Štev. 25. V Trsta, v Četrtek, 23. Januarja 1917 Letnik Xl!i. I?bai» vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih, ob 5 zjutraj. l-tč i: Ulica Sv. Frančiška Aaiftcga ?t. 20. !. n*dstr. — Vsi dr; >i na] st poSI'.'ajo uredništva Usta. Nefrankinma r^™* *e ne sprejemajo in rokopisi se r.e vračajo. ♦;'!!'! cd^ovorr.l urednik Štefan G.^dlna. Lastnik kon«orefj sta .Edinost".*— Ti«k tiskarne .Edinosti', vpisne zadruge • rešenim porokvon v Trstu, ulica Sv. Frančiška Af.ikega št. 20. Te'efcn uredništva in uprave Stev. 11-57. Naročnina znaša: Za celo leto.......K 24.— Za po! leta . . . ............. ■ f-- n tri ............................• 2i nedeljsko I z d a j o za celo leto.......5-20 za po! leta................. «0 Posamezne številke .Edinosti* se prodajajo po 6 vinarjev, zastarele številke no 10 vinariev. Oglasi se računajo na milimetre v šlrokosti ene kolone Cene: Oglasi trgovcev in o rtplkov.....mm po 10 vin Osmrtnico, zahvale, poslanice, og'isi denarnih zavodov ...............mm po 20 vin. Oglasi v tekstu lista do pet vrst........K 20 — vsaka nadaljna vrsta............ , 2.— Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema inseratni oddelek „Edinosti". Naročnina ki reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje ^e 1'ključno Is upravi .Edinosti" — Plača in toži sc v Trstu. Uprava in Inseratni oddelek sc nahajata v tilicl Sv. Frančiška AsiSkega št. 20. — Poštnohranilnični račun 51. 811.652 mM Roinovelših dogodkov. Romunsko bojišče. — Bolgari zopet rzi-raztiili severni breg rokava sv. Jurija. Sicer večjiiel !e topovski in predstražm boji. Rus?.;a bojišča. — Za Nemce ugodni boji ob reki Aa in južno Rige. Okoli LoOO ujetih." Turška bojišča. — Na kavkaski fronti zasedli turški poizvedovalni oddelki na levem Krilu prvo rusko postojanko v širini 16 km. \> f bolfšćih i enih Yažnc;šili a godkov. Pogjdki na morju. — Spopad v Hoofdih ied i emškimi in angleškimi lahkimi pohorskimi silan.L Angleži izgubili dve. Nemci eno torredovko. Pazno. — Navodila za ustanavljanje v ojnih kuhinj.______ Austrijsko uradno poročilo. DUNAJ, 24. (Kor.) Uradno se razglaša: 24. januarja 1917. Vzhodno bojišče. — Mackense-uova armada: Severni breg rokava sv. Jurija je bil zopet izpraznjen. — Armada i!au\oivf.de Jožefa: Izvzemši mestoma živahnejšega topovskega boja nič novega. Fronta princa Leopolda Bav.: Pri av-stroogrskih četah nič novega. Italijansko in jugovzhodno bojišče. — Neizpremenjeno. N: mestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. reinško uradno poročilo. BEROLIN. 23. (Kor.) Veliki glavni stan, 23. jant arja 1917, zvečer. Na zapadu le majhno boino delovanje. Na vzhodni fronti je jugozapadno Rige topovski boj zopet oživel. BEROLIN, 2-1. (Kor.) Veliki glavni stan, 24. januarja !9i7. Zapadno boiišče. — Ob skoro povsod jasnem zimskem vremenu je bilo v večina odsekih fronte zmerno bojno de-1 »v.ir.je. l etalci so izratrtli ugodne opazovalne okoliščine za svoje mnogoštevilne i, J rge. Nasprotniki r-o izgubili v zračnih ?:ojih in vsled sestrelitve od tal šest letal. V zhodno bojišče. — Fronta princa Leopolda Bav.: Na obeh Straneh reke Ae in južno Rige so se razvili za nas ugodni bo-i. — Fronta nadvojvode Jožefa: Vsleti hudega mraza le mestoma živahni iipovski m predstražni boji. — Macken->.vnova armada: Severno obrežje rokava >v. Jurija severno Tulcee je bilo zopet < puščeno. — Mrcedonska fronta: Položaj je »te»z premen Jen. BEROLIN, 24. (Kor.) Wo*fiov urad poroča: 24. januarja 1917, zvečer. Nemški napadi na obeh straneh reke \e so iztrgali Rusom znatno ozemlja. Dosada j je bilo privedenih 1.500 ujetnikov. Prvi generalni "kvartirmojster: pl. Ludendortf. ♦ • • BEROLIN. 24. (Kor.) Wolffov urad poroča : L. 1916 so nemški letalci skupno z odhijarinimi topovi sestrelili 784 sovražnih leta*. ćočhn znn^ajo nemške izgube v isti dobi le 221. Ssušo na francoski fronti so Izgubili Erancez? !n Angleži 739 letal, Nemci nasprotno le *SI. Številke dokazujejo ja?no, da nemške letalske sile daleč nad-kriljujeto sovražne. Le redkokdaj in še taki at ie z močnimi broc*ovji se upajo letalci en t en te preko nemških črt. Turško uradno poročilo, CARIGRAD, 22. (Kor.) Iz glavnega stana se poroča: Kavkaska fronta: V odseku levega krila so naši poizvedovalni oddelki pri včeraj javi-enih akcijah za,;edli prvo postojanko sovražnika v širini 16 km. — Na ostalin frontah nobenega važnega dogodka. CARIGRAD, 23. (Kor.) Iz glavnega stara se javlja: Na frontah nobenega važnega dogodka. 91 P O DL tS_TEK. _ Ne sodite,...2" Roman. Lai e i d«)t,kijaj z zajčjo šapico na srebrnem ročaju j o licih m ušesih, potem čopič s pudroni. Še nekoliko kapljic par-f:?i:ia na čipke na prsih in potem se je ie tch.elj.to '»gledala v zrcaiu____ bila Je v. adovoljna. Vzklonila se je in zatisniia oču a lepe ustnice so se ji posnicliljale. Lra ie biia; zdrznila se je: — Enajst! Na hodniku, ki je tvoril* spredaj četve-r 'kotno vhod išče, je našla strica in teto; stric je bil zelo svečanosten, teta pa zelo razburjena. — Podvizaj se Sonja, greino sprejemat k.seza na stopnjice. Stopi k vratom v dvorano, na levo. no^aSM merili. BEROLIN, 23. (Kor.) Wolffov urad poroča: 23. januarja 1917. Pri akciji oddelkov naših torpecfnih sil je prišfo dne 23. t m. zjutraj v Hoofdih do spopada z angleškimi lahkimi bojnimi silami. Pri tem je bil en sovražni rušilec tekom hoja uničen, še nekega drugega pa so opazila naša letala po boju v potapljajoče m se stanju. Izmed naših torpedovk je bila er.a težko poškodovana in se je vsled nevarnosti, da se potopi, glasom došli h poročil rešila v nizozemsko pristanišče Vmuiden. Ostale nase torpedovke so se vrnite poinoštevftno z majhnimi izgubami. Načelnik admiralnega štaba-inornarice. LONDON, 23. (Kor.) Admiraliteta poroča: Tekom zadnje noči se je izvršil spopad nekega brodovja z oddelkom sovražnih rušilcev v bližini nizozemske obale. Razvil se je boj. En sovražen rušilec se je potopil. Ostali so se razpršili, potem ko so bili znatno poškodovani. Vsled teme ni bilo mogoče opaziti popolnega rezultata boja. Poznejša brzojavka pra\i: Danes ponoči ie prišlo v bližini Scliouvenbanka do kratkega hudega boja med sovražnimi in našimi rušilci. Eden naših rušilcev je bil zadet od torpeda. fc.1 ;olozija je ubila tri oficirje in 44 mož. R«:*ilec je bil potopljen nato od naših lastnih ladij. Naše ladje niso imele nobenih nadaljnih izgub. VMUIDEN, 23. (Kor.) Nemška torpe-dovka »V 69ki je težko poškodovana prispela semkaj, je imela na krovu 8 mrtvih, med njimi poveljnika in dva oficirja. »V 69« je biLa zadeta trikrat in je vrh tega najbrže trčila še z neko drugo ladjo. Število izkreanih ranjencev znaša 16, med njimi 3 težko ranjeni. Dva sta se zamogla vrniti na krov torpedovke. Sovražna uradna poročila. Itaiijansko uradno poročilo. 22. januarja. — 1917. Na trentinski fron-ri omejeno delovanje artiljerije. Naša artiljerija je razpršila sovražne delavske oddelke v ozemlju Pasubia, adiške doline in na pobočjih Morite Seluggia (dolina Asti-ca). V oddelku Plavc običajni topovski Koi IT1ed strelskim: ia^ki. Jugo^zijodno (iorlce je po kratki, toda zelo živahni topovski pripravi zamogel oddelek sovraž-lika provizorično prodreti v enega naših jarkov, a je bil takoj zopet pregnan iz njega. Na Krasu topovski boji srednje jakosti in patruljno delovanje. Angleška nota Ameriki. BEROLIN, 23. (Kor.) \Volffov urad poroča iz Ne\vyorka: »Evening Mal« javlja iz Washingtona. da je izročil angleški veleposlanik v državnem oddelku noto, v kateri prihaja Anglija z razburljivimi ob-dolžitvami proti Združenim državam, češ da so namenoma in vsled malomarnosti dovolile, da so se kovale in končno tudi dozorele nemške zarote na ameriških tleh. Nota daje podlago za predložitev velikanskih odškodninskih zahtev proti Združenim državam po vojni in sicer radi dozdevnega kršenja nevtralnosti. Poročilo zaključuje z navedbo, da ni neverjetno, da namerava ta angleška šaliovna roteza prehiteti velikanske odškodninske zahteve proti Angliji, ki obstojajo vsled nezakonitega vmešavanja v ameriško trgovino. Zahteve znašajo, kakor znano, pol do tričeirti milijarde. BEROLIN, 23. (Kor.) - Po rotterdam-skem poročilu »Lokalanzeigerja so bili glasom vesti iz San Francisca nemški generalni konzul Bopp, podkonzul Schack in konzularni ataše Brinken radi zarote v svrho kršenja ameriške nevtralnosti obsojeni na dve leti zapora in 10.000 dolarjev denarne globe. Nemški glas o \Vilsonovi poslanici senatu. BEROLIN, 24. (Kor.) Razpravljajoč o poslanici predsednika \ViIsona, izražajo listi soglasno mnenje, da gre tu za manifestacijo majhne praktične vrednosti. Pariški listi o VVilsonovi poslanici ŽENEVA, 24. (Kor.) Pariški listi priznavajo' posebno važnost in veliki zgodovin- Prislo ji n i niti na um, da bi se""podvi-zala: nasprotno, stopila je k zrcalu v vho-dišču in pela nalahno: »Kralj prihaja, kralj prihaja na inaškarado«. Natakarji so drezali drug drugega in Ivanko je bilo sram. Ko je Sonja začula knežev glas, je lah-kon >go smuknila v dvorano. Knez je vstopil. Nosil je generalsko uniformo in je izgledal prav dobro. Vodil je tajiio svetnico, za niima pa sta prihajala tajni svetnik in pobočnik pl. Lesinski. Knez sc je poklonil in izpustil svetničino roko. Mestni župan, stoječ sredi dvorane, je zaklical: — Njegova Visokost, naš premilostni knez in gospod, živio, živio, živio! Oodba je zaigrala tuš. Knez je zelo priljudno pozdravljal na vse strani, potem pa je posamezne člane Rentiove rodbine nagovoril z nekaterimi ski pomen poslanice predsednika NVilso-na, mislijo pa, da je tako važni predlog neizvedljiv, ker stavlja za predpogoj raz-rešenje vseh vprašanj, ki uničujejo sedanjo Evropa List: splošno soglašajo s formulo o bodoči mirovni podlagi, izjavljajoč, da je WiIsonevo naziranje o pravičnosti in svobodi tudi naziranje aliiran-cev, vendar pa stavljajo izrecne pridržke glede miru brez zmage in vztrajajo pri neobhodno potrebnih vzpostavitvah. Italijanski glasovi o Wilsonovi poslanici. LUGANO, 24. (Kor.) »Tribuna« proglaša poslanico W>1sona *ot bistven metafizičen dokument. »Oiorna»c d' Italia« naglasa, da ie proglasil Wilson enake principe, kakor ententa. »Secolo« ie zadovoljen in pravi, da Wilsonovi predlogi naravnost obsojajo Avstrijo, za Ner.ičijo pa pomenijo poraz. »Popolo d'Italia-c piše: Največje važnosti je dejstvo, da predsednik Unije poH-tične pravice entente podpisuje in proglaša kot pravične. »Gorriere della Sera« na-glaša, da Wilson priznava, da je treba pod tujimi vlada; ji iečeče narodnosti združiti z velikimi narodnimi rodbinami in zahteva torej s tem isto kakor ententa. On nastopa torej za odstop Poznanjske, Galic'ie in Alzaško-Lotarinškc in odcepitev Italijanov, Čehov, Srbov, Slovakov in Romunov od Avstrije. Tozadevno pozitivno stališče VVi sona bi zanioglo biti kot podlaga trajnega miru le' tedaj uspešno, ako bi imelo vz/fatno- moč. Glede nastopa za svobodo i lorja in omejitve oboroževanja brodovij pa se drži javno mnenje entente popolnoma navodil, ki jih je podal Balfour v svoji depeši na angleškega poslanika v Washftigtonn. Norveška delavsk? stranka za sklicanje mirovnega kongresa. KRISTIJANIJA, 23. (Kor.) Deželni odbor norveške delavske stranke je sprejel sklep, ki zahteva sklicanje mednarodnega kongresa'v svrho razpravljanja o mirovnem vprašanju. Kongres angfeške delavske stranke. LONDON, 24. (Kor.) Reuierjev urad poroča: Danes je b!t v Manchestru otvor-jen kongres delavske stranke. Došlo je 7imj de-lepafriv mt^i njimi minister Hen-derson. Pričakovati je važno razpravo o vojni. AMSTERDAM, 23. (Kor.) Glasom poročila Reuterjevega urada iz Londona je kongres delavske stranke z veliko večino odobril vstop članov delavske stranke v vlado. * __________ A-rerika proti sklepem pariške gosno-darske konference. \VASHINGTON, 23. (Kor.) »Newyork American« poroča, da je nastop ameriškega veleposlanika v Petrogradu proti sklepom aliirancev na pariški gospodarski konferenci, kar je postalo znano šele včeraj iz petrograjskih brzojavk, vzbudil veliko zanimanje v Ameriki in se smatra kot i>ooblaščena manifestacija Amerike proti trgovinskemu programu aliirancev, ako bi se istega poizkušalo izvesti. Romunski dvor in vlada se preselita v Odeso? BEROLIN, 23. (Kor.) »Vossische Zei-tnng« poroča iz.Kopenhagna, da se romunski dvor in vlada že v najkrajšem časa preselita iz Jasija v Odeso. Izjava ruskega poslanika v Parizu o povratku Stiirmeria v v nanje ministrstvo. BERN, 23. (Kor.) Ruski veleposlanik v Parizu razglaša v francoskem Časopisju, da ima povratek Stiirmerja v rusko ministrstvo za vnanje stvari le titularno vrednost. »Tempsc, čegar izvajanja se precej krijejo z ostalim časopisjem, piše: V glavnih točkah vojevanja in mirovnega vprašanja vlada med carjem in dumo popolno soglasje. __ Vprašanje naknadnih naborov v Franciji. PARIZ, 23. (Kor.) Po sedanjem besedilu vladne predloge o naknadnih naborih izhaja, da so tekom vojne težko ranjeni in do pokojnine upravičeni oproščeni naknadnih naborov. Predlog je kljub temu naletel na živahen odpor. »Journal« in primernimi besedami. Sijajno pojavo na levi strani je ob vstopu bolj čutil kot videl. Sedaj je stopila bliže. Tajni svetnik se je poklonil: — Visokost, blagovolite najmilostneje dovoliti, da predstavim svojo netjakinjo, gospodično Sonjo Cigirinovo. Sonja se je globoko poklonila, spretno in gracijozno pri tem razprostrši vlečko. Knez se je poklonil in ji poljubil roko. Oči vseh navzočih so bile uprte v to skupino. — Milostiva gospodična, zelo me veseli, da morem najino poznanstvo nadaljevati na tako prijeten način. Sonja se je ponovno globoko poklonila. — Visokost, blagovolite sprejeti mojo najvdanejšo zalivalo na premilostno mi poslani dobrodošlici. Te besede je izpregovorila z najčarob-nejšim smeškom. — Upam, da ste se gospica že nekoliko privadila.... prav lahko pač ni bilo! »L'Evenement« izjavljata, da je imela Francija znatnejše izgube na moštvu kakor njeni zavezniki. Radi tega naj pošljejo vojake ti, mesto da bi se vršili v Franciji naknadni nabori. General Malterre izjavlja v »France militaire«, da bo z naknadnimi nabori mogoče dobiti komaj par tisoč mož. Pomanjkanje potrebščin v Franciji. BERN, 23. (Kor.) »Echo de Pariš« piše k vprašanju potrebščin v Franciji, ki glasom lPslov zelo razburja javnost, da Parižani nimajo takorekoč nobenega kurilnega materijala, nobenega premoga, nobenega plina ju nič sladkorja. Herve piše pod naslovom »Postna propoved«: Pariške gospodinje stoje po cele ure pred trgovinami, da si preskrbe potrebna živila in premog. Radi tega vlada veliko ogorčenje. Herve opozarja zato na Nemčijo in na varčnost v vsakem oziru. Novo angleško posojilo v Ameriki. NEW YORK, 23. (Kor.) Listi objavljajo oiicijafno napoved razpisa novega angleškega vojnega posojila v najkrajšem času. Pričakuje se, da bo znašalo blizu 300 milijonov dolarjev. Obrestna mera znaša 5V2 od sto. Posojilo bo zapadlo v enem ali dveh letih. Giolitti odpotoval v Rim. RIM. 24. (Kor.) Italijanski listi poročajo, da je Giolitti odpotoval preko Turina v Rim. ______ Predsedstva zveznih parlamentov v Berolinu. BEROLIN, 24. (Kor.) Včeraj zvečer se je vršil sprejem v predsedstveni dvorani državnega zbora. Pri tej priliki so izročili predsedniki parlamentov zveznih držav predsedniku dr. Kiimpfu sledečo izjavo s prošnjo, da naj se objavi: »Povodom zapuščanja nemškega prcstohiega mesta smo primorani, da izrazimo v kratkih besedah. kar nam leži na srcu pri našem končanem posetu. Naš sestanek se je izvršil v času, ko so narodi naše zveze odgovorili na napoved osvoje valnih ciijev naših sovražnikov z novim soglasnim poudarkom. da hočejo zmagati. Naj zahte-vaio došli boji kakršnekoli si bodi žrtve, mi jih bomo žrtvovali v pravični obrambi proti sovražniku, ki je brez sramu razkril svoje roparske in uničevalne načrte. Krepko in trdno so naši narodi pripravljeni, da odbijejo vsak nov naval in so neomajno odločeni za boj, dokler ne bo izvojevana zmaga. Izjavljajoč to, vemo dobro, da čuti srce našega naroda z nami. Toda vse naše misli se obračajo sedaj k našim junaškim sinovom, ki se bojujejo za življenje iii smrt. Njim pošiljamo skupen pozdrav domovine. — Predsednik bolgarskega sobranja dr. Vačev, predsednik avstrijskega državnega zbora dr. Julij Silvester, osmanski predsednik Hcdži Adil, predsednik ogrske poslanske zbornice E-lemer pl. Simoncsich«. — Ko so se predsedniki po obisku v državnem zboru poslovili pri zajutrku od dr. Kampfa, se je ta iskreno zahvalil za podano izjavo. Pridružil se je iz vsega srca izjavi in se poklonil gospodom zveznih držav, ki na tolikih frontah na morju in na sunem združeno odbijajo naval sovražnikov, braneč čast in svobodo naših dežel, kakor tudi genijalnim vojskovodjem, ki so bili že toliko v zgodovini nepresegljivih bitk. Danes zvečer so predsedniki po petdnevnem bivanju odpotovali iz Berolina. da se podajo v cesarski glavni stan. Namestnik baron Fries-Skene v avdijer.ci. DUNAJ, 24. (Kor.) Cesar je sprejel danes v Badnu med drugimi v privatni avdi-jenci namestnika v Trstu, barona Fries-Skene. _____ Potopljeni pamiki. LONDON, 24. (Kor.) Danski parnik »Standard«, norveški parnik »Jotum-field« in angleški parnik »Mohavvkficld = so bili potopljeni. Kapitan slednjega ie bi! ujet, dva moža sta utonila, švedski parnik »Comrna« in parniki »Carlials«, =>Lo-nolasac, »Softvvood^, »HocholoonodIazc v statutu stranke, kar Ha sc da razlagati in opravičiti po \oiaen času. Ki je preokrenil stare razmere. Zato bi morali tudi c-rozi- ve stavila kot j ci'i dovoliti vetjo svobodo gibanja. Ker pa ; izpolniti poprej, ta more na strankinih zborovanjih go-! larnentarično r; veri:: vse^a odkiito, ie uiaevno, da išče ! Kar se tiJe češ MAL^rtn rH .rl-1 »rn>r1 cfhft! ' »olnnma Zrele vseh kot glavni cilj. dokler ne bo napad "sovražnikov odbit. Tudi. če se državni zbor snidc. bo imel razpravljati celo vrsto za državo neobhodnih stvari in brez-taktnost bi zagrešila vsaka stranka, bodi vse : katere-koli iarodnosti, ako bi s\ oje zalite-ve stavila kot absoluten pogoj, ki ga treba , nego se odpre pot za par-razpravljanje drugih stvari, oekjito. je uiiic-.Ti \ d;j iščl ' Kar se tiče česko-nemških stvarij. so poda med seboj. poln oma zrele za sporazum in je le inini-„njevanie pomembnosti razkola s; .;ium patrijotične požrtvovalnosti, ki se naslednja izvajanja v r Ar- more zahtevati, tako od čeških kakor od r-Zeitomg«: emJl ih strank, da sankcijonirajo in izve-j i .t*>Te naS|)rotst\a tolike sile. ka ] Jeio sporazum, o katerega koristnosti in kor še ni v stranki in ki se ne dajo j možnosti je v svoji notranjosti uverjen cdrra\iti, doklc; razmerje (sociialn d«) r.»: iako cojiio uoicča socijalisiično im- Diktatorično vele vanje: To ne sme biti- — ne koristi, marveč le obre->tva Sni_treba opoziciji v ni Pt K d vi prii c i.L in t zirx tati ci zac seb cro I; traja vojna in dokler vsakdo, in more le slabost poslancev in 'emokn. lične stranke) ni iz časov pre-d vojno obranjena bojazen : red odgovornostjo tvoriti zapreko. Iz-\ edba sporazuma bi pcmenjala mogočno ojačenjc države na zunaj in najizdatneji odgovor na različna demagoška sredstva, i priznava btrankmc organiza- j po katerih skuša diplomacija četverozave-razdreti skladnosti stranke j ze po svojih militaričnih neuspehi!: poseči l!Jo\.;i je za oj ozicijonelna na-' kot po zadnjem sredstvu. (Tu misli češko - v «>\virju strankinega sta-1 «*ocijalno-demokratično glasilo na povdar-kar lutčeio opožicijonal-«janje ententnih vlasti, da hočejo osvobo-s in j. ba<> organi diti tudi narode v naši monarhiji). T?o.i proti poiiianjkanhi živil. Listi zatr-torei jaj0t ^a jc bilo potovanje obeh ministr-ki, niti noče biti pokg nje. mar- ^jj! predsednikov, grofa Clam-Martinica v!M», Ic ^trarka v glavni stran-' ;n j\szc \ prvi vrsti namenjeno zboljšanju ! prehrane. Najprej da se je grof Clam-tei; razlogov obsoja dunajsko glasilo Martinic sporazumel s Tiszo in potem sta 3 I :ra; da bodo v tesnem stiku med :bna organizacija« m i ^klep strankinega odbora, ki da odpotovala v Berolin v svrho, da se le / dali- . nego bi smel in daleč preko doseže zvezno-bratska pariteta glede po-j :-ebe. Zato da jc sklep u^odepoln. ne- ra^e ^log živil, ki so jih naše in nemške \aren. Ali dunajsko glasilo gre še da'ie. £Cte zajele v Romunski. Ministrski pred-trJwč. Ja je z ozirom na vedno večjo sme-: Sednik grof Clam-Martinic. da hoče vse jo-.- perijalistov celopotrebnodastranka . zastaviti, da se prebivalstvu zmanjša cm nc v stikih z radikalnimi naziranji o-l^b radi prehrane. Drži da se korektne-r ~:ctfe! Siecr da io dogodki utegnejo po- \ ga jTl pravilnega stališča, da imajo vsi na poti, ki jih ta stranka ne sme na-1 . ako hoče ostati, kar je bila! r jc torej uverjen — tako zaključuje na- razkf tudi : mora pOSt'i noMj rodi, ki skupno trpe po vojni, ki skupno žrtvujejo kri 111 imetje v boju proti sovraži iniku. enako pravico d:> danih zalog živi!. 3 VKker Zcitang , — da mora biti nem- Temu nazoru pritrdita gotovo tudi Ogrska tki delavski razred edin, mora odklanjati j !n Nemčija. Sploh da obrača grof Clam- - ki vendar Martiaic vso pozornost aprovizacijskemu io 7 neva strpljivosti — bi bilo vprašanju. O uspehu berolinskih konte-nomisliti, ali ima srloh pravico za rcnc, da se sestavi protokol in pričakovati iie proti or ^iciii s toliko nestrp-■ ^ je jc sedaj doseženo sporazumljenje je odbor zavelo k taki o- ( v sn c;a bodo zavezniki odslej med-str sti dejstvo, da je m>edjBB»f jsebojno gospodarski podpirali. -- To bi sks /a večino postažr, ugodieja is bile tolaži ji ve vesti Samo naj rridejo tudi da more ofrczicijonalno stališče do vojne! dejanja, da jih bo prebivalstvo ugodno obračunati na manje pristašev. Morda ie res r. !tl]0 prj SVojih — ognjiščih. Ce inu gosp. tako. Toda. potem bi odborovo postopa- ( nij,ji^trsKi predsednik to poskrbi in zago-nie kazal? tendenco, da se hoče v tem t(A; sj pridobi v tem podedu zasluge, ki z: s i dozdevno ugodnem trenetku opozi-|mu jj], bomo radj oriznavali. i nebiti! To pa bi bila v resmci pdi- 0zlrQm na politični položaj v Avstriji, tika mrzn e. k. ne more donest. dobrega rziroma na ra-:;:c ki se razširjajo o sadu bkier 041 bora jc ze na sebi vehko j nanienih vIadc, 0 dogodkih, ki da se že z ° Le zanese se \ stra.iKo oof ^ pripravljajo, o presenečenjih, ki jih princ- ustanovitvijo nasprotne organizacije, bi ^ b)ižnJi časj ^ je preje, pra§kj pHIas moralo postat! usoeno za stranko! I Naroda« ž Dunaja naslednjo interesantno I inajsko glasilo jemlje torej opozicijo 1 sličico: »V dunajskih političnih krogili ne • - 7iišČ!to z vso odkritostjo. In res-1 računajo še z gotovostjo s sklicanieni par-! njegovih izvajanj priča, koliko nevar-; |an?enta kc.r dosedanji razgovori o tej vidi v razkoiu za stj^ jaino denn-kra- stvari niso še donesli zazcljene odločitve na Nemškem. Bržkone ne bi storila j jn sosebno nemško nacijonalnc stran-tal o odločno, ako ne bi vedela, kar e,:.jtri0 še ne vedo. da smo danes v r gori naglašali: da je namreč velik tretjem vojnem letu, ter da danes ne pi-dc' pn ijtarijata na Nemškem — z možmi! Semo leto marveč 1917. V teh kro- natboi.i cijo teg; sm< (stvo da je tudi v teli »nenavad- trcba več hladnega duha in logičnega pre-avh, (provzročenih po vojni) ukre-; cenjevanja, nego v minolih časih.« — Ce ■iarsikaj. kar 111 v soglasju s stranki- prav razumemo, so nemški radikalci in — ita:utoni, a ie vendar orravieljivo —' scveda bolj v senci — tudi drugi nemški > Arbeiter Zeitung . I a konstatacija , , 1:-lki vedno na delu, da deiajo teža-i;C očitno pripoznanje, t'a jc stranka vc prrrti sklicanju parlamenta, ker se ne vojne v marsičem ounehala cm s v g- j odrekajo nadi, da se jim morda vendar-le njega princi pije I nega stališča. i prejšnjega zanikanja prešla k 11 načela brani« domovine, da sc je torej ravno ob vprašanju, ki je bilo po; ej eden ogelnih stebrov nje programa, teniL-iiito evolucijonirala! In če k temu j Livimo še dejstvo, da je istotako sto-r:ia soc.ja demokracija vseh vojskujo-L- . se držav (ker razni protesti, ki se oglašajo tu pa iam. «>slajajo brez praktičnega efekta), ker se v tej vojni socijalni demo-kratje r gemu; pot brazdil tudi v idej« p: sreči, da na ta način ali izsilijo, ali izin-trigirajo uresničenje svojih žalitev. Nu, če je gori citirani vir prav informiran, je gospoda v xbistveni zmoti«, ker danes so razmere in dispozicije drugačne, nego so bile v letu 1^13., ob začetku vojne. Morda pogodimo pravo, če rečemo konkretneje: dosedanji potek vojne je prinesel toliko izkustev in dokazov, jc razbistri! toliko Krivili mnenj in odpravil toliko predsodkov ., , . «c je konjunktura z denuncijacijskimi kam- ma drža. bore urug proti dru-; panjanli preCej poslabšala, Fa tudi 11a od-tem vid mo. da je plug \;>jne Io:.ilnih mestih so izvršile bistvene iz- ■ socijalizma. Arbeiter Zeitunge da pride po ! proti sklicanju parlamenta. ' Jo obi ovijeaja stikov med socijalno- Q ffr^v^pfl dem a ličnimi <>r-,-anizae!»ai!ii ra>.'»ih dr- ž a v, se izpolni got »vo. Ali le kot ujedinje- GOVEJEGA MESA DANES NE BO. nje razreda za razredne boje. Vero. da bi Aprovizaciiska komisija sporoča: Ker se Francoz. Italijan. Anglež radi tega. ker je zaradi slabega vremena prevoz goveje s w:jalcsi denmsrat. ne čutil več Fran- j ^ nie5a v mesto neniCKOČt se ^„es ne Ct»za. oziroma Itahjaiia. Angleža, in da ne: hi ttga čutstva tudi uveljavljal s praktičnimi dejanji — to vero je sedanja vojna te-j meljiio pokopala. Tudi socijalna demokracija vsega sveta je v 2j po svojem velikem deff: sprejela! rri*»ci: brairbe domovine, a to Je obeaem tudi zn.a^a naeijouaine ideje! lako uči tudi razkol v socijalni demokraciji Nem-1 čije. kjer tudi opozicija prav za prav ne ohst ja obrambne vojne na sebi, marveč le nje izrastke, sploh vse, kar more vojno p; daljšati, le radi »vojnih ciljev«, ki jih 1 ona principijelno odklanja! Po sporazumu k obnovljenju. »Pravo Lkhi 1 iie pod tem naslovom o potrebi I sporazuma v češko-nemškem Vprašanju: 1 iTo žrtev more država v sedanjem času zahtevati od \sch čeških in nemških strank, da so pri razpravljanju spornih narcino-p.iitičnih problemov umeijeni, H >kler ne bo dosežen cili. ki velia za nas bo prodajalo goveie meso. Domače vesti. Opozarjamo prav posebej na odlok c. kr. urada za ljudsko prehrano, ki ga objavljamo na drugem mestu pod naslovom »Navodila za vojne kuhinje«. Čistit j hodnike! Prejeli smo: Burja, ki z nezmanjšano silovitostjo že nad 24 ur di\ja v I rstu. je nakopičila velike kupe snega na onih točkah ulic, ki so bolj zavarovane proti burji, dočim so na onih krajih, kjer brije burja z večjo silo, tla pokrita z ledom, ki je nad vse nevaren pasantom. Da se kolikor mogoče izognemo eventualnim nesrečam, opozarja cesarski komisar ne samo hišne lastnike, u-pravitelje in vratarice ter trgovce in obrtnike na dolžnost, da očistijo hodnike pred hišami snega in ledu ter jih posujejo s pepelom ali podobnim, ampak apelira v splošnem na dobro voljo prebivalstva, da v teh težkili časih, ki jih preživljamo, po možnosti podpira magistrat, ki mu primanjkuje delovnih moči, da bi mogel poskrbeti za hitro očiščenje ulic. Vsakdo, kdor le more, naj pomaga, da se prej ko mogoče odstrani nevarnost, ki jo tvorijo zasnežene in zamrzle ulice. Kai je nujno potrebno! Stavbeni svetnik fvautenkranz priobčuie v »Union«ki članek, kjer odreka vlastim entente pravico, da nastopajo kot osvoboditelji »malih tlačenih narodov«. Nc Rusija, ne Italija, ne Anglija niso moraiično vsposobljene, da se nepozvane usiljujejo kot osvoboditclji-ce narodov, ki so si sami izvolili državo v kateri hočejo živeti. Potem nadaljuje: Brez dvoma se bližamo težkim časom. Da bodo sovražniki po besedah sledili tudi z dejanji, je gotovo; istotako gotovo pa je tudi, da se jim bomo znali upreti. — Orjaški boj stopa v zadnji siadij. Na obeh straneh napno svoje sile do skrajnosti. Glede vojnega izida boja nismo v strahu. Po dosedanjih izkustvih in človeški predvid-nosti ostane izvojevana zinaga zvesta naše mu orožju. Požrtvovalno in brez mrmranja je.ljudstvo pripravljeno prenašati vse utrpke in nadloge vojne, ali eno je potrebno: da se zmanjšajo skrbi glede nabavljanja naipotrebnejUf živil! Tudi v tem pogledu se nadejamo v zadnjem času od povečanega delovanja oblasti uspešne od-pomoči. Pred vsem je potrebno, da sc uspešno pride v okom brezvestnemu navijanju cen! V c. kr. zasedenem ozemlju Srbije je otvor jen za zasebni poštni promet c. in k. etapni poštni urad II. razreda v Mionici. Na dotični urad se smejo pošiljati: dopisnice. pisma, tiskovine (časopisi), in blagovni yzorci; od istega urada pa: dopisnice, odprta pisma, tiskovine (časopisi), in blagovni vzorci. Novi etapni poštni urad posluje z ozirom na spredaj za dovoljene označene pošiljke kot vojnopoštni urad za prideljeue čete. poveljstva, oblasti in zavode. Pisemski promet med Avstrijo in Belgijo. O J sedaj so vsi kraji okraja Nainur pripuščeni k pisemskemu prometu z Avstrijo. Iz Rodika nam pišejo: Povodom smrti našega dolgoletnega občinskega tajnika, g. Frana Cerkvenika. — bil je menda kakili 16 let tajnik naše občine v splošno zadovoljstvo občinskih funkcijonarjev, višjih oblasti in, kar je največ vredno, občinar-jev brez razlike — smo pač pričakovali, da se ga vsaj z osmrtnico spomni naša občina in mu tako v širši javnosti postavi majhen spomenik. Zaslužil je mož to s svojim poštenim, marljivim, vestnim m cbčckoristnirn delom. Zato pa bodi nam, ki hočemo ceniti pokojnikovo delo po njegovi zaslugi dovoljeno, da izrečemo povodom njegove smrti svoje najgloblje so-žalje pokojnikovi rodbini in prizadetim rodbinam Benčieevi. Rapoičevi in Skrljc- vi. predvsem na rodišP- občini, ki je izgubila v pokojniku moža, ki je najlepši del svojega življenja žrtvoval njej. Slava njegovemu spominu. — Rodiški občinarji. Za naše zadružništvo. Prejeli smo: Ne le za vas, ampak tudi za vso vašo javnost, v kolikor trezno sodi. rodoljubno čuti in ki ima dovolj razsodnosti, da more pravilno ocenjevati vso neizmerno škodo, ki so jo dosedanje naše razorane in zastrupljene strankarske razmere donašale naši zadružni organizaciji, tej prevažni panogi narodnega gospodarstva — je bil v »Edinosti« posneti članek mariborske »Straže« v najugodneje presenečenje. Koliko-kokrat smo v privatnih razgovorih klicali petelinom z obeh strani: »pamet, pamet!!« Oni pa so misliii, da kažejo največjo politične modrost s tem, da so se našemu klicu po »pameti«; to je: po treznosti in računanju z realnostmi — smejali. Govorili so, da tako »pamet* priporočajo le slabiči, ki sc tresejo na vsakem vetri-ču. ki jim zrahljani živci ne morejo prenašati »krepke besede«, ali pa. ki so za nekoliko let zaostali za »modernim razvojem političnega življenja! 'lako so se nam rogali nekdaj____! Danes pa je že redek oni, ki bi se še tako rogal. Priti so morali težki časi in prinesti težkih naukov, da jc začelo svitati v glavah, da na javnem delovanju — ako naj dosega stavljene si cilje, ako naj bo koristno, ako naj množi narodu duševne in materijelne dobrine — treba vendar-le tiste, poprej^ zasmehovane s pameti«! In članek v »Straži je obiloval na tem božjem daru. Podaja toliko pametnih nasvetov za reformo vsega našega javnega delovanja — na političnem, obrambnem 'n gospodarskem polju —, da bi bilo to res narodu v korist! Z največjim zadovoljstvom smo čitali in vzkliknili: pozdravljena — >pamet-polnjevanju našega zadružništva, moramo biti »pametni«, to je: trezni, stvarni, in daleč proč od ognja politične in strankarske strasti! To je moreča slana za vsako gospodarsko delo, ki ima svoje posebne zakone, po katerih se more uspeš- no razvijati. Sicer mora hirati! Le politike ne v gospodarsko delo! In te je bilo doslej veliko preveč. Le žal, da so često trpelf na posledicah — nedolžni, ki niso v političnem revirju še nikdar ustrelili nobenega — kozla! Pred vsem moramo že ob snovanju zadružnih organizacij poskrbeti, za garancije, jamstva, ki bodo take nesreče v bodoče onemogočala. Tako jamstvo bomo imeli, ako se bo upoštev ffllV1ll?0VfL nmetDe zooe in porablje- o zobovje ItUjlUJcIIr yo najvišjih cenah. —Ponudbe rod . Zobovje'* na 'ns. odd. Edinosti._845 Fotograf n dam nagrado. Ponudbe ' a In-071 Šftalnl stroj e proda za K mura št. -V. 30. Via deUe 884 g". ft? H 2! B E a S a H B i E & i E i S B 5VS m Slovenski begunec, preudaren, priden in zatieeijiv, vojasč r.e popolnoma pru tT vajen vseh kmetskih del in fri živini (tudi konjihi dobi iak-j dobro službo z vso oskrbo. Ponudbe z cavedbo starost , ; mo* nosti it* 1 na I>ra^. Če nika. nadu i elj-t ic posest nika v KnežaUu pri Št. Petru na Krasu 3 3J j h andrej purlc kovač hb Trs!: ulica Media št. 6, Trst proda već vsakovrstnih štedilnikov (Sparherd) in drugih potrebščin ter izvršuje vsako popravljanje na svoje stroške. a E£ B E5 B B a E3 i B H B B i B B B 3 H E E 9 :J I B B a iS S ! J Pmn;a fenln P° 1:>0, barvane po K LUllJC UKIK bombaž K fi- , volneni po- | kri aiu K 3 50. Je *=ni c K 4 --. rabljeno obleko k j 2 , belo volno K 7 —, sivo volno K Ci*— vr in j žaklje Zalnp ulica G ppa IS. Nac-on. ^_881 | Umivajte si roRs MSr.S^i j atentnsm praškom ,1'u eut \Vaschpulver" k.'t»n i se do i v v-eh prod-jalr.ah jestvin, mirodiinica-h | in alo^a! mila. Glavna /alogu pri tvniki A LES- j SANDKO MARAKGONt, Trst, u. Chiozza 30. (B) j I lferesuntno I štedilnikov po zmerili cen:ih » Oii ! Kupujem volno, b< lo K 7.50, sivo t\ 5 bombaž 6—7. pletenine 6.50, žuklje 2.25, be1* in ti-te cunje 1.20. V a Ri 42, Cohen. SS<» llatmico QG- Pmo Trst, ulica Canale štev. 13 Velika ižbera srebrnih in zlatih ur, uhanov, prstanov, verižit: itd. Cene zmerne. Cene zmerne PairježIIlua užitelli« i Ulica i amera , 11. ■ nauči nemško v 1 treh mesecih. 885 r>r» Jm p* 9 mladih praS^čev, teža od "JO — 40 riUUU JC kp; rena od 8 9 kron kg živa ! tež.i ButAovič, v;a M.uolicj. 6. b8G Sods ; t.ftfoi»t oljeve j etroljeve. silikatove. blakove, zc-ljevc v-aka množine kupuje Kuret, Set ne 1. 8«7 GfiMBRI vsaki veter o 0) <9 > ob 91 /« %vsake vrste kupnje Jakc.b Jlar^on. LUalj« Solitari" 2! 'pri mestni bolni^n » i. HOeŠeio" samo zh prepradaMče. Kog*7iee, sukanec. p«pe, milo, ^amijevo podpet- j nike, razni gnntbi, denarnice, in.tzilo za čevlj«, J •l«ktričn«sv*tiljke, baterije, p»emski papir kopirni svinčniki, zaponko prstani rdečega krita, krema za brado, žlice, razua ruziU, robei, mr«/.ieo 1 za brke, pletenine, srajce, spodnje hiaoo, ogle-lala, ustnike, razne glavnike, zaponke „Patent Knopie' in drugo prodaja J4K.OR U-Vi, ulica S. Nieol > Atev, 13 2S tfovi dsiiotii 2n sezona. Kostimi, plašći, suknje, krila, bluze obleke itd. Zaloga ženskih oblek. Karto Conforti, Trst, 0. Campumie U velika variM predstava Z030ZDRAVN{X Dr. J. Čermik v Trstu, ul. Poste vecchi« 12, vogal ulice della Poste. Izdiranje zobov brez bolečine. x Plombiranje. :-: UMETNI ZOBJE. □c JL ir C ir 2D Pri ZAVAROVALNEM ODDELKU ces. kr. avstrijskega vojaSkega sklada za vdove in sirote deželna poslovalnica TRIT, ulica Lazzaretto vecchto Ste v. 3, in pri okrajnih poslovalnicah KOPER, BUJE, PULA, PAZIN, KRK, LOŠINJ in VOLOSKO se sprejemajo ponudbe vojnih ---zavarovanj za slupaj smrti in onemoglosti.--- 3C 2 L II