— 181  —
Božično  drevesce.
.3^n(^L,   Spisal Vaclav Kosmak. Preložil Jožef Gruden.
j&l "^Jkjk' a^° Pnie'no ie sedeti na sveti večer v domačem ® /^t krogu za mizo. Svetilka jasneje sveti; peč «fc^ topleje greje; da, soba ni samasebi več po-<d@&|L<§ dobna, tako je krasna! Prt na mizi se sveti ^MttZ* v slovesni beloti, jed diši, radost sije iz oči «jjpiijf in lic, po večerji pa zatrobi i) zunaj v mrzlo S5%1P| zvezdnato noč pastir ter poči z bičem, oče pa lPy|g|; pripoveduje otrokom o betlehemskih pastir-$$L$& čkih, kako se jitn je angel prikazal, ter o preljubem, milostnem Jezusčku.
Tudi pri učitelju Jugu je bilo tako na sveti večer.
V blaženi ljubezni so bili zbrani krog pogrnjene - mize, in gospodu učitelju, ki je imel triletno Anico v naročju, je tekla beseda iz ust«kakor med.
Deklica se je igrala z njegovo temno brado ter gledala s plavičnimi očmi na mater, ki se je ljubko nasmihala. Drugi trije otroci, Jožek, Vladimir ter dva-najstletna Ludmila so se stiskali k materi in babici, ki  je sedela na prvem  mestu z novo ruto na glavi.
Med očetovim pripovedovanjem je mati vstala ter odšla kakor po opravku iz sobe.
Ko je ura odbila sedem, je zapel zvonček, vrata druge sobe so se odprla, in otroci so veselo vzkliknili. Veliko, blesteče božično drevesce jih je vabilo z raz-nimi darovi. Usuli so se k njemu. Oče z babico za njimi. Občudovali so zlate orehe, krasna jabolka in raznovrstne igrače. Aii nihče se ni upal dotekniti dre-vesca; v svetem spoštovanju so stali okrog njega. Zrli so dol na tla, kjer je stal iz lepenke postavljeni hlev, v hlevu jaslice z Jezusčkom, sv. Jožef in devica Marija.
') V Čehih hodi na Sveti večer vaški čuvaj z dolgim rogom od hiše do hiše. Zdajpazdaj zatrobi v spomin na betlehemske pastirje. Navadno hodi z njim deček, ki pobira darove.
— 182 —
Glejte, je rekel oče, ,,to vam pošilja Jezusček, to je vse vaše — babica vam bo razdelila. Ali najprej zahvalite Jeziisčka in zapojte mu".
Sedel je za klavir ter zaigral in zapel v radostnem navdušenju, kakor bi bil sam otrok med svojimi otroki. Mati  in  dekla, ki sta stali med vrati, sta peli z njimi.
Oj, Kristus se natn je rodil, Radujmo sel
Zaklenjen raj nam spet odprl, Radujmo sel
Babici je zalesketala solza v očeh, in sam gospod učitelj, pogledavši h koncu pesmi na jaslice pod dre-vesom, je bil toli ginjen, da ni mogel peti. Ko je pesem   utihnila,   je   razdelila  babica otrokotn darove.
Črez nekoliko časa je rekel starejši deček Vladi-mir: nOče, nekdo gleda skozi okno".
,,Marijana," je dejal gospod učitelj dekli, ,,poglej, kdo je — ali ne podi ga od okna."
Marijana skoči iz.hiše, a kmalu se vrne ter reče: »Ošabnov Tonček je pod oknom".
,,Ubogo dete", vzdihne babica, Mmatere nima, a oče se gotovo potika kje po krčmah!''
,,PripeIji ga noter, naj se z nami raduje!" veli gospod učitelj dekli: ,,Na ta večer niso hoteli Betlehem-čani sprejeti device Marije — ne smemo jih posnemati".
Dekla privede v sobo desetletnega, od mraza drgetajočega dečka.
,,Kaj pa delaš zunaj pod oknom?" ga vpraša gospod učitelj; ,,zakaj nisi doma?"
,,Doma ni zakurjeno; Bog ve, kdaj pridejo oče domov", potoži deček.
,,Ali si že večerjal ?" ga vpraša učiteljica.
,,Oče so mi dali štiri vinarje", zaihti revček z udušenim glasoin; ,,kupil sem si žemljo!" ,,Ubožec ne jokaj, čaki, večerjal boš pri nas".
ln posadili so ga za mizo, nanesli mu vsega, kar so sami itneli, a ko se je deček najedel, so mu napolnili žepe s sadjem ter ga poslali domov.
Ko je babica legala spat, je molila še en očenaš za OŠabna, da bi mu Bog vdehnil večjo ljubezen do °tr°ka-                     .    ^S<W                 Prelagatelj   .