.Porto in bar bezahlt. Poštnina plačana v gotovini Herausgeber, izdajatelj: Salezijanski inšpektorat; Schriftleiter, urednik: Tone Vode; für „Salezijanska tiskarna", za „Salezijansko tiskarno": dr. Jos. Valjavec. Alle, vsi: Ljubljana, Rakovnik. Preis, cena 6 številk L 10.— 88i88838883838s8b83838883888883s38383838s8?838 38883838s838^838888838b838'3838583838383s3838s83838b8o88s88s888888888s Salezijanski Vesíník Salezijanski Vestnik je glasilo sale-zijanskega sotrudništva. Salezijanski Vestnik se ti^ka v jezikih vseh tistih narodov, kjer so salezijanski sotrud-, niki. Po don Boskovem naročilu Salezijanski Vestnik nima naročnine; če je naročnina označena, je le zato, da se ustreže predpisom. „Salezijanski Vestnik — tako don Bosko se pošilja brezplačno vsem sotrudnikom in sotrudnicam; vsak sotrudnik oziroma sotrudnica naj pa po možnosti skrbi, da bo pokril tiskovne in poštne stroške in komur bo mogoče, bo rad kaj prispeval za vzdrževanje in napredek salezijanskih ustanov." Zato tudi mi dvakrat na leto priložimo Vestniku našo položnico: enkrat za pokritje tiskovnih stroškov oziroma za prispevke v korist sale-zijanskim napravam, enkrat pa za Sklad Marije Pomočnice, to je za. vzdrževanje duhovskega in misijonskega naraščaja, vendar obakrat samo kot prošnja in priložnost za podporo, ne kot zahteva. Druge naše liste pa pošiljamo rednim naročnikom, ki nam naročnino naprej pošljejo. NAŠI UMRLI SOTRUDNIKI IN SOTRUDNICE. šoštarič Helena, Stara Cesta Pavlovčič Frančiška, Borovnica Jager Ivana, Moste Udovč Anica, Ljubljana. Bila je zelo goreča sotrudnica. Nobena težava je ni odtrgala od dela. Posebno veselje je našla v krašenju nosilinice, v kateri na praznik Marije Pomočnice nosijo Marijo. Vse cvetice je hotela preskrbeti sama. Nad dvajset let je krasila to nosilnico. V povračilo za to delo jI je gotovo Marija pripravila bogato okrašen sedež v nebesih. Naj v miru počiva! Skupna p osi a IZPREMEMBA. — Salez. Vestnik bo izhajal vsak mesec in sicer: v januarju, marcu, maju, juliju, septembru, novembru pretežno kot glasilo salez. sotrudništva in se bo pošiljal le sotrudnikom in sotrudnicam; — v februarju, aprilu, juniju, avgustu, oktobru in decembru pa bolj z vsebino Male Cvetke, in se bo pošiljal na- ročnikom Male Cvetke. Obenem bodo vse številke prinašale poročila Rakov-niškega zvona. KNEZ CZARTORYSKI. — V številki September - Oktober 1943 smo začeli objavljati življenjepis poljskega kneza salez. duhovnika kneza Avgusta (Nadaljevanje na 3. strani ovitka.) «-Ki «. b JMl'"i - WWW»88?! wMfflHfr^jMflfT Wffll'flUI L. XL JANUAR 1944 SiaueiA^idm, duvUia&m-! (Iz škofovega novoletnega pisma.) S prvim dnem novega leta začnimo novo vrsto pefih prvih sobot... Slovenske družine se med to novo za-clostilno pobožnostjo pripravite na posvetitev brezmadežnemu Srcu Marijinemu in jo ob primernem času z vso resnobo in otroško vdanostjo izvršite. Dajte Srcu božjemu in Srcu Vaše Matere častno mesto v Vaših domovih in v Vaših dušah. Storite to, da bo tako v Vaših družinah in po družinah v vsem našem narodu zmagalo brezmadežno Srce Marijino, potem bomo vredni njenega usmiljenja in bo mogla izpolniti svojo obljubo, „da bo tudi nam zasijala spet doba miru". Božji blagoslov bodi po Mariji nad Vami vsemi. i" Gregorij Rozman škof ljubljanski. hala ueca - fcGMi iwixk^ci Dragi soirudmki in blage soirudnice! Vsako leto ste v prvi številki Vestnika prebrali voščila in bodrilne besede aon Boskovega naslednika in vrhovnega predstojnika salezijanske družbe. Njegove očetovske besede, polne hvaležnosti, ljubezni in načrtov so don Boskovim sinovom in Vam vlile vedno novih moči in krepke volje, da ste s svetim zanosom delovali naprej skupaj s salezijanci za blagor mladine in za rešitev duš. Letos pa je vojna vihra tudi tu posegla vmes. Zato naj te skromne vrstice nadomestijo njegovo besedo. Živimo v časih velike preizkušnje. Minulo leto je zatonilo v krvavi zarji. Veliko groze in gorja se je prevalilo preko naših slovenskih domov. Toda klonili nismo. Naše zaupanje je bilo močno, neomajno. Marija Pomočnica nam je bila v stiski in težavi vedno najboljša Tolažnica. To smo z veseljem mogli razbrati tudi iz Vaših pisem in poročil, dragi sotrudniki in blage sotrudnice. Z zaupanjem ste se vedno zatekali k Mariji Pomočnici, kakor je fo storil fudi ves naš narod s svojim škofom na čelu. Toda naše zaupanje bo rodilo še večje uspehe, če bo imelo Oporo v živi, neomajni veri. Močne, neomajne vere nam je treba danes bolj kot kadar koli. Živa vera, da je nad nami vsemogočni Bog, ki je ustvaril ves svet in nas vse zato, da ga častimo, ljubimo, da živimo po njegovih zapovedih in se zveličamo. Živa vera, da nas je Bog odrešil greha po trpljenju svojega Sina, da nas vodi v svoji neskončni modrosti in previdnosti in da bo On tudi naš Sodnik in Plačnik za dobro in zlo. V luči te globoke vere bomo marsikaj drugače gledali in sklepali. Le vera daje smisel življenju. Zato moramo uravnati svoje življenje po veri, ne pa narobe, — da bi si prikrojili vero po našem življenju. Bog nas je ustvaril po svoji podobi, da postanemo otroci božji, mi bi si pa tako radi ustvarili Boga po svojem okusu in po svoji zemeljski revščini. Kaj pa je človek brez nadnaravnega življenja, kaj ves svet brez Boga? O, saj to dobro vidimo prav v današnjih dneh in na žalost tudi bridko okušamo, Brez Boga je zmeda, duhovna praznota, sovraštvo, gorje, večen boj, potoki krvi in solza. Edino močna, zdrava in prava vera nam pokaže pot iz te zmede. Edina ona nas privede do zmage, do prave svobode, kot je že učil ljubljenec Gospodov sv. Janez: „In to je zmaga, ki premaga svet: naša vera (Sv. Janez 5, 4). Čim bolj torej butajo valovi nevere in brezboštva pod kakršno koli .vabljivo krinko ob čolnič našega naroda, tem bolj moramo dvigniti bakljo žive in neomajne vere, če hočemo resnično zmagati. Vera mora biti kot trdna skala, ki vzdrži, četudi se okoli nje vse ruši in podira. V luči vere bomo ostali vneti in goreči v svojem apostolatu. Vemo, da je don Boskovo delo za mladino zgrajeno na temelju žive vere. In prav v tem duhu močne globoke vere hočemo tudi mi don Boskovi duhovni sinovi skupaj z Vami, dragi sotrudniki in blage sotrudnice, neumorno delovati naprej in ,graditi boljšo bodočnost naši mladini in po njej našemu narodu. Poživimo, poglobimo našo vero! To je naša zmaga! Po pravi neomajni veri, — v pravo svobodo! To bodi naše vezilo in bodrilo za to leto, ki bo vsekakor odločilno. Bodimo združeni v delu in molitvi! Naj dobri Bog po Mariji Pomočnici podpira vse naše ustanove in naprave ter krepi in blagoslavlja Vas in Vaše družine. V Ljubljani na dan Marije Pomočnice 24. jan. 1944. IVAN ŠPAN, salezijanski inšpektor 2 Dr. Fran Knific -¡\ v. Keu Strašen vihar se je razbesnel. Naš narod je kakor slaboten čolni-ček na razburkanem morju. Bori se z valovi in sprevideva, da se brez višje pomoči ne bo mogel rešiti. Zato mu kar samohotno kipi iz duš: „Gospod, reši nas, potapljamo sel" liso dno zgrešeno pa bi bilo, ko bi pre-križanih rok pričakovali rešitve. Tudi tu velja: Pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal. Težko se je boriti proti močnemu ali oelo premočnemu sovražniku, najteže pa proti skritemu in zahrbtnemu sovražniku. In prav v tem položaju smo danes mi, zato ni mogoče več zazibavati se v brezskrbnost in zanašati se na druge. Ko domača hiša gori, nihče od domačih mirno ne gleda, ampak stori, kar more, da reši ljubo domačijo. Zdelo se je morda že, da bodo šli rdeči plameni, ki so zajeli cele dežele in jih spravili na rob propada, mimo nas, da nam bodo prizanesli. Pa ne! Tudi nad nas je morala priti težka preizkušnja, toliko težja, ker je zavita v varljivo obliko vsakemu tako dragega domoljubja. Kasno so ljudje spoznali, kaj se skriva za lepo krinko. Brž pa, ko so spoznali, so v skrbi za svoj narod in vero nastopili proti svetopisemskemu rdečemu zmaju. Mnogim pa se še do danes, na žalost, niso odprle oči in celo vneto sodelujejo z brezbožnim komunizmom, kakor da je ta naša rešitev. Nekateri pa so ostali ob strani, v varnem zavetju in bi radi imeli prižgano svečo Bogu, pa tudi satanu žgali ogorek. Dogodki so prignali mišljenje na ostrino, pasti mora ali na eno ali na drugo stran, na ostrini ne more ostati. Če kdaj, so danes postale živa resničnost Kristusove besede: „Kdor ni z menoj, je proti meni, kdor z mano ne zbira, raztresa." Vsi na krov! Ko je ladja v nevarnosti, se za-čuje kapitanov glas v vse kote tja do dna: vsi na krov! Vsi na delo, vsi k vrvem! — Tudi naš vrhovni poveljnik na Kristusovi ladji, papež, kliče vse na krov, vse na delo. Najprej zahteva, da nihče, komur je mar vere in krščanske omike, ne sme molčati in z molkom pomagati sovražniku v spodrezavanju krščanskih dobrin, ki so odločilne za časno, predvsem jpa za večno blaginjo. Papežev glas mora biti nam, ki pravimo, da smo Kristusovi pristaši, odločilen, e-dino merodajen, drugega poslušati ne smemo. Jezus je o svojih rekel: „Moje ovce poslušajo moj glas." Tiste ovce, ki ga ne poslušajo, so se že same izločile iz njegove črede in so — izgubljene ovce, če niso postale celo volkovi... „Kdor vas posluša, mene posluša", velja še danes. Kdor posluša vrhovne pastirje, posluša Kristusa samega. Najbolj sveži dogodki uče, kako je papež imel prav, ko je svaril narode pred vojsko. Danes se mnogi že bijejo po čelu in si očitajo: zakaj nismo papeža poslušali V Kako je imel prav! Do pičioe so se uresničile njegove besede: „Vse je lahko izgubljeno!" Kakor v drugih zadevah, tako je glede komunizma, pred katerim sv. oče svari. Narodi si sami kopljejo grob, če ostanejo gluhi. Tudi pri nas ga mnogi niso poslušali, zato pa je širna pokrajina postala veliko pokopališče. In kaj še bo, če še naprej ostanejo trmasti in gluhi! Ali ne bo kakor na pogrebnem spomeniku zapisano preko vse naše zemlje: Tu počiva slovenski narod, ki ga je komunizem končal? Tudi pri nas so kakšne organizacije ali društva delala most med seboj in komunizmom, pa se je tudi to pot pokazalo kakor že drugod, da so delala most le njemu, vdrl je črezenj in v svoj tabor potegnil lahkomiselne ljudi. Pljusknil je val rdečega morja na obrežje, kjer so se naivneži igrali, zajel jih je in izgubili so se v njegovih vrtincih. Kje so danes tista naša društva in organizacije, ki so se spočele v toplem materinem naročju katoliške Cerkve in se ob njej razvijale, ko so pile čisti nauk iz nje,.. kje so danes V V nasprotnem taboru so ...ker niso slušale svarilnega glasu! Papežev glas je bil pred leti jokajoča sirena, ki naznanja prihajajočo nevarnost. Malokdo se je zmenil 3 zanj! Padle so med nas že zažigal -ne bombe, zanetile v glavah pogubne misli in se širile kakor ogenj na stepi. Nevarnost je že bila tu, a je niso hoteli videti. Ostali so premnogi le brezbrižni opazovalci. Medtem pa se je požar kakor v gozdu, ko ga zaneti zlobna roka, širil od drevesa do drevesa — od človeka do človeka. Tedaj ni druge rešitve, kakor da se preseka gozd; tudi tisto drevje, ki ga že Ogrevajo plameni gorečih sosednjih dreves. Kdor je vmes, je najbliže ognju in se bo kmalu vnel, potem pa bo sam pošiljal ognjene zublje dalje in dalje. Tako bo s tabo, ako se gre ješ ob tem nevarnem ognju. Zato ni drugega izhoda, kot da se ne-utegoma odločiš, ako se še obotav- Ta kliče danes, kot bi poslednjic pozival, preden utonemo, na krov, na delo i Najprej z vso dušo biti sin Cerkve, z vsem srcem vdan svojim pastirjem, potem pa pomagati razkrin-kavati slepive agitacije komunistov in s prstom kazati na njih sadove: „po sadovih jih boste spoznali Vsak je dolžan pri sebi in pri bližnjih zatirati morilni strup, potem pa preskrbeti novih zdravih snovi, da se organizem, ki je oslabel, okrepi, prenovi, da zaživi novo zdravo življenje. Te snovi, to so božji nauki, to so navodila naših pastirjev. Kdor jih odklanja ali se ne meni zanje, je zapisan poginu. Potrebno je torej: jasno mišljenje v luči Kristusovih naukov, odločno hotenje, iz obojega pa Nova salezijanska cerkev Marije Pomočnice na Kmežiji v Zagrebu ljaš, od tistih, ki so že vsi v rdečih plamenih, in tudi od tistih, ki jih že ogenj ogreva! Jasna smer, odločna volja! Kdor trdi, da je kristjan, mu ni dovoljeno niti za hip dvomiti v papeževe besede in svarilo. Če papež pravi, da je komunizem, pa naj bo v tej ali oni obleki, veri in nravnosti sovražen, je tako, KAJ PA Z NAROČNINO? Obvezna ne bo, saj tudi za Zvon ni bila. Res da vas je včasi uprava kaj podregala, a to ni bilo iz hudobije. Rekli smo: če kdo more poravnati dejanske stroške, bomo hvaležni, če to naredi. Dajali ste 8 ali 10 lir za celo leto. Tudi letos bodo stroški taki. Če bo kdo dal kako vsoto, čeprav najmanjšo, naj jo izroči raznašalcu lista. Ta vam bo pa vsakokrat prinesel s pečatom opremljeno potrdilo. To je zaradi reda potrebno. Za vsak dar pa Bog plačaj! Ha{, mi muc!' Po ulicah manjšega mesta sta pohajkovala dva fanta. Iz vsega se je videlo, da nista dobro vzgojena. Prideta do cerkve, posvečene Materi božji. „Kaj, če bi vstopila, mogoče zopet kaj doživiva", pravi starejši. Rečeno, storjeno. Bila pa je sobota popoldne in ljudje so hodili k spovedi. Pomi-Iovala sta jih, se smejala, končno pa šine prvemu zlobna misel v glavo: „Veš kaj, tudi jaz grem k spovedi. Koliko staviva?" — „Devet liri" — In je vstopil z zlobnim namenom. Njegova spoved je bila taka: „Ze dolgo nisem bil pri spovedi, a to mi nič ni mar. Molim sploh ne, to me nič ne briga. Preklinjam na veliko, pa to me nič ne vznemirja..." Tako je govoril dalje in brez kesanja naštel celo vrsto grehov, ki da ga nič ne brigajo, mu nič ne škodujejo. Spovednik mirno posluša, po naštetju grehov ga malo pouči o sveti veri in končno da dober nasvet, naj vsak večer, preden leže spat, kleče pred posteljo izreče te besede: „Vem, da bom moral umreti, a to me nič ne briga." Fant je obljubil in odšel. Besedo je držal, kakor je bil sioer zloben in pokvarjen. Vsak večer se je spomnil spovednikovega naročila in izgovoril: „Vem, da bom moral umreti, a to me nič ne briga." Prve dni po spovedi ga te besede niso vznemirjale, toda vest se je začela buditi. V srcu so vstajali dvomi, težko mu je postajalo. Vedno bolj ga je kljuvala misel: umrl bom, kaj bo potem? Končno se odloči in se vrne k istemu spovedniku s trdnim sklepom, da začne novo življenje. Odslej naprej je bil njegov sklep in vsakdanja misel: „Umrl bom, zato moram skrbeti za svojo dušo." Postal je dober, pravočasno se je rešil satanovih verig. Zgled je dal vsem, ki živijo in pravijo: „Grešil sem, a se mi ni nič hudega zgodilo ..." % iazLciae i/iadaidice ¿v. aceta Na božični dan je sveti oče Pij XII. preko vatikanskega radia poslal vsem narodom po svetu svojo očetovsko besedo. Tu objavljamo nekaj misli. Ž,e petič, dragi sinovi in drage hčer- nika miru in ljubezni, ki odrešuje in ke, se velika krščanska družina pri- bratsko povezuje, v težkem ozračju pravlja na slavje veličastnega praz- smrti in sovraštva. Tudi to leto čuti 18 in okuša grenkobo ter strahote ne-pomirljivega nasprotja med prijetnim betlehemskim oznanil om ter med kruto borbo, ki v njej krvavi človeštvo. Sredi temne noči sveti vernikom luč betleheraske zvezde, ki mu kaže in razsvetjuje pot do Tistega, ki smo od Njegove polnosti, milosti in resnice vsi prejeli (Jan 1,16), pot do Od-rešenlka, ki je s svojim prihodom na svet postal pravi Knez miru, naš mir; „On je namreč naš mir" (Ef, 2, 14). Samo Kristus more oddaljiti duha zla in greha, ki si je podvrgel človeštvo v tiranstvo in sramotno rob-stvo in jo zasužnil takim mislim in taki volji, ki jih vlada in nagiba ne-nasitljiv in brezmejen pohlep po dobrinah. Samo Kristus, ki nas je -odrešil žalostne sužnosti greha, more učiti in BOŽIČNO PETJE naših mladincev je bilo letos še posebno lepo. Videlo in čutilo se je, da so bile mlade duše lepo pripravljene na praznike! Kako ne bi! Ko pa so skozi vso božično devet-dnevnico zbirali žrtviee za Jezuščka. Nad štiritisoč dve sto zvezdic — za vsako žrtvico so namreč prejeli od voditelja mladinskega doma po eno zlato zvezdico — so zbrali. In te zvezdice so lepo krasiie jaslice. Jezušček jih je bil silno vesel, a še bolj pa je bil vesel mladih dušic, ki so se s toliko ljubeznijo do Njega pripravljale na Njegov prihod. Zato pa je napolnil njihova srčeea, ko se je na praznik še združil z njimi v sv. obhajilu, z vsem svojim nebeškim mirom in blagoslovom. In kadar je srce polno sreče in zadovoljstva, takrat da duška tudi na zunaj v lepi pesmi. To je prava skrivnost našega lepega božičnega petja. NAD 500 DRU2IN v naši okolici je prejelo blagoslov sv. Treh kraljev. Tri dni sta dva gospoda v družbi Treh kraljev in dveh angelov med lepim petjem in še lepšimi molitvami kropila z blagoslovljeno vodo in kadila z dišečim kadilom in pripraviti pot tisti plemeniti in disciplinirani svohodi, ki jo podpira resnična' pravičnost in moralna odgovornost. Samo Kristus, „ki na njegovih ramenih sloni gospodstvo" (prim. Iz 9. 6.), more s svojo vsemogočno pomočjo dvigniti in privesti človeški rod iz nezaslišanih stisk, ki ,ga mučijo v tem življenju, ter ga napotili k sreči. Kristjan, ki se hrani in živi iz Kristusove vere, prinaša v prepričanju, da je edino On pot, resnica in življenje, svoj delež trpljenja iz svetovnih nesreč k jaslicam božjega Sina ter najde pred Novorojenim Deieiom tolažbo in oporo, ki ju svet ne pozna, in ki mu dajeta pogum in moč, da kljubuje neustrašen, da- ne kloni in ne odpade sredi najtežjih preizkušenj. vse hišne prostore. S sveto zbranostjo in resnostjo so družine, zbrane pri razsvetljenih jaslicah, pričakovale in potem spremljale lepi blagoslovitveni obred. Zato pa smo prepričani, da se bo nad vsemi temi družinami v vsej meri izpolnila prošnja sv. Cerkve, ki jo je ob tej priliki v njenem imenu molil duhovnik. SE NEKAJ LEPEGA moramo zapisati o naših družinah: Skoro povsod — izjem je silno malo — postavljajo jaslice, ene lepše od drugih, nekatere so kar prave umetnine. Lepo je to, veliko lepše in za krščansko družino primernejše nego božično drevesce, ki je prav za prav poganskega izvora. Koliko veselja in sreče so imeli otroci in z njimi tudi odrasli s pripravljanjem jaslic! Koliko lepih misli se je vzbujalo in koliko lepih pesmi se je prepevalo ob teh jaslicah! / DON BOSKOV praznik smo mladinci lepo obhajali, čeprav še pod vtisom pregnanstva. Krožkarji (fantje od 16. leta naprej) in naraščajniki (fantje od 13. do 19 16. leta) smo namreč spet begunci. Sicer smo že tega vajeni, ko skoro vsako leto begamo iz enih prostorov v druge. Pa vendar nas je sedaj le malo bolj zadelo. Pomislite: po tolikih selitvah, tru-dih in naporih smo sedaj prav tam, kjer smo pred 16 leti začeli: v katakombah (prostori pod cerkvijo), ki se nam zde sedaj še manj prijazni kot takrat. Potem pa se nam še ta preklicani „drobiž" (fantje do 13. leta) kar skoro v obraz škodoželjno posmehuje, češ, prav vam je, ki ste se šli „graščake" in „gospode" — nekaj časa smo namreč imeli prostore v starem rakovniškem gradu in zadnje mesce krasne sobe v vili! — Nehvaležnost je pač plačilo sveta. Namesto, da bi nam bil „drobiž" hvaležen, da smo rinili iz katakomb in se- potegovali zato, da bi tudi njemu preskrbeli boljše prostore, se nam pa še posmehuje! — Pa ko bi le tako tesno ne bilo! Saj, komaj se premakneš, si že na prstih drugemu. Je kar prav, da se vrste naših krožkarjev iz dneva v dan redčijo, dvakrat prav; tu bo malo več prostora, tam pa sedanjim časom najbolj primerno vršijo svojo versko dolžnost. Sicer pa nikakor ne mislite, da smo slabe volje, če smo malo pozabavljali čez te naše križe. Kaj še! Saj vemo, koliko naših bratov in sestra je še veliko bolj pomilovanja vrednih beguncev in begunk. Potem pa eno prednost le imajo naše katakombe: ob času „alarma" nam ni treba nikamor bežati, saj so katakombe najboljše zaklonišče. Vemo pa tudi, da bo trajalo naše pregnanstvo le malo časa, potem pa — u-pamo — bo spet bolje. — V takem razpoloženju smo obhajali praznik našega očeta sv. Janeza Boska. Bolj kot kdajkoli smo občutili njegove težave, ko je tudi on s prvim mladinskim domom moral bežati iz kraja v kraj. In kar ponosne smo se čutili, da smo vsaj v tem nekoliko njemu podobni. Če bo tudi o našem mladinskem domu veljalo to, kar je rekel sam o onem prvem, češ da zelje tem debelejše in trše glave naredi, čim večkrat se presaja, potem se obeta našemu mladinskemu domu naravnost zavidljiv razmah, ko se tolikokrat seli. Res kot prava družina smo obhajali god svojega Očeta! Najtesneje združeni med seboj in z njim zjutraj pri skupni obhajilni mizi, zvečer pa pri skupni, preprosti, domači prireditvi, ko se je pred našimi očmi razgrinjalo v prekrasnih barvanih slikah bogato življenje našega Očeta, da nam je pesem za pesmijo kar sama od sebe privrela iz srca, zlasti tista: O, saj smo vsi tvoji, varuj nas, o, saj smo vsi tvoji, vodi nas, da ti sledimo zvesto po tvoji poti v nebo! JOJ MENE! Koliko stvari bi še moral napisati! O naših naraščajnikih, o Marijini družbici, o Marijinem vrtcu, o našem „drobižu", o pustu in postu ... Pa moram končati, ker drugače bo vse skupaj romalo v urednikov koš. Da pa ne boste oškodovani, napravite tako: vsako nedeljo poglejte na tisti zid tam pred vhodom v katakombe. Tam na plakatu boste zvedeli vse, kar se v mladinskem domu dogaja. Včasih je še celo na zidu pri Katrci kaj načečkanega. To še posebno dobro poglejte! — Drugič pa vam bom rajše napisal kaj več o tem, kar bo. in ne toliko o preteklosti, ker so mladinci ne „otroci preteklosti", marveč hočemo biti „otroci dobre bodočnosti"! Poseinici Svetina Job Kosez. S K. Marošof Tinek š. 1. m. Kdo sta ta dva vzgojitelja? Rešitve pošljite do 20. februarja. — Kot vidite, bo prinašal naš združeni list tudi uganke. Prej so se zanimali zanje le dijaki in mladinci okrog Rakovnika. Sedaj jih lahko rešujete tudi Vi. So 20 čisto preproste in lahke. Kdor bo odposlal pravilno rešeno uganko na u-redništvo Vestnika, bo dobil lepo nagrado, seveda, če bo izžrebano njegovo ime. Vsem veliko zabave in sreče! Czartoryskega, ki je umrl v sluhu svetosti in je njegova svetniška obravnava prav ta čas v teku v Rimu. Ker je pisec nekaj mescev sem zadržan, zato je nadaljevanje življenjepisa izostalo. Kakor hitro bo mogoče, se bo spet nadaljevalo. NA DELO! — Velik del salez. so-trudništva je odtrgan od središča. Le majhno število je ostalo še združenih z nami. Kako naj vsaj nekoliko nadomestimo to vrzel? — Skrbite, da najdete kar največ novih sotrudni-kov in sotrudnic. Pošljite nam njih imena, poskrbite jim pravilnik sotrud-ništva. Pomislite na duhovne dobrote, ki so jih deležni člani sotrudništvai Nekaj sotrudnic se je v tem pogledu kar dobro izkazalo. Naj jim bo iskrena zahvala! NOVE KNJIGE Anton Lusk ar OBREDNI PRIROČNIK II. izdaja. Ta prvi slovenski Obredni pribočnik, ki ga je v prvi izdaji oskrbela Družba sv. Mohorja, je bil dobrohotno ocenjen in sprejet. Ostanek naklade, kolikor ga je bilo še na razpolago, je bil hitro razprodan. Na splošno željo je bilo treba oskrbeti novo izdajo. Knjiga je namenjena predvsem čč. gg. duhovnikom in bogoslovcem. Lahko pa služi tudi cerkovnikom, posebno s tistimi odstavki, ki podajajo, kaj je treba za razne obrede in priložnosti pripraviti. vez. L. 45. Priročnik podaja v prvem in drugem delu splošna navodila glede vedenja pri sv. obredih; dalje glede li-turgične obleke in glede strežnikov ter njihove službe pri navadnejših sv. opravilih. V tretjem, četrtem injpetem delu razpravlja o tihi, slovesni in škofovski sv. maši in o blagoslovu z Najsvetejšim — z raznimi dodatki in pojasnili. Šesti del pa obravnava posebna opravila v cerkvenem letu, zlasti še sv. obrede velikega tedna. Knjiga obsega 328 strani in ima pripraven žepni format. Konci Ahačič: NOSAN IN ZALKA. Vezana L. 20«- Zelo zanimiva slikanica, ki ima na vsaki strani po eno sliko in pod njo kratko besedilo. Čisto svojska zgodba. Luna oživi razmetane Marjetkine igrače in lutke, zlasti ma-hadravega pajaca Nosana in „štimano" punčko Zalko. Razpleta se čudovito razgibana zgodba, ki se skonča točno ob eni po polnoči, ko Luna izgubi svojo čarodejno moč in se znajdejo vse igrače spet, kjer so bile pred polnočjo. Knjiga je predvsem zabavna. Ima V zbirki „KNJIŽIC" so izšle zadnji čas sledeče številke: Št. 237-38 KMZANTEME (pobožnost do vernih duš v vicah); št. 239-40 DUHOVNI pa zdravo jedro: Veselje tega sveta je minljivo. Konci Ahačič: BUMČEK IN BUN-KICA. Vezana L. 22.— Tudi ta mladinska knjiga za najmlajše ima na vsaki strani eno ali več slik, zraven pa tekst deloma v vezani besedi. V njej je obdelana zgodba neposlušnega medvedka Bumčka in njegove sestrice Bunkice. Bumčka ujame lovec, Bunkica pa gre iskat bratca in se izgubi v gozdu. Po mnogih pripetljajih se slednjič spet snideta in vr-nta domov. Saj tudi zanje velja: Ljubo doma, kdor ga ima. KOLEDARČEK ZA 1944; št. 241-42 MAKABEJCI-KLADIVARJI; št. 243-44 PASTIRJEV GLAS. VSE NAŠE KNJIGE IN VSE ŠTEVILKE „KNJIŽIC", KI ŠE NISO POŠLE, IMA STALNO V ZALOGI 1/Kla