Iz Angiije do Pariza 2e od nekdaj uživa na Angleškem kraIjevski par največje spoštovanje in anglejSki narod se oklepa z vso ljubeznijo svo|jega vladarja. Iz tako rekoc podedovane jpovezanosti med kraljem in narodom si ko razlagamo burne pozdrave stotiso- ;v, kateri so se zbrali v Londonu in na .ji, ko sta se kralj in kraljica podala Jia pot v Francijo in predvsem v Pariz. (Angleška visoka gosta sta se po izstopu }z vlaka vkrcala na posebno kraljevsko Jadjo ali jahto, katera ju je prepeljala v ifrancasko bojno luko Boulogne sur Mer. Kraljevsko jahto je pozdravila francojska mornarica s 101 strelom iz topov. Prvi tje stopil na jahto in je pozdravil kraljevBko dvojico v imenu naroda francoski zufrianji minister Bonnet, ki je izročil kraljici jvelik šopek. Z ladje sta se podala kralj in jica k posebnemu motornemu vlaku na itajo. Tam so že čakali številni odlični- . častna četa z zastavo ter godbo in na^dušene ljudske množice. . Po predpisanem pozdravu s častno četo En godbo sta stopila kralj Jurij VI. in krajica Elizabeta s svojim spremstvom dne L9, julija v vlak, kateri ju je takoj odpe|aJ proti Parizu. ? V Parizu JCrtgleški kraljevski par se je pripeljal v SPanz točno po sporedu ob 16.50 dne 19. jubja. Na kolodvoru so ga sprejeli predsedpik francoske republike Lebrun s soprogo, toredsednik senata in poslanske zbornice, pfani vlade tec razne imenitne osebnosti iz iprancije, S postaje sta se odpeljala kralj in krafcjica v avtomobilih ob navdušenem naJsdravljanju nepregledniH množic v mesto, katero je bilo vsc v zastavah in okrašeno, &akor ne pomnijo Parižani. Posebno gan- Dokler se je mudila kraljevska dvojica v Parizu, se ni smelo prikazati niti nad pariško okolico nobeno letalo. Dne 20. julija zjutraj je položil kralj venec na grob neznanega vojaka in je prebil ta dan na angleškem poslaništvu. Tretji dan bivanja kraljeve dvojice v Parizu, 21. julija, se je vršila velika vojaška parada v Verzaju. Nastopilo je 50.000 vojakov različnega orožja in 400 tankov. Po povratu s parade je dal predsednik Lebrun slavnostni obed. Tretji dan je zaključila bajno-krasna in razkošna razsvetIjava na reki Seini. Dan slovesa in povrata na Angleško Na dan slovesa, 22. julija, je odkril angleški kralj v Villers-Brotonneu spomenik padlim Avstralcem, kateiil so se borili med svetovno vojno ;. Franeijo. Od odkritja spomenika sta se odpeljala kralj in kraljica s posebnim vlakom in sta se poslovila od predsednika Lebruna in njegove soproge. .V Calaisu se je vkrcal kraljevski par na svojo ladjo, ki je odplula med topovskimi pozdravi francoskih bojnih ladij nazaj proti Angleški. Ohisk naažar&kih državnikov v Bimu. Zadnjič mno poročali, da sta se pripeljala v Rim mažarski ministrski predsednik Imredy in zunanji miaiister Kanya. Sprejema mažarskih zastopnikov na kolodvoru v Rimu se je udeležil Mussolini z zunanjim ministrom grofom CSanom ter s številnimi drugimi civolnimi ia vojaškimi odličniki. Rimsko prebivalstvo je pozdravljalo viharao mažarska državnika od postaje do njunega bivališča. Evropsko časopisje je posvečalo temu obisku veliko pažnjo z obeti važnih političnih posledic. OMsk je bil dokaz, da hoče Italija čim tesneje sodelovati s podonavskimi državami in pomagati tudi pri sporazumevanju teh držav med seboj. Prijateijska zveea med Jugoslavijo in Italijo, ki je zadnje čase postala še poseboo prisrčna in tesna. pomeni začetek političnega sodelovanja med Italijo in podonavskimi in balkanakimi dižavaini. V to skupnost mora priti še Mažarska, k čemur bi naj pripomogel najnovejši obisk predstavnikov Mažarske v Rimu. — Mažarski miiristrski predsednik Imredy in zunanji minister _Canya sta obiskala 20. julija papeža v njegovi poletni Vffl v jCasteiu Gandolfo. PapeŁ je izročil obema državnikoma VP soki CKliikovanji. — Rimski obisk bo vrnil Mažarom Mussolini še letošnjo jesen. Hitlerjev osebni tajnik in pri?>očnik v Londonu. Ob času, ko se je mudila angleška kraljevska dvojica v Parizu, se je pojavil s posebnim t>oslanstvom v Londonu pri zunanjem ministru lordu Halifaxu neinški kapetan Wiedemar_a, Hitlerjev osebni tajnik in pribočnik ali adjutant. Wiedemann je obljubil lordu Halifaxu, da se bo Nemčija trudila za mirno rešitev čehoslovaškega vprašanja. Izrazil je tudi željo za širši sporazum med Anglijo, Prancijo, Italijo in Nemčijo v srednjeevropskili vprašanjih in pa na gospodarskem polju. Da je bilo poslanstvo kapetana Wiedemanna važna zadeva, je razvidno že iz osebnosti odposlanca. Stotnik Fritz Wiedemana je bil v svetovni vojni poveljnik vojaškega oddelka, v katerem je služil tudi Hitler. Ko so narodni socialisti prevzeli državno oblast, ga je Hitler imenoval za adjutanta svojega narnestnika Rudolfa Hessa. Dne 1. januarja 1935 pa je bil Wiedemann imenovan za prvega adjutanta samega Hitlerja. V novembru 1937 mu je bila prvič poverjena važna naJoga, ko je bil poslan v Združene države Severne Amerike, kjer je prebil en mesec. Imel je nalogo, da vzbudi pri uradnih krogih v Washingtonu večje razumevanje in prijaznejše razpaloženje za Nemčijo. Imel je tedaj več razgovorov z vodilnimi ameriškimi državniki in je bil sprejet od predsednika Roosevelta. Spor med sovjetsko Rusijo in Japonsko. Mandžurija je otrok Japonske in na obmejnem ozemlju je nastal prav resen spor med ruskimi sovjeti in Japonsko. Rusija je zasedla obmejni grič Čan Kufeng, katerega utrjujejo in tamkaj zbira tudi čete. Japonska je poslala Rusiji zadnjo zahtevo ali ultimat, da se mora umakniti iz miandžurs'->.ga ozemJja, sicer bo Japonska osigurala z oboroženo silo nedotakljivost mandžurske meje. Sovjetski komisar za zunanje zadeve Litvinov pa je na vse jappnske ugovore doslej izjavljal, da ruske čete niso kršile mej in se jim tudi ni treba nmikati. Med diplomatsko borbo med obema velesilama za sporno jabolko — aa Mandžurce baje sveti grie Čan-Knfeng — so poslali Rusi v zadnjih dneh iz Sisina na severovzhodni obali Koreje v Vlarjivostok 50.000 vojakov vseh vrst, zlasti pa motorizirane oddelke. Na vzhodni meji Mandžurije med Nikolskom in reko Usuri utrjnjejo sovjeti svoje postojanke. Skupno število ruskih čet v okoiici VladivostoJca zsaša sto tisoč vojakov. Vzhodno od Bajfcalskega jezera so sovjeti zbrali 20 divkij s 400.000 vojaki. Istočasno so ojačili letalstvo in pomorsko oporišče v Vladivostoku. Tam je sedaj 400 letal in vodnih letal ter 20.000 vojakov na bojnih ladjah. Na ozemlja, odkoder so sovjeti pognali korejske kmete, so naselili 50.000 bivših rdečih vojakov kot poljedelce in graničarje.