervirano in da čakajo na bodoče dogodke s precejšnjim pesimizmom. Od vseh strani nezaupanje in nezadovoljnost.
Slovenci smo vajen! na politično doslednost, na resnost, na ideino linijo v politiki. Smo že tako naučeni izpred vojne, ko smo si morali v težkem stoletnem boju z brezbrez sovražniki izklesati vsako svojo postojanko, vsak korak naprej z razlogi duha in ko smo si morali ustvariti vse svoje nacijonalne ideale takorekoč brez vsake tuje pomoči. Strankarsko življenje pred vojno je bilo radi tega načelne narave. Celo klerikalna stranka ie poizkušala za svoja protinarodna in anacionalna cerkvena stališča prikrojiti gotova načela. Načelne so bile poleg napredne nacijonalne stranke ostale socijalne stranke. Načelnost, doslednost in poštenost v politiki se vedno pojavlja z rastočo kulturo in civilizacijo. To ni 'napihovanje ali prevzetnost, marveč gola konstatacija. Jasno ie, da bi demagoški pojav, kakršnega je predstavljal v zadnjih letih Ste-pan Radič, bil med nami povsem nemogoč. Kdor je čital Radiceve govore, ta se mora prijeti za glavo in čuditi selja-ški lahkovernosti, ki je verjela in ki še danes verjame v zmedena govoričenja tega. ljudskega tribuna.
Pred dnevi smo čitali Radieevo izjavo, da ie vse to bila taktika, disgresi-ja, ovinek, da so bili vsi njegovi povojni programi samo prevara in laž, namenjena lahkovernemu seljaštvu m pridobivanju številnih mandatov.
Tako odkrite politične igre bi si med nami gotovo ne bi mogel dovoliti večji, resnejši politik.
Najbolj žalostno pa je pri tem dejstvu da je na to povsem neresno politično akcijo, ki jo izvaja Radiceva stranka že šest, sedem let, pristala tudi radikalna stranka.
Tu konča vsa politična logika in se sme pojaviti obup nad politično poštenostjo v javnem življenju, nad smiselnostjo državnega programa, nad enotno unijo splošnega državnega in nacijonal-aega razvoja • . •
Kar pa pri ti konstataciji še najbolj peče in boli, to ie dejstvo, da se je začela nedoslednost in politična vihravost uveljavljati tudi med nekimi domačimi slovenskimi strankami. Velja v tem ozi-ru opozoriti samo na številne postaje, ki jih je prehodila SLS v zadnjih letih in ki nič več ne slici nekdanji, vsaj v osnovnih načelih dosledni SLS. Zadostuje opozoriti na komunistične hujskanje in druge ekstremnosocijalne grdo-bije, ki jih je uganjala SLS v momentih največje socijalnoprekucuške nevarnosti. Potem je prišla demagoška gonja proti srbstvu, nato je razlila povodenj laži o protislovenstvu nacijonalnega dela Slovencev. Celo republikanstvo je dobilo milost pri ti stranki ... Ni izključeno, da prestopi SLS o prvi prilik; na Isto pot, kot sedaj Radiceva stranka, če bo le prilika nanesla . . .
Med strankami, ki so najbolj obetale, da bodo koristile slovenskemu ora-iarju in mu pripomogle  do gmotnega napredka in blagostanja, se je nahajala samostojna kmetijska   stranka. Nekaj 'asa se je držala nacijonalno dosledno, ozneje ie prestopila popolnoma na so-;alnoagrarno stališče.   Odklanjala je nge probleme ter v tej zvezi iskala 'ona na srbskih zemljoradnikih. Po-^je je iz lokalnih ozirov govorila o
robi sporazuma, nastopala opozicijo-
no, dokler evolucija ni dosegla vr-'ca in je vodstvo te stranke sklenilo mo »zvezo« s slovenskimi, separati-ennni republikanci. Kaj je vse to, po-enši od republikanstva in separatizma pa do agrarnega detnagogizma: taktika ali program? Ali zasluži slovenska javnost in naše seljaštvo, da smejo neki gospodje z njim zbijati šale ter mu govoričiti o republikanstvu in sličnih drugih demagogijah, kakor je doslej delal Stepan Radić? Pred vojno bi se smejali takim politikom, ki bi ne mogli delovati niti en dan v naši sredi.
Ne, tudi v politiki naj vladajo ideali, naj veljajo veliki nacijonalni m gospo-darskosocijalni programi, in te programe morajo pošteni voditelji vsigdar odkrito zagovarjati. Svojo ooOtično moč
Niboln M\t ni podpisal sporazuma?
Razkritja zagrebškega «Hrvata» , kalnem klubu« — Bosanski
— Zagreb, 22. julija. (Izv.) Današnji s-Hrvat« objavlja kratke zanimivosti o vzrokih odhoda Nikole Pašića pred prihodom Stepana Radića in obenem poudarja, da Nikola Pašić" nf nikjer podpisal med radikali in radičevci sklenjenega sporazuma. »Hrvat« veli v poročilu svojega beograd-skega dopisnika pod debelim naslovom: »Zakaj je Pašić zapustil Beograd!«:
Nocoj ie Nikola Pašić nemudoma odpotoval v Karlove Vare. Pašić se je za pot odločil še le proti 9. url zvečer. Pred njegovim odhodom je bil pri njem triumvirat, kateremu je dal navodila. Radikali, ki sedaj ne morejo zapustiti Radiča in ne morejo omalovaževati sporazuma, skušajo za. dovoliti svoje mase, ki so šle pri volitvah v boj pod geslom »proti Radiću!«. Nikola Pašić je odpotoval v spremstvu svoje soproge Georgine, kabinetnega šefa rlrlsti-ča, osebnega tajnika Sokolovića In zdravnika dr. Antića.
Pašićev odhod v inozemstvo ima političen značaj. Brzojavljeno je bilo iz Zagreba, da prihaja Stepan Radić, ki je zlasti odločen, da stopi prvikrat v svojem življenju v razgovore z Nikolo Pašićem. Pašić je bil sigurno o tem obveščen. Sklenil |e, da se izogne tega sestanka v trenotku, ko situacija še ni jasna, ko   v radikalnem
Veliko nezadovoljstvo v radi-radikali proti sporazumu.
klubu vlada veliko vrenje. Vsak dan bol] narašča nezadovoljstvo radikalnih mas proti sporazumu. Bosanski radikali s0 posebno nezadovoljni. Baje se pridružijo Svetozarju Pribičeviču.
Glede sporazuma je Nikola Pašić zelo rezerviran. NI se eksponiral za sporazum. Niti nI odgovoril na brzojavni pozdrav Stepana Radića. On tudi ni sporazuma podpisal! Niti ni radikalnemu klubu izrecno naročil, naj sporazum sprejme. Če nastanejo komplikacije, je Pribičević tu in Pašić je vedno pripravljen, da obnovi koalicijo ž njim.
»Hrvatov «'dopisnik kratko nato opisuje začudenje nekega radićevskega ministra, ko je bil obveščen o nenadnem odhodu Nikole Pašića v inozemstvo. Ta minister je kratko in razočarano dejal: »Dobro! Ker je odšel, z Bogom!«
Današnji Radićev »Dom« prinaša kratko politično vest. da bodo vlado RR podpirali tudi Nemci in zemljoradnlkl in da bo tako vlada razpolagala ravno z dvetretjin-sko večino, to je z 210 poslanci. »Dom« obenem pristavlja, da bo naši delegaciji za interparlamentarno konferenco v VVashingto-nu prideljen znani hujskač proti Jugoslaviji in Radičev eksponent v Ameriki dr. L. Kež-man.
Prifetek velike debate o gladini deklaraciji
Danes v zbornici povsem mirno - — Vsa pozornost je obrnjena na Radićev prihod in Pašićev odhod* — Še dva radićevska
mandata bosta verificirana.
— Beograd, 22. julija (Izv. Ob 12.) Narodna skupščina je danes pričela veliko in načelno debato o vladni deklaraciji. Priče-tek debate je bil brez vsakih incidentov in političnih senzacij. Razprava je danes potekla mirno in skoraj monotono. Narodna skupščina je posvetila vso svojo pozornost prihodu Stepana Radića in odhodu Nikole Pašića. Ta dva pojava v politični kroniki različno razlagajo. Nekateri celo trde, da se je Pašić namenoma izognil sestanku s Stepanom Radićem. Radić je bil drugače danes objekt splošnega zanimanja in v ku-loarjiti je bilo ves čas najživahnejše vrvenje.
Današnja seja je pričela ob 9.40 dopoldne. Predsednik Marko Trifković je po končanih formalnostih sporočil zbornici, da sta radićevska narodna poslanca Došen in Rude Bacinic, ki sta prispela iz inozemstva v Beograd, zaprosila skupščino za verifikacijo njiju mandatov. Njiju prošnjo skupščina izroči verifikacijskemu odboru v nadaljnje poslovanje.
Zbornica je nato prešla k 'dnevnemu redu: k razpravi o vladni deklaraciji.
Posl. dr. Sekala , Drljevič (črnogorski federalist) je v dolgem govoru kritiziral vi-dovdansko ustavo, na katere načelih je urejena Jugoslavija. Pobija centralizem, ki ga ni ustvaril srbski narod, marveč beogradski kapitalizem. Protestira proti temu, da so se odpravili srbski grbi in srbske zastave. Ne neha preje govoriti proti centralizmu, dokler ne bo imel posmrtnice na grobu vidovdanske ustave.
Minister Nikola Uzunović (radikal) mu je odgovarjal v zelo ostrem tonu. Zavračal je vse očitke predgovornikove, da vlada ničesar ne stori za Črno goro .
Posl. Drljevič mu je rezko odvrnil, da je vlada 1. 1924 izdelala načrt za zgradbo 40 važnih cest v Orni gori, toda do danes ni niti 30 km teh cest zgrajenih.
Posl. Anton Sušnik (kler.) je v osnovnem govoru pobijal najpreje načela sporazuma s stališča vidovdanske ustave, braneč načelo avtonomije, kakor jo zastopa njegova stranka, ter ostro napadajoč radi-ćevce radi njih nelojnlnega postopanja. Med njegovim govorom je prišlo večkart do prepira med radičevci in klerikalci.
Seja ob 12. še traja.
Stepan Radić o Beogradu
Radić pravi: «Hvala Bogu, da je Pašić odšel!» - Radić poljublja radićevske in radikalne poslance« — Radiceva gostobesednost.
— Beograd, 22. julija. (Izv.) V Beogradu in v Zagrebu so se po polnoči raznesle vesti, da je Stepan Radić, ki je snoči z brzovlakom odpotoval iz Zagreba, v Sisku prekinil svojo vožnjo proti Beogradu ter se vrnil nazaj, ker mu je bil tam javljen odhod ministrskega predsednika Nikole Pašića v Karlove Vare. Radiču so baje v Sisku sporočili, da ie zdravstveno stanje Pašićevo tako resno, da je bil nujno potreben njega odhod v inozemstvo na oddih in zdravljenje. Ta vest danes zjutraj ni bila potrjena.
Stepan Radić se je vozil v Beograd v salonskem vozu, ki je bila nekdanja last hrvatskega bana. Z njim so se vozili: ministra Pavle Radić in dr. Nikić, Radićev osebni tajnik dr. Josip Košutić Radićev sin Vladimir. Po poročilih iz Zagreba so ga na kolodvoru nekateri radičevci pozdravljali v slovo: »Živel naš voditelj! Živel voditelj hrvatskega nanoda!«
S svojim spremstvom je Stepan Radie prispel danes ob 7.25 zjutraj v Beo-
grad. Na kolodvoru so ga pričakovali radičevski poslanci in večje število novinarjev. Takoj, ko ie stopil iz salonskega voza, je skočil k Rude Bačiniću ter ga toplo poljubil. Rude Bačinić. kakor znano, je moral za časa volitev bežati v inozemstvo in se je sedaj vrnil v narodno skupščino. Na kolodvor je prispel zelo pozno tudi radikalni poslanec seljak Aca Dodić. ki ga je Radič tudi prisrčno poljubil. Nato se je Radič odpeljal v hotel »Pariš«. Po ureditvi toalete je Radić odšel v kavarno, kjer se je sestal s prjjatelji in novinarji.
2e v kavarni sedeč je bil Stepan Radić dobro razpoložen in silno zgovoren, s kinematografsko naglico so švigale njegove fraze, misli in ideje. Novinarjem je bilo zelo otežkočeno v logični zveze sprejemati njegovo pripovedovanje.
Radić je začel najprej govoriti o pomenu arabske kulture. Nato je prešel na vicinalne železnice. V pokojni Avstriji so obstojali trije sistemi vicimalnih železnic. Te smo mi sedaj podedovali.
pa morajo zajemati iz javnega prepričanja, ne iz demagoškega zapeljevanja in varanja javnosti, zlasti nase seljaške javnosti. Proč z radičevščmo, proč s strankami, ki smatrajo naše seljake za bedake, s katerimi se smejo uganjati nemogoče demagogije!
Pred durmi imamo veliko koncentracijo slovenskih naprednjakov v pametno nacijonalno in ^ospodarskosonv
jalno stranko, ki od prevrata naprej zastopa vse naše večje tradicijonalne ideale. Pri koncentraciji morajo izginiti vse stranke, strančice in »voditelji«, ki so zavrgli doslednost in ideale v političnem življenju m ki bi pri nas radi upefjali mesto načelnih programov absolutno, vsestransko politično prevaro In laž • . •
Mi jih zato moramo spraviti v sklad. Južni Sloveni ne ljubijo volilnih manifestacij. Nevarnost je bila, da bodo Srbi, ki so bili borci za politično svobodo, postali »batinaši«. Izjavil sem g. dr. Janji-ću. ko je bil pri meni- v zaporu: »Vi Srbi ste državotvorci, a mi smo Hrvatje socijainopolitfčni narod! Ta dva elementa se ne izključujeta, marveč dopolnjujeta- Vi Srbi ste vojaki in diplomati, a nas Hrvate zanimajo šole. Danes biti na vladi, pomeni veliko odgovornost!
Novinarji so ga vprašali: »Koliko Časa ostanete v Beogradu? Gospod Pašić je snoči odpotoval!«
Stepan Radič: »Prispel sem v Beograd, da vidim g. Pašića. On je odpotoval! Ker njega n:. hvala Begu!«
Novinarji so nato naprosili Stepana Radića, da naj jim popoldne v novinarskem klubu predava o političnih problemih. Stepan Radić je to ponudbo z veseljem sprejel.
Vprašanje novinarjev: »Kaj mislite o govoru Svetozaria Pribičevića?«
Stepan Radič samozavestno in prezirajoče: »Nisem ga niti čital. niti ga nočem citati. Danes 20 do 30.000 ljudi ne velja nič. Kralju sem dejal, da mi Hrvatje nismo »izvoljen narod«, toda kmečki narod in to velja. Vse aristokracije so na svetu propadle, seljaška aristokracija še ne. Naš hrvatski narod je v stanu napraviti iz ničesar nekaj. Sporazum le delo genija našega naroda. Popi in advokati ne bi nikdar ustvarili sporazuma!«
Stepan Radić je okoli 10. ^dopoldne prikorakal v narodno skupščino. V spremstvu svojih prijateljev io ie takoj mahnil v parlamentarni klub HSS. kjer je po vrsti poljubil vsakega posamnega poslanca. Nato je odšel v radikalni klub, kjer zopet ni bilo politibljanja ne konca ne kraja. Od 10. do 12.30 je nato Stepan Radić konferiral s triumviratom narod-noradikalne stranke.
Prof!bo!iš8¥iška vstaja v Beli Rusiji
— Krakov, 21. julija. Iz nekaterih m?si Beh Rusije prihajajo resna poročila o protiboljševišk; vstaji. Baje je nad vso pokrajino proglašeno obsedno stanje. .
— Pariz, 21. julija. (Izv.) Ruski dopisnik londonske »Mcrningpost« javlja, da je proglašeno obsedno stanje nad celo Belo Rusijo, ker so poskušale sovjetom neprijazne stranke povodom pe letnice osvoboditve beloruske sovjetske republike ponovno vreči sovjetski režim.
— Moskva, 21. julija. V gubernijah Minsku, Grodnem, Vilni in Mohilevu se Širijo resni nemiri proti boljševikom. V nekaterih mestih in občinah je proglašeno obsedno stanje. Veliko je nezadovoljstvo med beloruskimi kmeti.
KRALJEVSKA DVOJICA POSETI ZAGREB
— Zagreb, 22. julija. (Izv.) Današnje »Novosti« javljajo, cla je Stepan Radić povodom svoje avdijence na Bledu pozval Nj. Vel. kralja Aleksandra in kraljico Mariio na proslavo tisočletnice hrvatske države. Kralj in kraljica imata prhi v Zagreb 15. avgusta na slet Hrvatskega Sokola.
Nikola Pašić odpotoval v Karlove Vare
Ministrski predsednik zelo slab«
— Beograd, 22. julija. (Izv.) Beogradska javnost je vsak dan pričakovala, da odpo* tuje ministrski predsednik Nikola Pašić v svrho nadaljnega zdravljenja v Karlove Va* re. Na savskem pristanišču je bil vsak tre« notek pripravljen na odhod parnik brodar* skega sindikata *Car Nikolaj*. Politični krogi so z gotovostjo računali, da g. Pašić ne odpotuje popreje iz Beograda, predno ne prispe tja iz Zagreba Stepan Radić, ki je želel sprejem pri Pašiću. Toda «Radić v Beograd, Pašić iz Beograda!*, na ta način danes živahno komentirajo odhod Pašićev v inozemstvo,
Že snoči ob 22. so bile izvršene prve pri« prave za Pašićev odhod. Parnik «Car Niko* laj» je bil popolnoma pripravljen. Okoli par* nika je bilo postavljenih več agentov in orožnikov. Prvi je prišel na parnik šef javne varnosti Ljubiša L a z a r e v ić, za njim Pa* šićev osebni tajnik Sokolović, dalje predsednik Brodarskega sindikata Radiša Miloiević in končno kabinetni šef mi« nistrskega predsednika H r i s t i Ć. Ob 22.50 se je pripeljal v avtomobilu iz Topčidera ministrski predsednik Nikola Pašić v spremstvu svoje gospe soproge, dveh hčerk in sina Kadeta,
HEINL KAVA
mešanice za poznavalce
109 L
Ministrski predsednik je zelo počasnih korakov stopal po mostiču na krov parnika, Morali so ga na obeh straneh podpirati* njegov korak je bil težak, utrujen in njegov glas zelo slab, ko jc odzdravljal na krovu navzočim. Ob 23.30 je parnik odplul proti Budimpešti, odnosno proti Bratislavi. Mini* sirskega predsednika spremljajo razun rod» binskih članov gg. Hristič*. RadiŠa Miloše i vić, Ljubiša Lazarević in Sokolović. Ministr* ski predsednik prispe danes proti večeru v Bratislavo ter po daljšem odmoru nadaljuj« nato vožnjo v Karlove Vare.
KATASTROFALNA POVODENJ NA KOREJI
— London, 21. julija. »Times« objavljajo iz Tokija podrobnosti zadnji katastrofalne povodnji v Koreji. Jvlesto in pristanišče Seul sta težko poškodovana. 300 hiš ie popolnoma razbitih, 40.000 oseb je brez strehe. Porušenih je tudi več mostov na reki Hanu.
AVSTRIJA PROTI INOZEMSKIM DELAVCEM
— Dunaj, 22. julija (Izv.) Avstrijska vlas da ie v dunajskem parlamentu predložila načrt z.ikona, ki sploh prepoveduje namestitev inozemskih delavcev in zlasti trgovskih sotrudnikov. V motivaciji k zakonu navaja vlada, da je ta prepoved utemeljena; ker vlada v Avstr:;i brezposelnost. Uradna' statistika naglasa, da je v Avstriji 117.000 brezposelnih avstrijskih državljanov, dočim >e nameščenih 120.000 tujcev.
Borzna poročila.
Ljubljanska borza.
LESNI TRG
Doge Hrastove s pokrovf 1 ril, pol hI četrt hI, ico meja: blago 185. 140, 90, smrekovi drogi 4, 5, 6, 7, S m dolžine, 8.50, 9 in 10 cm na glavi debeiine, ravni, suhi, zdravi, fco nakladna postaja: denar 210; lipovi hlodi Ia, od 25 cm debeline, fco nakladna postaja: denar 250: bukovo oglje Ia, fco meja, 1 vagon: denar 86, blago 86, zaključek 86. . . jfagj
ŽITNI TRG fl
Pšenica Hard VVinter II., fćo Postojna trans.: blago 405; koruza slavonska, fco Postojna trans., 2 vagona: 'denar 238, blago 240, zaključek 238; otrobi pšenični, fco Ljubljana: 'denar ISO; laneno seme Ia, fco Ljubljana: 'denar 560.
EFEKTI.
7% investicijsko posojilo iz leta 1921. 67.50; Celjska posojilnica d. d. 200—205: Ljubljanska kreditna banka 225—245: Mer* kantilna banka 100—100 Prva hrvatska ste* dionica 805—808; Kreditni zavod 175—185; Strojne tovarne in livarne 104—130; Trbo* veljska premotjokopna družba 342—360; Združene papirnice 100—108; Stavbna druž< ba d. d. Ljubljana 165—180; 4%% zastav, I. kr. dež. banke 20; 43?% kom. zak. kr. dež. banke 20.
Zagrebška borza.
Dne 22 .julija. — Sprejeto ob 13.
Devize: Curiti 11.05—11.15, Pariz 267.50 —271.50, Praga 167.90—170.30, Ne\vyork 56.70—57.50, London 276.20—279.20, Trst 208.90—211.90, Berlin 13.51—13.66, Dunaj 0.07975—0.08095.
Efekti: 1% inv. pos. 1921 68, "drž. renta za ratnu štetu: 242—245.50, Lj. kreditna 235, Centralna banka 9, Hrv. esk banka 107—109, Kreditna banka Zagreb 104 —105, Hipotekama banka 57—57.50, Jugo-banka 97.50—98, Prašte'diona 810—315, Slavenska banka 66—67, Eksploatacija 47— 50, Drava d. 'd. Osijek 130, Šećerana Osijek 505—510, Isis d. 'd. 58—61, Nihag 4.1— 45, Gutman 410—415, Siaveks 130-^140, Slavonija 47—48.50, Trboveljska 350—360t Vev*e 100.
Inozemske borze.
— Curih, 22. julija. Borza: Beogrnd 9.05, Pariz 23.875, London 25.03, Newyork 515, Milan 18.975, Dunaj 0.007255, Praga 15.25.
— Trst, 22. julija. Predborza: Beogr.iu 47.30—47.60, Pariz 127.25—127.75, Londo.i 131—131.50, Newyork 26.95—27.10, Praiu 79Ja—80.25. Dujiaj 0.03775^.03825,
Z BOJIŠČA V MAROKU. Francoska težka baterija se pripravlja na obrambo ogro*
ženih postojank.
V skupščini je bila prečitana vladina izjava. — Vlada napoveduje nove žrtve za vojno in mornarico ter znatno redukcijo uradništva. — Zunanja politika ostane neizpremenjena*
Beograd, 21. julija.
Vaš dopisnik jc že včeraj kratko javil, da. namerava vlada na popoldanski skup« ščinski seji prečitati prog ram a ti čno izjavo. Zato je za popoldnsko sejo narodne skup* ščfne povsod vladalo največje zanimanje. Z napetostjo so pričakovali, vsebino vladine izjave, ki je po eni strani važen politično* zgodovinski dokument, ker so se radićevci na svečan način in s polno odgovornostjo odrekli vsem teorijam o republikanstvu, se« paratizmu in federalizmu, po drugi strani' pa jasno kaže, da je ta vladina deklaracija v bistvu vzeta iz osnovnih načel in programa vlade Narodnega bloka.
Vladina deklaracija se deli v dva dela:
I. politični del. Ta kratko precizira po* Etična načela nove vlade in
II. delovni program, ki je kopija pro* grama vlade Narodnega bloka.
Iz celokupne vladine izjave lahko pod« SSrtavamo te*le najvažnejše točke:
1. Integralna izvedba vidovdanske usta« ve v vsej državi brez vsakih izjem na načelu popolne enakopravnosti Srbov, Hrvatov in Slovencev. Ureditev države mora sloneti na ustavi in obstoječih zakonih.
2. Reorganizacija in modernizacija naše vojne in mornarice, zato so potrebne žrtve, torej povišanje izdatkov v b ud getu ministrs stva vojne tn mornarice.
3. sprejem vseh sedaj narodni skupščini predloženih zakonov.
4. Močna redukcija uradniškega staleže, da se na ta način gmotno opomore ostalemu uradništvu in
5. naša zunanja politika se ima kakor doslej trdno in zvesto naslanjati na zavezs nike in prijatelje.
Ob navzočnosti mnogobrojnega občin« stva in polnoštevilnosti narodnih poslancev je namestnik ministrskega predsednika mini* ster Marko Gjuričič na včerajšnji seji na* rodne skupščine prečrtal v imenu vlade pro* gramatično izjavo, ki se glasi:
Kraljevska vlada smatra za svojo prvo dolžnost, da se predstavi Narodni skupščini in da jo seznani s programom svojega dela. Sestava te vlade je rezultat sporazuma med dvema največjima parlamentarnima skupinama med Narodno radikalno stranko in Hrvatsko seljačko stranko. Pri sklepanju tega sporazuma je bilo ugotovljeno, da se obe stranki nahajata na popolnoma enotnem stališču glede osnove naše države, kraljevine SHS. kar dokazuje tudi izjava vodstva HSS v Narodni skupščini dne 27. marca t. 1. in nadaljnjo zadržanje te stranke.
Tako obrazovana vlada je složna v vseh pogledih, osobito pa zastran ureditve naše države. Istotako je vlada složna tudi v tem, da se založijo vsi napori, da se čim racionalneje organizira in pametno izkoristi neizčrpna moč našega naroda in da se mu na ta način zagotovi tako lepa bodočnost kakršno po svojih vrlinah in miroljubnih namerah nesporno zasluži.
V tem pravcu se bo vlada trudila za
integralno provajanje ustave v državi ter za izvajanje sedanjih in novih zakonov na osnovi, ki je predvidena v ustav?, uvažujoč popolno enakopravnost Srbov, Hrvatov in Slovencev na vseh področjih narodnega in državnega življenja. In da se zagotovi obramba naše države, smatra vlada, da se ne smejo žaliti nikake žrtve za prave potrebe naše vojne sile, dokler vojaška moč na svetu tvori edino jamstvo za zunanjo varnost države.
Izvrševanje ustave se mora provesti na celokupnem teritoriju kraljevine SHS brez slehernih izjem, in sicer tako, kakor ustava sama odreja za celo enotno in nedeljivo kraljevino. Poleg tega si vlada zastavlja tudi nalogo, da provede razumno štednjo v državi, a deluje na izenačenju zakonov, da se briga za zaščito državljanskih in političnih pravic vseh državljanov v državi ter za človečansko in pravično postopanje od strani vseh predstavnikov oblasti. Vlada bo ukrenila vse potrebno za izvrševanje kontrole nad poslovanjem državnih uslužbencev.
Izmed poslov, ki se imajo opraviti v Narodni skupščini, želi vlada, da se že sedaj provedejo zakoni o dvanajstinah, o tisku, o državnem pravdništvu, o ustrojstvu sodišč in o sodnikih, o invalidih in o osnovnih šolah.
Za bodoče poslovanje Narodne skupščine pa bo vlada pripravila in čimprej predložila Narodni skupščini tudi nastopne zakonske predloge: o občinah, ki je poleg vsega ostalega potreben radi izenačenja zakonov o občinah, ki so v poedinih prokrajinah različni, — nadalje Jzpremembe v uradniškem zakonu, s katerimi se imajo izvršiti redukcije uradništva ter povečati plače onim uradnikom, ki ostanejo v službi, dalje osnutek zakona o izenačenju davkov, o agrarni reformi, o regulaciji rek ter izsuševanju močvirnatih krajev, o namakanju polj in o vodnih zadrugah; nadalje predlog zakona o obrtnih kreditih, ki je že pred Narodno skupščino, in naj bi se do želji vlade istotako rešil. Poleg tega se bo vlada trudila, da podpre napredek ribarstva, pomorstva in brodarstva. To je v glavnih obrisih sedanji delovni program vlade. Ko bo završen, stopi vlada z novimi predlogi pred Narodno skupščino.
Zunanio politiko naše države bo vlada nadaljevala v dosedanjem duhu in zadržujoč se v skupnosti z vsemi zavezniki in prijatelji, ki so nas podpirali pri ustvarjanju te naše države. Vlada se bo trudila, da se tudi z ostalimi, v prvi vrsti z našimi sosedi, postopnie-ma uredijo čim boljši odnosi, (klic: Tudi z Rusijo?) in naša želja je, da narodi s složnimi napori čim uspešneje lečijo one težke neprilike, ki so po strašni vojni več ali manj izčrpale vse evrop-
ske države. Veliko delo narodnega osvobojenja in ujedinjenja je bilo doseženo z veliko pomočjo naših velikih in plemenitih zaveznikov ter s pretežkimi žrtvami v krvi in imetju, ki jih je v minulih vojnah pretrpel ves naš narod.
Velike žrtve in zasluge za veliko delo ujedinjenja dajejo našemu oškodovanemu narodu pravo na dolgo perijodo mirnega in spokojnega življenja. A nikoli mu za tako življenje niso bili nuđeni boljši izgledi, kakor sedaj. Kajti po storjenih deklaracijah od strani vodstva HSS, diktiranih z doseženimi izkušnjami, se lahko reče, da se dva dela enotnega naroda, ki sta več stoletij bila razdvojena pod tujčevo oblastjo, sedaj ne le po samem dejstvu, temveč tudi po prepričanju in čustvovanju čutita pod eno streho, ki jo bosta radi splošnega blagra skupno znala in hotela tudi čuvati in braniti pred sovražnikom.
Sam sporazum za obrazovanje skupne vlade dveh naših najjačjih parlamentarnih skupin popolnoma zajamčuje naglo in uspešno delovanje v Narodni skupščini, kar bo po našem prepričanju v najkrajšem Času dalo vidne rezultate, katerih blagotvorni vpliv se bo čutil v celotnem našem narodnem in državnem življenju. S takimi svojimi pogledi na splošne državne in narodne potrebe se kraljevska vlada nadeja, da bo našla zaupanje in podporo v Narodni skupščini.
nogavic z žigom in znamko (rdečo, modro ali zlato)
da se prepričate, kako en par traja kakor štirje pari drugih, Dobivajo se v prodaj a Inah* Nogavice brez žiga .I-Ujuč" so;
ponarejene.     g^-n v?
Politične vesti
«= Prve žrtve radikalsko*radičevske* ga sporazuma — uradniki, verni kralju in domovini. Pod tem debelo tiskanim naslovom prinaša beogradski «Balkan» prav oster napad na novo vlado in na notranjega ministra, v katerem imenuje nečuveno preganjanje tistih zagrebških, notranjemu ministru podrejenih urad« nikov, ki so sedaj premeščeni in umi* rovljeni, ker se je pojavila nova vlada, dasi so prej vršili le svojo patrijotično in uradniško dolžnost ter le vestno iz« polnjevali ukaze predpostavljenih mi* nistrov. — Minister notranjih del gosp. Boža Maksimovič, njihov predpostavi Ijeni, to dobro zna. Sedaj, ko se je g. Boža /vlaksimovic' in njegova družba pomirila z g. Radićem in z njegovimi prijatelji, naj postanejo prve žrtve tega pomirjenja tisti uradniki v Zagrebu, ki so po odredbah g. Maksimovića in na temelju zakona vršili progon Radića in njegove družbe!! To je nečuveno. Ka« teri uradnik lahko v bodoče po takem ravnanju verno služi naši državi? Ko so jeseni in pozimi zagrebški uradniki pregonih" Radića, niso služili režimu ali stranki, marveč zakonu in domovini. Ali naj se za to, ker se je Radić skesal pred domovino, kaznujejo tisti, ki so preganjali Radića, dokler je še bil greš? nik in veleizdajalec napram domovini?! To je sramota, to je moralna anarhija. Na ta način bi se moralo kaznovati in vreči iz vlade najprej g. Božo Maksi* movića, ki je pozimi in jeseni vodil od« govorno akcijo proti Radićevi veleiz* daji.» — Ta hudi izpad proti vladi in notranjemu ministru od strani «Balka* na», torej vladnega lista, je zelo karak* terističen za iztreznenje, ki se priprav? lja v Beogradu. Morda ga dočakamo hitreje, kakor mislimo___
= O klavrnih izjedah sedanje koalicije piše beogradska «Pravda» med drugim to*le: «G. Radić je sedaj šef vladine večine in mora to činjenico vpoštevati. Ker je sporazum že naprav* Ijen, se mora tudi izvesti. — Najlažje in najhitrejše ga bodo izvedli ljudje, ki verujejo. Toda med vladnimi skupina? mi ne obstoja najboljše medsebojno za* upanje. Če se bo to nadaljevalo v tem pravcu, ne bo nič iz zajednice teh dveh velikih strank. Radikali se drže zelo re*
zervirano. Hladno jim je pri srcu, ker se zavedajo, da izgubijo s to novo si* tuacijo vse in da so na to situacijo po» stavili vse. — Karakteristično je, da se v narodu razširja prepričanje o krat* kotrajnosti novega režima.* — V tem smislu je pisan ves uvodnik beograd* ske «Pravde».
= Nenadni odhod Nikole Pašića v znozesfvo kljub vestem o njegovem po* slabšanem zdravstvenem stanju je pre* cej razočaralo — Stepana Radića, ki se je včeraj napotil v Beograd, da se se* stane z ministrskim predsednikom in da s tem sestankom zaključno cimen* tira novi sporazum ... Zdi se. kakor da «čiki baji», kakor imenujejo Pašića v Beogradu, sedanja situacija ni nič kaj po godu in da so zadnji Radićevi go* vori pospešili njegov odhod v inozem* stvo...
Določitev maksimalnih cen gostilniški hrani v Ljubljani
Po daljših razpravah in pogajanjih radi končne določitve cen gostilniški hrani v Ljubljani se je dosegel medsebojni sporazum med rastavraterji, gostilničarji in mestnim tržnim nadzorstvom.
Restavracije in gostilne se je uvrstilo v tri kategorije. V I. kategorijo spoda-jo: «Zvezda», «SIon», «Union», «Emo-na». «Južni kolodvor*, «Ljublianski dvor» ter «Štrukelj» in «Miklič» v Kolodvorski ulici. Vse druge boljše gostilne se je uvrstilo v II. kategorijo, ostale pa v III. Vse določene cene so maksimalne in se v nobenem slučaju ne smejo zaračunavati višje ter se bo proti vsakemu, ki se ne bi držal mak-simiranih cen. postopalo po zakonu o pobijanju draginje. Vsekakor pa lahko restavraterji zaračunavajo hrano ceneje, zlasti je pričakovati, da bodo gostilničarji II. in III. kategorije še dokaj znižali ceno hrani konkurenčnim potom, kakor so to že mnogi storili. Pripominjamo pa, da smejo gostilničarji, pri katerih se ustavljajo kmeti in vozniki, ki zahtevajo večjo porcijo živil, temu primerno diferencirati cene živilom.
Maksimirane cene gostilniški hrani v Ljubljani počenši z 20. julijem so sledeče:
Zjutranji goljaž I. r. 4.50, II. r. 4, III. r. 3.50 Din, zjutranja pijucka I. r. 4.50, II. r. 4. III. r. 3.50, zjutranji vampi
I. r. 4.50, II. r. 4, III. r. 3.50 Din; večerni goljaž I. r. 10, II. r. 8, III. r. 6 Din, večerna pijucka I. r. 10, II. r. 8, III. r. 6 Din, večerni vampi I. r. 10, II. r. 8, III. r. 6 Din; svinjski goljaž I. r. 12,
II. r. 11, III. r. 10 Din; juha zakuhana I. r. 3, II. r. 2.50, III. r. 2 Din; govedina
I. r. 9, II. r. 7, III. r. 5.50 Din: pečenka svinjska I. r. 14, II. r. 12, III. r. 10 Din; telečja pečenka I. r. 12, II. r. 10, III. r. 9 Din, obistna 12 Din, končna 12 Din, pljučna 15 Din; telečja glava ocvrta 14 dinarjev; rostbeaf na angleški način 13 Din; beržola naravna I. r. 15, II. r. 12, III. r. 10 Din; izrezek naravni I. r.
15. II. 11.50, III. r. 9.50, dunajski I. r.
16, II. r. 12. III. r. 10 Din; svinjski hrbet 14 Din; briželjc ocvrt 16 Din; beaf-steak z jajcem 14 Din; pol piščanca ocvrt 20 Din; obara telečja II. r. 7. III. r. 6 Din, kokošja II. r. 9, III. r. 8 Din.
Prikuhe navadne: I. r. 4, II. r. 3, III. r. 2 Din.
Solata razne vrste: I. r. 4, II. r. 3,
III. r. 2 Din.
V točno informacijo občinstvu objavljamo še enkrat maksimirane cene drugih živil.
Meso: govedina v mesnicah kg I. vrste 19 Din, II. vrste 16 Din, govedina na trgu kg I. vrste 18 Din, II. vrste 15 dinarjev, teletina kg I. vrste 20, II. vrste 16 Din; prašičje meso: I. 27.50 Din,
II. 23 Din, III. 20 Din. Slanina: riba in salo 27.50, slanina 24, slanina kranjskega prašiča 22.50 Din. Kranjske klobase in hrenovke: klobase na pol prekajene kg (približno 8 kosov) 45, četrt pre-kajene (približno 7 in pol kosa) 41, popolnoma prekaiene (približno 10 kosov) 67, hrenovke (10 do 12 kosov na kg) 1 kg 35, 1 kos 3.50 Din.
Kruh: kg belega 7, črnega 6, rženega 6, žemlja 0.50 Din.
Mleko: liter mleka na dom prinesenega 3, po mlekarnah 2.75, na trgu 2.50 dinarjev.
Občinstvo opozarjamo, da se tudi samo drži določenih cen, ker je le na ta
način mogoče uspešno se boriti proti draginji ter bo mestno tržno nadzorstvo postopalo tudi proti onim, ki "re-plačujejo živila po zakonu o pobijanji; draginje kot z navijalci cen. Mestno tržno nadzorstvo v Ljubljani dne 21. julija 1925.
Zveza Ljubljana - Sušak
Primorsko časopisje se zadnje čase precej bavi z zvezo med Slovenijo in Hrvatskim Primorjem. 2e parkrat je pretresalo tarifne ugodnost;, ki veljajo za sloven-sko blago na tem delu proge. Napade zagrebškega tiska je bilo treba odbijati, kei so se Zagrebčani ljuto upirali popustu tet se pritoževali, da uživa slovensko blage prednost pred njihovim, ki je seveda boljše ceneje in hitreje na mestu. Železnica se za to ni zmenila in je storila piav.
Je pa nekaj drugega, česar železniške ravnateljstvo sedaj v poletnem času nikakor ne bi smelo prezreti. Preko Slovenije potuje na Jadran na tisoče ljudi, domačinov in tujcev. In ti potniki — čuite in str-mite! — se morajo v poletni vročini voziti v nižjem razredu, četudi so plačali vozninc za višji razred.
Večerni vlak, ki odhaja iz Ljubljane ni Sušak okoli 19. ure, ima to prednost pred poznejšim ob 23. uri, da pride na Sušak ob 7. zjutraj in nudi potnikom ugodnost, da se lahko takoj odpeljejo naprej v Crikve-nico. Selce, Novi, Vinodol ter na otok Rat in Krk. Človek kupi v Ljubljani vozni listek II. razreda, toda že na domači postaj se vname prepir radi prostorov v kupejih Vlak ima namreč samo en vagem II. razreda, ljudi pa je v njem dva do trikrat toliko, kolikor sedežev. Potniki lete na sprevodnika, ga napadajo in se zgražajo nac prakso železniškega ravnateljstva, ki je ba? sedaj v letni sezoni (od 5. junija dalje) uki-nilo direktni voz pri tem vlaku ter skrčile drugi razred na število mest, ki nikakor ni odgovarjajo dejanski potrebi. Po trnki zahtevajo navadno, kadar se morajo voziti ^ nižjem razredu, denar nazaj, a ga seveda nt dobe. Tej nerednosti je treba napraviti konec brez odloga, ker jemlje dober glas železniškemu ravnateljstvu v Ljubljani, Slovenijo pa spravlja v javno sramoto in jo izpostavlja zasluženi graji. Ce nima železniško ravnateljstvo v Ljubljani več voz II. razreda, naj odredi vsaj to, da se omeji šte-vilo izdamh voznih listkov na toliko in toliko sedežev, pa mirna Bosna! Dosedanjo kvarno prakso pa je treba končati, ker se bo sicer nad na/mi maščevala. Mnogi, ki so se brez predsodkov peljali iz Ljubljane na Su-šak, so se po končani vožnji zakleli, da ne bodo nikdar več uporabljali te zveze teše rajši vrnil! čez Italijo v Ljubljano.
Slovenija je bila glede Železniških zve2 do letos na dobrem glasu. Prltož nI bilo — razen glede visoke voznine, ki se bo prel ali slej morala revidirati. Sedaj gre zato. da se odpravi nedostatek pri drugem razredu na progi Ljubljana—Sušak In obratno. Naj prevdarl ljubljanska železniška direkcija zlasti to, da potujejo preko Slovenije na Sušak številni inozemci. ki ImajV pred seboj dolgo In naporno vožnjo ter jlrr že radi tega ne gre kratiti pravice, katere so si kupili za drag denar. Vse kar je prav! Potnik drugega razreda ne imej v rokah samo plačanega voznega listka, temveč tudi sedež. Trpinčenje pasažirjev na hodnikih in v nižjem razredu mora Izginiti, če nočemo ubiti dobrega slovesa naših železnic In z neredom onemogočiti tranzit tujskega prometa preko slovenske zemlje Proga Ljubljana—Sušak kriči po remedurl In čaka, da se nerednosti takoj odpravijo.
Sport
Amateuri : Jugoslavija.
Poročali smo, da so v soboto in v nedeljo igrali dunajski Amateuri proti BSK in Jugoslaviji v Beogradu. Dočim so proti BSK Amateuri gladko zmagali, so naletel' pri Jugoslaviji na tr'd odpor. Igra Je bila polna napetih' situacij ter vodena v peklenskem tempu. Gostje posebnega nlsc pokazali, poleg tega pa so Igrali preostro Njih zmaga ni bila povsem zaslužena. Forsirali so predvsem hitra krila, ki so pošiljala lepe centre v sredino, kjer je bil najnevarnejši \Vieser. V Jugoslaviji so se igralci prepirali med seboj In kapetan Lu-burič Je izvajal pasivno reslstenco, puščajoč doigrane mu žoge pri miru. Pri Jugoslaviji je briljira! centerhalf Mahek, Izvrsten ie bil tudi IvkovIČ. Sodnik Joksić Je bil šibek.
V. I. Križanovska: 4
V braljestuu nesmrtnih
Roman.
— Upam, da bom kos mrazu, kakor vsak drugi. Sicer pa, če se je razkroj mojega telesa že pričel, mi je pač vseeno, da-li nastopi konec malo preje aH pozneje. Poleg tega, če niste bolnik moje stroke in Če je vam res potrebno moje življenje, mi pač ne dovolite umreti
— Vaša možatost in odločnost mi ugaja. Prav imate; cenim vaše življenje in da se vam ne bo treba preveč mučiti, vam nudim to-Ie škatlico s pilulami. Zvečite spotoma konfete, pa ne boste čutili ne mraza, ne utrujenosti.
Videč, da se mož obotavlja, je pripomnil ironično:
-- Le vzemite brez skrbi: v feh konfetih Se ni življenjskega eliksir ja; to je navadno narkotično sredstvo, ki vas okrepi
Nadaljevala sta svojo pat.
Ne glede na to, da je bila pot čedalje težja in da sta že dosegla mejo večnega snega, se neznancu ni prav nič poznalo, da bi bil utrujen. Celo Ralph se je čudil svojim silam in osvežujoči toploti, ki se je pretakala po njegovih žilah.
Noč sta prebila v zapuščeni bajti: komai le Da
napočila zarja, sta takoj zopet nadaljevala pot.
Kako dolgo sta hodila, o tem si Ralph ni bil na jasnem. Plezala sta po lednikih, šla mimo prepadov in se vzpenjala na zelo strme višine. Bilo je jasno, da sta krenila z navadne turistovske poti ter se povzpela v doslej nepreiskani del snežne pustinje. .
Neznanec je korakal s sigurnostjo, ki je pričala, da mu je pot prav dobro znana. Ko sta zavila mimo koničastih vrhov, sta stopila naenkrat na majhno skalnato planoto, kjer so vodile z ene strani v globoko sotesko pravilne udrtine, kakor da jih je izklesala človeška roka.
Koncem te nevarne poti v sotesko sta obstala na ledniku, po četrturni hoji sta se Pa približala vhodu v veliko podzemno jamo, ki je odsevala v sinji svetlobi
Z dvojnim občutkom radovednosti in groze je vstopil Ralph za svojim vodnikom v ta podzemni hodnik, kjer so ga skrajno presenetila za ogromno ledeno kepo stoječa vrata ali bolje rečeno kamenita plošča. In ko je neznanec lahno pritisnil na svetlo točko, skrito v neki razpoki, se je ta ploSča neslišno okrenila na skritih tečajih.
Zdaj sta bila na ozkem, iz skale izsekanem hodniku. Komaj je neznanec obrnil gumb, ki je bil vdelan v steno, se je električna luč razlila po vsem hodniku
— Celo električno razsvetljavo imate tu? — je zamrmral Ralph, ki ni hotel verjeti svojim očem.
— Moj Bog! Zakaj bi pa pogrešali izume sodobne tehnike, ki nam pomagajo razkošno opremiti ta glavni sedež »življenjskega eliksirja«? Zdaj sva namreč tam, kjer se nahaja ta dragocena snov in njene pritikline, — je odgovoril z veselim nasmehom zagonetni Ralphov spremljevalec.
Na koncu hodnika so bile vijugaste stopnice, ki so vodile na teraso. Tu je bilo več vrat.
Neznanec je odprl ena in stopila sta na obronek široke skale v obliki terase. Tu sta imela krasen razgled tako, da je Ralph ves navdušen nehote vzkliknil.
S te strašne višine se je razprostirala pred njima kakor na ogromni sliki čarobna pokrajina. Skale, snežne ravnine in globoke soteske so se kar kopale v škrlatni megli zahajajočega solnca; globoko doli v dolinah so ležala zelena polja in travniki, ki so bili podobni ogromnim draguljem. Zrak je bil sicer hladen, pa vendar Čist in svež. Ralphu se je zdelo, da se še nikoli ni počutil tako dobro kakor tu, da se mu zemlja še nikoli ni zdela tako divna m življenje tako maraeče kakor tisti hip.
Neznanec je prekrižal roke na prsih in zamišljeno občudoval to divno sliko. Cez hip se je prijel za glavo, kakor bi hotel pregnati težke misli, potem se je obrnil k RaJpjha, rekoč;
— Pojdiva- Cas je, da se malo okrepčava, po-tem pa pomeniva o stvari sami.
Vrnila sta se nazaj. Neznanec je pokazal zdravniku ustroj izhoda, nakar je odprl nasprotna vrata in spremil svojega sopotnika v okroglo, ne posebno veliko dvorano. Tu je plapolal v kaminu ogenj in okrog je vladala prijetna toplota,
Ralph se je radovedno oziral. Vse stene so bile prevlečene z debelim orijentalskim blagom temne barve. Tla je pokrivala težka preproga.
Ob steni je stala nekaka omara z izrezljanimi vratci. Ob nasprotni steni velika pisalna miza, vsa polna knjig in zvezkov. V sobi je bilo še nekaj starinskih stolov, opremljenih g vložkami iz zlata ir slonove kosti Sredi sobe je bila za dve osebi pogrnjena miza z ogromnim zlatim svečnikom.
Nenavadni sprehod je zbudil Ralphu tek. Ko sta se oba .najedla, je primaknil neznanec stol h kaminu in povabil tudi gosta, naj mu sledi.
— Napočil je trenotek, da resno in podrobno spregovoriva o zadevi, ki je naju privedla sem. 2e več stoletij je tega, ko sem sedel v Istem naslonja. ču, v katerem sedite zdaj vi, hi tudi jaz sem ve« razburjen poslušal povest o Življenju svojega prednika. Slo ie za veliko zagonetko, ki jo hočem zda; zaupati vam. Cujte torej povest moje prošlosti, kakor sem tudi jaz nekoč poslušal povest tistega, ki me ie pripeljal sem
65
15
Dnevne vesti.
V Ljubljani, dne
— Italijanski poslanik na Bledu. Italijanski poslanik na našem dvoru general Bodrerot ki je najbolj intenzivno sodeloval pri sestavi in zaključku nettunskih pogodb, je daines z avtomobilom odpotoval iz Beograda na Bled. Poslanika sprejme kralj v daljši avdijenci. S poslanikom Bodrerom potuje tudi šef protokola zunanjega ministrstva Ilija Novaković.
Razmejitev z Italijo končana. Polkovnik Pacta Draškovič, predseduik naše delegacije v razmejitveni komisiji, je izjavil, da je razmejitev napram Italiji od Triglava do Reke defaiitivno končana. Povsod se postavljajo mejniki. Zunanji minister dr. Ninčić je včeraj ministrskemu svetu tudi poročal o končani razmejitvi. Zunanji minister ni mogel doseči v logaškem okraju razmejitve po katastru, kakor je to želelo naše obmejno prebivalstvo. Proti znatnim koncesijam na korist kneza Windischgratza se je le deloma meja premaknila na korist nekaterim mejašem.
— Kongres SDS v Beograd«. Parlamentarni klub SDS je na seji 21. t. m. sklenil, da se skliče kongres SDS za 18. oktobra v Beograd. Na tem kongresu določijo zastopniki stranke iz vseh pokrajLi države nadaljni program organizacijskega dela med narodom.
_Nova telefonska centrala v Zagrebu.
Ministrski svet je na predlog poštnega ministra sklenil preustrojiti telefonsko centralo v Zagrebu. V ta namen se poslopje poštnega ravnateljstva v Zagrebu dvigne za eno nadstropje. Ministrski svet je odobril ponudbo stavbne tvrdke Dubskv, ki je za 28 odstotkov cenejša, kakor ostale. Država računa, da bo z odobrenjem te ponudbe prihranila pri zgradnji nove telefonske centrale S2O.000 Din. V cntralo investirani kapital se bo v najkrajšem času po vladinih računih izrentiral, ker bo prijavljenih veliko število novih naročnikov.
Promet na Hškl železnic! po novem voznem redu. 26. iun. ob 0.01 stopi v veljavo novi vozni red na novi progi od Gračaca do Knina in rdalje od Knina rdo Splita, Perkovića - Slivna in Šibenika na progi Split-Sini. Prvi redni brzovlak št. 802 odhaja iz Zagreba gl. kol. 25 t m ob 18.50, prihaja v Split 26 t m ob 8.45, v Šibenik pa ob 7.53. Prvi brzovlak št 801 odhaja iz Splita 26. t. m. ob 19.30, iz Šibenika ob ?0.02 in prihaja v Zagreb gl. kol. 27. t m. ob 9.50. Ta dva brzovlaka imata direktne vagone Beograd — Zagreb gl. k. — Split, — Ljubljana — Karlovac — Split, Pra-ga-Wils. — Zagreb gl. kol. — Split in W. R. Zagreb gl. kol. — Plaški in nazaj. Prvi potniški vlak odhaja po novi železnici iz Zagreba gl kol. 25. t. m. ob 22.40 in prihaja v Split 26. t. m. ob 16.26. — V Šibenik ob 15.22. Prvi potniški vlak št. 811 odhaja iz Splita 27. t. m. ob 11.38, iz Šibenika ob 12.41 in prihaja v Zagreb gl. kol. 27. t m. ob 6.25. Tudi ta vlaka imata direktne vagone L, IL in III. razreda med Zagrebom fc0i. — Šibenikom in nazaj. Prvi mešani vlak št. 830 odhaja iz Ogulina 25. t m. ob 14.39 in prispe v Split 26. t m. ob 8.21, v Šrbenik pa ob 7.53. Prvi mešani vlak št 813 po starem voznem redu odhaja iz Splita 25. t. m. ob 17.15, iz Šibenika ob 18.14 in prispe v Ogulin 26. t m. ob 13.05 že po novem voznem redu Ta mešani vlak bo vozil od 26. t m. po novem voznem redu iz Splita kot mešani vlak št. 833 ob 18.21, iz Šibenika kot vlak št. 4315 ob 2.02 In bo prihajal v Ogulin ob 13.05. Mešana vlaka št 830 in 833 imata v Ogulinu zvezo s potniškim vlakom št. 311 in 312 Zagreb gl. kol. In Sušak kakor tudi iz Zagreba gl. kol. in iz Sušaka.
— Masarvkova proslava v Rogaški Slatini. Jugoslovensko-Ceškoslovaška Liga v Ljubljani poživlja svoje člane, da se v čim najobilnejšem številu udeleže Masarykove proslave v Mariboru dne 2. avgusta t. I. Vožnja polovična. Odhod iz Ljubljane z jutranjim vlakom ob 5.27. Prijave do 26. t. m. na naslov tajnika dr. Brileja, magistrat.
1421-n
— Darovi za Jugoslovensko Matico.
Podružnica Jugoslovenske Matice v Brez-nici pri Žirovnici je nakazala pokrajinskemu odboru Jugoslovenske Matice znesek Din 4000 kot pribitek veselice z dne 12. t. m.; podružnica v Radovljci znesek Din 3212.25 kot čisti odnos tombole, podružnica v Metliki Din 272.80 kot prebitek igre »Kovačev študent.« 8. razred osnovne šole v Metliki je po učenki Marti Guštinovi nabral za Jugoslovensko Matico Din 100; na uradni učiteljski skupščini je nabrala gdč. M. Zornova Din 81.25. Vesela družba pri Kralju na Holmcu pri Prevaljah je nabrala za Jugoslovensko Matico Din 50.—. Mariborska tiskarna d. d. v Mariboru je poslala Jugoslovenski Matici 11 kg rabljenih poštnih znamk, večje število znamk je poslalo tudi vodstvo osnovne šole v Kostrivnici. Pokrajinski odbor Jugoslovenske Matice izreka vsem darovalcem svojo globoko zahvalo.
— Konzularna (prej orijentalna) akademija na Dunaju, ki obstoji že nad 160 let m vživa svetovni sloves, je bila reorganizirana pred 4 leti v internacijonalno visoko šolo, ki pripravlja pripadnike vseh narodov za diplomatsko in konzularno karijero ka-kortudi za službo pri trgovskih zbornicah, trgovskih sindikatih itd. Pouk traja dve leti. Na akademijo prihajajo slušatelji iz najrazličnejših evropskih in izvenevropskih drŽav. Predavanja se prično sredi oktobra. Prijave na: Direktion der Konsularakade-mie, Wien IX, Boltmanngasse 16.
— Iz Rogaške Slatine. Dne" 13. julija je bilo navzočih gostov 1048. — Dne 23. t m. bo predavanje univ. profesorja 'dr. Lozaniča iz Beograda, dne 25. bo koncert komponista in virtuoza Petra Stojanovića z Dunaja. Dne 26. t m. je praznik zaščit-nice zdravilišča sv. Ane in bo tem povodom v lepi kapeli v gozdu, posvečeni tej svetnici, slovesna sv. maša. Zvečer bo tombola. Ob V*9. zvečer prične ples v veliki 'dvorani zdraviliškega doma. ki ga vodi
22 Julija 1925.
prof. Pečnik iz Maribora. Izkupiček tega dneva je namenjen ubožnemu zakladu zdravilišča.
— Brezbrižnost ali kaj? Poroča se nam: Veliki župan ljublj. oblasti je izdal odlok, da se imajo strelovodi na Šolskih poslopjih vsako leto pregledati m vsako tretje leto po izvedencih preiskusiti. To pažnjo so pa do zdaj opuščali krajni šolski sveti, pa tudi šolska vodstva. Srezki poglavarji kot predsedniki okr. šol. svetov imajo v bodoče na to paziti, da se bo ta odredba izvrševala, da se preprečijo nesreče.
— Premestitev pošte Iz Krške vasi v Cerklje In Izprememba   poštnih okolišev.
Zaradi premestitve pošte in brzojava iz Krške vasi v Cerklje ob Krki, Pošta Cerklje v kranjskem srezu, pa se imenuje sedaj Cerklje pri Kranju. Ob premestitvi pošte iz Krške vasi v Cerklje so bili izločeni iz poštnega okoliša Sv. Križ pri Kostanjevici kraji Stojanski vrh", Vinji vrK, Vrbovska vas, Poštena vas, BušeČa vas in Veliko Mraševo m priklopi j eni pošti Cerklje ob Krki. Iz okoliša te pošte sta bila izločena kraja Krška vas in Velike Malence In priklopi j ena pošti Brežice. Po vseh naštetih vaseh se bo vršila selska dostava.
— Smrtna kosa. V ponedeljek je umrl po dolgi bolezni g. Fran S m r d e 1 j, mlinar pri podjetju g. Frana Ivanca v Ponikvah. Bil je marljiv m zvest uslužbenec, vsa družina ga je imela rada. Meseca t/gusta bi bil praznoval 25-letnico svojega službovanja. Pokojnik je bil dober naprednjak in star naročnik našega lista. Pokopljejo ga danes na pokopališču v Vidmu. Naj počiva v miru!
— Preveč beračev. Pišejo nam: Gotovo je usmiljenja vreden pravi siromak, ki si ne more služiti svojega kruhka iz tega ali onega vzroka, toda po Ljubljani kakor tudi drugodi se potika vse polno beračev, med katerimi se dobe pravi predrzneži, zlasti taki, ki ljubijo jeruš. Če 'daš takemu beraču eno ali dve kroni v dar, ti vrže kar tri/ nazaj rekoč, da je tudi pri njih sedaj »taksa« 1 dinar. Skrajni čas bi bil, da bi se zlasti iz Ljubljane iztirali taki nadlež-neži v pristojne občine, ker so v večno nadlego prebivalstvu povsodi.
— Dječački i djevojački institut. Dječačka i djevojačka realna gimnazija sa pravom javnosti. Odijeljeno. Korepetitorij u praznicima. Tečajevi u jezicima, muzici itd. Posebni Češki tečajevi za Češku djecu. Individualan uzgoj. Podučavaju profesori. Dr. Ada Broch i sestre Zagreb, Gundulićeva 63, n. kat. 1422-n
— Roparski napad v Šf. Vidu pri Stični. Varnostne razmere po deželi so zadnje čase skrajno nezadostne in dnevno prihajajo po* ročila o drznih vlomih, tatvinah ter ropar* skih napadih. Včeraj smo poročali o drznem roparskem napadu v hišo posestnika Frana Vintarja v Hruševcu pri Straži, danes nam poročajo o drznem roparskem napadu, ki je bil v nedeljo 19. t. m. izvršen v Št Vidu pri Stični. Okoli 1. zjutraj sta potrkala na spal* nico posestnice Jožefe Kristane pri Sv. Ro* ku dva moška in zahtevala, da naj odpre vrata. Kristančeva, misleč, da je kdo doma* čih, je odprla vrata, prestrašna pa je odsko* čila, ko je opazila pred seboj dva maskirana roparja, oborožena s samokresi in bajoneti. Roparja sta posestnici ukazala da naj molči in da jima da denar, če ne jo ustrelita. Po* sestnica, tresoča se strahu, ju je vedla v spodnje prostore in jima izročila 2000 Din gotovine. Potem, ko sta vse premetala in prevrgla, sta roparja odšla. Pred vrati ju je čakal tretji, ki je bil očividno na straži. Oba roparja sta imela okoli 25 do 30 let. V hišo sta roparja vdrla skozi podstrešno okno. — Napad je bil takoj javljen orožnikom, ka* terim je bil podan tudi točen opis napa* dalcev.
— Samomor ruskega kapetana. V Beogradu se je obesil ruski kapetan Nikolaj Ko-ličev. Vzrok samomora ni znan.
— V kad z vrelo vodo se je spravil dve letni otrok družine MedvešČkove v Kanalu, ko je bil slučajno sam. Otroček se je mislil v gorki vodi lepo okopati, ali bila je prevroča in mali Francek je dobil težke poškodbe po vsem telesu, vsled česar so ga prepeljali v goriško bolnico. Ni upanja, da bi okreval.
— Propadajoča deca. Na Sušaku Je policija prijela tri mladoletne, komaj 14-letne deklice, ki so bile vse udane tajni prostituciji ter vse tri težko spolno bolne. Pri zaslišanju je ena izmed njih' v trpkih" pretresljivih besedah opisala vso tragedijo svojega življenja. Oče je bil pijanec, nagnal jo je z doma in morala se je prodajati ,da si služi kruh'. Ostali dve sta hčerki boljših staršev z Reke in sta popolnoma zadovoljni s svojim novim življenjem .
— Neuspeli beg hajduka Bojoviea. Nedavno smo poročali o mladem in drznem hajduku Dragoljubu Bojoviću, ki je bil radi 92 zločinov, umorov, požigov, ropov in posilstev pred sodiščem v Valjevu obsojen na smrt. Bojovič je zaprt v celico valjevskega sodišča. Zadnje dni so pazniki na njem opazili nenavadno spremembo in zato so ga ostrejše nadzirali. Dne 17. t. m. je Bojovič ponoči prepilil okove in ušel iz celice. Toda blažene svobode ni užival dolgo, zakij na dvorišču ga je ustavil paznik, ki je takoj alarmiral straže, nakar so Bojoviča prijeli in znova vkovali. V bodoče mu bo vsak beg onemogočen.
!z Ui
— Jubilej slovenskega Industrijca. Podpredsednik upravnega sveta Strojnih tova-ren In livaren v Ljubljani g. Avgust 2ab-k a r praznuje danes 70 letnico rojstva. Vsi uslužbenci tovaren so mu že včeraj naj-iskrene čestitali. G. Žabkar slavi svojo 70-letnico danes na Brezjah.
— Orožnlška šola, ki je sedaj nastanjena na Fužinah, se preseli, kakor čujemo, to jesen v Ljubljano, kjer kupuje poveljstvo zanjo neko prostorno fet prikladno USc*.
No vi Tarzani
V. del Tarzana je ravnokar izšel; naroča se v Zvezni knjigarni, Ljubljana. Marijin trg
— Asfaltni tlak so začeli polagati na Vodnikovem, trgu po desnem hodniku (od davčnega urada za mesto, do konca Fabi-janove hiše) ter od škofijske palače do stolnega župnišča.
— Mestni arhiv Iz francoske dobe se o*d Aškerčeve smrti sem nič več ne izčrpava, dasi je zgodovina ljubljanskega mesta iz te dobe vseskozi zanimiva. Ta arhiv je Aškerc, ker je bil francoščine zmožen, kronologično uredil in po svežnjiK uvrstil. Črpali so pred vojno tu in tam iz te zgodovine: Vrbovec, P. Radić, Aškerc sam in (med vojno) tudi protestantovski župnik; od tedaj pa ne beremo nikjer več kakih odstavkov! Graška univerza se Je obrnila na arhiv za neke spise iz francoske dobe! Ni li škoda za to in drugo zgodovinsko snov, ki leži zaprašena po predalih! —e—
— Sestradani psi s kmetov so se zopet priklatili v naše mesto. Psi nimajo nikakih znamk in se potikajo po dvoriščih in gnojiščih, ter po živilskem trgu na Vodnikovem trgu in požro, sestradani kakor so, vsako nesnago! Mestnemu konjaču naj se naroči, da napravi vsaj trikrat v tednu pagon za •njimi in polovljene takoj pokonča, predno se pojavi zopet kaka pasja steklina!
— Mestna OrJuna Ljubljana poziva vse člane in članice, katere hočejo sodelovati pri prireditveni sekciji, da se udeležijo sestanka v soboto 25. t. m. ob 20. uri v društvenih prostorih na Dunajski cesti. 1420-n
— Policija je aretirala Marijo Zupane, hišnico na kralja Petra cesti št. 28. Osumljena je soudeležbe na tatvinah, ki jih je izvršil neki Valentin Iglic, kojega drugo ime je tudi Martin Glavač. Pri hični preiskavi so našli v stanovanju Zupančeve več srebrnih in zlatih predemtov, ki najbrže izhajajo od omenjenih tatvin.
— Sokolska župa Ljubljana. Ob priliki župnega zleta na Taboru se vrši v soboto 1. avgusta pozdravn« koncert na »Grajski planoti« ob 9. uri zvečer na čast Sokolstvu. Koncert izvaja godba 'dravske divizije pod vodstvom kapelnika g. 'dr. Čerina. Cenjeno občinstvo opozarjamo na ta koncert. Zdravo! Župno starešinstvo.
Hazena: Družina ljublj. Ilirije je igrala v Trstu proti šK Adrija in zmagala s 14:5.
— Drzna tatvina. Helena Magister, hiš* na posestnica in gostilničarka v Mostah je prijavila na policiji, da je dne 21. t. m. med 13. in 14. uro neznan storilec odprl trgovino in vzel iz predala 4000 Din. Denar je bil de* loma v bankovcih po 100 Din, deloma v 10* dinarskih bankovcih. Tat, ki je bil s hiš* nimi razmerami dobro znan, je ključ našel privezan na drug ključ, ki je tičal v vratih, vodečih pod streho. Tatvine ni nihče opazil, kljub temu, da so bili vsi domači v hiši.
— Nesreča. Mirko Zaletel, brivec iz Rožne doline, se je na Tržaški cesti s kole* som zaletel tako silno v brzojavni drog, da je nezavesten obležal. Našel ga je nezavest* nega paznik Leopold Spreitzrr, ki ga je sku* šal obuditi k zavesti, kar se mu pa ni posre* čilo. Zaletla so morali z rešilnim vozom pre* peljati v bolnico. Kako se je dogodila ne* sreča ni znano, verjetno pa je, da je Zaletel prenaglo vozil in celo v temi brez luči.
Proti odebeleloitl ^^SS
VI LFANOV   CAJ
kar priznavajo vsi strokovnjaki. — Dobiva se v vseh lekarnah In drogertjah. — Proizvaja:
Kem. pharm. laboratorij Mi*. D. VILFAN,
ZAGREB, ILICA 204 us
Iz Celja.
—c Maksimalne cene za življenjske potrebščine v Celju. Mestni magistrat razglaša: Po zaslišanju izvedencev se objavlja, da se smatrajo od 20. julija dalje za prodajo nastopnih življenjskih potrebščin v mestu Celje sledeče cene kot dopustne: I. Meso: za 1 kg mesa volov in telic za sprednje dele do Din 16, za zadnje 13, pri kvalitetnih komadih se sme pri 1 kg pribiti maksimalno 3.50. Za 1 kg kravjega mesa in mesa bikov: za sprednje dele do 12 Din, za zadnje do 14. Za kg telečjega mesa: za sprednje dele do 16 Din, za zadnje do 18 Din. Običajna privaga sme znašati maksimalno 10 odstotkov. Cena govejih vampov in pljuč ne sme presegati polovice za meso določene cene. — II. kruh: za 1 ks beleg; krn ha 7 Din, črnega 6 Din, za male žemlje 50 par, za velike 1 Din. III. Mleko: za mleko, ki se prodaja na trgu, se določi cena za 1 liter Din 2.50, v trgovinah 3 Dm. Prodaja omenjenih potrebščin po višjih cenah se bo smatrala kot navijanje cen. Osebe, ki so se pregrešile proti gorenjim predpisom, bodo strogo kaznovane po tozadevnih določilih. Ponovno kaznovanje ima lahko za posledico tudi odvzem obrti.
—c Močen naliv z gromenjem in tre-skaniem smo imeli v ponedeljek zvečer nad Cel.iem in okolico. Vode so zopet močno narasle. Škode naliv ni povzročil.
To in ono
\y Maribora
—m Smrt avstrijskega generala. V Bistrici je 20. t. m. umrl general avstrijske zvezne armade in skcijski šef v vojnem ministrstvu, Viktor Sagai, brat mariborskega trgovca Sagaia. Pokojni je bil rojen 1. 1873. v Slovenjgradcu in je absolviral mariborsko ginmazijo. Nato je prestopil v armado ter se v svetovni vojni bojeval na raznih" frontah*. Radi svojih izrednih zmožnosti in zaslug je bil večkrat odlikovan in po prevratu imenovan za generala zveznih' čet Nemške Avstrije.
—m Požig v Rogoznlcl pri Ptuju. V nedeljo okoli 3. ure zjutraj je nastal požar v gospodarskem poslopju mlinarja Rastla v Ragoznlcl pri Ptuju. Na kraj požara je takoj prispela požarna bramba iz Ptuja, ki Je ogenj po napornem gašeniu kmalu omejila. Kakor se zatrjuje, je bil ogenj podtaknjen od neznanih zlikovcev, ki so kritične noči divjali po Rogoznlci in pobijali šipe po vasi. Orožniki so več osumljencev Prijeli. Aretirani sicer priznavajo, da so pobijali Sine. zanikalo na nameravani požig.
Prodajanje beogradske dece v hareme?
Zadnji Čas dela beogradski policiji mnogo preglavice tajinstveno in zagonetno izginjanje otrok iz Beograda. V splošnem prevladuje mnenje, da obstoji nekje na Balkanu urad za trgovino z be'im blagom, katere glavni sedež je v Skopliu ali Bito-Iju. Vsa Izginula deca je bila zdrava, lepo vzgojena In razvita. Izginilo je več dečkov in deklic in sumi se. da so bili prodani v Carigrad in Egipt. Med prvimi otroki, ki so izginili, je 61etna Stevka, hčerka Metoda Horizanovića, in 131etna Tomanija, hčerka Matije Milovanoviča. Ta je na zagoneten način izginila iz Beograda. Vračajoč se zvečer s Korza domov, se je v Dalmatinski ulici ločila od svojih tovarišic in sama nadaljevala pot proti domu. Od tega trenotka dalje nI sledu, ne glasu o Tomani-jl, ki je bila zelo lepa in pridna deklica. — Istočasno so izginili tudi trije mladi fantje, večinoma stari okoli 13 let. Med drugim Miloš Savić, Svetozar Plavšić, Nemanja Tomotić" in Živan Mitrovič. Trije so bili vajenci, 1 dijak. Zanimivo je, da so vsi izginili enega in istega dne. Iz Doma za vzgojo mladoletnih je tudi izginilo več otrok. Poleg tega je bilo policiji prijavljeno, da so izginili petoŠolec Aleksander Mate-njak, 161etni Peter Slmić, 151etni Gligorij Selakovie" in 131etna Marija Stau. Policija se silno trudi, da odkrije, kam je izginila ta deca, vendar so dosedaj vsa poizvedovanja ostala brezuspešna.
Vozel je razvozlan.
Popolen uspeh in ogromen odjemalski krog tvrdke
Drago Schwab - Ljubljana
je posledica izvrstne postrežbe, le prvovrstnega blaga in fine izdelave krojev.
Opičji proces v Daytonu
Scopes obsojen na 100 dolarjev.
Ves svet razburjajoči in mestecu Dav-tonu v Ameriki svetovno ime prinašajoči »opičji proces« je bil 21. t. m. končan. Profesor Scopes je bil obsojen na 100 dolarjev globe, ker se je pregrešal proti zakonom države Tennessee.
Kakor sedaj javljajo ameriški listi, je bil profesor Scopes sicer iz šol v državi Tennessee odpuščen, toda dobil je pozive mnogih učnih zavodov v drugih državah, celo poziv univerze v Chicagu. Razun teh razveseljivih vabil je prejel profesor Scopes zelo veliko število ženitnih ponudb. Amerikanke so vanj prav prisrčno zave-jovane in zaljubljene. Ponudbe je dobil celo od amerikanskih milijonark in Scopesu je danes zelo težavno, katero milijonarko naj si Izbere za svojo zakonsko družico.
V ponedeljek 20. t m. je razprava trajala ves dan. V 'dvorani je vladala neznosna vročina in je sodnik Raulston končno odredil, 'da so se porotniki s senatom vred preselili na prosto ter so tam nadaljevali razpravo.
Branitelji prof. Scopesa so predlagali, 'da naj sodišče zasliši J. W. Bryana kot pričo za "dokaz, 'da sv. pisma niti najvne-tejši Čitatelji in pristaši ne tolmačijo 'dobesedno.
Zagovornik Darrow je vprašal Bry-ana: »Ali verujete, "da je proroka Jono požrl kit, 'da je v njega trebuHu ostal tri 'dni in 'da je potem zopet živ ostal ter zdrav bil vržen na suho?«
Brvan je odgovoril: »Če to berem v sv. pismu, potem verjamem!«
Zagovornik Darrow: »AH verjamete, da je bila riba nalašč tako ustvarjena, 'da je ta čudež napravila?«
Brvan: »O tem ne razmišljam!*
Darrow: »Ali bi tudi verjeli, da bi kit proroka lahko požrl?«
Brvan: »Da! Če bi Bog Hotel, pa" bi ga. Toda o tem ne stoji ničesar v sv. pismu!«
Zelo živtahna je bila razprava o ves soljnem potopu.
Darrow je vprašal: »Ali verjamete, g. Byran, 'da je bil v resnici tak vesoljni potop, kakor to sv. pismo pripoveduje?«
Bvran: »Da! Popolnoma verujem!«
Darro\v: »Ali verjamete, *da Je bil vesoljni potop po računih" cerkve in njenih" učenjakov ravno pred* 4000 leti?«
Bvran: »Verujem. Resnica je, kar uči sv. cerkev!«
Darrow: »AH ne veste, da sega" zgodovina nekaterih narodov daleč 5000 let nazaj?«
Bvran: »Tega ne vem. Znanost računa s stotisoč leti. Zakaj bi se razburjal radi takih' tisočev let?«
Darrow je dalje Bryana spraševal o postanku plemen, če vsa plemena izhajajo od Adama in Eve. Brvan je zvesto zagovarjal svetopisemsko teoriio o Adamu ter je končno izjavil, da njega sploh ne interesiralo teorije o postanku sveta in postanku človeštva. »Kar ni v sv. pismu, tega ne verjame!« je dejalBrvan.
Na razpravi v ponedeljek 20. t. m. je prišlo med glavnim zagovornikom Dayto-nom in sodnikom do ostrega konflikta. Zagovornik Je očital sodniku pristranost In 'da vedno protežira obtožbo, nikdar pa ne upošteva zagovorniških predlogov. Te očitke Je sodnik smatral za hudo žalitev in le skoraj odredil aretacijo zagovornika Dar-rova. Ta je moral končno položiti kavcijo v znesku 5000 Din. Končno so se vendar pobotali. Darrow se je opravičil pri* sodnikih. Ker je bil vedno večji naval v raz-pravno dvorano, Je sodnik Raulston odredil, da se razprave vrše na dvorišču sodne palače.
Sestrg pjoL Scopesa Lola je tuđi iz*?-
bila službo kot učiteljica, ker se je priznavala za pristašinjo Danvinove teorije. Izgnali so jo iz države Kentuckv. Dobili je nato boljše mesto v Ne\v Yorku.
Splošno zatrjujejo, da je bil opičji proces le nekaka predigra velikim in strastnim parlamentarnim bojem in borbam, ki se bodo bile v \Vashinstonu v znamenju sv. pisma in Danvinove razvojne teorije. Re-akcijonarci bodo meseca decembra v VVa-shingtonu predlagali, da se vkrcajo vse državne podpore Smitftsonian zavodu in drugim etnološkim institucijam. Reakcijonarc! bodo skušali tudi predlagati zakonski načrt, sličen onemu v drŽavi Tennessee, k! naj bi bil veljaven za vso Ameriko.
— Berlin, 22. julija (Izv.) Opičji procei v Daytonu je bil včeraj končan. Kakor danes objavlja VVolffov urad iz Davtona, so porotniki prof. Scopesa spoznali za krivega ter sa Je sodišče obsodilo na 100 dolarjev denarne kazni. V Ameriki je opažati živahno akcijo proti Danvinovi razvojni teoriji. Po poročilih iz New Yorka nameravajo zastopniki države Georgiie predložiti reprezentančni zbornici v Vvashingtonu zakonski načrt, na podlagi katerega ima vlada odreči vsako državno podporo vsem šolam V Združenih državah Severne Amerike, v katerih uče razvojno teoriio. Ku-Klux-Klan, trjna teoristčna organizacija, se pripravlja na srdit boj proti Darvrinovi teoriji.
Tri opice v Davtonu.
Pariški listi poročajo, da je poslal Joe Me* nez iz newyorškega hipodroma v hotel* kjer se je nastanil Bryan, dve opici, kate«< rima je dal ime Bryan in Scopes. Potertl je poslal še 13 letnega šimpanza. Prihod teh treh opic je vzbudil v Daytonu velikanski krohot. Pastorji in člani verskih sek1 so grozili, 'da zapuste hotel, ako se op!c€ nemudoma ne odstranijo. Hotelir je odgovoril, da bi se pregrešil proti zakonom go<< stoliubnostl, ako bi pregnal opice iz hotela' potem, ko je sprejel Bryana in druge obi^ skovale e s severa. '
NEMŠKI SLIKAR CORINTH, ki je umr\ v Zandwoorthu na Hotandskem. O njegoi vem pomenu za nemško umetnost smo kratt ko poročati že včeraj.
Romantična ljubavna drama
Ljubavne drame po naših selili so red-, kost. Naš seljak se običajno prepira, stepe in ubija radi zemlje, živine, magarl kokoši, radi — ženske pa redkokdaj. Vendar se je pretekle 'dni v Hrvatskem selu Stupnlku o'd-i igrala nenavadna ljubavna drama, Čije motiv je uprav romantičen.
V mali borni hišici z eno samo sobicot so živeli roditelji s svojim sinom, ki se je oženil z mlado devojko — pravo vaško lepotico, prikupnega, živahnega vedenja in vitkega stasa. Mlada zakonca — oba siro^ mašniH roditeljev — sta živega v precej slabili gmotnih razmerah, poleg tega pa j a Lončarič rad lenuharil. Živeti pa je vseena treba in mož se je lotil enostavnejšega po* sla: pričel Je krasti in ropati. Sreča mu ni bila dolgo mila, zasačili so ga in pred za«* grebškim sodiščem je bil obsojen na lfl let ječe. Odšel je v Lepoglavo, a mlada^ lepa ženica je ostala sama...
To je prvi 'del tega rodbinskega roma\ na In preidemo na 'drugega. Naravno, da je imela mlada »napolvdova«, kakor so Jo imenovali na selu precej čestilcev in snu* bačev. V njo se je smrtno zaljubil tudi ne-« ki mladenič, ki je prišel baš iz vojske. Prihajal je večkrat v Hišo in videti je bi:o, 'da mu »vdova« ni nenaklonjena. Preteklo soboto, je bil že rano v jutru na posetu pri svoji dragi. Nenadoma so nekatere ženske* nahajajoče se v hiši, začule, kako se Je mladenič z mlado ženo prepiral, slišale so še, kako je ona kriknila »Nočem!...«, na* to pa je zaporedoma dvakrat počilo in ko so sosede vdrle v hišo, so našle mlado ženo mrtvo, ležečo v mlaki krvi.
Ubijalec je brez sledu pobegnil. Kol vzrok tragedije se navaja, da je hotela že* na ostati zvesta svojemu možu-kaznjencu" in da je odklonila Ženitno ponudbo strast* nega mladeniča. Radi svoje zvestobe 10 morala v prerani grob. Ironija usode...
— Sadističen umor v Hamburgu. V Hamburgu m pred dnevi potegnili Iz mor* ja med obrežnim zidom in parnlkom »Ocean« kovčeg z ženskim truplom, na katerem" so bili opažati znaki umora iz naslade. Tru* plo, odeto samo v bluzo in srajco, je bilo strahovito razmesarjeno, manjkala je ena roka in ves spodnji del života. Zložinec Je truplo verjetno več dni skrival In je nato v kovčegu vrgel v morje. Umorjena je sta* ra okoli 17 'do 20 let.__
Glavni urednik: RASTO PUSTOSLEMSEK. Odgovorni urednik: OTOH CHRJSTOF
■»«!—--
Gospodarstvo
Položaj na žitnem trgu
{Tedensko poročilo novosadske blagovne borze.)
Domače tržišče. Čvrsta tendenca pri koruzi je Tadi znižane izvozne carine koncem minulega tedna popustila. Zanimanje iz inozemstva je manjše, cene so ru inozemskih tržiščih popustile. Dovoz je bil radi deževnega vremena pičel. Promet na borzi samo 225 vagonov. Pri novi pšenici vlcda negotovost. Inozemstvu naša pšenica ne konvenira. Mlini se drže povsem rezervirano, glede kvalitete nove pšenice še ni nič gotovega. Neprestano deževno vreme je povzročilo mnogo škode. Kvaliteta bo zato nekoliko slabša. Enako je tudi v Srbiji rn drugih krajih države.
Pšenice je bilo prodano 69 vagonov in sicer so kupovali terminsko blago veriž-riki. Koncem tedna je tudi verižrrištvo popustilo. Za prompt blago so se malo zamirali poedini slovenski mlini. To blago so plačevali po 312.50—315, julij 305—310, oktober 310—312.50 Din. Blago, ki se prevaža po rekah, sploh ni šlo v promet. Inozemska tržišča so zopet oslabela. Bratislava je notirala koncem tedna 180—185 Kč za avgust. Budimpešta za julij 4050, za avgust 3950 Km.
Koruze je bilo prodano 225 vagonov, večinoma samo prompt blaga. Kupovali so izvoznic ar ji. Za vagonsko blago je bilo nekaj domaČih kupcev. Plovbeno blago je Šlo za relacijo Passau, Dunaj, Bratislava in Braila, vagonsko Postojno in Spielfeld, domače vagonsko pa v Liko, Slovenijo in Bosno. Koncem tedna je povpraševanje iz inozemstva popustilo; padle so tudi cene teko, da se znižanje izvozne carine ni poznalo. Na našem tržišču so notirale cene
za bačko vagonsko blago 185—192.50, koncem tedna ponudba po 190, glavna proga je plačevala po 2 pare več. Sremsko vagonsko blago ie notiralo 2—5 para več kot bačko. Bačka koruza za julij 195 na glavni progi za avgust začetkom tedna 190. Za avgust ni mnogo kupcev. Tendenca je za ta mesec labilna. Plovbeno blago so plačevali na Donavi po 195, na Tiri v privatnem prometu po 197.50—200 začetkom tedna. Ponudba je neznatna. Večinoma prodajajo prekupčevalci.
Na inzomiskeh tržiščih je notirala koruza: začetkom tedna Passau 149. pozneje 148.50, koncem 147 blago, Dunaj začetkom 145.6 denar, koncem 143 blago. Britislava 145 denar, koncem 142 blago, Braila 167 S, koncem 165. V nedeljo se je položaj za relacijo Braila zopet zboljšal in je notirala koruza 167—16S S.
Moke je bilo prodano 1 vagon nove 0 g za avgust po 480 Din. Ponudbe je dovolj, le kupci so rezervirani. Inozemstvo se sicer zanima za našo moko, toda po nizkih cenah — 300—305 Kč Dunaj. Ječmen in oves še ne gre v promet. Ponudba je precejšnja, kupcev pa ni. Oves za avgust ponujajo po 230—235 Din, slavonski po 225, ječmen 62—63 sremski in bački po 200 brez kupcev. Inozemstvo ponuja za ječmen eks Braila 160 S ali 190 postaja.
★   ★ *
—g Malodušnost naših pridobit nikov. Vladajoča kriza in poslovna stagnacija zelo vpliva na naše industrijalce, trgovce in obrt* nike. V svoji malodušnosti jim ni več za dvig podjetja, ker mislijo, da so vsi koraki zaman. Tako izgubljamo svoje odjemalce, ki krijejo svoje potrebe pri izvenslovenskih tvrdkah, ki delajo še reklamo in propagando za svoje izdelke in skušajo z največjim na*
porom prekoračiti krizo. Konjunktura se bo sigurno zboljšala jeseni. Dobra letina, priča* kovani veliki eksport in zvišana carinska ta* rifa ugodno vpliva na sedanje stanje. Ljub* Ijanski velesejemje započel z najobsežnej* so propagando za koncentracijo velikega števila kupcev iz vseh krajev povodom svo* je prireditve od 29. avgusta do 8. septembra v Ljubljani. Slika letošnjega velesejma naj bi bila slika oživljajočega se gospodarstva. Pozivamo vse industrijce, trgovce in obrt* nike, da nemudoma prijavijo svojo udelež* bo. Le v slogi in v skupnem organiziranem delu je moč. Naj nihče ne izostane, ker s tem ne škoduje samo skupnosti, marveč naj* več samemu sebi. — Malodušnežev ne sme biti v vrstah naših pridobitnikov.
—g XIII. poročilo Hmeljarskega društva o stanju hmeljskih nasadov v inozemstvu. Čatec, ČSR, 18. jun. 1925. Ugodno vreme in zadostne padavine minulih dni so povzročile, da je rastlina lepo napredovala v razvoju, da je polna cvetja, ki že tudi prehaja v kobule. Začetkoma prav dobro stanje se je pa sedaj v toliko izpre-menilo, da se prikazujejo posledice ponovne pomnožitve hmeljskih ušic in posledice hladnih noči. Poleg medene rose se javlja v posameznih nasadih tudi črna resa. Tudi bakreni palež se pri hudi vročini bolj prikazuje. Vsled navedenih škodljivcev se stanje naših hmeljskih nasadov ne more več označiti kot tako zadovoljivo, kakor smo to javili v našem zadnjem poročilu. Od vremena bodočih treh tednov je odvisna množina letošnje letine: ali bo le-ta obila ali niZlapolovica normalne množine. Sedanje stanje kaže bolj na drago polovico. Cena od 2400—2600 Kč za 50 kg. Vsled silne vročine se je konzum piva povečal in upati je, da se bode tudi zboljšalo razpoloženje na bmeljskem trgu. — Savez hm. društev.
g Nov paritetni tečaj zlatega dinarja.
Finančni minister je odredil, da se morejo
plačevati carinske dajatve samo v kovanem zlatu naše Narodne banke in v papirnatem državnem denarju od 1.—0.50 m 0.25 Din. Carina se torej ne bo plačevala v tujih bankovcih — ameriških, angleških, italijanskih in dr. Kar se tiče kovanega zlata, se bo računalo: 20 francoskih frankov, 20 švicarskih frankov, 20 italijanskih lir v kovanem zlatu = 20 Din v kovanem zlatu. V ostalih valutah se bo računalo: 1 zlati dolar = 5.18 Din, 1 angleški funt = 25.22 Din, 100 zlatih mark = 123.45 Din, 100 zlatih kron = 105.01 Din, 100 zlatih rub-Ijev = 266.67 Din, 100 zlatih goldinarjev = 208.31 Din, 100 zlatih norveških kron — 13SS9, 100 zlatih švedskih kron = 138.S9, 100 zlatih danskih kron = 138.89, 1 zlata turška lira = 22.60 Din.
Julijsko Urajina
— V št. Petru pri Gorici priredi v nedeljo izobraževalno društvo »Mladina« vrtno veselico z obširnim sporedom. Sodelujejo zbori iz sosednih vasi.
— Podaljšan rok za pokojninske prošnje. Društvo vojnih oškodovancev in invalidov naznanja družinam padlih in pagreša-nih iz bivše avstro - ogrske armade, da je rok za vlaganje norih prošenj za pokojnine podaljšan do 1. oktobra t. 1.
— V Slovenskem sirotišču v Gorici jft bilo v preteklem šolskem letu 62 gojencev in gojenk. štirje vstopijo v gimnazijo in ena gojenka v žensko učiteljišče.
— Kakor Slovenci ob Nadiži. Podpre-fekt Ansaldo v Postojni se je poslovil te dni in odšel na svoje novo mesto. Pri slovesu se je v krogu fašistov spomijnal tudi »drugorodcev«, želeč, da se izvrši tudi v Julijski krajini pobratenje med Italijani in »drugorodci« tako, kakor se je to že zgodilo pri Slovencih ob Nadiži... Beneški Slovenci imajo čisto italijanske šole, sa-
mo v cerkvi je še tuintam ostanek slab* slovenščine, 3oma govore po svoje, dru. godi veljajo za popolne poitalljančence Tako se ima po fašistovski volji zgodi: tudi s Slovenci v Julijski Krajini. Državni urednik Ansaldo govori čisto odkritosrčno m Slovenci vedo, kaj Jih čaka, Ansaldo In tovariši pa k svojim namenom lahko Dre-mišljajo o tem, da je dobila Italija v roke beneške Slovence, ko ni bila razvita na-rodna zavest in ker so ti Slovenci takrat mislili, da se bodo njihove zahteve in želje vpoštevale, kakor v časih benečanska republike, ko se je na Italijanski strani uva. zeval slovenski živelj ob Nadiži in je tudi imel svoje pravice. Slovenci v Julijski krajini so prišli pod Italijo v polni narodni zavesti in ta jim ne bo odvzeta nikdar. Zato ostane tisto Ansaldovo pobratenje le pobožna želja. Slovenci zahtevajo sožitja kot enakopravni državljani.
— Poljska svobodna zona v Trstu. Iz
"Rima je prišlo poročilo, da bi poljska vlada rada dosegla svojo svobodno zono v tržaškem pristanišču. Vest je bila sprejeta v Trstu z zadovoljstvom, toda to stvar si treba ogledati s prave strani. Poljska vlada se nahaja v gospodarskem boju z Nemčijo, zato pa trenotno ne misli na Hamburg In Bremen, marveč je pogledala proti Trstu, kjer posluje poljski konzul, ki se toplo zavzema za gospodarske in prometne stike med Trstom in Poljsko. Ta poljski zastop. nik v Trstu je pred kratkim priobčil v ne-kem italijanskem gospodarskem listu članek, v katerem je ožigosal malomarnost poklicanih italijanskih zastopstev za zaledje. Tako je, da je v zaledju več zanimanja za Trst kakor pa v Trstu za zaledie. Poljska si išče v Trstu svobodno cono, toda kaj bo, ako pride med Nemčijo In Poljsko do sporazuma? NI dvoma, da potem prevladajo severna pristanišča, ki so po ceni, nad silno dragim in dalnjim Trstom.
Išče se za vstop s 1. avgustom zanesljiv in priden
šofer —
ki pa mora biti izučen ključavničar. Prednost imajo taki, ki so se učili strugarstva.  Ponudbe z navedbo referenc na:
Konzervno tovarno Globus d. d. na Vrhniki pri Ljubljani.
2420
m Barbić & Radonić
veletrgovina z vinom, Sp. Šiška, Celovška c. 66, vljudno naznanja svojim cenj. odjemalcem, da se preseli v
Ljubljano, Stara pot 9 (poleg Garnizijske bolnice)
in se priporoča za nadaljno cenjeno naklonjenost
134-L
NaiboliSa
„PUCH" kolesa
po selo   ugodnih   cenah dobite le pri
Ign. Vok, Ljubljana, Sodna ul. 7
0
e
9
o
e
e
(8
"e
N
m ©4
Suha bukova drva
odrezki od parket in žage SE PRODAJAJO tudi manjše količine po znižani ceni, dokler traja zaloga. Drva 1 m dolga Din 15 za 100 kg. — Drva kratka (takoj porabna za štedilnik) Din 20 za 100 kg franko skladišče.   Na željo dostava na dom po lastni ceni.
Ivan Šiška, tovarna parket in parna žaga
LJUBLJANA,   Metelkova ulica 4 2454
10 en
N 3
M' 9) 3
O
e
3
e
. Za izvrševanje vseh izvoznih, uvoznih In
" tranzitnih carinskih manipulacij se priporoča
Droiotm ftruceli,
carinski posrednik
LJUBLJANA, DUNAJSKA CESTA 33/1 (Balkan).
Informacije o železniških, carinskih in tarifnih zadevah brezplačno. — Intervencije tn reklamacije najkulantneje. — Zmerne cene. 2291
rr^rinnr^nnnannLjuuLJiJULinn
obleka 600 dinarjev
se priporoča STEVO GOMBOC, Ljubljana,
Aleksandrova cesta 9.
BBBBBBBBBBmmBBa n n n M M ■ m n BjBPB
IV. BROHCIC & Er. RESERHIK
pleskarja in ličarfa Ljubljana, Karel Kotnikova ulica
(baraka za Ledino) se priporočata cenj. občinstvu. — Cene zmerne, postrežba točna.
Triletna garancija.    121 L
! Najnovejša iznajdba!
Brez kvarienja blaga kemično snaženje in vsakovrstno barvanje oblek.
ANTON BOC    56 L
Ljubljana, Selenbnrgova ulica6 I. nadstr. Glince-Vič 46
Mali oglasi, ki služijo v posredovalne In social« ne namene občinstva, vsaka beseda 50 pap. Najmanjši znesek Din 5.
0GLHSI
Zenitve, dopisovanje ter oglasi strogo trgov
skega značaja, vsaka
beseda Din 1'—. Najmanji! znesek Din 10
NARODNA TISKARN
ira
ne ordinira do preklica
2458
UiiDliano, Knafleua ul. S
Telefon štev. 304
J. SfjepuSin
= Sisak =
prapontfa
najbolj* tambure. Sce, partiture I ostale potrebStini a na gin* - bali} M
Službe
i
Vrtnarja,
izučenega — iščem za Split. — Naslov pove uprava «S1. Nar.». 2425
Kolar,
vojaščine prost, z dobri* mi spričevali — išče sluz« bo. — Ponudbe pod «Ko* lar/2439» na upravo «S1. Naroda»
Kmetsko dekle,
pridno, se tako! sprejme za pomivanje posode. — Vpraša se: Gostilna «6», Ljubljana, Dunajska ce* sta__2456
Gosoodična,
pridna, dobra, zanesljiva, simpatične zunanjosti, ne» omadeževane preteklosti — zmožna nemščine, s čedno pisavo — sposobna voditi redno gospodinj* stvo in kuhati, se spre j* me — Imeti mora vese* Ije do otrok, ker jim je mati umrla. — Ponudbe pod «StaIno/2460» na upr. «Sl. Naroda».
Gospodična
z dobrimi spričevali želi preiiieniti službo. — ti* smenc ponudbe pod «Bla* £ajničarka/23S9» na upras vo «Slov. NTaroda».
I Jte*remienin? |
Hišo v Trbovljah
na prometnem kraju —
proda Marija Boh, Tr* bovlje I. 2448
VSa v mestu
se proda za Din 300.000. Kupcu na razpolago dve stanovanji. — Le resni ponudniki naj pišejo na upravo «Slov Naroda« pod «Vila/2445»
Velika ogelna hiša
ob glavni cesti, popolno* ma v sredini mesta, pro* štor prve vrste, s trgov* skimi prostori v pritličju, eventualno z 1 A orala zemljišča — se proda v Celju. — Pojasnila daje dr Josip Vrečko v Celju.
2430
Majhno posestvo
vse novo zidano, 15 mi* nut od mesta in postaje, proda zelo ugodno — Schneider, Devina, Slov. Bistrica. 2423
r
Sokah
1
Oddam lokal
2463
s 1. novembrom. — Naslov pove uprava Slov. Naroda.
20,000 Din
posodim podjetju, ki mi preskrbi stalno službo. — Ponudbe pod «Uradnik 2431» na upravo *Sloven* skega Nraroda».
250.000 dinarjev
in več vložim v zdravo industrijsko podjetje v Ljubljani proti dejanski soudeležbi. — Ponudbe na «Poštni predal št. 47», Ljubljana I. 2429
I Stanovanja |
Dijakinji
sc sprejmeta na stanova* nje in hrano k boljši rod* bini. Stanovanje je v sre* dini mesta — soba z bal* konom in posebnim vho* dom. Klavir na razpola* go. — Ponudbe na upra* vo «Slov. Naroda» ali di* rektno na naslov, ki ga iz prijaznosti pove uprava lista. 2450
Več stanovanj
odda ln zamenja .Posredovalec- Sv. Petra c. 23/1.
2371
Vila v Ljubljani se vzame v najem
s 4 ali več sobami in vsemi pritikiinami vred. Ponudbe pod .Vila 2372* na upravo Slov. Naroda. 2372
Kuhinjska omara,
nova — naprodaj. — Po* izve se: Breg št. 6 (Jan* čar). 2455
Rž ena slama!
Iščem odjemalca za več
vagonov očiščene lepe ržene slame. — Ponudbe naslov:   Rudolf An*
na
derlič, Ormož ob Dravi.
2446
Izgubila se je
mlada volčja psica pod imenom «Drina». Najdi* teli naj jo odda proti na* gradi. Naslov: Anton Si* la, Sv. Petra cesta št. 49.
2457
I    Fonk I
Strojepisni pouk
med počitnicami se vrši na Christofovem učnem zavodu. Domobranska cesta 7 — vsak dan od 6.—8. zvečer. Učna ura Din 3.75. — Pričetek dne 1 avgusta t. 1. 2299
Pristni, naravni
malinovec
z najboljšim sladkor j en. vkuhan — v steklenicah m sodčkih — na drobne in veliko — nudi Lekar. d G. Plccoli, Ljub, 108/1
na
Ijana.
Solnčne pege,
mozolje, bradavice, kur. ja očesa — odpravlja pr» vorsrni recepti — Pismu priložiti 10.— Din pod značko Preizkušeni/137L ter poslati na upra^- -Si Naroda».
Pst! Patenr2538l
Samo «LUCIFER» um* Čtje trajno stenice (Sčur* ke)! — NVmter & Zupan, Sv. Petra 35 — Leskovic & Meden, Židovska "li* ca. 118/1.
Ajdo
sivo, lepo semensko blago in   Inkarnat deteljo
nudi najceneje SEVER & KOMP., Ljubljana.   139, L
Zahtevajte poka-lice (Kracherl)
z zajamčeno pristnim sladkorjem, katere izde* Iuje — Emil More, so* davičar, Kette * Murnova cesta 11 (Martinova ce» sta). 244C
«
Frera»
najnovejša dirkalna dvo kolesa, lahka, luksus — so došla. — Motorji, zni* žane  cene.  — «TR1BU NA» F. B L., Ljubljana, Karlovska cesta 4   112 L
S 4»
0 E
1 • I
ta
tn
e> m 4* eg
O
p«3
55 — a o "S «* *» .2
1 lil
5 "f "J
0 as
1 £
s ^
=6
o j*
0
S % » 5
o -
>
O
i  s s
fcli
C
o
Cu
Elektromotorje in diname,
žarnice .OSRAM* - „TUNGSRAM" - .PHILIPS", električne napeljave (najboljš proizvod), lestence, sveUljke fn armature, električne števce (švicarski proizvod), električne iskalnike in posode, telefone, zvonce in elemente, ves drugi električni materijal kupite najceneie pri elektrotvrdki
KAROL FLORJANCIC, CELJE.
Postrežba točna.
140/L
Postrežba točna,
Popolnoma varno naložite denar u
i
Ljubljansko posojilnico
v Ljubljani, Mestni trg Stev. 6
ker ima že nad 11,000.000 Din   jamstvene glavnice.
Vloge na hranilne knjižice in tekoči račun obrestuje
najugodneje.
Stalne vloge z odpovednim rokom obrestuje po dogovoru. Sprejema v inkaso fakture in cesije terjatev. Posojila daje. le proti polni varnosti na vknjižbo in proti poroštvu.
Telefon Stev. 9. 23 L Telefon Štev. 9
PRODA SE
1) enonadstropna, na prostem ležeča, lepa stan. hiša s pritikiinami, velikim dvoriščem in prostornim vrtom in 2) enonadstropna stan. hiša na vogalu z velikimi poslov, lokali, prvovrstna zgradba. — Obedve v neposredni bližini glav. kolodvora v Mariboru, se po ugodni ceni prodasta. Ponudbe: LUDWIG MAYER9 Maribor 2413
i
Zastopnika
išče
tovarna za pločevinaste izdelke.
Ponudbe z navedbo referenc ter dosedanjim delovanjem pod značnico »Bodočnost" na upravo lista 2462.
Lastnina  in  tisk  »Narodne tiskarne«,
SU