JAVNA
20 DIN
Izhaja od leta 1964 namesto Občinskih razgledov, ki jih je leta 1961 začel izdajati občinski odbor SZDL Ljubljaha-Siška — Ureja uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik PAVLE ŠEGULA, Celovška cesta 121/IV., soba 406 (SZDL) — UPRAVA: V. nadstropje, soba št. 24 (ZPM), telefon 32-011
Tiska Železniška tiskarna v Ljubljani
KULTURA IN PROSVETA
Razgovor z našim delegatom za VIII. kongres ZKJ, tovarišem Benom Zupančičem, podpredsednikom Izvršnega sveta SRS.
■w
GRAD GORIČANE
EDINSTVENA KULTURNA INSTITUCIJA NAŠE OBIČNE
dolžnosti mesta Ljubljane se ne morejo istovetiti z dolžnostmi republike — JE DEJAL PODPREDSEDNIK IZVRŠNEGA SVETA BENO ZUPANČIČ
Član uredniškega odbora našega lista, tovariš Vlajko Krivokapič, je pred dnevi obiskal podpredsednika Izvršnega sveta SRS, tovariša Bena Zupančiča, ki bo na VIII. kongresu ZKJ zastopal našo občinsko organizacijo ZK kot njen delegat. Ob tem mu je Postavil tri vprašanja, na katera je tovariš Zupančič odgovoril in za katera se mu naj-Rpše zahvaljujemo.
KATERI ELEMENTI VPLIVAJO NA UVELJAVLJANJE
kulture v komuni?
Kulturo lahko pojmujemo kot vsoto vseh pridobitev človeka v boju z naravo in s samim seboj. Njeni nosilci 80 ljudje, njim tudi pripada. Zatorej tudi v komuni, naši osnovni družbeni skupnosti, ne gre pri kulturi za nič drugega kot predvsem za ljudi, za njihovo človeško ln družbeno celovitost.
ŽIVEL
8. KONGRES ZKJ
Ce komuna z vsemi svo-Jinii faktorji to ve, lahko udi kaj stori za svojo har-konično rast in za čimbolj celovito življenje svojih občanov. Seveda pa pri tem ne sme in ne more ostati sama, kakor se te odgovor-n°sti tudi ne more odreči Pobena kulturno-prosvetna 'Pstitucija: noben drugdru-z. Pl organizem in noben občan.
Koliko lahko vpliva mestna občina na oblikovanje kulturne politike v mestu?
Take mestne občine, kot je naših petero, lahko v smislu, o kakršnem govorimo, storijo marsikaj, marsikaj pa, če se predvsem ne zapro pred širšo skupnostjo, na primer pred celotnim mestom, ki mora biti ravno tako celovit organizem.
Rad bi opozoril na dejstvo, da bi Ljubljana kot glavno mesto republike in središče slovenskega naroda morala v veliko večji meri kot doslej upoštevati dolžnosti, ki jih ima, ki pa se ne morejo vselej ujemati in istovetiti z dolžnostmi republike. K taki funkciji našega glavnega mesta — k funkciji resničnega središča in kulturnega žarišča — pa bi lahko več prispevale vse skupaj in vsaka od njenih komun — vsaka po svojem človeškem, gospodarskem in kulturnem potencialu.
Bojim se, da na to večkrat pozabljamo v ljubljanskih komunah in v celotnem mestu, včasih celo v njihovih kulturnih institucijah samih.
Vsem občanom čestitamo k DNEVU REPUBLIKE
Občinska skupščina vse družbene organizacije uredništvo in uprava lista
Kaj menite o financiranju kulture?
Menim, da je težko na kratko povedati vse, zato samo najvažnejše. Rekel sem, da je za kulturno življenje občanov odgovorna v precejšnji meri komuna z vsemi svojimi organizmi, za kulturne institucije pa še posebej občinska skupščina s svojimi sredstvi — ta so samo eden izmed elementov, ki lahko pripomorejo k večjim možnostim za kulturno življenje in ustvarjanje ljudi. Zato pa ga ni treba podcenjevati, kakor ni potrebno pozabljati na to v nobenem delovnem kolektivu, družbeni organizaciji, društvu itd. Včasih pa kaže v mnogih naših komunah — da vsi skupaj na to pozabljamo, da kulturna prizadevanja odrivamo med zadnje dolžnosti komune celo v mejah danih možnosti, da sploh ne omenjam čedalje večjih potreb.
Občina Šiška dobiva na primer v gradu Goričane svojevrstno in edinstveno kulturno institucijo — muzej neevropskih kultur. Z zbirkami bo dobila vrednosti in vrednote, kakršnih ne moremo zbrati kadar koli. Ali ne bi bilo mogoče malo pohiteti, da bi se muzej dokončno uredil? Ali se ne ureja že predolgo?
Nikar mi ne recite, da je — če je tako res — ta muzej republiškega pomena, da bi ga potemtakem morala vzdrževati republika. Ko bi mi tako odgovorili, potem se seveda ne razumemo, potem bi se morali najpoprej domeniti — kaj je komuna, oziroma kaj naj bo.
Ot/Zani!
ZDAJ IMATE VI BESEDO:
KAKŠEN
NAJ BO OBČINSKI 0DB0BNIK
Predlagajte svoje kandidate
Dne 15. maja prihodnje leto poteče polovici občinskih odbornikov in polovici republiških in zveznih poslancev njihova mandatna doba. Zamenjali jih bodo novoizvoljeni odborniki in poslanci.
Aprilske volitve bodo dale tako volivcem nove možnosti za spopolnitev sistema in poslovanja vseh naših skupščin, zlasti pa še občinske, ki je občanom najbližja.
Vsakdo lahko predlaga kandidate
Značilno za aprilske volitve je med drugim, da smo zavrgli dosedanji sistem izbiranja kandidatov v ozkem krogu političnega aktiva in da uvajamo — javno zbiranje predlogov za nove kandidate.
Vsak občan ima pravico, da predlaga za svojo vo-livno enoto kandidate za nove občinske odbornike in republiške poslance. Občani ■ sami bodo nato na zborih volivcev izbrali iz vrst tako predlaganih kandidatov enega ali več kandidatov za volitve.
Kot vidimo, gre pri aprilskih volitvah za resnično široko demokracijo in naš list se bo odločno boril proti kakršnemukoli oženju oz. omejevanju teh pravic, ki jih daje nov zakon o volitvah.
Večje pravice — večja odgovornost
Seveda ni nobenega dvoma, da nalaga tako veliko zaupanje našim občanom tudi veliko odgovornost za izbor res takih kandidatov, ki bodo sposobni kar najbolj zastopati njihove in skupne interese v naših skupščinah.
Preden odgovorimo, kakšne ljudi naj izbiramo za svoje kandidate, moramo poudariti, da je uveljavljanje občinske skupščine kot organa, družbenega samoupravljanja v komuni odvisno od tega, kako nastane posamezna odločitev ali sklep občinske skupščine.
Kakšen je način dela občinske skupščine?
Vsekakor moramo analitično proučiti:
•	Kako so občinski odborniki sodelovali pri sprejemanju sklepov?
•	Ali je bilo odločanje naše občinske skupščine plod trajnega, vsestranskega, temeljitega in sistematičnega dela vseh skupščinskih svetov, odborov in komisij, ali pa so se ti omejevali le na golo pripravljanje predlogov za seje skupščine?
•	Ali je bila problematika, ki jo je doslej obravnavala naša občinska skupščina, res zadosti in dovolj kvalitetno proučena, tako s političnega, kakor tudi s strokovnega vidika?
•	Kako se stališča in odločitve občinske skupščine kažejo v praksi oz. konkretneje:
•	ali posamezni samoupravni organi in občani sprejemajo sklepe občinske skupščine, ki se jih tičejo, kot svoje in jih s potrebnim razumevanjem in dobro voljo tudi vestno izvršujejo ali pa jih spremljajo in izvršujejo bolj ali manj z negodovanjem in kritiko, ker vidijo v njih nekaj tujega, vsiljenega?
Ali smo zadovoljni z občinsko skupščino?
Šele jasni in analitično ugotovljeni odgovori na vsa ta in druga podobna vprašanja nam bodo povedali:
Nadaljevanje na 7. strani
Vse prispevke honoriramo!
PREBERITE IN NAPIŠITE!
•	Ugotovite: Kateri članek v tej številki vam najbolj ugaja?
•	Napišite to v anketni obrazec ali pa kar na dopisnico ter pošljite na naš naslov ali pa vrzite v naš nabiralnik!
•	Izžrebali bomo 6 takih odgovorov in nagrajencem izplačali po 1000 dinarjev.
Vem — tega ne
SLABOSTI LISTA
Tovariš urednik,
sporočam Vam, da se s kritiko Vašega oz. našega lista v občinski skupščini močno dviga zanimanje zanj, čeprav trde nekateri, da naš list preslabo informira občane o vseh aktualnih problemih. Kaj pravite Vi k temu?
ODGOVOR: Če upoštevamo dejstvo, da prihaja naš list v 6.000 izvodih med naše občane in da posamezne številke pregleda in prebere okrog 25.000 občanov, potem ni nobenega dvoma, da je naš list najmočnejše družbeno sredstvo za informiranje in aktiviziranje ljudi, ki žive ali delajo na območju naše občine. Prav tako pa je jasno, da moramo tako pomembnemu, množičnemu sredstvu obveščanja občanov posvetiti mnogo več pozornosti, kajti ni in ne more nam biti vseeno, kaj in kako piše ta list oz. kako izpolnjuje svoje, nedvomno zelo pomembne naloge.
Pa poglejmo, kakšno je dejansko stanje!
Predvsem moramo poudariti, da naša Javna tribuna razpolaga z izredno skromnimi finančnimi sredstvi ter nima niti enega delovnega prostora, piše in ureja se po zasebnih stanovanjih in na zasebnih pisalnih strojih.
Ne smemo iti tudi mimo dejstva, da naš list izhaja samo enkrat mesečno, kar je nedvomno odločno premalo za tekoče, .vsestransko in temeljito obveščanje občanov o zelo številnih perečih vprašanjih na raznih območjih in področjih.
Nedvomno bi tak list, s takim odgovornim programom in nalogami, nujno potreboval 1 do 2 stalno zaposlena, kvalitetna poklicna novinarja, ki bi se bavila izključno ali vsaj pretežno s tem, družbeno nedvomno zelo pomembnim delom. Dejansko pa temelji vse delo sedanjega uredništva, uprave in razpečevalcev našega lista samo na — prostovoljnem sodelovanju skromnega števila aktivistov, ki so že močno obremenjeni z odgovornim poklicnim delom drugod, razen tega pa še z nizom raznih drugih brezplačnih družbenih obveznosti, med katerimi je tudi ena — delo za naš list. Razumljivo je, da vse te družbene obveznosti lahko opravljajo občani samo v svojem izvenpoklicnem, prostem času.
Kvalitetni dopisniki — najbolj pereče vprašanje
Predvsem nam mora biti jasno, da so izvoljeni člani razen samoupravnih organov, vodilni uslužbenci v javnih, družbenih, gospodarskih in drugih organizacijah še vedno — tudi občani, in sicer prav tisti občani, ki so o raznih konkretnih vprašanjih najbolj informirani. Prav zaradi tega so ravno oni predvsem in v prvi vrsti poklicani, da kot najbolj
boste objavili
ODRAZ DOLOČENIH SLABOSTI DRUŽBENIH DELAVCEV
informirani občani informirajo druge občane o raznih perečih vprašanjih prav v našem listu. Tu ne gre za pisanje raznih zamudnih, dolgoveznih in učenih razprav, temveč le za — kratka, preprosta, jasna in razumljiva informiranja občanov o najbolj perečih problemih na območju naše komune, in sicer na pol do ene tipkane strani, kar se lahko naredi tako rekoč mimogrede brez posebnih naporov in resne zamude časa.
Kdo je kriv za pomanjkljivo kvaliteto in večjo vsestranost lista?
Nobenega dvoma ni: če bi npr. kakih 20 vodilnih družbenih delavcev s področja svojega dela napisalo za vsako številko našega lista kratko in aktualno informacijo, da bi bili tako kvaliteta našega lista, kakor tudi obveščenost občanov na povsem drugačni ravni, kot je to sedaj.
Dejstvo pa je, da dobiva uredništvo bolj ali manj uspešno razna mnenja in stališča, kritike in predloge iz najširših vrst občanov (»malih ljudi«). Uredništvo pa se hkrati trdo — mesece in mesece — bori za določene članke, intervjuje, mnenja in stališča raznih vodilnih družbenih delavcev na območju naše občine.
Poudarjamo tudi, da je član izvršnega komiteja CK ZKS, tovariš Stane Kavčič, na slavnostni seji delavskih svetov Ljudske pravice in Dela v svojem referatu (glej Delo z dne 6. oktobra letos) poudaril:
V našem tisku naj spregovore predvsem občani in družbeni delavci
Jasno je, da so prav občinski odborniki in drugi občinski in družbeni delavci prvi poklicani, da sami neposredno prek našega lista obveščajo svoje so-občane o raznih perečih vprašanjih, njihovih rešitvah in svojem delu v zvezi s tem.
Dejstvo pa je, da s stra?ii nekaterih najbolj informiranih, ki so na najbolj odgovornih družbenih mestih, ni dovolj razumevanja za tozadevno sodelovanje in da se prav zaradi tega pojavljajo v tem oziru določene vrzeli, pomankljivosti in slabosti v listu (ki jih vsi, zlasti pa uredništvo samo najbolj živo čuti).
Prav tako nam pa mora biti jasno, da pod zgoraj navedenimi pogoji niso to slabosti in pomanjkljivosti lista, temveč predvsem odraz določenih slabosti nekaterih naših odgovornih in vodilnih družbenih delavcev, ki spremljajo pisanje lista le s svojimi kritičnimi, pogosto povsem netočnimi pripombami, čeprav zlasti nje nenehno vabimo k aktivnemu sodelovanju.
UREDNIŠKI ODBOR
NAS LIST ŽELI BITI TESNO POVEZAN Z OBČANI IN NJIHOVIMI PROBLEMI	ANKETA
Tovariš urednik,
v oktobru je bila v skupščini naše občine izrečena določena kritika o Javni tribuni, kar je vzbudilo splošno pozornost in povečalo zanimanje za naš občinski list. Prav z ozirom na omenjeno kritiko bi želeli, da bralcem v samem listu čimprej ponovno pojasnite:
#	kaj je in kaj ni naša Javna tribuna in
•	kakšna so njena stremljenja?	V imenu vseh F. K.
Ker sedaj povsod razpravljajo o našem listu, podajmo tudi mi svoje mnenje, da tako obogatimo te razprave z našimi stališči. Odpiramo javno anketo na spodnjem obrazcu, sodelujte v njej!
UREDNIŠTVO JAVNE TRIBUNE Ljubljana, Celovška cesta 121/IV
V tej številki mi najbolj ugaja članek (slika):
najmanj pa ...........
Želim, da pišete še o
Če bom izžreban, pošljite 1000 din na naslov:
NAGRADNO ANKETIRANJE
Želimo biti uho in oko naših občanov
ODGOVOR: Že takoj na seji obeh zborov občinske skupščine, dne 5. oktobra letos, je njen predsednik, tovariš Miran Goslar, poudaril, da naš list ni glasilo občinske skupščine, temveč popolnoma neodvisen list občanov naše komune.
Kdor res stalno in pazljivo bere naš list, se je že sam lahko prepričal, da želi naše komunalno glasilo biti dejansko razširjen zbor občanov na neki višji in kvalitetnejši ravni, torej res — prava ljudska tribuna.
Prek našega lista želimo dati priložnost in možnost vsem občanom, da sami prikažejo in kritično osvetle najbolj pereče probleme, na katere trčijo v službi kot proizvajalci ali izven nje kot potrošniki, zlasti pa kot člani raznih samoupravnih organizacij in organov.
Postati hoče uho in oko občanov ter prenašati glas, mnenje, kritiko in predloge občanov na pristojna mesta.
Naš list želi:
ŽELIMO BITI UHO in OKO
• pisati o interesih, željah in potrebah občanov,
® vsestransko analizirati razne pojave,
® vztrajno odkrivati vzroke in krivce raznih napak in pomanjkljivosti,
® boriti se za hitrejše in učinkovitejše zboljševa-nje osebnega in družbenega standarda občanov ter ob tem
® opozarjati tudi na naloge in obveznosti, ki jih imajo občani sami v zvezi s tem kot proizvajalci, potrošniki in upravljalci.
zakaj in Čemu vse to?
Borimo se za dejansko ljudsko demokracijo. Borimo se za široko socialistično demokracijo in za javno razpravljanje o vseh, zlasti pa o najbolj perečih vprašanjih.
Namesto zakotnih nerganj in pesimistično demoralizu-jočega kritikastrstva želimo družbeno koristno javno kritiko in konstruktivno obravnavanje vseh problemov. Zainteresirati in usposobiti želimo čimširši krog občanov za aktivno sodelovanje. Prav zaradi tega hočemo z javnim obravnavanjem vseh problemov naše družbe:
—	povečati obveščenost občanov,
—	vzbuditi v njih željo po aktivnem sodelovanju ter tako
—	razvijati njihovo budnost oziroma
—	krepiti čut in zavest odgovornosti vseh, ki v imenu kakršne koli skupnosti opravljajo določene naloge.
PRAVA
LJUDSKA TRIBUNA
Naš list želi torej biti prava javna tribuna naših občanov:
—	za proučevanje in analiziranje najbolj perečih pojavov na območju naše komune,
—	za skupno javno reševanje teh problemov in kontrolirano izpolnjevanje prevzetih planov in nalog,
—	za razvijanje naprednih in družbeno koristnih stališč,
—	za aktivno sodelovanje prebivalstva ne samo v kritiki, temveč tudi v reševanju perečih problemov ter
—	za vestno izpolnjevanje prevzetih nalog, torej
—	za razvijanje najširšega samoupravljanja čimšir-šega kroga občanov na najbolj različnih območjih in področjih.
ŽELIMO JAVNO IN VSESTRANSKO OSVETLITEV VSEH VPRAŠANJ
če dajemo besedo vsem, je jasno, da vsa objavljena mnenja in stališča niso in ne morejo biti vedno popolnoma točna, pravilna in družbeno najbolj koristna. Če smo predvsem diskusijski list, je razumljivo, da se tudi uredništvo v celoti ne strinja z vsem, kar objavljajo občani v listu, in da torej vsa objavljena mnenja, stališča, kritike in predlogi niso hkrati neko oficial-no stališče samega uredništva. Ne, to so še vedno Nadaljevanje na 3. strani
RAZGOVORI Z VOLIVCI
KOMU JE NAMENJEN NAŠ LIST?
Tovariš urednik,
s presenečenjem ugotavljam, da tudi posamezni občinski odborniki ob raznih priložnostih, sejah in sestankih, kritizirajo, da posvečate v listu preveč prostora pionirjem in mladini, tj. šolskim, vzgojnim, varstvenim in podobnim vprašanjem otrok.
Nič manj me. ne preseneča, da še doslej nihče od navzočih ni ugovarjal taki — po mojem jnnenju absolutno zgrešeni — kritiki, niti da o tem problemu doslej še niste spregovorili v samem listu.
Ob letošnjem tednu otroka ste res vse naše bralce vsaj deloma seznanili s problemi družbene
skrbi za pravilno vzgojo najmlajšega rodu.
Menim, da je to prav, kakor je prav, da ste septembrsko številko lista vsaj delno posvetili perečim šolskim in izobraževalnim vprašanjem. Sploh pa nastane vprašanje:
Ali naj bo občinski list vsebinsko posvečen samo odraslim, tako rekoč sivolasim bralcem ali pa tudi mlajšim in najmlajšim?
tiska zahodno buržujskega sveta, ki jim je edini smoter s senzacijo in spolzkostjo prebujati pri bralcih (žal tudi najmlajših!) najnižje strasti in nagone.
Obratno v našem občinskem listu prav temeljito izkoriščate vsako svojo vrstico za pestro in podrobno kritično osvetlitev občinskih problemov, toda pri tem doživljate nerazumevanje in kritiko, ker ne sipljete
Dopise bralcev res skrajšujemo na bistveno vsebino, ker nam pač primanjkuje prostora in ker želimo na tem omejenem prostoru zajeti Čimveč problemov. Tudi Vaš dopis smo iz tehtnih razlogov morali vseeno delno skrajšati.
Kakšna je oziroma naj bo vloga lokalnega tiska?
Če že govorimo o lokalnem tlsku in njegovi vlogi, potem Poglejmo še naš okrajni list!
LD objavlja le enkrat teden-sko nekaj vesti in Člankov o daši občini, hkrati pa posveča dan za dnem (zlasti pa ob nedeljah) po več strani za manjvredne in plehke stripe, član-Ke> humor in slike, povzete iz
hočemo biti uho
OKO NAŠIH OBČANOV Nadaljevanje z 2. strani ttinenja in stališča posameznih občanov oziroma določene skupine občanov.
Prav tako je popolnoma razumljivo, če se komur ko-ii dozdevajo določena mne-nJa in stališča, objavljena v pašem listu, nepravilna, netočna, ali celo družbeno zgrešena in škodljiva, da v naslednji številki take trditve, stališča in predloge popravi in osvetli še z druge Piati, kajti le, če bomo pogledali pereče družbene probleme na območju naše ko-piune iz vseh zornih kotov ln stališč (ki so lahko vsa napredna), bomo omogočili bralcem, da se bodo z do-točenimi perečimi zadevami vsestransko seznanili ter si sami ustvarili končno mnenje in stališče o določeni zadevi. Vemo pa, da samo vse-Stransko informirani obča-1 lahko zavzemajo zavestno Jasno določena stališča in se anje tudi dosledno bore.
HESEDO dajemo vsem
Se enkrat poudarjamo:
'hsmo oblastveni list! Ni-1U® .Ust, ki daje obvezne di-i>? ,Ve' smo predvsem n zlasti diskusijski list, javna ljudska tribuna.
Vsem, vsakemu mnenju dpiramo na široko vrata, ehrno, da se o vsem pogo-i ^Ftnao javno, da čujemo o Sti zadevi razna mnenja in “tališča. Dajmo občanom P^nnžnost, da se nato sami Oiočijo in prek zborov vo-vcev (občanov) in izvoljeni predstavnikov v občin-aU pknpščini in v raznih rugih samoupravnih orga-tJn nat° zahtevajo sprejem , . h sklepov in odločitev, t bodo dejansko njim in ^upnosti v korist.
na vse strani pohval in ker posvečate nekaj svojega prostora tudi pionirjem in mladini, čeprav ne v obliki vzgojno zgrešenih in plehkih stripov in druge podobne šare.
Zanimiva primerjava
Vsekakor je zanimivo dejstvo, da daje naša občinska skupščina letno menda kar 4 in pol milijona dotacije okrajnemu listu (ki prinaša mesečno največ 4 strani informacij o naši občini), medtem ko daje menda polovico manj dotacij občinskemu listu, ki pa daje dvakrat več (mesečno 8 strani) najbolj pereče občinske problematike.
Navzlic vsem zgoraj navedenemu se še ni zgodilo, da bi naša občinska skupščina resno in temeljito analizirala te probleme oz. da bi se kateri koli odbornik kritično dotaknil tudi našega okrajnega lista!
Kje naj iščemo vzroke za vse to? Zanima me Vaše mnenje o tem?
Končno še to! Ne strinjam se s tem, da v občinskem listu močno skrajšujete dopise bralcev. Zahtevam, da ta moj dopis objavite v celoti. I. B.
NAS ODGOVOR OZIROMA POJASNILO
^vOJE MNENJE O LISTU pOVEJTE JAVNO V LISTU
k* se ne strinjajo s linijo našega komunalnega lista, vabimo, da v sa-orn listu povedo svoje aenje ter nakažejo, kak-n naj bo po njihovem ‘“nenju naš list in kaj je potrebno ukreniti v zvezi s
Zakaj in čemu smo jeseni uvedli v listu rubriko: »Mladi Siškarji« in pionirsko rubriko »Kaj bomo delali ta mesec?«
saj sta menda prav ti dve rubriki tarča te kritike, češ da uredništvo ne zna najti in obdelati drugih pomembnejših problemov.
Dovolite, da vstavimo kar dopis našega drugega bralca, ki v njem zelo konkretno s številkami osvetljuje prav pereč problem naših otrok:
Tovariš urednik,
Poglejmo samo območje krajevne skupnosti Zgornja Šiška. Tu je sedaj že nad 8 tisoč prebivalcev.
Četrtina od teh je starih manj kot 15 let. Družin, v katerih sta zaposlena oba zakonca, je v tej krajevni skupnosti skoraj 60 odstotkov. Spričo števila obojestranskih zaposlitev je na območju krajevne skupnosti Zgornja Šiška že sedaj nad tisoč otrok, ki so nujno potrebni celodnevnega vzgojnega varstva.
Načrt sedemletnega razvoja te krajevne skupnosti kaže, da bo problem vzgoje in varstva otrok v tej skupnosti čez sedem let še bolj pereč, kajti takrat bo na področju te krajevne skupnosti verjetno kar 7 tisoč otrok potrebovalo nujno vzgojno varstvo. Prirastek zmogljivosti vzgojno varstvenih ustanov pa je v tem času predviden le za 1823 otrok.
In perspektive nadaljnjega razvoja?
VEČ DRUŽBENE SKRBI TUDI NAJMLAJŠIM!
da bi bil lahko pouk v osnovni šoli v samo eni izmeni. Financiranje investicij za vzgojnovarstvene ustanove naj bi šlo na breme komunalnega prispevka, kar bo podražilo
Prav zaradi pomanjkanja prostora tudi nc bomo tukaj odgovarjali na Vaša konkretna vprašanja. Naj nanje odgovore tisti, katerim ste jih sami postavili.
Tu bi hoteli le osvetliti in pojasniti:
S SEJE OBČINSKEGA KOMITEJA ZKS
Dogovori naj se spoštujejo -sklepi naj se izvajajo!
V	preteklem obdobju so člani ZK v osnovnih organizacijah razpravljali predvsem o osnutku novega statuta ZKJ. Najaktivneje so posegali v razpravo člani, ki so osnutek statuta prej preštudirali. Predlogi osnovnih organizacij so zelo različni, v večini primerov zajemajo le formulacije organizacijskih vprašanj, manj pa je predlogov o nalogah in delu komunistov.
Občinski komite ZKS je ugotovil veliko razgibanost članov in osnovnih organizacij v času pred VIII. kongresom.
V	Zvezi komunistov je nesprejemljiva kolektivna odgovornost za neizvršene sklepe. Res je, zaključki se sprejemajo kolektivno, za izvršitev pa je zadolžen posameznik, le-ta pa mora zato prevzeti osebno odgovornost. Le z osebno odgovornostjo bomo lahko dosegli uspešno izvajanje sprejetih sklepov, le tako bomo uveljavili vpliv ZK v našem družbenem življenju.
Osnovne organizacije in člani ZK naj se pri reševanju družbenih problemov, nakazovanju politike v krajevnih skupnostih in v občini vse bolj poslužujejo zborov volivcev, javnih tribun in množičnih sestankov družbenih organizacij ter v institucijah uveljavljajo politiko ZK.
Po VIII. kongresu bodo delegati naše občine članom ZK na sektorskih konferencah posredovali svoje vtise o delu VIII. kongresa ter tako izpolnili svojo dolžnost in odgovornost do članov, ki so jih za delegate izvolili.
Decembra bodo letne konference osnovnih organizacij ZK, občinska konferenca pa bo januarja ali februarja 1965. V tem času bodo komisije pri občinskem komiteju sistematično zbrale in obdelale najvažnejša vprašanja družbenega in gospodarskega razvoja v naši občini.
Občinski komite ne misli sprejemati sklepov za delo 00, ampak obratno, sklepe naj sprejemajo OO, le-te naj nakazujejo probleme in nerešena vprašanja, tako da bodo sklepi občinskega komiteja sklepi OO oziroma članov ZK naše občine.
Tak način dela bo utrdil demokratična načela naše socialistične družbe, zagotovil zakonitost dela vseh organov, uveljavil vodilno vlogo ZK v vsem našem družbenem življenju in zagotovil hitrejše in uspešnejše odpravljanje napak in pomanjkljivosti pri vsakodnevnem delu.	S. J.
stanovanje povprečno za dva milijona din. Tako je graditev novih ustanov za vzgojnovarstvene dejavnost zelo problematična, če ne bomo zagotovili potrebnih sredstev na solid-nejši osnovi.
Povsod podobni problemi
Podobni problemi se pojavljajo tudi na območjih drugih krajevnih skupnosti naše občine, zato je prav, da se vsaj v tednu otroka in mednarodnega dneva otrok vsi malo zamislimo ob teh in podobnih problemih, ki so vezani na sodobno družbeno skrb za naš mladi rod.
S. S.
ALI NAJ PREPUSTIMO NASE OTROKE V IZVENŠOLSKEM ČASU LE NEGATIVNIM
tem.
Pavle Šegula
Načrt nadalje ugotavlja, da v naslednjih 15 letih še ne bo nobenega upanja,
VPLIVOM ULICE?
S hitro stanovanjsko izgradnjo in pospešenim tempom doseljevanja mladih družin z obojestransko zaposlenimi roditelji postaja ta problem prav na območju naše občine vedno bolj pereč in mu moramo posvetiti
Naš odgovor!
vsi mnogo več skrbi in pozornosti, zlasti ker nam primanjkuje kadrov, prostorov, naprav in sredstev za vsakodnevno, sistematično vzgojno-varstveno delo z vsemi otroki, ki so v svojem prostem času, izvenšol-
skem času prepuščeni le samemu sebi in — cesti.
In prav zaradi tega je uredništvo lista sklenilo, da bo v skromnem kotičku svojega lista poizkušalo dajati zlasti pionirjem in mlajšim mladincem nekaj pobud za koristnejše in kvalitetnejše izkoriščanje njihovega prostega časa v obliki organiziranih iger, tekmovanj in podobno, seveda v njihovi lastni organizaciji.
Poročila iz raznih krajev dokazujejo, da je ta naša iniciativa naletela pri pionirjih in mlajših mladincih na ugoden odmev. Če bi odrasli (zlasti krajevna društva prijateljev mladine) nudili otrokom še nekaj pomoči pri tem, bi bili rezultati naših tozadevnih skupnih naporov še večji in boljši.
Zakaj naj bi bil edino naš list brez mladih bralcev in sodelavcev?
Čeprav je pionirska rubrika »Kaj bomo delali ta mesec« naletela pri nekaterih odraslih na običajno nerazumevanje in kritiko, bomo z njo prav iz zgoraj navedenih razlogov nadaljevali, saj ima ves domači in tuji tisk, namenjen širokim
Nadaljevanje na 4. strani
Predlogi in pritožbe občanov
NAŠLI SMO SOGLASNO REŠITEV
Kmetovalci Franc Pance, Ana Skalar in Jože Šušteršič iz Stanežič in Medna so se pritožili na komisijo za vloge in pritožbe pri naši občinski skupščini, ker so jim bile z rekonstrukcijo železniške proge pri Mednem ukinjene dovozne ceste do njihovih parcel na drugi strani železniške proge. Do teh parcel sicer lahko pridejo skozi novi podvoz pri spomeniku padlim borcem NOV v Stanežičah, toda le po travnikih in njivah svojih sosedov, ki pa seveda zahtevajo odškodnino.
Tudi nova cesta skozi podvoz gorenjske ceste in železnice ni dovolj urejena, ob novi gramoznici gradbenega podjetja MEGRAD pa je celo prekinjena.
Hitro in uspešno ukrepanje
Komisija za vloge in pritožbe je ugotovila, da je pritožba upravičena in da mora zahtevku oškodovancev ugoditi Skupnost železniških podjetij (IG Sžp) in ne občinska skupščina.
Komisijski ogled na kraju samem je bil že 7. novembra ob navzočnosti predstavnikov IG Sžp, MEGRA-DA, občinske skupščine, kmetijske zadruge in večjega števila prizadetih kmetovalcev iz Stanežič in Medna.
Soglasna rešitev problema
Soglasno je bilo sklenjeno, da bo IG Sžp odkupila 5 m široko cesto od Stanežič do podvoza, MEGRAD pa jo bo do 25. decembra usposobil, ker potrebuje to cesto tudi za lastni prevoz gramoza.
Na drugi strani, med železniško progo in Savo, bo IG Sžp odkupila dve po 3 m široki poljski cesti, ki naj bi ju utrdili prizadeti kmetovalci in uporabniki sami. S tem bo vsem lastnikom omogočen dovoz na njihove parcele, za odkupljene in iz-knjižene ceste pa prizadeti ne bodo več plačevali davkov. Obenem bo ta cesta * •
Nadaljevanje s 3. strani
ZAKAJ?
množicam, prav tako posebne rubrike in celo posebne priloge za najmlajše bralce. Cernu naj bi bil prav naš občinski list v tem — izjema?
Tudi rubrika »MLADI ŠIŠKAR« je — kot vidimo že v tej številki — naletela med našo mladino na ugoden odmev in jo nameravamo še naprej razvijati in spopolnjevati.
Stališče uredniškega odbora je:
•	Naš list je namenjen vsem, tudi mladim in najmlajšim občanom.
•	Prostor, posvečen njim, je še zlasti koristno izrabljen, mladim bomo namreč v listu posvečali vedno potrebno pozornost, kajti ni nam vseeno, kakšna bo generacija, ki bo za nami prevzemala paše delo in samoupravljanje.
omogočala najkrajšo zvezo iz Medna in Stanežič do Dvora, Tacna itd.
Z izvršitvijo vseh navedenih sklepov bo bolj izkoriščen tudi novi podvoz v Stanežičah, ki je veljal 11,5 milijona din. V nasprotnem primeru bi bilo bolje, da bi kmetijska zadruga že prej odkupila ali zamenjala vse kmetijske površine med železniško progo in Savo ter jih priključila k svojemu zemljišču pri svojih hlevih na Brodu.
Jože Posavec
ZAKAJ RAVNO V SMLEDNIK?
Tovariš urednik, v Smlednik v farmo Agrokombinata Emona prihaja vedno več uglednih tujih gostov. Ali lahko pojasnite, kdo je vse v zadnjem času obiskal to farmo in zakaj ter kakšne vtise so odnesli gostje s seboj? L. K.
ODGOVOR: Res je, Agrokombinat Emona, ki ima del svojih obratov tudi na območju naše občine (Smlednik, Vodice itd.), je danes znan ne samo širom po naši domovini, temveč tudi po vseh kontinentih sveta. V lanskem septembru je farmo v Smledniku obiskal tudi takratni predsednik ministrskega sveta ZSSR Ni-kita Hruščov, a zatem še predstavniki Italije, Avstrije, Madžarske, Romunije, Bolgarije, Grčije, Poljske, ČSSR, ZSSR, Nemške demokratične republike, Zvezne republike Nemčije, Švice, Francije, Anglije, Belgije, Kanade, ZDA, Brazilije, ZAR, Tunizije, Alžira, Maroka, Gane, Malija, Tanganjike, Sudana, Kambodže, Pakistana, Indije, Danske, Švedske, Turčije, Japonske, Kube, Izraela, Libije, Ugande, Irana, Portugalske, Kitajske, Čila, LR Mongolije, Nizozemske, Libanona itd.
Tovariš urednik,
pred kratkim je bila tro-lejbusna zveza za Bežigrad podaljšana do Črnuč. V zvezi s tem je bila uvedena zanimiva novost. Trolejbusi vozijo do končne postaje v Črnučah bolj poredko, obratno pa zelo pogosto do prejšnjih »končnih« postaj pri stadionu oz. na Ježici.
Menim, da bi nekaj podobnega morali urediti tudi na območju naše občine. Pri nas so namreč razmeroma zelo dobre zveze lokalnega prometa od Ljubljane do Zg. Šiške, do koder vozijo trolejbusi za Litostroj in Viž-marje ter še avtobus po Vodnikovi cesti.
Precejšnje težave se začno od odcepa Dakovičeve ulice do strnjenega naselja v Dravljah. Tu namreč vozijo samo trolejbusi, ki imajo končno postajo v Vižmarjih. Ker pa predstavlja Šentvid že od nekdaj zelo zaključe-
Agrokombinat EMONO in njegove obrate na območju naše občine so v zadnjem času med drugimi obiskali strokovnjaki italijanskega podjetja Begeto, nadalje predstojnik belgijskega inštituta za organizacijo in produktivnost dela dr. Mat-ton, glavni konstruktor dunajske tovarne poljedelskih in mlekarskih strojev Alfa Laval ing. Baum, direktor avstrijskega državnega posestva Raukwil (Vorarlberg) Albrecht Stenerer, zahodno-nemški strokovnjak iz Max Planckovega inštituta dr. Krauser, belgijski državni svetnik za kmetijstvo ing. Roland Jonnart, kenijska kmetijska delegacija pod vodstvom pomočnika ministra za kmetijstvo Osoge, dr. Binns iz Kenije, direktor holandske farme prašičev Fomeva A. H. C. Kui-pers, predstavniki grškega ministrstva za kmetijstvo in trgovino, delegacija CK ZK Bolgarije, kakor tudi mnogi drugi strokovnjaki.
Obrat kombinata v Smledniku je obiskal tudi predsednik Češkoslovaške socialistične republike Antonin Novotny v družbi sekretarja CK ZKS Miha Marinka, nadalje sindikalna delegacija poljskih kmetijskih in živilskih delavcev, brazilska sindikalna delegacija, direktor veronskega velesejma Trabucchi (Italija), strokovnjaka ameriške veterinarske fakultete dr. Gregoro-vič in dr. Wilson, zanzibar-ska gospodarska delegacija, strokovnjaki holandske firme Lohmann iz Hamburga in drugi.
Vsi so dali polno priznanje organizaciji farme, uvajanju novih tehnoloških postopkov itd. Znano je, da je
smledniška govedarska farma z industrijskim načinom proizvodnje uspešno izveden študijski vzorec za podobne živinorejske farme v vsej državi.
no enoto, ki ni nujno vezana na pogostejši promet z Ljubljano, seveda ti trolejbusi ne vozijo preveč pogosto, kar pa čutijo prebivalci Dravelj in okolice, ki so skoraj vsi službeno vezani na ljubljansko središče.
Predlog: Ker se prav na gosto naseljenem območju Dravelj hitro razvija industrija, so vsekakor potrebne pogostejše zveze z Ljubljano. Zaradi tega predlagam, da se n. pr. nekje ob Tovarni dekorativnih tkanin uredi novo obračališče za trolejbuse, ki bi lahko tako pogosteje vozili do te »končne« postaje, v Vižmarje pa le takrat, ko bi bilo to potrebno. Na ta način bi bila vsa trolejbusna vozila polno zasedena, lokalni promet rentabilnejši, prebivalcem tega območja bi pa naredili veliko uslugo, kajti tu je obdobje jesenskega deževja z naraščajočim navalom
potnikov in v takem vzdušju je neprijetno dolgo čakanje na zelo redke trolejbuse na nezaščitenih tro-lejbusnih postajah.
Postani tudi ti naš dopisnik!
Tovariš urednik,
ne vem, ali lahko med sredstva informacij poleg tiska, RTV in Javnih tribun prištevamo tudi vozila mestnega prometa (trolejbuse, avtobuse).
Veliko stvari sem zvedel namreč prav na vožnji v službo ali iz službe in pre-nekaterikrat so bile te vesti točne, čeprav je tisk in RTV o njih trdovratno molčal.
V zadnjem času so na avtobusih precej živahne razprave o stanju in razmerah v Krajevni skupnosti Zg. Šiška, o katerih pa ni bilo govora niti na zboru volivcev ali drugih podobnih sestankih. Po debatah sodeč pa so to take stvari, da živo zanimajo občane te Krajevne skupnosti in jih težko prizadevajo, če so resnične. Tudi sam bom laže živel, če boste tako prijazni in objavili odgovore od pristojnih na vprašanja, ki se v zadnjem času precej obravnavajo.
® Ali je res, da ima Krajevna skupnost Zg. Šiška dva plačana tajnika?
® Ali je res, da je bil enemu tajniku še po zavrnitvi poročila o delu KS povečan osebni dohodek?
•	Da je Služba družbenega knjigovodstva NB opravila pregled poslovanja v Krajevni skupnosti Zg. Šiška in ugotovila precej nepravilnosti in če je to res, kaj je bilo storjenega, da se nepravilnosti odpravijo?
•	Ali je o vseh teh stvareh razpravljal Svet Krajevne skupnosti in kaj je ukrenil, da stvar sanira?
•	Če Svet Krajevne skupnosti sam stvari ne more rešiti, zakaj s tem ne seznani občanov, ki bi verjetno dali dovolj predlogov za uspešno delo v Krajevni skupnosti?
•	In končno, kaj pravi k temu Občinska skupščina, ki daje Krajevni skupnosti finančna sredstva za njeno poslovanje?
Ne samo meni, velikemu številu občanov boste z odgovori na postavljena vprašanja zelo ustregli in sem prepričan, da boste z obravnavanjem tovrstne in konkretne problematike Vaš list med občani še bolj popularizirali.	-on
ODGOVOR: Prosimo predsednika KS Zg. Šiška, da v našem listu kratko in jasno odgovori na gornja vprašanja.
Poročajte o delu vaših organizacij! Postavi ja jte vprašanja, mi vam bomo prav radi odgovorili na vse, kar ' vas zanima in kar je v zvezi z vami in vašimi skupnimi napori, da naredimo vsem življenje lepše in prijetnejše.
Vse prispevke honoriramo!
KDO ODLOČA V KRAJEVNI SKUPNOSTI
Skupina občanov iz KS Zg. Šiška je naslovila na predsednika občinske skupščine dopis, v katerem kritizira neurejeno vprašanje delovnega mesta tajnika sveta omenjene KS. V dopisu zahtevajo, naj o tem razpravlja občinska skupščina in naredi red ter za tajnika sveta KS postavi mlajšega človeka itd.
Pisma ne objavljamo v celoti, ker v tej rubriki objavljamo še en dopis v zvezi z razmerami v KS Zg. Šiška. O tem dopisu pa pišemo le v toliko, da razčistimo
KDO JE NAJVIŠJI SAMOUPRAVNI ORGAN KS
Danes je že splošno znano, da je zbor občanov najvišji organ KS ter ima pravni status krajevne skupščine, ki je edina pristojna, da odloča o vseh temeljnih vprašanjih KS, kakor tudi o drugih pomembnejših vprašanjih,-ki so v kakršni koli zvezi z življenjskim oz. družbenim standardom ta-mošnjega prebivalstva, kolikor ni odločanje o tem z ustavo, zakoni ali občinskim statutom ostalo v pristojnosti višjih organov.
O ureditvi vprašanja tajnika sveta KS Zg. Šiška nc odloča torej občinska skupščina niti sam njen predsednik, temveč vsi stalni prebivalci na območju te KS, ki izvršujejo svoje samoupravne pravice neposredno na zboru občanov.
Zlasti so krajevne druž-beno-politične organizacije
v Zg. Šiški poklicane, da v imenu svojega članstva aktivno sodelujejo pri urejanju tega in drugih vprašanj KS ter pokličejo prek zbora občanov na odgovornost člane sveta KS, ki nočejo ali ne znajo dokončno urediti notranjih razmer KS.
Slabosti v svetu KS Zg. Šiška so predvsem in zlasti odraz slabosti in nebudnosti krajevnih družbeno-politič-nih organizacij, ki morajo same prevzeli pobudo za ureditev tega in drugih podobnih vprašanj, ne pa da se njihovi člani obračajo po intervencijo na nepristojne občinske organe.
ŽELIMO BOLJŠE TROLEJBUSNE ZVEZE
Krajevna skupnost
Slabosti so odraz...
Slabosti samoupravnih organov krajevne skupnosti so predvsem odraz slabosti sveta KS in krajevnega političnega aktiva
MLADI ŠIŠKARJI
1/Kdev iutook - žu/i med nami
Dne 7. novembra je minilo 20 let od smrti komandanta Narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov Slovenije Franca Rozmana-Staneta. Rozman je bil doma v naši občini in je zato prav, da se tudi mi spomnimo po-Bumnega in priljubljenega komandanta Staneta.
Zgodovina je ustvarila mnenje, da Slovenci nismo vojaki. Naša narodnoosvobodilna borba in posebno junaki, kakršen je bil Stane, so to mnenje ovrgli.
Rodil se je v Spodnjih Pirničah
Rozman se je rodil 27. marca 1912 v družini malega kmeta v Spodnjih Pirničah. Imel je dve sestri in brata. Oče je padel v prvi svetovni vojni. Franc je bil najprej pastir, potem pa se je v Ljubljani izučil za peka. Nekaj časa je delal v pekarni in gostilni v Medvodah. Kot pomočnik se je vključil v napredno sindikalno gibanje.
Vedno je bil na strani trpečih
Napad Italije na Etiopijo ga je zelo prizadel. Želel je Pomagati ogroženim v njihovem pravičnem boju. Toda, kako priti tja? Pobegnil je v Italijo in se tam prijavil v italijansko vojsko z namenom, da čimprej prispe v Etiopijo in pobegne k Etiopcem.
Italijani mu niso zaupali in so ga vrnili v Jugoslavijo. Ko se je začela vojna v Španiji, se je Rozman takoj odločil: Stopil bom v špansko republikansko armado.
Odšel je na pot. Prepešačil je severno Italijo, prekoračil Alpe in prek Francije in Pirenejev prispel v Španijo. Najprej je bil tolmač Pri ruskih vojaških instruk-iprjih. Kmalu so spoznali ^jegovo vojaško nadarjenost jn ga poslali na oficirski tečaj v Pozo Rubio v provinci Albacete.
Tečaj je dokončal z odličnim uspehom, potem je bil na skoraj vseh glavnih “Panskih bojiščih. Boril se le pred Madridom, v Kasti-liji in Aragoniji, Andaluziji, Kataloniji in Valenciji.
*R1 je odličen komandant v Španiji...
Kmalu je postal komandir Gubčeve čete v bataljonu Dimitrov 15. internacionalne brigade. Ob koncu vojne je bil komandant bataljona Dimitrov. Postal je kapetan “Panske republikanske arkade in je bil odlikovan z •dedaljo za hrabrost. Pri dthiku interbrigad v Francijo je s svojim bataljonom jcril umik na Pirenejih. Že leta 1936 je bil sprejet v KP Španije.
Francoska vlada je za “Panske borce interbrigad Pripravila posebna taborila v Goursu. Tu je bil Rozman sprejet 1939. leta v KP Jugoslavije. V začetku 1941 0 Sa iz taborišča odvedli v zapor v Ličge, od tod pa je !! P° kapitulaciji Jugosla-ije poslan na prisilno delo v Nemčijo.
... in tudi v Sloveniji
Avgusta 1941 je od tam s skupino Jugoslovanov pobegnil in se vrnil v Slovenijo. Takoj je stopil v partizane. Že konec leta 1941 je bil komandant I. štajerskega bataljona, ki ga je vodil na tako imenovani »brežiški pohod«. Ko je I. štajerski bataljon odšel na prezimovanje, je odšel v Ljubljano in od tod na Dolenjsko, kjer je bil 15. decembra 1941 ustanovljen II. štajerski bataljon; za njegovega komandanta je bil imenovan Stane. V začetku aprila 1942 je bil imenovan za komandanta II. grupe odredov. II. štajerski bataljon in II. grupa odredov so pod Stanetovim vodstvom vodili več znanih partizanskih borb: pri Libergi (decembra 1941), pri Pugledu (marca 1942), na Jančah (maja 1942), na Muljavi (junija 1942). Poleti 1942 je šel Stane z II. grupo odredov na tako imenovani »Pohod II. grupe odredov« prek Gorenjske na Štajersko. Kmalu je postal komandant Štajerske ali IV. operativne zone. Junija 1943 je bil na Štajerskem ranjen.
Zaupani so mu bili najvišji vojaški položaji
13. julija 1943 je bil imenovan za komandanta Glavnega štaba NOV in POS. Ko so bili 1. maja 1943 imenovani prvi oficirji NOV, je dobil čin generalmajorja, septembra 1944 pa je bil povišan v generalpodpolkovnika.
Stane je bil kot komandant pri borcih izredno priljubljen. Za vsakega je imel prijazno besedo, pripravljen je bil poslušati težave in probleme slehernega; posebno pa so ga borci cenili, ker je često prihajal k njim v prve bojne vrste in se boril skupno z njimi.
Svobode, žal, ni dočakal
7. novembra 1944 je bil v bližini baze Glavnega štaba pri Črnomlju težko ranjen, ko je prisostvoval preizkušnji novega orožja, ki so ga poslali zavezniki. V tem ča-
su so se v naši vojski večkrat dogajale nesreče z orožjem, ki smo ga prejeli od zaveznikov.
Tokrat so preizkušali novi minometalec. Dve mini so v redu izstrelili, tretja pa je eksplodirala. Pri tem je bil ubit tudi Stanetov soborec iz Španije Žnidaršič, doma iz Ptuja.
Mrtvi junak — živi med nami
Staneta so takoj operirali, toda zaman, še istega dne je
umrl. Ko so borci zvedeli za smrt komandanta Staneta, se je šele pokazalo, kako zelo je bil priljubljen, jokali so tudi najtrši med njimi.
Že 11. novembra 1944 je bil proglašen za narodnega heroja. Bil je tudi član AVNOJ in SNOS. Sedaj je pokopan v grobnici narodnih herojev v Ljubljani.
Heroj Stane Rozman je mrtev, toda lik hrabrega borca in vzornega bojnega tovariša, kot je bil Stane, je neumrljiv.
Ivka Križnar
žaj prosvetnih delavcev popolnoma izenačil z materialnim položajem strokovnjakov v gospodarstvu in drugih družbenih službah. Tudi stanovanja bodo postopoma zagotovljena za prosvetne delavce, zaradi tega bi bilo priporočljivo, da dijaki in visokošolci izkoristijo priložnost, ki jim jo nudi naša občinska skupščina za lažje dokončanje študija, ter se pri občinski komisiji za štipendiranje pozanimajo za — neizkoriščene štipendije.
KAKŠNI KADRI SO NAJBOLJ POTREBNI V NAŠEM GOSPODARSTVU?
Neizkoriščene možnosti
KAKO JE S ŠTIPENDISTI?
Tovariš urednik, koliko je dijakov in študentov na območju naše občine, ki jih štipendirajo gospodarske organizacije? Ali je to v skladu z resničnimi potrebami?	H. L.
ODGOVOR: Po podatkih iz začetka tekočega leta štipendirajo gospodarske organizacije naše občine 339 dijakov in študentov. Od tega jih je 114 na visokih šolah, največ (53) v zadnjem letniku, 42 na višjih šolah in 183 na srednjih šolah.
Najmočneje so v pogledu štipendij zastopane naslednje šole: strojna fakulteta 47 štipendistov, elektrotehniška fakulteta 19, strojna I. stopnje 22, srednja ekonomska 24, srednja elektrotehniška 14, srednja kemična 14 in srednja strojna 87 štipendistov, ki prejemajo štipendije od gospodarskih organizacij na območju naše občine.
Manjša gospodarska podjetja ne dajejo štipendij in
tudi sicer zanemarjajo skrb za nadaljnje strokovno spo-polnjevanje svojih kadrov. Zal, vzgoja kadrov pri nas še ni dovolj sistematična in ni rezultat potreb proizvodnih programov in perspektive razvoja podjetij.
ŠTIPENDIJE ZA ŠTUDENTE
Tovariš urednik, kot je znano, primanjkuje na šolah naše občine zlasti profesorjev za matematiko, tehnični pouk, fiziko, telesno vzgojo itd. Zaradi tega je občinska komisija za štipendiranje razpisala večje število štipendij, ki so še vedno na razpolago. Ob tem se moramo zavedati, da se bo v kratkem materialni polo-
Tovariš urednik, kakšni kadri so najbolj potrebni v gospodarskih organizacijah na območju naše občine, kajti rad bi se po končanem šolanju zaposlil tukaj?	C. L.
ODGOVOR: Vse dosedanje analize kažejo, da delovnim organizacijam najbolj primanjkuje ekonomistov, pravnikov, inženirjev raznih strok, analitikov, organizatorjev proizvodnje, kadrovikov itd.
DOPISUJTE,
VSE
PRISPEVKE
HONORIRAMO!
NAŠI NAGRAJENCI
Izmed tistih, ki so odgovorili na anketo o vsebini zadnje številke našega lista, je žreb izbral naslednje nagrajence: Karla FERJANČIČ, Cesnikova 6, Neža KLEINDIENST, Ko-rotanska 12, Martinka OKRŠLAR, Medvode 89, Janko PRIMOŽIČ, Svetje 32, Medvode. Tisoč din nagrade dvignite na upravi lista: Celovška cesta 121, V. nadstropje, soba 24.
Odreži in shrani!
KAJ BOMO DELALI TA MESEC!
Dragi pionirji in mladinci,
zahvaljujemo se vam za vaša pisma, s katerimi izražate svoje zadovoljstvo, da imate tudi vi v našem listu svoj kotiček. Nekateri nam sporočajo, da težko pridejo do korenja, repe in
RAZNE MOŽNOSTI ZA IZ1
Za naša lutkovna gledališča si lahko izdelamo lutke na najrazličnejše načine. Niti ne zavedate se, da imate npr. svoje lutke vedno s seboj in da lahko ob vsaki priložnosti organizirate lutkovno gledališče.
Vaše lutke morate le primerno našminkati in obleči in že so sposobne za nastopanje v lutkovnem gledališču.
drugih ustreznih poljskih pridelkov, da bi si iz njih izdelali lutke za svoje gledališče, da take lutke trajajo največ en teden in podobno. Zaradi tega vam tokrat dajemo nove pobude za izdelavo lutk pa kar začnimo:
:lavo lutk
Poglej svojo levo roko! Ali bi lahko naredil iz nje glavico lutke, ki bi oživela, se premikala in pogovarjala? Verjetno, toda kako?
Zadeva je zelo preprosta. Stisni roko v pest! Obrni jo tako, da je hrbtna stran zapestja obrnjena k tebi! Nariši nanjo s kemičnim svinčnikom ali tempera barvami obraz lutke!
Vsi obrazi niso enaki, saj ima vsak od njih svoje značilne poteze. Drugačen je npr. obraz lačnega, jokajočega otroka in obraz smejočega se in zadovoljnega otroka. Drugačen je obraz
navihanega Pavliha, vaške klepetulje, čarovnice, kraljične, debelega skopuha,
pijanca ali starca.
Opazujte te obraze, v čem so njihove značilne poteze! Naučite se tudi sami narisati take značilne obraze na papir, nato pa tudi na svoje zapestje!
Lutka je narejena. Ovij jo v žepni robec ali pa izdelaj iz vate, nitk, dlak oz. podobnega lase, lahko tudi klobuček ali kapico.
Zdaj je potrebno le, da še s primernim premikanjem zapestja lutka oživi in da se vi naučite namesto vaših
IZ ŽIVLJENJA DELOVNIH KOLEKTIVOV
LETNI PREGLED NAŠEGA SINDIKALNEGA DELA
Smo pred občnimi zbori sindikalnih podružnic, ki bodo v delovnih skupnostih družbenih dejavnosti zaključeni do 20. decembra letos, v drugih sindikalnih podružnicah pa do 15. februarja naslednjega leta.
Delovne organizacije z večjim številom ekonomskih in proizvodnih enot bodo imele najprej občne zbore po posameznih sindikalnih podružnicah, nato pa še občni zbor sindikata podjetja.
Ker bodo letošnji sindikalni občni zbori imeli predvsem delovni značaj, naj sedanji izvršni odbori pripravijo podrobno analizo o najpomembnejših vprašanjih. Med te spadajo npr. nadaljnje spopolnjevanje sistema delitve čistega dohodka in osebnih dohodkov. Tu je potrebno posvetiti posebno skrb ureditvi najnižjih osebnih dohodkov, kakor tudi osebnih dohodkov kadrom v strokovnih službah.
Vso skrb je posvetiti tudi vprašanjem nadaljnjega dviganja delovne storilnosti, izkoriščanju skritih rezerv, uvajanju nove tehnologije, zlasti pa pravilni kadrovski politiki, zlasti pa nenehnemu strokovnemu spopolnje-vanju.
Skrbimo tudi za to, da bo v nove izvršne odbore sindikalnih podružnic izvoljeno čimveč neposrednih proizvajalcev, žensk in mladine, zaradi tega ne obremenjujmo znova tistih tovarišev, ki so že zadolženi z najrazličnejšimi družbenopolitičnimi obveznostmi.
Ob letnih pregledih sindikalnega dela posvetite posebno pozornost tudi napakam v dosedanjem delu, novi izvršni odbori sindikalnih podružnic pa naj posvetijo vso pozornost programiranju novega dela ter družbe-•no-političnemu izobraževanju novih sindikalnih funkcionarjev. Franc Hribar
•	Kmetijska zadruga Šentvid je dobila od občinske skupščine garancijsko izjavo za najem 5,915.000 din kredita za 8 let ob 3 °/o obrestih, in sicer za nakup kmetijske mehanizacije, ki jo nujno potrebuje.
•	Ljubljana Transport je
prejel od občinske skupšči-jem 305,676.000 din kredita ne garancijsko izjavo za na-za 5 let ob 6 % obrestih za uvoz 42 avtobusnih šasij.
® TESNILKA iz Medvod je prejela od občinske skupščine garancijsko izjavo za 319,345.000 din kredita za 3 leta ob 7 °/o obrestih.
GP MEGRAD: Gradbene ekipe GP Megrad so letos delale na 9 velikih in več manjših gradbiščih po vsem območju Ljubljane in njene * okolice. Gradile so industrijske in stanovanjske stavbe. Razen več novih tovarniških objektov so gradile tudi skupno 540 stanovanj raznih tipov kot npr. stolpnice, stanovanjske bloke itd. Od tega bo že letos vseljivih 180 stanovaj, druga pa bodo vseljiva naslednje leto.
POGLAVITNA SKRB IN NALOGE DELAVCEV STORITVENIH DEJAVNOSTI
Razprava na zadnji občinski konferenci sindikata delavcev storitvenih dejavnosti je pokazala, da bo tudi v prihodnje potrebno posvetiti vso skrb spopolnjevanju sistema delitve čistega dohodka, medtem ko je pri delitvi osebnih dohodkov treba dosledno upoštevati načelo nagrajevanja po delu.
Posebna pozornost naj bo
posvečena tudi notranji organizacijski utrditvi delovnih skupnosti v pogledu gospodarjenja, samoupravljanja, higienskotehnične zaščite, letnega plana in seveda plana razvoja podjetja v naslednjih letih, strokovnega spopolnjevanja delavcev, zlasti pa dviganju standarda, stanovanjske izgradnje in podobno.
KONFERENCA LITOSTROJSKE MLADINE
Pred kratkim je bila konferenca mladine, ki je zaposlena v Litostroju. Pod geslom: »Delo oblikuje mladinca!« se je razvila na konferenci živahna in plodna diskusija o raznih perečih vprašanjih litostrojske mladine. Ob zaključku so izvolili 15-članski tovarniški mladinski komite, ki mu predseduje modelni mizar Janez Kralj.
IVVVV'
Teta Pavlihe
lutk njihove vloge. Če se želiš sam igrati s svojimi
lutkami, ker si npr. sam doma (bolan), nariši na podoben način lutko še na hrbtno stran desnega zapestja in že se bosta obe lutki lahko pogovarjali med seboj, hodili sem ter tja, se kregali itd. Seveda moraš paziti, da vsaka lutka govori z drugačnim glasom!
Kje dobiti lutkovne igrice?
Napišite jih kar sami! Preberite kakšno pravljico in jo poizkusite zaigrati, saj veste: vaja dela mojstra in kdor mnogo vadi, postane dober mojster tudi v lutkarstvu. Dobri mojstri so pa povsod cenjeni in priljubljeni.
Želimo vam obilo zabave in razvedrila tudi v najbolj pustih poznojesenskih dneh.
ORGANIZIRAJMO MEDSEBOJNA TEKMOVANJA!
Da bi nam tudi v teh prehodnih dneh, ki niso primerni za mirne igre na prostem, ne bilo dolgčas, si napovejmo razna medsebojna tekmovanja, in sicer kar na lastno pobudo in po lastni zamisli! Tukaj navajamo samo en primer:
Kakšna je bila vloga mojega kraja v osvobodilni borbi?
Tudi to bo zanimiva igra, v kateri boste na prijeten način bolj spoznali svoj domači kraj in njegovo vlogo v naši osvobodilni borbi.
Ali ste že kdaj ugotovili:
— Koliko spomenikov, v spomin na osvobodilno vojno, stoji v vašem domačem kraju?
— Koliko spomenikov je okrog vašega kraja postavljeno padlim borcem in aktivistom NOB in kje so postavljeni? (Na pokopališču ali kje drugod in zakaj drugod?)
— Koliko raznih spominskih plošč je vzidanih v raznih stavbah?
Tekmujte tudi v tem:
— Kaj piše na spomenikih in spominskih ploščah
na območju vašega kraja?
Prepišite vse to in ugotovite, kdo je bil v tem tekmovanju najboljši, torej zmagovalec! Vsa prepisana besedila s spomenikov in spominskih plošč na območju vašega kraja lepo uredite in čitljivo izpišite in nato oddajte v šoli, da bo to zgodovinsko gradivo sestavni del šolske kronike!
Svoje igre lahko še razširite in dodate še kaj novega, posebnega, npr.:
— Narišite vse spomenike NOB s svinčnikom ali celo barvami!
Če imate fotografski krožek, potem tekmujte, kdo izmed vas bo naredil najlepše motive s spomeniki NOB v vašem okolju?
— Zbirajte vse take risbe ter naredite na dan volitev, ki bodo v aprilu prihodnjega leta, v predsobi volišča v vašem kraju razstavo vseh risb in fotografij spomenikov iz osvobodilne borbe!
— Posebna komisija strokovnjakov naj oceni vse risbe in fotografije ter najboljše nagradi!
— Naredite album in vanj nalepite najboljše risbe in fotografije ter ga oddajte v šoli kot dopolnilo k šolski kroniki!
— Izmislite si še sami razne druge podobne, prijetne in zanimive skupne igre!
POMAGAJ
BLIŽNJEMU SN SEBI!
Vedno veC je prometnih nesreč zaradi vedno večjega števila vse hitrejših motornih vozil. Tudi nesreče pri delu so zelo številne. Zlasti pa je mnogo ponesrečencev ob potresih in drugih naravnih katastrofah.
Vedno pogosteje je potreba po hitrem in učinkovitem reševanju življenj ponesrečencev, porodnic, težkih bolnikov in podobno. Tega si ne moremo več zamisliti brez ustreznih količin krvi, ki jo ob začetku vsakega novega leta zbira zavod za transfuzijo krvi.
Slovenski zdravniki porabijo za reševanje življenj letno okrog 20.000 litrov krvi. Pogosto pa samo ena večja nesreča zahteva vso zalogo krvi v naši republiki. Prav zaradi tega je nujno, da se v novo krvodajalsko akcijo vključimo prav vsi!
SODELUJTE V TEJ AKCIJI!
Na območju naše občine moramo sedaj zbrati 2500 krvodajalcev oz. okrog 600 litrov krvi.
Vabimo zlasti vse voznike motornih vozil, ki so najbolj izpostavljeni prometnim nesrečam, da se aktivno vključijo v to akcijo, saj jim lahko pogosto samo pravočasna transfuzija krvi reši življenje. Zgodilo sc je že, da je ponesrečeni krvodajalec dobil nazaj lastno kri, ki jo je pred kratkim oddal, ter tako — rešil življenje samemu sebi.
Krvi ne moremo umetno ali celo industrijsko proizvajati, temveč jo lahko prostovoljno darujemo in hranimo za vse nujne primere. Prav zaradi tega pričakujemo, da bodo vsi delovni kolektivi podjetij in ustanov poskrbeli za množičnost nove krvodajalske akcije, pri čemer naj bodo za vzor vodilni delavci in uslužbenci.
Vsak krvodajalec bo pred odvzemom krvi temeljito zdravniško pregledan in bo tako dobil brezplačno jasno sliko o svojem zdravstvenem stanju.
Občani!
•	Pomagajte svojemu bližnjemu, ki potrebuje vašo kri!
•	Pomagajte sebi!
9 Prijavljajte se za prostovoljni odvzem krvi!
ZDRUŽENI AKCIJSKI ODBOR Občinske skupščine in občinskih odborov SZDL in RK ter Občinskega sindikalnega sveta
ŠE O TEM IN ONEM
SMO ZA NAJŠIRŠO DEMOKRACIJO
Želimo slišati in upoštevati mnenje vseh naših bralcev o usmeritvi, vsebini in načinu pisanja našega občinskega lista. Prav zaradi tega smo že takoj v začetku razpisali nagradno anketiranje bralcev o tem, kaj jim v listu najbolj ugaja in kaj najmanj. Tako smo po načelih najširše socialistične demokracije omogočili vsem. da lahko sodelujejo pri oblikovanju našega lista in da postane ta dejansko odraz hotenja in potreb občanov.
Omenjeno anketo dopolnjujemo še z novim vprašanjem:
o čem želite, da še piše naš list?
Ponavljamo: pri usmeritvi, vsebini in načinu pisanja našega lista bomo upoštevali mnenja vseh občanov. Zaradi tega vabimo prav vse, da pri tem sodelujejo. Tistih, ki pa nočejo tega upoštevati, ker »pač ne trosimo samih pohval in rožic na vse strani«, kakor nam piše eden izmed naših dopisnikov, seveda tudi mi ne moremo resno upoštevati.
ŠIRITE SVOJ LIST — JAVNO TRIBUNO OBČANOV!
Vse, ki se s tako smerjo in vsebino našega lista strinjate, ki čutite, da je Javna tribuna dejansko naš list, pa še posebej vabimo:
9 Postanite naši stalni dopisniki!
• Postanite še bolj vneti razširjevalci tega svojega lista!
Opozorite na Javno tribuno naših občanov vse svoje sosede in sodelavce! Nalepite jo na vseh oglasnih deskah, da jo bo lahko prebralo čimveč občanov! Dajte vsem prilož,-nost, da se seznanijo z našim listom in da povedo svoje mnenje o njem! Uredništvo bo taka mnenja upoštevalo in skušalo uresničiti.
STROJNA FAKULTETA LITOSTROJA
Delovna skupnost Litostroja daje svojim članom razne možnosti stalnega strokovnega spopolnjevanja in izobraževanja, in sicer na vseh stopnjah od nekvalificiranih do visoko kvalificiranih strokovnjakov. V okviru izobraževalnega centra Litostroja obstaja tako tudi strojna fakulteta, in sicer kot oddelek ljubljanske univerze. Tako imajo tudi tisti, ki so že dosegli srednješolsko strokovno kvalifikacijo možnost, da se ob delu še nadalje spopolnjujejo in kvalificirajo za višje in visoko kvalificirane strokovnjake.
REKREACIJA
DELAVSKE ŠPORTNE IGRE IN REKREACIJA
V zadnjih dveh mesecih so bila obsežna medsebojna športna tekmovanja med raznimi delovnimi skupnostmi na območju naše občine, in sicer v balinanju, odbojki, kegljanju in streljanju. Priporočljiva bi bila še večja množičnost takih športnih tekmovanj, saj je to najbolj zanimiva oblika rekreacije za vsakega delovnega človeka.
r
URBANIZEM IN OBČANI
Postopek za gradnjo garaž
Tovariš urednik,
težko smo si kupili danes že tako nujno potrebne avtomobile, ki stoje v tem jesenskem deževju nezaščiteni na odprtem okrog stanovanjskih blokov. Razumljivo je, da jim vlaga in mraz zelo občutno krajšata življenjsko dobo. Prav zaradi tega Vas prosimo, da nam v listu pojasnite:
® postopek za gradnjo garaž, in sicer posameznih pri zasebnih hišah na nacionaliziranih in neracionaliziranih parcelah,
• postopek za gradnjo skupinskih garaž na tujem zemljišču in končno tudi
® višino komunalnega prispevka za gradnjo garaže. Ž. P.
ODGOVOR: Pristojni občinski sklad za komunalno urejanje zemljišč nam je v zvezi z gornjim pismom dal naslednji odgovor:

Vedno več Jih je, ki potrebujejo garažo
GRADNJA GARAŽE OB ZASEBNI HIŠI
Investitor garaže, ki razpolaga s pravico uporabe neke nenacionalizirane ali pa nacionalizirane parcele, na kateri že stoji njegova hiša, si mora najprej oskrbeti projekt garaže ter ga najmanj v dveh izvodih in vlogo za izdajo soglasja za gradnjo garaže po skrajšanem postopku vložiti na oddelek za upravnopravne zadeve občinske skupščine. K vlogi mora biti priložen tudi dokument o uživalni pravici
nova stanovanja
Na Jami je GP Megrad gradil stanovanjske bloke za tržišče, v dveh novozgrajenih blokih je skupno 60 komfortnih stanovanj, ki bodo dograjena pred rokom ter se stranke že vseljujejo.
(navadno zemljiškoknjižni izpisek).
Hkrati naj se interesenti za gradnjo garaž zglasijo z enim izvodom projekta pri občinskem skladu za komunalno urejanje zemljišč na Celovški cesti 87, kjer bodo vnaprej sklenili pogodbo o prispevku za komunalno ureditev zemljišča. Brez take pogodbe občinski oddelek za upravnopravne zadeve ne bo izdal gradbenega dovoljenja.
V informacijo navajamo, da znaša komunalni prispevek za garaže 40 °/o komunalnega prispevka (ki ga zaračunamo za gradnje stanovanjskih objektov.
GRADNJA SKUPINSKIH GARAŽ
Postopek za graditev skupinskih garaž na zemljišču, ki do tedaj ni bilo v uživanju interesentov (okolica stanovanjskih blokov ali celo zasebni vrtovi, dvorišča in javni prostori), je sledeč:
Interesenti se morajo prijaviti pristojni krajevni skupnosti, ki v imenu njih sklepa pogodbe o plačilu komunalnega prispevka s pristojnim skladom. Postopek za pridobitev dokumentacije za gradnjo skupinskih garaž je enak s prej opisanim za individualno garažo. Pogodbe o oddaji mestnega zemljišča, ki jo podpišejo interesenti s skladom, v tem primeru nadomešča odločba o delitvi.
Višina komunalnega prispevka je prav tako 40 %> normalnega komunalnega prispevka.
Občinski sklad za komunalno urejanje zemljišč
RACIONALNEJŠE
OGREVANJE
Tovariš urednik,
na območju naše občine gradimo vedno več visokih blokov in raznih večjih javnih zgradb. Ob njih pa gradimo kotlarne z visokimi dimniki, ki kaze naselja, gost dim pa bo usmrajeval okolico. Občina Center je uvedla toplovodne napeljave skoraj po vseh ulicah.
Gradnji kotlarn za vsako visoko in večjo stavbo posebej bi se lahko tudi v naši občini izognili, če bi speljali cevovod ljubljanske toplarne tudi na območje naše občine, in sicer še prej, ko bomo dokončno uredili in asfaltirali vse ceste in ulice, da ne bomo pozneje z nujnimi rekonstrukcijami ponovno dajali povoda za negodovanje občanov. Kolikor enotna mestna toplarna zaradi svoje oddaljenosti ne more uspešno ogrevati tudi območja naše občine, naj se že zdaj predvidi npr. v bližini Litostroja ustrezna rezervacija za poznejšo izgradnjo lastne skupne toplarne. Vsekakor bo to precej cenejše in racionalnejše, kakor pa da se bomo tega spomnili šele, ko bo vse zazidano.	I. G.
ODGOVOR:	Občinska
skupščina je že 16. junija letos sprejela odlok o obvezni priključitvi novih zgradb v naši občini na mestno toplovodno omrežje. Tako bo dovoljenje za gradnjo več kot petstanovanj-skih in poslovnih zgradb izdano šele, ko bo investitor predložil soglasje ljubljanske toplarne, da so izpolnjeni pogoji za priključitev nove zgradbe na toplovodno omrežje. Pred ureditvijo trga pred stavbo občinske skupščine je bil tam zgrajen že tudi toplovodni kanal.
STANOVANJA ZA LITOSTROJCANE
Litostroj je doslej za svoje delavce in uslužbence zgradil od leta 1957 17 stanovanjskih blokov, v 5 stanovanjskih zadrugah Litostroja pa so zgradili še 6 stanovanjskih blokov in 37 vrstnih hišic. Tako je bilo v tem obdobju skupno dograjeno 535 stanovanj, medtem ko jih 62 še dovršujejo in 142 stanovanj so začeli graditi.
Med manjšimi zasebnimi hišami so začeli hiro rasti novi stanovanjski bloki. Taki velikani bodo v nekaj letih spremenili naše predmestje v novo mestno središče. Na sliki: Pogled s smučarske skakalnice. V ospredju je v gradnji nova osnovna šola Na jami
(Foto: Mario Vilhar)
•	Nadaljevanje s 1. strani
ZDAJ IMATE VI BESEDO:
Predlagajte svoje kandidate
•	Ali ustreza sedanji ustroj in sestava naše občinske skupščine?
•	In če ne ustreza, zakaj in v čem ne ustreza?
•	Kaj bi morali torej storiti, da bi bila obnovljena občinska skupščina—-po novih aprilskih volitvah — po svoji sestavi in kvalitetah res boljša od sedanje?
•	Koga naj volimo, da bo imela naša občinska skupščina več pogojev za uspešnejše uresničevanje ustavnih načel v vsakodnevnem življenju občanov naše komune? Itd.
Kakšne odbornike potrebujemo?
Šele vse take in podobne analize in kritična proučevanja nam bodo lahko izbistrila sliko:
• Kakšne občinske odbornike pravzaprav potrebujemo?
O Kateri soobčani imajo največ pogojev in lastnosti za res uspešno izpolnjevanje dolžnosti občinskega odbornika?
Izbira ustreznih soobčanov za kandidate je — kot vidimo — resna in zelo odgovorna naloga, kajti vprašanje sposobnih občinskih odbornikov je nedvomno zelo pomembno, saj gre za izvrševanje odgovornega odborniškega in skupščinskega dela.
Kdo naj bo naš kandidat?
Zlasti je zelo važno vprašanje ustreznih osebnih kvalitet odbornikov. Nedvomno je potrebna določena stopnja splošne razgledanosti družbenega delavca in takšne družbeno-politične in moralne ocene, ki ga usposabljajo, da bo res s polnim čutom in zavestjo odgovornosti odločal o stvareh, ki so predmet skupne politike.
še vrsta pomembnih vprašanj
Prav tako moramo v predvolilni dobi razčistiti:
•	Kakšna naj bo bodoča politika naše občinske skupščine in
•	kdo jo lahko v imenu volivcev vodi?
•	Ali ni v vrstah sedanjih občinskih odbornikov preveč ljudi iz gospodarskih organizacij, mnogo premalo pa iz raznih zavodov, ustanov, šol in drugih družbenih služb, ki so tudi zaradi tega, ker ni bilo med občinskimi odborniki v skupščini dovolj razumevanja za te pereče probleme, zaostajale v splošnem razvoju?
•	Ali ni v sedanji občinski skupščini preveč starejših odbornikov in ali bi ne kazalo pomladiti občinsko skupščino z mlajšimi ljudmi, zlasti z ženskami itd.
Ne preobremenjujmo nekaterih!
• Ali kaže ugledne soobčane, ki so že preobremenjeni z raznimi družbenimi obveznostmi, še zadolževati z odborniškim delom v skupščini in se s tem izpostavljati nevarnosti, da bo zaradi njihove preobloženosti in golega ter površnega izpolnjevanja odborniške dolžnosti prišlo do kompromitiranja nadaljnjega razvoja in krepitve resnične, široke socialistične demokracije?
Če pa vseeno izberemo take, družbeno preobremenjene soobčane za svoje kandidate, potem moramo imeti zagotovilo, da bodo ob event. izvolitvi oproščeni drugih izvenpoklicnih družbenih obveznosti, tako da se bodo lahko res temeljito posvetili zaupani dolžnosti občinskega odbornika.
Težavno je namreč občinski skupščini kot celoti in vsakemu njenemu odborniku posebej prevzemati nase odgovornost za d$lo in odločitve, če nimajo priložnosti in možnosti za resno in vsestrano poglabljanje v razne komunalne zadeve in si na podlagi takega, resnično temeljitega proučevanja problemov ustvariti res trdno lastno sodbo.
Gre za bistvena vprašanja
Nobenega dvoma ni, da bo naša občinska skupščina morala v prihodnje še hitreje in bolj učinkovito spolnjevati metode svojega dela.
Ze v začetku predvolilnih priprav smo namenoma ostreje osvetlili nekaj najpomembnejših problemov, da bi tako lahko vsi bralci spoznali veliko pomembnost aprilskih volitev in novih predvolilnih metod izbiranja in potrjevanja kandidatov. Še enkrat pa poudarjamo, da so večje tozadevne pravice občanov povezane zlasti z večjo odgovornostjo v pogledu pravilne izbire ustreznih kandidatov.
Pogovorimo se z drugimi!
Ko bomo proučevali referate, razpravo in sklepe VIII. kongresa ZKJ, ko bomo proučevali in sprejemali osnutek novega občinskega plana in predračuna, ko bomo razpravljali o občinskem zaključnem računu za preteklo leto, povežimo vse to z zgoraj osvetljenimi problemi in z gledanjem skozi to prizmo razpravljajmo s soobčani tudi o izbiri in potrjevanju ustreznih kandidatov za občinske odbornike in republiške poslance.	Pavle Šegula
O^UfvJzL^
SKUPŠČINE LJUBLJANA-SISKA
OKOLI 170 MILIJONOV VKČ’ DOHODKOV BO PORABLJENIH PREDVSEM
ZA DRUŽBENE SLUŽBE
LETOŠNJI REBALANS PRORAČUNA OBČINSKE SKUPŠČINE
Ukrepi, ki jih je sprejela v teku letošnjega leta Zvezna skupščina v zvezi z nadaljnjim izpopolnjevanjem gospodarskega sistema, in ukrepi Zveznega izvršnega sveta v zvezi z odpravljanjem nesorazmerij med cenami, s katerimi so bile zvišane cene za osnovne kmetijske pridelke, električno energijo in premog ter za nekatere industrijske proizvode in s tem v zvezi povečanje nominalnih osebnih dohodkov, so imeli tudi določeii vpliv na višino proračunskih sredstev. Glede na to predvidevamo, da bodo celotna bruto proračunska sredstva v letošnjem Ic*tu presežena za okoli 445 milijonov od tistih, ki smo jih predvideli z družbenim planom oziroma proračunom.
V	glavnem odpade povečanje proračunskih sredstev na porast proračunskega prispevka iz osebnega dohodka zaradi povečanih osebnih dohodkov. Od skupnega povečanja bruto dohodkov odpade na sredstva, ki pripadajo občini, 170 milijonov. Po instrumentih delitve sredstev občine se bodo povečala sredstva za skupno financiranje strokovnega šolstva za 26,6 milijonov, sredstva za skupno financiranje investicij za ceste za 16,3 milijonov, finančnega načrta mesta Ljubljane za 14,8 milijonov in sredstva za potrebe državnih organov za 29 milijonov ter sredstva občinskega proračuna za 83,2 milijonov. Glede na to, da je s spremembo zveznih predpisov povečan v zadnjem četrtletju odstotek obvezne rezerve od 10 na 15 %>, se bodo razpoložljiva sredstva občinskega proračuna povečala nad planiranimi za 31,3 milijonov.
Rebalans obsega povečanje proračunskih izdatkov glede na predvideno povečanje sredstev ter spremembe pri posameznih postavkah prvotnega plana proračunskih izdatkov, ki glede na dosedanjo realizacijo predvidoma ne bodo izvršeni v takem obsegu, kot so bili planirani, kakor tudi spremembe, ki jih je že med letom odobrila skupščina oziroma njen svet za družbeni plan in finance.
POVEČANI
PRORAČUNSKI IZDATKI
Zaradi predvidenega povečanja proračunskih dohodkov bodo verjetno povečani izdatki za socialno varstvo za 15.930 tisoč, in sicer za zvišanje socialnih podpor, rejnin in oskrbnih stroškov v raznih domovih; za zdravstveno zaščito 3066 tisoč zaradi višjih cen za zdravljenje socialnih podpirancev in duševno bolnih; za komunalno dejavnost za 7020 tisoč za vzdrževanje cest, za povečanje dotacij za 7622 tisoč, od česar odpade 5322 tisoč kot povečana dotacija skladu za borce za zvišanje priznavalnin.
V	okviru sedanjega proračuna pa predvideva rebalans povečanje naslednjih izdatkov:
Za sofinanciranje doma na Igu 2 milijona, za pospeševanje turizma 1469 tisoč. Za kritje stroškov pri interven-
cijah v gospodarstvu za regres za mleko 2740 tisoč zaradi večje potrošnje mleka in 800 tisoč pri regresu za prevoz dijakov zaradi večjega števila koristnikov.
POVEČANE DOTACIJE
Pri dotacijah je predvideno povečanje dotacije za kulturni dom v Smledniku 5 milijonov za nadaljevanje gradnje, skladu za pospeševanje zdravstvene dejavnosti 2 milijona za poravnavo obstoječih obveznosti pri gradnji domov na Pagu in v Poreču. Dalje dotacija 63 milijonov komunalnemu skladu za izgradnjo vodovoda na periferiji občine in v zvezi z napredovanjem gradnje stanovanjskih hiš in ustreznimi potrebami urejanja vodovodov.
Za dotacije družbenim organizacijam za 2200 tisoč zaradi povečanja stroškov: za obveznosti in za stanovanja za borce 23 milijonov ter za stanovanja prosvetnih delavcev 8400 tisoč. Za stroške restavracije grada v Goričanah in Smledniku '6082 tisoč; za kritje stroškov posojil 3400 tisoč. Nadalje za kritje stroškov poslovnih prostorov 64.812 tisoč, in sicer: 12.800 tisoč za prostore občinske knjižnice, 2012 tisoč za ureditev novih prostorov postaje LM v Šiški in 50 milijonov za razširitev trgovinskih lokalov. Za kritje obveznosti iz preteklih let 11.543 tisoč ter za elektrifikacijo Svetja 8 milijonov in za načrte motela na Klancu 270 tisoč in za adaptacijo doma Svobode 1142 tisoč.
ZNIŽANJE DOLOČENIH POSTAVK PRORAČUNA
Za pokrivanje povečanih potreb v znesku 187 milijonov je predvideno znižanje posameznih postavk dosedanjega proračuna, in sicer: pri stroških za predvojaško vzgojo za 2054 tisoč, pri stroških za negospodarske investicije za 9919 tisoč za adaptacijo gradu v Goričanah in Smledniku, ker je bil ta znesek odobren iz proračunske rezerve.
Dotacija skladu za šolstvo se zniža za 127.317 tisoč zaradi tega, ker je bil po odo-brenju skupščine del dopolnilnega proračunskega prispevka, ki je bil po prvotnem predlogu proračuna kanaliziran v proračun, v celoti usmerjen v šolski sklad kot njegov izvirni priliv in kar znaša okoli 136 milijonov, tako da se dejansko sredstva sklada za šolstvo povečajo za okoli 9 milijonov pri dopolnilnem proračunskem prispevku zaradi prenosov za 64.929 tisoč zaradi povečanih obveznih dohodkov sklada. Nadalje se znižajo dotacije skladu za pospeševanje telesne kulture za 22 milijonov, ker se v letošnjem letu zaradi splošnih omejitev investicij odstopa od gradnje kopališča Litostroj, za kar so bila v tem skladu planirana namenska sredstva, kar se prenaša v sklad za šolstvo. Znižujejo se tudi predvidene obveznosti za stanovanja Mali dom za 32.098 tisoč, ker so bile te obveznosti že poravnane deloma od strani interesentov oziroma iz drugih virov, in pri obvezno-
stih za poslovne stavbe na Jami za 15 milijonov, ker pogoji pri sklenjenih pogodbah še niso ustvarjeni.
Predloženi rebalans proračuna zagotavlja predvsem povečanje izdatkov za zadovoljevanje potreb in uspešno delovanje ter razvoj družbenih služb in družbenega standarda v celoti, ker usmerja večja sredstva zlasti na področje šolstva, socialnega varstva, zdravstva, kulture in prosvete, kakor tudi komunalne dejavnosti, ki naj posredno omogoči hitrejšo stanovanjsko izgradnjo, ter za razširitev kapacitet trgovskih lokalov, kar vse bo vplivalo na zviševanje standarda našega občana.
Miran Ribnikar
LEP NAPREDEK
GOSPODARSTVO OBČINE V LETOŠNJEM
tretjem Četrtletju
Že analiza polletnega gospodarskega razvoja v naši občini je pokazala pozitivne rezultate v izpolnjevanju družbenega plana. Ta ugodni razvoj se nadaljuje tudi v III. tromesečju, tako da je bil plan po fakturirani realizaciji dosežen že z 79,4 "/o, po vnovčeni pa s 77,3 “/o. Iz pregleda izpolnjevanja plana po gospodarskih panogah pa je razvidno, da so vse panoge razen kmetijstva dosegle v letošnjem obdobju mnogo ugodnejše rezultate in tudi presegle idealni odstotek letnega plana. Glede na dinamiko realizacije plana v posameznih obdobjih zaključujemo, da se v 9 mesecih doseže ca. 70u/o letne realizacije. Z ozirom na to lahko predvidevamo, da bo letošnja realizacija za 26,7 "/o višja od lanske oziroma 12,5 */o višja, kot smo predvidevali v letnem planu. Največji porast v primerjavi s preteklim letom pričakujemo v obrti, gostinstvu in gradbeništvu.
Povprečno število zaposlenih se je v tem obdobju dvignilo za 6 % v primerjavi z letom 1963 ter znaša 17.817 oseb in je že doseglo planirano višino.
Povprečno izplačani neto osebni dohodki znašajo 46.490 dinarjev in so se v primerjalnem obdobju dvignili za 31 °/o, v primerjavi s povprečjem leta 1963 pa za 26,3 "/o. Z dvigom povprečnih osebnih dohodkov se je znižalo število zaposlenih, ki prejemajo osebne dohodke pod 25.000 dinarjev, na minimum. Tako je v mesecu januarju še 1339 zaposlenih imelo osebne dohodke pod 25.000 din, v mesecu septembru pa le 152 zaposlenih.
Največji uspehi v obrtništvu, gostinstvu, in gradbeništvu
Gibanje investicij v gospodarstvu je v devetmesečnem obdobju ohranilo značilnosti, dinamiko in strukturna razmerja, ki so bila dosežena v prvem polletju.
Pri tem je ugodno dejstvo, da so v dosedanjih investicijskih vlaganjih v višini 3 milijard dinarjev udeležene gospodarske organizacije z lastnimi sredstvi (amortizacija in poslovni sklad) z 2285,6 milijonov dinarjev ali z 76 %>. Letošnja investicijska vlaganja so v devetmesečnem obdobju komaj l,7“/o višja kot lani v istem obdobju. Ce pa upoštevamo podražitve v investicijski izgradnji (predvsem v gradbeništvu), je fizični obseg investicij dejansko manjši.
Ugodno v investiranju je tudi to, da znašajo v strukturi investicije v opremo 71,8 odstotkov, v gradbene objekte pa 28,2 “/o.
Pregled delitve čistega dohodka v absolutnih zneskih v prvih devetih mesecih
Lani
Letos
Indeks
čisti dohodek
prispevek od izrednega doh.
ostanek CD za osebne dohodke
v mil. din
11.532
strukt.
100
v mil. din
17,279
strukt. 64 :63
100
149,6
739
6,4
8.110	70,3	11.635	67,3	143,3
ostanek CD za sklade
2.683
23,3	5.644
32,7	210
DELITEV MED OSEBNIMI DOHODKI IN SKLADI ZNAŠA DEJANSKO eSO/olSSV*
Fizični obseg investicij je manjši kot lani
Vrednost industrijske proizvodnje po fizičnem obsegu je bila za 15,8 °/o večja kot v lanskem devetmesečnem obdobju. Število zaposlenih v industriji je poraslo za 5%>, tako da se je produktivnost v industriji povečala za okoli ll°/o. Za industrijsko proizvodnjo v III. tromesečju je značilna velika konjunktura na domačem tržišču na eni strani, na drugi strani pa poslabšanje v preskrbi s surovinami in reprodukcijskim materialom, ob nezmanjšanih težavah zaradi omejitev potrošnje električne energije.
V izvozu še vedno zaostajamo
V izvozu je industrija v devetih mesecih celo poslabšala dinamiko iz I. polletja, nasprotno pa sta trgovina, ki je dosegla 87 'Vo, in obrt s 84°/o plana izvoza za leto 1564 še nadalje ohranili povečan tempo izvoza. V celoti je bil plan izvoza dosežen s 63,6 %>.
Več sredstev za sklade
Iz analize o delitvi čistega dohodka gospodarskih organizacij po periodičnih obračunih za 9 mesecev lahko ugotovimo, da se je v primerjavi z istim obdobjem preteklega leta povečala udeležba ostanka čistega dohodka za sklade od 23,9%> na 32,7 'Vo, kar kaže na to, da so gospodarske organizacije kljub povečanju osebnih dohodkov ustvarile ugodnejša delitvena razmerja v korist skladov. Na tak izboljšani odnos pa je imela glavni vpliv ukinitev prispevka od izrednega dohodka, ki je bil v lanskem letu udeležen v strukturi dohodka še s 6,4 Vo. Še boljši vpogled pa nam nudi
Navedeni podatki so vzeti iz periodičnih obračunov gospodarskih organizacij, te pa niso v vseh primerih zajele samo osebnih dohodkov v plačani realizaciji, ki znašajo 11.229 milijonov dinarjev, zato so dejanski skladi porasli še za nadaljnjih 406 milijonov dinarjev, tako da bi znašala delitev:
osebni dohodki : skladi = 65 Vo : 35 Vo
kar pa predstavlja že solidno materialno osnovo za nadaljnji razvoj v našem gospodarstvu.
Bojan JURClC