Ql^Jom
/^and
ryJ&s&ce...
^0. 93
.. yv^.

&A/1 E RI e/% IH—HO IVK E
•e ■	-	-
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY
Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg
SLOVENIAN
MORNING NEWSPAPER

CLEVELAND OHIO, WEDNESDAY MORNING. MAY 9, 1973
LETO. LXXV. — VOL. LXXV
fii. Proxmire prijel kttpisje, ker vp!e!a Nixena v Watergate
^ni demokratski senator l/'oxmii'a je včeraj obdol-:-11 časopisje “makartižma” v njegovem obravnavanju Predsednika Nixona v zve-2i z Watergate.
Washington, d.c. — Sen.
1 ham Proxmire, demokrat iz
drža
časi
ve Wisconsin, je dejal, da je
ka t^6 ^vo naj^uj^ega
ma-
pri svojem senzacio-hem vpletanju predsednika hcona v "Watergate afero, ko j^hhjo 2a nobenih trdnih do-°v- Časopisje je do predsed-Nixc
skuša
rona zelo nepravično, ko
sa vso zadevo držati stalno
°čmi javnosti čim bolj vro-
. ° 'h napeto, je trdil sen. Prox-
hhre.
h“K°
Bele
je bivši pravni svetovalec hiše John Dean privatno h glavno poroto vpletel v za-la^f0 Pre^sednika Nixona, je bi-v a vest raznesena po vsej de-kV' ^'re^sedink Nixon je bil ta-0k Soieh in z govcricami tudi ' s°jen,” je dejal Proxmire v * !°ru v Senatu včeraj.
:v°t naslednik sen. J. McCar-Za ^ V ;^ena^u smatram to vrsto sod ed°Vanj'a obsodbe brez 2e postopka za makarti-pjh najslabše vrste,” je pribil aXmire, nato pa vprašal:
Novi grobovi
Agnes Gostic
Včeraj je umrla na svojem domu na 24938 Hall Drive, West-lake, O., 79 let stara Agnes Gostic, roj. Tomšič v Ložu v Sloveniji, od koder je prišla v ZDA leta 1909, vdova po pok. Ignacu, mati Mary Coleman, Virginie Dister, 7-krat stara mati, sestra pok. Antonie Japely in Anne Smole. Pogreb bo jutri, v četrtek ob 10.45 iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda na St. Clair Avenue, v cerkev St. Bernadette (Westlake) ob 11.30, nato na pokopališče sv. Križa.
iste
Mar
predsednik ZDA nima
dr. enosl;avne pravice kot vsak
g ^hierikanec, da velja za olžnega, dokler ni dokazano,
Prek	^ mo^, ^ je prebil
ju 0 let v neusmiljenem siga. ^ Vrhu hsrodnega politične-PustZiV^nja, ne zasluži, da ga izjS itt10 V m^ru> k0 naravnost te^Vi narodlh da ni nič vedel o gaD	dokaza, da je la-
re v * ur zasluži vsaj te meje	dokler ni dokazano, da
»fgal© prevMuš
ki^ASHvINGT°N, D.C. - Tisti, hiok° ^r^a^°vali, da se bodo de-Watg9"5^^ Politiki razživeli pri Phbrv’'^6 a^er^ in napadali reto ance, so razgčarani, da se
Etični Z^°d^10- Demokratski poslih • Voc^n^i so vso reč premi-
javnostPriSli d° zakliučka> da bi
°ster V sedanjem trenutku reč v	odklonila. Ni nam-
gledai U^U na®e dežele, da bi se brcal C1 vesekli, če ibi nekdo nekoga, ki je že na tleh.
kratsk- Kl Pres°ji so se demo-^olčat' ^>0^ka odločili previdno bro u tem se zavedajo doba 2aa W Predsednik Nixon šele ib Cetku svoje poslovne dobe čevaf Zat° nikakor ne kaže uni-to ŠkLm e^°Vega uSleda, ker bi bi SQ * ° Jsej deželi. Prepriča-nemara z njim m udarou lažje o-Saihoz S° V Pretekl°šti, ko od skoraZaVeS^ nad volivno zmago gresa^ rnara^ Poslušati Kon-skih ni+d njegovih republikan-
n vodnikov.
p da bodo
ral- ^ hude rall> kot
eni^nski prerok
Tri ceirliiie vpražanili pr@Si odslopu Miom
Louis Harris je pretekli teden p o v praševal javnost, kaj misli o Nixonu in Watergate aferi: 77 % se jih je izjavilo proti predsednikovemu odstopu v tej zvezi. NEW YORK, N.Y. — Po govoru predsednika Nixona vsej deželi preko televizije 7. maja o Watergate zadevi je znani časnikar Louis Harris izvedel povpraševanje javnosti o njenem stališču do predsednika Nixona. Po-vprašani so odgovorili v 77%, da ni treba, da ibi Nixon odstopil zaradi tega kot predsednik ZDA. Le 13% se jih je izjavilo za njegov odstop.
Drug je položaj v pogledu izgubljenega zaupanja; 54% po-vprašanih je izjavilo, da je Nixon izgubil toliko na svoji verodostojnosti, da bo to težko popravil in si znova pridobil zaupanje široke ameriške javnosti. Samo 37% jih je bilo mnenja, da ta izguba ni tako' huda in nepopravljiva.
Negotovost je še vedno velika in po vprašani so- se izjavili v razmerju 79:14, da je potrebna neodvisna preiskava, če naj pride res vsa resnica na dan.
Z ozirom na to, da ima pred-; sednik Nixon pred seboj še skoraj celotno poslovno dobo, so se povprašam v razmerju 59:31% izjavili v njegovo korist, kjer je stvar dvomljiva in nerazčiščena, da bi mogel čim boljše in s čim večjo podporo voditi ZDA do konca svoje poslovne dobe. Izguba ugleda in moči predsedni-ko ZDA je škodljiva ZDA, pa
V aprilu poraštle cene
Cene industrijskih izdelkov na debelo so pretekli mesec poraštle bolj kot kdajkoli od leta 1851.
WASHINGTON, D.C. — Delavsko tajništvo je objavilo pretekli teden, da so cene industrijskega blaga v preteklem mesecu poraštle na debelo največ od leta 1951, med .tem ko so cene deželnih pridelkov na debelo padle. Zaradi izrednega porasta industrijskih cen je indeks cen na debelo v zadnjem mesecu porastel za 1% na 130.7 napram letu 1967, ko je znašal 100. Kar je tedaj stalo $100, stane sedaj $130.7! Za kratko dobo 6 let je porast izredno velik.
Cene na debelo so v marcu poraštle dosti več, 2.3%, toda tedaj je bil glavni porast pri deželnih pridelkih in hrani, tokrat je pri industrijskem blagu, med tem ko je cena deželnih pridelkov na debelo precej padla. Porast cen od lanskega do letošnjega aprila znaša 11.2%, kar je neobičajno veliko.
Porast cen na debelo napoveduje porast industrijskih izdelkov na drobno v prihodnjih mesecih, ko napovedujejo vladni gospodarski strokovnjaki ustalitev in morda celo malenkostno znižanje cen hrane.
lili
Pri včerajšnjih volitvah v Ohiu so volivci odobrili državno loterijo v razmerju 2:1, v Clevelandu pa so odklonili predlog za zmanjšanje mestnega sveta od 33 na 15 članov. Večji del predlogov za šolske davčne naklade
odklonjen.	— '	11 •	-----
CLEVELAND, O. — Vpraša-! Udeležba pri volitvah je bila nje državne loterije v Ohiu, 0lna sPlošno manjša, kot so jo pri-katerem je bilo v javnosti toliko | ^kovali. Posebno velja to za
razpravljanja, so včeraj volivci | G^eve*‘"nd’ ^er ie °‘0	ko-
1 v... ,r	o 1	1+ :mal okoli 30% volivnih upravi-
odlocili. V razmerju 2:1 so lote-1 v J ^	r
n/r I cencev. To dokazuje, da se vonj o odobrili	m	sen.	Ronald	M.!,.	.	.	x ,	, v
, . .	,	.	.	1 livci	niso	tako hudo	gnali	za
Mottl iz Parme, ki je boj za nje-	„
, ,	. ! posamezne predloge m proti
no odobritev v	Ohiu	vodil,	je ..	.	....	.
J njim,	ko	so njihovi zagovorniki
včeraj vesel nad odlično zmago svojega predloga izjavil, da pričakuje, da bodo prvi listki za lo-
K
Donald H. Segretti
SKRIVNOSTNI MOZ — Slika kaže odvetnika Donalda H. Se-
arettija iz Kalifornije, ki naj bi	.	,v . Vi
f.T J	, oster boj za zmanjšanje števila
bil tudi povezan z zdaj zloalas- , .,	,,	..	.
1	.	mestnih odpornikov od
in nasprotniki trdili in —upali.
Poleg predloga št. 1 o loteriji so volivci v Ohiu odobrili še
sia oesfe iieiiijMisiiifat
MADRID, Šp. — V ponedeljek so se zbrali sredi mesta pripadniki politične desnice in zahtevali v obsežni demonstraciji odstop sedanje vlade in pozivali
terijo na razpolago že s 1. n0-|predl 6) ki ure]a na novo vzdr. vembrom 1973.
V Clevelandu je bil posebno
no Watergate afero.
I
generalisima Franka, naj da več oblasti vojski in policiji. Prene- -s svojimi izpovedmi obremenju-
Rim!
pričanje o Watergate
Ko se zadeva Watergate počasi razpleta, se krivi potegujejo, da bi svoje pričevanje prodali za nekazni-vost.
WASHINGTON, D.C. — Vsi tisti, ki so vpleteni v Watergate vohunjenje in njegovo zakrivanje, skušajo sedaj dobiti za svoje pričevanje zaščito pred obtožbami in kaznimi. Tako je senatni odbor, ki to vprašanje raziskuje, pozval zvezno sodišče, naj da tako zagotovilo Jeb S. Magruderju, bivšemu pomočniku Bele hiše in nato direktorju v trgovinskem tajništvu, ki je obljubil povedati vse, kar ve. On
33 na 15 |in proti temu zmanjšanju. Boj za zmanjšanje je vodila Citizens League, podpirali pa so ga po-
ževanje javne zakonodaje, ostalih pet predlogov pa so zavrnili.
Phnom Penh dobil novo oskrbo po reki Mekong
PHNOM PENH, Kamb. — Po-
kateri od demonstrantov so bili v modrih srajcah Falange.
Demonstracije so vodili falan-gisti, pri njih pa je sodelovalo kakih 5,000 ljudi, ki so vzklikali Francu, pa zahtevali odstop notranjega ministra Tomasa Gari-eana Goni-ja in ostale vlade.
Do demonstracij je prišlo po pogrebu nekega političnega policaja, ki je bil tekom protivladnih demonstracij 1. maja letos zahrbtno zaboden do smrti.
To je bila v dolgem času prva večja demonstracija desničarjev, med tem ko so levičarske politične demonstracije postale
je Johna Mitchella.
Prav tako se vneto prizadeva za tako zagotovilo in varstvo pred sodnim preganjanjem John Dean, Nixonov pravni svetovalec do 30. aprila 1973, ki je zapleten tako v pripravo načrta za Watergate vohunjenje kot nato v njegovo zakrivanje.
Sodnik John J. Sirica je dal zagotovilo varstva pred novim sodnim postopkom H. Huntu, ki je že priznal sodelovanje v Watergate in bil za to tudi obsojen, pa mu naročil, da gre pričat pred senatni odbor. Ta odbor je predložil zagotovilo varstva
sebno močno republikanci. Zanj |noči y p0nedeijek so po reki Meje bil anglosaksonski in s tem^^g prip}uie v Phnom Penh povezan del prebivalstva, Pr°ti| ladje z gorivom in drugo oskr-pa so bile v prvi vrsti narod- ’ nostne skupine in črni del prebi-
valstva, ki so videli v predlogu za zmanjšanje števila mestnih odbornikov poskus uničiti njihovo predstavništvo in zadušiti njihovo besedo v mestnem svetu in seveda v mestni upravi.
Predlog za zmanjšanje števila mestnih odbornikov je bil od-
bo, ki je postala zopet pičla. Od celega konvoja so komunisti z brega uničili le eno ladjo, 11 jih je srečno doseglo mesto, četudi so bile skoraj vse zadete.
klonjen s 54.6% glasov. Proti , ,	. c,10r,0rnn
njemu je glasovalo 50,698 voliv.jSegl“ laM f'8,2f »j , “W f cev, zanj pa 42,045. Na zahodni pn tem sedanJ1 Paklstan. kl
Pakistanci se množijo
RAVALPINDI, Pak. — Prebivalstvo Pakistana se je od leta
1961 pomnožilo za 51% in je do- ker je to Materinski dan.
Nov odbor—
i
i Iz Clevelanda in okolice
Uprava prosi—
Uprava AD prosi naročnike, ki so plačali pok. Ivanu Prezlju naročnino za AD in imajo potrdila s št. 8180 do 8200, naj to sporoče upravi pismeno ali preko telefona 431-0628.
Raznašaica iščemo—
Začenski s 1. junijem potrebuje AD raznašaica od E. 200 do E. 218 ceste in vključeno Lindbergh Ave., Goller Ave., Milan Ave. in Trebeč Ave. Če se zanimate, kličite 431-0628.
Slovenska šola—
Slovenska šola pri Sv. Vidu sporoča, da bo pouk v soboto, 12. maja zaradi priprave na MATERINSKO PROSLAVO do dveh popoldne.
Župnik iz Hinj pri Sv. Lovrencu—
Rev. Maks Kozjek, župnik v Hinjah na Dolenjskem, ki je na obisku v Clevelandu in se zadržuje pri A. Koritniku na 7220 Hecker Avenue, tel. 361-0632, bo v soboto, 12. maja, ob 5. popoldne imel sv. mašo v cerkvi sv. Lovrenca. Vsi prijatelji in posebno bivši hinjski farani toplo vabljeni!
Ne bo seje—
Podružnica št. 25 SŽZ v nedeljo popoldne ne bo imela seje,
tudi vsemu svobodnemu svetu, | v Španiji vsakdanja stvar. Ne-] pred novim sodnim postopkom
ki je od njih moči in veljave v svetu odvisen.
kateri sodijo, da utegne privesti do spremembe v vladi.
tudi za obsojene Gordona Lid-dyja in četvorico, ki so jo dobili
strani mesta je predlog dobil precejšnjo večino, na vzhodni pa je bila še močnejša večina proti njemu. V obeh pretežno slovenskih var dah je bil predlog odklonjen, posebno odločno v 23. vardi, kjer je glasovalo za zmanjšanje 854 volivcev, proti njemu pa 1,527.
Volivci so bili včeraj nenaklonjeni predlogom za izdajo novih bondov in novim nakladam za šole in vse drugo. Odklonjena je bila večina predlogov za povečanje 'davčnih naklad za potrebe šol. Ljudje, ki so komaj dobro izpolnili svoje prijave državnih davkov, so se odločili proti vsakemu novemu njihovemu povišanju. Saj so šele tokrat spoznali vso težo državnega dohodninskega davka.
pri vlomu v Watergate 17. junija 1972. Vsi ti so doslej trdo molčali in senatni odbor ibi jih rad pripravil k govoru.
HANO! SE V SVOJI POLITIKI V JUŽNEM VIETNAMU OPIRA M SVOJO VOJAŠKO MOČ
sega le nekdanji zahodni del te azijske republike. Vzhodni seje proglasil za neodvisno državo Bangladeš, ki ima okoli 78 milijonov prebivalcev.
Zadnje vesti
WASHINGTON, D.C. — Bela hiša je pozvala pravosodno tajništvo, naj pokrene, kar je treba, da ji bodo vrnjeni dokumenti, ki jih je od tani odnesel bivši predsednikov prav-
Društvo Lilija je na zadnjem občnem zboru izvolilo sledeči odbor: predsednik Lojze Mohar, podpredsed. Mojca Slak, taj. Frank Zalar Jr., blag. Matija Hočevar, zapis. Milena Dolinar, program, odbor Ivan Jakomin, Janez Tominc, Ivan Hauptman, Zdenka Zakrajšek in Peter Dragar, odrski mojster Janez Kosmač, Frank Jenko in Milan Zajec, arhivar Srečko Gaser, bara Avgust Dragar, kuhinja Zofi Malovrh, Marjanca Dragar, reditelj Stane Krulc, knjižničar ni svetovalec John Dean. Do- Frank Jenko, športni refrent kumente je Dean odnesel in1 Peter Dragar, nadzorniki Frank zaprl v varnostni predal neke, Uren, Milan Zajec in Tone Šte-
UieŽnocfne delno oblačno z nitev •'^0 de^a> Postopna zjas-ln sončno. Naj višja tem-
nl™n 65<
p" m sončn peratura okoli
Položaj v Južnem Vietnamu je negotov in predsednik Nixon je rdeče svaril, naj ne kršijo pariškega sporazuma o končanju vojne, če nočejo nositi težkih posledic. Boji se med tem v Južnem Vietnamu še vedno vrše, četudi v omejenem obsegu, Saigon trdi, da rdeči sporazum o premirju kršijo vsaj stokrat na dan, če ne celo večkrat.
S temi napadi vznemirjajo področja, ki so pod nadzorom Saigona, onemogočajo tam u-stalitev in otežujejo obnovo, ko sami hite izgrajevati ozemlje Južnega Vietnama, ki je pod njihovim nadzorom. Pri tem ga seveda skušajo tudi razširiti in privabiti vanj prebivalstvo iz vladnih področij.
V zvezi s tem je zanimivo poročilo E. Evansa in R. Novaka, ki sta se nedavno mudila v Južnem Vietnamu. Ta znana novinarja trdita, da po-
staja vsak dan očitnejše, da je treba stališče o državljanski vojni v Južnem Vietnamu o-pustiti. Hanoi je demobiliziral svojo 3. divizijo v Binh Dinh pokrajini in z demobilizirane! zasedel vsa civilna u-pravna mesta po vaseh in drugih naseljih, ki so uradno pod oblastjo Viet Konga.
Hanoi je že pred leti prevzel v svoje roke vojaško stran upora v Južnem Vietnamu, Severni Vietnamci so predstavljali glavne vojaške sile in bili zastopani močno tudi v krajevnih rdečih oddelkih Viet Konga. Sedaj je Hanoi uporabil novi položaj še za prevzem vse civilne strani in javne uprave, ki naj bi bila uradno uprava “začasne revolucionarne vlade Južnega Vietnama”, torej domačih komunistov.
Evans in Novak mislita, da ta postopek Hanoia spodrezu-
je stališče ZDA, da vojne v Južnem Vietnamu ne bo konec, dokler ne bo uničen rder či podtalni aparat — ‘terenci’ so ga imenovali v revoluciji v Sloveniji. Kot sedaj vse kaže, sestavljajo glavno silo rdečega “upora” v Južnem Vietnamu Severni Vietnamci. Verjetno se Viet Kong od hudega poraza v Tet ofenzivi 1. 1968 ni več prav opomogel in zato ni sposoben voditi dela na gradnji vietnamskega naroda in enotne države. Hanoi je po drugi strani sam vzel vse v svoje roke, ker je edino na ta način gotov, da bodo njegovi načrti izvajani.
Deli Južnega Vietnama, ki so pod nadzorom rdečih, bodo organizirani, kot je organiziran Severni Vietnam, in z njim trdno povezani. Severni Vietnam bo tako raztegnjen vse do skrajnega juga Mekon-gove delte. S teh svojih opo-
rišč bo imel odlično možnost voditi politično propagando in če ta ne bo uspela, nov vojaški napad na Juž. Vietnam, ko bo čas za to dozorel.
V Saigonu so prepričani, da rdeči nočejo še nobenih volitev v Južnem Vietnamu, ker vedo, da bi jih izgubili. Pripravljajo se med tem vojaško za vse možnosti. Južnoviet-namska in ameriška poročila govore o tisočih Severnih Vietnamcev, ki -grade ceste, letališča in' oporišča v severnih dveh pokrajinah Južnega Vietpama, v kolikor sta v njih oblasti. Tako so obnovili in zavarovali z raketami letališče pri Khe Sanhu in gradijo od tam skozi A Shaw dolino cesto, uporabno skozi vse leto, v neposredno zaledje Da Nan-ga, drugega naj večjega mesta Južnega Vietnama. Da ima ta cesta izključno vojaški pomen, je na dlani.
banke, ključ zanj pa izročil preko odvetnikov zveznemu sodniku Johnu J. Sirica, ki vodi sodno preiskavo Watergate afere.
COLUMBUS, O. — Senatni odbor je včeraj ponovno odklonil ustavno dopolnilo o ženskih enakih pravicah. Glasovanje včeraj je bilo 5:4 in predlog je za sedanje zasedanje, ki traja preko leta 1974, mrtev.
NEW YORK, N.Y. — Prizivno zvezno sodišče je odložilo izročitev Hermine Braunstei-ner-Ryan Zahodni Nemčiji,
pec.
i® Oennayy h prevzel kako sialogo za Nixona?
WASHINGTON, D.C. — John Connally, dolgoletni demokrat, demokratski guverner Teksasa, član J. F. Kennedyjeve administracije, tesni politični sodelavec umrlega predsednika ZDA L. B. Johnsona, je pretekli teden, ko je javno prešel od demokratov k republikancem, dejal, “da ne išče in ne bo vzel nobene vladne službe”. Kljub temu se
zdi, da utegne to le storiti, mor-kjer je obtožena večjega šte- da na začasni osnovi, vila umorov v koncentracij-1 Tak vtis 30 vsa3 nekateri do-skem taborišču v času druge bm P° dvournem razgovoru, ki
svetovne vojne.
ADIS ABEBA, Ahes. — Cesar Hajle Selasije bo v prihodnjih dneh obiskal Kairo, nato pa poletel tudi v Washington, D.C., na razgovore s predsednikom Nixonom.
BEIRUT, Lib. — Predsednik republike Sulejman Franjieh je sinoči ukazal ustavitev vseh sovražnosti med vojsko in
ga je imel J. Connally s predsednikom Nixonom v ponedeljek v predsednikovem domu na Key Biscayne v Floridi, predno se je predsednik vrnil v Washington.
John Connally, ki je uspešno služil v Nixonovi vladi kot zakladni tajnik in bil nato na gelu “demokratov za Nixona” pri zadnjih predsedniških volitvah.
palestinskimi gverilci na te-1 je dejal, da prehaja v republi-melju novega sporazuma, ka-j kansko stranko zato, ker je de-terega vrednost in trdnost pa j mokratska stranka McGoverna,
še ni gotova. Danes zjutraj se je v mestu še vedno slišalo streljanje z mestnega roba, kjer so oporišča gverilcev.
MOSKVA, ZSSR. — Dr. Henry Kissinger je včeraj končal svoje razgovore z L. I. Brež-njevim in drugimi sovjetskimi
Humphreyja in Kennedyja zašla preveč na levo in sedaj republikanska stranka predstavlja ameriško sredino.
vodniki, ki jih je začel pretekli teden, in je preko Londona na poti domov,

Ameriška Domoviiva
6117 St. Clair Ave. — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
Published daily except, Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Managing Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
Za Združene države:
$18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 ra 3 meseca Ca Kanado in dežele izven Združenih držav:
$20.00 na leto; $10.00 za pol leta; $6.00 za 3 mesec« Petkova izdaja $6.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$20.00 per year; $10.00 for 6 months; $6.00 for 3 months Friday edition $6.00 for one year.
SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO

No. 92 Weds., May 9, 1973
Kaj je bil cilj vohunjenja, katerega del je Watergate?
Ko so se bližale predsedniške volitve, so povpraševanja javnosti spomladi leta 1971 kazala, da je vodilni demokratski kandidat sen. E. Muskie daleč pred predsednikom Ni-xonom. Harrisov pregled je kazal v maju 47 za Muskia in le 39 za Nixona, pri tem je Muskie še vedno pridobival. De-mokratje so pridobivali na samozavesti, republikancev se je loteval strah, kaj bo, če se bo vietnamska vojna vlekla dalje.
Predsednik Nixon je iskal rešitev v zunanji politiki, ker se je čutil najtrdnejšega, doma pa je delal na pospeševanju gospodarske dejavnosti, ki naj bi čim bolj zmanjšala brezposelnost in ustvarjala nova delovna mesta in dober, obilen zaslužek. Uspelo mu je izboljšati odnose s komunistično Kitajsko, uspelo mu je končati spore z Moskvo in u-stvariti tako možnost za končanje vojne v Vietnamu. Ker je tudi doma izgledal položaj boljši, saj je bilo dela dovolj in zaslužka tudi, četudi se cene rastle, bi stvaren, trezen proučevalec položaja moral priti do zaključka, da bo predsednik Nixon brez posebnih težav lahko izvoljen za nova 4 leta, če se ne bo res kaj prav posebnega zgodilo.
Vesti iz republikanskih vrst in iz Bele hiše so trdile, da hoče predsednik Nixon mogočno, prepričljivo zmago, ne tako pičle, kot je bila ona leta 1968.
Nixonovi sodelavci in organizatorji njegove volivne kampanje, — sam je bil takrat preveč zaposlen s predsedniškimi posli, da bi mogel vse neposredno nadzirati, hotel pa se je dejansko tudi izogibati vroče strankarske volivne borbe, — so izdelali obsežne načrte, ki naj bi Nixonu zagotovili zmago na vsak način in z vsemi sredstvi.
Najprej so poskrbeli za obsežna denarna sredstva. Še predno je stopil v veljavo zakon, ki je zahteval zapisek vseh darovalcev in njihove vsote, je bilo v Nixonovem vo-livnem skladu baje že preko 20 milijonov dolarjev. Denar je še kasneje prihajal v velikih vsotah v blagajno odbora za ponovno izvolitev predsednika.
Organizacija volivne borbe zahteva temeljite priprave, treba je poznati nasprotnika in njegove načrte. Zato so se vodniki Odbora za ponovno izvolitev odločili pazljivo slediti delu v demokratskih vrstah že v času primarnih volitev. Njihov cilj je bil dognati, kateri od kandidatov, ki imajo možnost doseči imenovanje demokratske stranke, bi naj bil kandidat, ki bi ga Nixon najlažje premagal. Pri pregledu položaja so prišli do zaključka, da bi bil to sen. M. McGovern. Sedaj niso le pazljivo sledili primarnim volitvam demokratov, ampak so iskali tudi možnosti vpliva na njihov potek.
Spravili so svoje ljudi v okolico sen. E. Muskia, ki so ga smatrali za najnevarnejšega in najmočnejšega demokratskega tekmeca, ko so prišli do zaključka, da sen. E. M. Kennedy ne bo kandidat. Ti republikanski delavci v Mu-skievi okolici so svoje gospodarje sproti obveščali, kaj se vse tam godi, pa skušali istočasno napor sen. Muskia in njegovih pomočnikov za dosego imenovanja sabotirati, kjer in kadar se je priložnost ponudila. Vladni raziskovalci Watergate afere in vsega, kar je z njo zvezano, trdijo, da imajo za to dokaze.
Ali so bili res republikanski agenti krivi, da je Muskie po prvih odličnih uspehih tako naglo in usodno začel izgubljati, ni mogoče trditi na osnovi doslej zbranega gradiva, vsekakor je pa to verjetno. V dobri meri je sen. Muskie izgubil svoj vodilni položaj v primarnih volitvah in v tekmi za imenovanje zato, ker je v borbo stopil sen. Humphrey, ki je iskal oporo v nekako istih plasteh kot Muskie. Brez tega bi verjetno Muskie prevladal kljub vsem naporom republikanskih “obveščevalcev” in saboterjev v njegovi okolici.
Republikanski agenti naj ne bi bili le sabotirali napore sen. Muskia, ampak naj bi bili prav tako vneto in spret- i no podpirali napor sen. McGoverna. Odbor za ponovno izvolitev predsednika je začel obsežno ‘’obveščevalno” delovanje že v zgodnji pomladi 1972, pa ga nato nadaljeval vztrajno in širokopotezno vse do 17. junija, ko je prišlo do nesreče v Watergate, kjer so prijeli oetorico, ko je vdrla v glavni urad demokratske stranke, da pospravi prisluškovalne naprave, ki jih je preje tam nastavila. Njihova na-daljna raba ni bila več potrebna in verjetno tudi ne več varna.
Že prva povpraševanja in zasliševanja so pokazala, da so prijeti najeti obveščevalci Odbora za ponovno izvolitev, predsecWca. Kmalu je postalo precej jasno, da vodi nit odi njih rr !f v Odbor za ponovno izvolitev predsednika, ampak tudi v samo Belo hišo.	!
Watergate bi mogel biti usoden za potek volitev, tako so odločili vodniki Odbora za ponovno izvolitev predsednika in ga sklenili na vsak način zakriti. Morda bi bili tudi u-speli, da so bili spretnejši in v svojem odnosu do soljudi
in sodelavcev bolj tovariški. Vse kaže, da je prišlo med soudeleženci do trenj in sporov, ki so privedli do izpovedi in razkritja celotnega delovanja, vendar šele potem, ko je bil predsednik Nixon že z izredno večino ponovno izvoljen za predsednika ZDA. Vodnikom “obveščevalne” in tistim, ki so zakrivali Watergate vohunjenje in vlom, je zrastla samozavest. Bili so prepričani, da so zmagali in da so varni ter trdno v sedlu.
Oblastni so se spustili v boj s Kongresom in sredstvi javnega obveščanja, pa te s tem pognali v še ostrejši odpor in bolj skrbno brskanje in stikanje za grehi administracije in posebno še za ozadjem Watergate.
Posebno spretnost je pokazal zvezni sodnik, ki je Watergate preiskoval in vodil razpravo, pri kateri je bila sedmerica obsojena, med njo McCord in Liddy.
Predsednik Nixon je v svojem govoru pretekli teden dejal, da gresta obe glavni stranki pri volitvah često preko sprejemljivih meja, da kršita načela politične morale in se ravnata po načelu, da cilj posvečuje sredstva. Delno je to
CLEVELAND, O. — V koledarju prireditev ni ibilo nič omenjeno, da se Slovenska šole pri Mariji Vnebovzeti pripravlja na Materinsko proslavo. Uči se petja, rajanja, igrico.
Ker so šmarnice v mesecu maju ob nedeljah ob 2h popoldne,
res, toda tako daleč kot lani republikanci menda še ni nik- | vas leP° vabimo, da se teh ude-dar šla nobena stranka. Čas je, da ukrenemo vse možno in ležite, da damo skupno hva o potrebno, da ne bo mogla nobena nikdar več tako daleč iti! nebeški Materi. Ob 3h popoldne
mo meni, ampak vsem, ki v ljubezni pričakujejo njegov prihod.” (2, Tim. 4, 7. 8.)
Spočij se v tuji zemlji, uživaj neminljivo plačilo! Slava Tvojemu spominu!
M. T.
1 BESEDA IZ NARODA
Oeneralii Ivanu Prezlju v spomin
EUCLD, O. — Ne spominjam na iz časa takratnega bivanja —
pa bo v Šolski dvorani podan program tudi zemeljskim materam.
Matere lepo prosimo za pecivo.
Vas pa, dragi prijatelji, lepo vabimo, da pridete v dvorano in se z otroci veselite lepega dru-| žinskega praznika.
Šolski odbor
se, kdaj sem ga prvič srečal. Talko teden dni pred Božičem se je j vselej oglasil, da po njem sem 1 obnovil naročnino za ta list. Vse-i lej se je dolgo zamudil v po-' govoru. V hoji je kazal, kaj je po poklicu bil. Njegova lastnost je bila tako neponarejena, da je izžareval v razgovoru poštenost duha, ki osvaja. Ko sva se enkrat v razgovoru dotaknila kraja, kjer je bil rojen, sem začu-j deno se spomnil, da je moj oče velikokrat pripovedoval o “vah-majstru” Prezlju, ki je bil v No-^ vi vasi na Blokah. In Ivan je bil njegov sin... Seveda, ko se je komaj, ko je bil dve leti star, njegov oče v službeno mesto ' drugam preselil, se rojstnega kraja ni več spominjal. Z vidnim zanimanjem je gledal foto-: grafi j e, ki sem jih kazal. Ves za-j vzet je bil, ko sem mu pokazal notranjščino cerkve sv. Mihaela pri Fari na Blokah in krstni | kamen, pri katerem je njega in mene oblila krstna voda. (Pri-, pomnim:	Fotografije mi je bil
; poslal župnik Andrej Makovec, ki je 1. 1967 bil za par dni tu. Krstni kamen pa sedaj ni več pod korom, je premeščen pod prižnico v prezbiteriju. Poslal
in Španijo. Kot vojaka strokovnjaka ga je predvsem zanimala revolucija, ki je bila v Španiji nekak uvod v drugo svetovno vojno. Lep vtis je napravilo nanj svetišče, ki ga je general Franko v Santa Cruz del Valle de los Caidos dal napraviti padlim bojevnikom civilne vojne. Na skalnatem griču stoji 120 metrov visok križ. Povprečnik meri 40 m. Pripovedoval mi je, kakšen u-motvor je. V podzemeljskem svetišču je, ki je ves obložen z marmorjem in je daljši kot bazilika sv. Petra v Rimu. V tem svetišču, ki je spomenik vsem žrtvam državljanske vojne, ki so padli na obeh straneh brez razlike. Tako je bil odlok Franka, ker po smrti ni nobene razlike. — Kakšno nasprotje med Titom in Frankom! Še nad četrt stoletja po revoluciji svojci teh, ki so nekatere še žive zagrebli v Kočevske jame, ne vedo, kje trohne njih kosti.. .
Za ta pogovor mi je dal v spomin razglednico, ki jo bom ohranil. Predočuje križ. Rekel mi je, da je natančno v navpičnem merilu pod križem na skalnatem griču — v velikem oltarju. Les ali drevo za ta križ je lastnoročno posekal Franko. Na
Sfrašft® bogoskruiisiv® v laripem S¥etiiiy la Irezjali
mi je fotografiji od prejšnjega, ki sem ga omenil, in tega, ki je razglednici, ki na neobtesanem : sedaj na novem prostoru.) Od deblu kaže v neizrazno trpeči a-takrat sva po tem spoznanju bi- j goniji Kristusa, mi je povedal, la še bolj navezana na pogovore.' da križ ni viden, ostane v temi, Vselej sem z užitkom poslušal; dokler duhovnik, ki daruje sv. njegova doživetja. Saj je bil v mašo, ne pride do spreminjeva-svojem obnašanju tako neprisi- n j a. Ob posvetilnih besedah se Ijen in preprost, da si čutil nje- križ razsvetli. Nanj je to naredi-govo iskrenost, da si ga moral lo neizražen vtis. — Na dopisni-spostovati in ceniti.	j.ci je napisane: Ivan Prezelj, 29.
Nekoč sem mu bil omenil Via-' sept. 1968. Nedvomno je ta dan dimirja Vauhnika knjigo:	Ne- bil tam.
vidna fronta. — Saj v tej zna-1 Ne bom ponavljal, kar je bilo meniti knjigi je na str. 14 “gene-' o njegovem odhodu v večnost o ralštabni častnik” (pokojnemu njem napisano. Dvomim, če je I Vladotu napisal) — general Ivan kdo tu, ki je bil brez svojcev, so-| Prezelj. Tako je tudi med str. rednikov, da bi se, kot se je nje-
LJUBLJANA, Slov. — V noči od Velikega ponedeljka na Veliki torek, tj. od 23. na 24. aprila, so neznanci iz tabernaklja božje-potne cerkve na Brezjah odnesli monštranco in ciborij, z Marijine slike na stranskem oltarju pa so odtrgali obe kroni. Po približnih cenitvah je škode za okroglo 20 milijonov starih dinarjev.
Gvardijan frančiškanskega samostana na Brezjah je v torek, 23. aprila, zjutraj, opazil, da je nekdo ponoči vlomil v tabernakelj na glavnem oltarju. Ko je poklical sobrate, so ugotovili, da manjkata tudi obe kroni na Marijini sliki na stranskem oltarju. Iz tabernaklja so storilci odnesli dragoceno monštranco iz leta 1893. Visoka je bila okrog 65 cm; izdelana je iz zlata in srebra in je okrašena s številnimi dragimi kamni in umetniškimi emajli. To monštranco uporabljajo na Brezjah le za naj večje praznike. Tako so jo nosili pri velikonočni procesiji in je zato ostala v tabernaklju še nekaj dni. V tabernaklju je bil tudi drag ciborij iz
poti, psi pa so nenavadno divje lajali. Cerkev na Brezjah je s to tatvino zelo oškodovana, še večja pa je moralna škoda. Oskrunitev Naj svetejšega priča, da se tatovi te vrste ne ozirajo na prav nič in da jim ni sveta nobena stvar. Zločin na Brezjah je vreden vse obsodbe.
V Marijinem svetišču so romarji, ko so zvedeli za ta žalosten dogodek, začeli takoj z mo-tivijo zadoščevati za bogoskrun-stvo. Opravili so že tudi javno zadostilno pobožnost.
(Po “Družini” od 6. t. m.)
P. S. — Oblasti so čez par dni izsledile tatova v Ljubljani in rešile ukradene predmete.
ifansašk@ drobtinice
Ni časa? Zaprimo TV in dobil110
ČclS
V naši cerkvi sv. Druži110 imamo šmarni čno pobožne^ vsako jutro po sv. maši. Moli1110 lavretanske litanije in poteIfl dobimo blagoslov z NajsveteJ šim. G. župnik je priporočil a ranom, naj doma molijo skupn° rožni venec. Naj ta skupna m0 litev, položena k Marijinim n0^ gam kot vrtnica, trga Krai] rož milosti iz njenih rok, da 56 bo ozrla na naše družine.
4. Mohorjevke.
Kdor hoče imeti svoje ime skano v Koledarju za L 1974, naj se požuri z naročilom. Kdor^
da. Ne odlašaj; živel, b1 za
ti-
KANSAS CITY, Kans.
1. “Le eno je potrebno” — Baraga.
Tako lepe knjige, kot je Baragov življenjepis, že dolgo nisem čitala. Že ime pisatelja — Mauser j a — ki zna iz malenkosti napraviti zanimivost, nam jamči, .da je “Le eno je potrebno” zelo zanimivo napisano. Pisatelj posveti veliko pozornost vsem osebam, ki so na kak način vplivale na značaj glavnega karakterja, Barage. V svoje pripovedovanje o velikem indijanskem misijonarju je Mauser vpletel tudi zgodovinsko dobo Slovenije, okupacijo Francozov. “Napoleon reče:	Ilirija, vstan!
Vstaja, izdiha: Kdo kliče na dan?”
Ta roman božjega junaka bi moral citati vsak Slovenec, vsi, ki ljubijo lepo čtivo. Knjigo so izdali slovenski lazaristi v Kanadi. Okrog tisoč izvodov še imajo. Bilo bi res škoda, da bi tako lepo branje ostalo na poli-
tro da, dvakrat te! Ako bi p. Odilo še takole napisal svojo reklamo ^ | mohorjevke: Hitite z naročilo111' _: Takoj sedite k mizi, napiši!6 ^
ročilnico in ček za $6 (mog0'
če
in
Mo'
dodaste še kak dolar povrhu) jo takoj pošljite v Celovec ^ horjevi družbi. Če neradi FoS^ Ijate sami denar, pa pojdi!6 svojemu poverjeniku ali ga ^ pokličite, da pride k vam lJ1 vam odvzame skrb. Čas beži, ne sedi. .. Hitite, prosim!
Položite svoj dar
Mohorjevi '%ra oltar!
Rezi'
sem
last'
5. Za lepoto treba trpeti.
Zlate uhane moje sestre ke, ceno za odrezane lase; torej lahko imenovala svojo nino. A čakalo me je še najb^ še — operacija uhljev. Čitam, v Ameriki take operacije_ °Pr£j vij o zdravniki. Pri nas na dez nismo zapravljali denarja za ke malenkosti. Ko se j6 vrnil proti večeru s polja, se J malo začudil moji ostriženi a je bil takoj pripravlj611’^
mi-
ta-
oče
ie
vi
mi napravi luknje v uhljih-
iskala sem dve buciki in kos , la ter nažgala samovar. ^
cah. Broširana knjiga stane sa- sem položila na mila 0če j6 raZ'
mo $2. Naroča se pri:
Rev. Janez Kopač 739 Browning Line Toronto, Ont., Canada M8M 3V7
kužil buciko v plamenu 111 ::em s trepetajočim srcem
jaz in ^
zaprtimi očmi pričakovala ga, kar je moralo priti • enkrat sem začutila bolečin0
tis16' rla-m
široko odprla oči. Bucika j6 bila v uhlju in io ie bilo Lre .
JO JC — jj
samo še usločiti. To je Pa ^ bolelo, ker je trajalo nekaj ^ kund. Drugi uhelj je delil us° prvega. Ko je bilo vse končanj sem si junaško obrisala solz6’ so bile kar same pritekle 111 ^ trkljale po licih. Rezika j6 h1 operacijo zbežala iz hiše. • •
Kaj je bilo narobe pri “oper
se P
raciji”, ne vem. Prisadilo
etčh'
Uhlja sta bila rdeča kot Peltfj3. nov greben. Otekla. Kar °d 0 bolela! ^ na «e’ res P°'
j 258 in 257 slika generala (Prez-jlja), ki ga kaže v civilni opravi.
mu, oddolžilo v časten spomin toliko ljudi. Saj vsak, kdor se je
, Omenjeno je, da ga avtor v svo-’z njim kdaj srečal, je nanj kot jem delu obveščevalne mreže ; name naredil izreden vtis. Od-imenuje (polkovnik J.). Tam ga'slej ga ne bomo več v življenju srečamo pod to oznako sodelav-' srečali... Ni bil samo vojak v ca Vauhnika, ki so obveščali za- obrambo domovine, še iz druge-. veznike o nemški vojski. Zdi se ga vidika je bil bojevnik in v
2. Slomšek.
Takole je nekoč govoril Slomšek svojim bogoslovcem: Vi ste moje veselje. Mladi ste. Mlado srce mora ljubiti, kajti ljubezen je njegovo življenje. Če ne ljubi Boga, Kristusa, potem ljubi svet in kar je na svetu:	Poželenje
oči, poželenje mesa in napuh
_____ _ življenja. Pa se tudi s svetom
baročne dobe, iz tolčenega sreb-1 P0SU!'oi. Vi ste mladi; imate srce, ra in pozlačen. Ciborij je bil ki išče ljubezni. Vse je odvisno poln posvečenih hostij in tudi v | od tega- komu boste darovali monštranci je bilo Najsvetejše. sv°je srce> najdražje, kar imate.
Nobenega sledu ni, kaj naj bi “Sin moj, daj mi svoje srce!” storilci naredili s posvečenimi vam govori Bog, tako pa tudi hostijami.	svet. Prijatelji dragi, na razppt-
Manj sreče so imeli vlomilci s iu ste itd- Vestem govoru jim je kronama na milostni podobi tuc^ pLpcmočal in to velja tu-Marije Pomagaj. Odtrgali so ju di nam: “Ljubite Boga. sv. Cer-^
in odnesli, toda na srečo sta bili kev’ SV0J° :škafij° (faro) in sv°-to brezvredni kroni, ki sta kra- 1° domovino.” Vtisnimo si ta sili kopijo milostne podobe, delo stavek v sPomin in se P° niem p. Blaža Farčnika. Prof. Koporc ravnajmo---
namreč prav te dni .slika kopijo Slovenci premalo molimo, se --j-,	--- - se-
brezjanske Marije Pomagaj za premalo priporočamo svojemu je bil zame dan popolnega kapelo v Sloveniku v Rimu. V svetniškemu kandidatu. Toliko ija — in ponosa! ponedeljek je sporočil, da bo v ljudi je neozdravljivo bolnih. Da Moji krasni uhani s° ga, torek spet prišel delat, zato so bi se le z zaupanjem obrnili k spremljali na učiteljišče iu sliko sneli z oltarja in jo prenes- 1 Slomšku! Ako je volja božja, bi mostan. Na predvečer Pre0°.•■ci. li v prostor, kjer je slikar na-j bili uslišani in ozdraveli. Čudeži j sem jih dala svoji prijat6! ^ vadno delal. V oltar pa so posta-j 30 dokaz svetništva. Brez njih | Lani je umrla. Najbrž j ^ jj vili kopijo. Tako je prava pcdo-;ncben kandidat ne more do ča-jvz£la s seboj v grob — če J1 ba na srečo ostala nedotaknjena ! sti oltarja. Izprosimo si čudežev. 11130 Pr6j odvzeli gestapovC1
'	s. M. Lavoslava
ve sta štrlela. In mi je polagala neke liste da je “ven vleklo”. In je -magalo. Včasih taka dorI1^0t zdravila bolj pomagaj0 . zdravnikova. Seveda, ne vse gQ Ko je začelo teči iz uhlj6V’ ponehale tudi bolečine iu sta samo dve luknji, ki sta ca. j li na zlata obročka s
dal3’
kamenčki. Dan, ko ju j6 vtaknil tja, kamor sta spa
mi, da je ta izvidniška tajna or- tem, kar je apostol sv. Pavel v na kopiji pa je še vedno videti!Mala Terezika je tako hitro pri-ganizacija 'pospešila razkroj in prvem pismu Timoteju naročal: luknje, iz katerih so iztrgali zlo-1 šla na oltar, ker so se ji ljudje konec nacizma mnogo več kot “Bojuj dobri boj vere, sezi po tako razvpita Titova
herojska večnem življenju, za katerega si “Osvobodilna fronta”. — Škoda, bil poklican in si tako lepo izpo-če ni rajni Ivan zapustil kaj na- vedel pred mnogimi pričami.” pisanega o tem svojem sedelo-1 (I Timoteju, 6, 13.) V drugem vanju, bi marsikaj iz njegovega listu, istemu Timoteju, je iz rim-življenja bilo doprinos zgodcvi- ske ječe napisal apostol Pavel ni, ki bo nekoč objektivno poda- malo pred svojo smrtjo svoje
činci kroni.	| priporočali in jo klicali na po-
Po vseh znamenjih sodeč so se ‘ mod Lahko je potem sipala ro-
tatovi skrili v cerkvi in se pusti-J še na	Slomšek jih bo tu-
li vanjo zakleniti. Čeprav zakri- dl • • • stan skrbno vsak večer pregleda 1 cerkev, je še vedno v njej veliko kotičkov, kamor se je mogoče | varno skriti. Ponoči so opravili
O kavi in srcu
Ameriški raziskovalci s°
d°'
kazali zvezo med kavo iu sr
v jjo!
mi obolenji. Kdor popije vec
dan, PL ve1
1(3'
v ■ s t0
poklonila. | kor tisti, ki se ne krepčaj0
pet skodelic kave na vij o, se izpostavlja dvakrat
3. Šmarnice.
Maj! Najlepši mesec leta. Sv. '■ ji nevarnosti srčnega napada Cerkev ga je Mariji Vse najlepše cvetje,
„	^	, vso ljube- pijačo. Po mnenju raziskova
zen Kraljici maja, Kraljici src!!je med kavo in srčnimi obol6K
la tisto stanje. Res je v uvodni-! zadnje pbmo in kar je njemu, j svoje umazano delo popolnoma ku tega lista zgoščeno napisano naj v prenesenem pomenu velja v miru in nemoteno. S silo so (25. aprila 1973) njegovo živ-' tudi generalu Ivanu Prezlju. Na j vlomili v tabernakelj na glav-Ijenjsko delo, vendar bi si želeli,; sam največji praznik Vstajenja: nem oltarju. Vrata sama niso poda bi še in še o njem brali. iga je Vsemogočni poklical poškodovana, le zapahi so zviti in Pokojni je izredno rad poto- plačilo. Na koncu je lahko o se-| uničeni. Vlomili so tudi v taber-jsvoje dušno dobro... Če nima-val. Pred nekaj leti mi je pripo- bi povedal:	j nakelj na stranskem Marijinem!1110 knjige “Šmarnice”, pa po- nadi, Izraelu in na
lc6V
zveza M*0' z
ril v čast in veselje Mariji — v Svoje trditve opirajo na Pre^-r
de bolezenskih slik v ZDA,
Zelab
Vsak katoličan, vreden svojega znatno tesnejša imena, bo vsaj kaj malega sto- med kajenjem
_______ .	...	.	- Novi
vedoval o turi, ki je s skupino	“Dober boj sem dobojeval, tek	oltarju. Po opravljeni tatvini so 1 iščimo kako drugo knjigo o Ma-	diji.	3
potoval v Palestino, Egipt, Grči-	dokončal, vero ohranil. Odslej	od znotraj na silo zaprli cerkve- teri božji. Preberimo vsaj en od- Ni še znano, zakaj j6	^aV;,
jo tam v Atenah je kot jugo-	mi Je pripravljena krona pravi-'na vrata in izginili. Baje je bilo stavek in se poglobimo vanj.	bolj nevarna kot čaj. Za zdaj
slovanski vojaški zastopnik ži-	ce, ki mi jo bo dal oni dan Go-	v poznih nočnih urah slišati dva, Razmišljajmo, kaj smo čitali in	so ugotovili vzročne zveze	1116
vel Akropola mu je bila zna- spod, pravični sodnik; pa ne sa- avta, ki sta peljala po stranski' 36 3 !em duhovno obogatimo ... teinom in srčnimi napadi
PETELIN IN GOSAK
POVEST
Črtica iz vasi. Spisal Kr. Ks. Meško
Eh, kaj šolo,” je ugovarjal i vpiti na vse grlo domačin, ko je 0nče, kateremu se v šoli ni nič j videl sovražnika mirno ležečega
pred seboj. Parkrat ga je v krogu obšel, polagoma in previdno.
'■'j Avduc-it-iIILi oc V buli in iiiu
^aj dopadalo, ker je moral tam-ai mirno sedeti, poslušati uči-eua in odgovarjati, če je sploh ai znal, kar pa je bilo le tako v°lj redkokdaj. “Kaj boš zidala Sol°. saj je že vendar ona pri j-erkvi dovolj. Da bi še te ne ^0-” je žalostno vzdihnil ter P°dpiral z levico prednjo steno stavbe, ki je bila naj višja ter Se mu je začela že nagibati v
stran.
Jaz pa sezidam cerkev,” je P°Vzel s tankim, a odločnim gla-Karlek, ki se je spomnil pri ratovih besedah cerkve, kjer je d zadnjo nedeljo z očetom, in atere krasote še ni pozabil. A er je bil premajhen, da bi seg-na vrsto po opeko, si jo je °tel vzeti raz kupček, katerega ^ bil tik sebe nakopičil Tonče, a bi imel takoj vse pri roki. A niJe dobil.
Pusti!” mu je odločno zabra-nil Tonče. “Opeko potrebujem Jaz- Sicer pa si ti še premajhen 2a zidanje. Opeka bi ti padla ^.a riogo ter te ranila. Sedi rajši ja na kolca ter gledi mene in eiaco> da se kaj naučiš.”
^ Karleku ta ukor in bratovo P°velje ni bilo po godu. Par hi-^°v je osuplo in nemo gledal ^rata. Potem pa je potisnil krat-i mesnati paleg med rdeče ust-^lce> ki so se mu začele krem-^tijia jok. A da se njegova srč-na žalost ni zlila v grenke solze, preprečil prizor, katerega je Za§ledal v tem hipu pred kolar-
krilil s perotmi ter pazno motril sovražnega druga.
Ko pa je videl, da se oni več ne dvigne, ne vzbudi, je zapla-hotal s krili, se mogočno razkoračil pred mrličem, stegnil lepi, lesketajoči se vrat, ponosno povzdignil glavo, stresel rdeči greben, ki mu je še vedno krvavel, ter zapel zmagonosno in slavo-dobitno:
“Kikiriki!”
Potem pa se je besno zagnal v mrtvega, ne branečega se nasprotnika ter ga začel neusmiljeno obdelovati s kremplji in krili. Vmes pa je kričal in klical svoje verne družice z glasnim: “Kuru-kuru . .
In od vseh štirih dvoriščnih stranij so hitele kokoši na klic svojega vodje ter se zbirale okrog njega.
One, ki so marno brskale po smetišču, so privzdigovale glave, in ko so se prepričale, da jih res kliče njih načelnik, so opustile svoje delo ter sledile klicu. Druge, ki so si if kale hrane v hlevih, so poletavale skoz okna. Jedna je začela kokodakati nekje v parmi, nekaj jih je prihitelo s skednja, jedna se je prikazala na senu nad listnjakom. Par hipov je zrla na dvor, kakor bi se hotela prepričati, se je li res pripetilo kaj posebnega., in izrednega, kar bi bilo sploh redno, da zapusti seno. A ko je slišala, da postaje kukurukanje
Z barbari pride zdravilni "Ra"
Rabarbaro so v Rim prinesli barbari s Kitajskega in tu so zelo hitro odkrili njene izborne zdravilne lastnosti.
Rabarbara (Rheum) je naj- listi pa nikakor niso uporabni, prej rasla na Kitajskem, v juž- ker so organizmu škodljivi. Šča-nem Tibetu in Burmi. Tam sojvna kislina, ki jo vsebujejo pe-jo poznali že pred pet tisoč letijclji, deluje blago odvajalno, pos-kot zdravilno rastlino “ra”. V; pešuje pa tudi izločanje seča. našo civilizacijo so jo prinesli Poznamo več vrst predelave pe-barbari in to v sam Rim, kjer je tudi nastala skovanka rabarbara. Še danes pa prihaja največ rabarbarinih korenik ali korenik v prahu prav z Kitajske, kjer jo nabirajo pred cvetjem divje rabarbare.
Bolj natančna botanična knjiga vedno omenja dve sorti rabarbare: južnokitajsko in tan-gutsko rabarbaro, zadnja pa je v Evropi bolj razširjena. Glede zdravilnosti obema različicama pripisujejo enak učinek. Rabarbara si je našla prostor v le redkih vrtovih, čeprav kot kul-. tura dobro uspeva zlasti v do- iSK enmo-bri vrtni zemlji.
Rastlina poganja iz mesnatega podzemnega stebla — predvsem tega ceni zdravilstvo — nadzemske peclje pa poznamo kot okusen kompot, sok ali marmelado. Listi so veliki in krpati. Cveti junija, rabarbarini cvetovi pa so beli.
cljev:
^rabarbarin sok: tega pripo-poročajo še posebej vročičnim bolnikom, ker gasi žejo,
;!:kompot oslajen z medom je zelo krepilen za rekov alescente, ^marmelada, ki jo bolj redko kuhajo, prav ugodno deluje na črevesje, ki se med boleznijo kaj rado poleni.
Rabarbarin sok vsebuje še neko neugotovljeno in neraziskano snov, ki varuje zobe: uživanje soka priporočajo ljudem z zelo tenko in občutljivo zobno
Poskus profesorja za dušte-slovje je postavil stanje v umobolnicah ZDA v kaj čudno luč.
navodila, s kakšnimi znaki je v zvezi posamezna bolezen.
Prof. Rosenhan je svoje sodelavce skrbno izbral. Vsi so bili po vseh pravilih “normalni11, nobeden še ni bil nikoli duševno bolan. Trije med njimi so bili d u š e s 1 o v c i po poklicu, eden zdravnik za duševne bolezni, e-den zdravnik za otroške bolezni, eden ugleden slikar, eden študent dušeslovja in ena gospodinja. Sprejeti so bili v 12 različnih bolnišnic na vzhodu in zahodu (torej so bili nekateri v dveh ali več bolnicah), kjer so se prijavili pod napačnimi imeni. Nekateri so povedali svoj resnični poklic.
Vsi so pri pregledu pripovedovali isto zgodbo: da slišijo glasove, ki se jim zde -votli in prazni. Pritoževali se niso zaradi nobenih drugih znakov, na vsa vprašanja zdravnikov pa odgovarjali po resnici. Po sprejemu v bolnice niso simulirali (igrali) ni-kakih znakov bolezni. Ko so jih vpraševali, kako jim gre, so odgovarjali, da zelo dobro in da so znaki bolezni, zaradi katerih so prišli v bolnico, izginili. Obnašali so se v vsakem oziru normalno, le zaradi bojazni, da bi odkrili njih zvijačo, so bili nekoliko nervozni.
Samo ena bolnica, v kateri so
Dr. David Rosenhan, profesor ^ ^ normainj ljudje spoznani in dušeslovja in prava na univerzi j _i^Uoitii -io
Zdravilnost dajejo rabarbari
naslednje korenikine snovi: an- Stanford blizu San Francisca v trakinonovi derivati, čreslovine, Kaliforniji, je naredil zanimiv škrob, urea, večje množine emc- poskus: Dogovoril se je s sedmi-
dina, kalcijevega oksalata ter|mi svojimi tovariši, da so se vsijkov,. bilo spoznanih za shizo-vitamina C.	i prijavili v raznih bolnicah kot, ^___/vma-ii+irp samo e-
zdravljeni kot duševno bolni, je bila v zasebni lasti, vse druge pa državne, nekatere stare, druge nove. Sedem “poskusnih prašič-
;	.	•	<-	snsaia, aa postaje KUKuruKanje
°! m katerega Tonče in Jerica -n kokodakanje glasneje in glas-
*= nista	o+o "Kila .	.
—xv.&~	~ . m KOKoaaKanje glasneje m gias-
zaPaz^a’ k-er s^a	neje, je tudi ona zakokodaknila,
stavbe 6na in ZamiŠ1;iena V SV0;ie počenila na trebuh, razprostrla
•hala
11 Ud, I J d V JA d Lei JAIlldj oC Ud.fJ.Lici
ukrog ogla sta se namreč pri-1110gami ter vzletela na kup sla-v.1. z največjo naglostjo do-1 me tik listnjaka. Potem pa je ^aci in sosedov petelin. Domači urnih in gostih korakov drobila
begun — je že komaj sopel.1 h kolarnici.
^ lun je imel široko odprt; vrat:	Tako se je malo ne vsa kokoš-
o stegoval in glavo je molel nja obitelj zbrala ob mrtvem naPrej, da bi laže bežal; petelinu, glasno kričeč. eca greben mu je krvavel, ^ Tonče je še vedno stal na prej-la .Sosed udu je pri boju zadal !šnjem mestu ter gledal in mo-^ niem precejšnjo rano; peroti (trii ves prizor kakor okamenel, £0 011:1	povešene, in njih j onemel. Bilo mu je, kakor bi ga
? Ilc| S(o se pri begu dotikali | kdo udaril po glavi. Vrelo in šu-"	Rdeče, izbuljene oči so melo mu je v njej, kakor vre in
upno iskale kakega zavetišča, I šumi v kotlu krop, katerega vz-der bi se mogel skriti pred-sov-| burkava mogočen ogenj, plam-znikom, ki je bil tesno za njim ,teč pod medenim kotlom.
Se je med begom zaletaval “Kaj si storil!” se mu je za-'n° vanj.	čela očitajoč oglašati vest. Po-
- Nemara se je vzbudil v srcu mišljal je. kaj bodo rekli k nje-
ornačin;
Rabarbarina korenika ima lahko dvojni učinek: odvisno od količine pospešuje prebavo ali pa jo nasprotno zavira. Za zaprtje ali leno črevesje je najbolj ustrezna količina ena čajna žlička korenike v prahu za eno skodelico vode. Samo četrtina te količine pa ima popolnoma nasproten učinek (ena žlička zadostuje za štiri skodelice) in jo priporočajo pri driskah, želodčnem ali črevesnem katarju itd.
Odvajalnih sredstev je med zdravilnimi rastlinami ali tabletami cela vrsta. To, kar odlikuje rabarboro, pa je, da jo lahko damo otrokom ali velja, da tega odvajala — tako je tudi z drugimi _ ne gre jemati predolgo, ker tako z navajenostjo zgubi svoj pravi učinek. Pri rabarbarini uporabi, se tudi poveča količina izločenega seča, ki je tudi nekaj temnejše barve.
Ocl nadzemnih delov pozna
duševno bolni. "Vsi so povedali, da jih skrbi njih duševno stanje. Pri pregledu so bili spoznani za duševno bolne .in sprejeti na zdravljenje. Po osmih tednih so jih izpustili kot “poboljšane”, a ne ozdravljene.
Tekom bivanja v bolnici so jih hranili s ‘trankvilajzerji’, pa le redko koga zdravili duševno. Edini, ki so začeli sujniti, da novi bolniki niso blazni, so bili nekateri drugi bolniki. Zdravniki, njih pomočniki in sestre niso prišli nikoli na misel, da so novi bolniki prav tako normalni — ali pa še bolj — kot oni sami. Znanstveni dopisnik “San Francisco Chronicle” DaXdd Perlman, ki je poročal o dr. Rosenhano-vem poskusu v časopisu “Science”, je označil tega za zanimiv
so nič opazili in ne vprašali, kaj delajo, nekateri sobolniki so pa postali pozorni. Od 118 bolnikov jih je reklo 35: “Vi sploh niste blazni; vi ste kaki časnikarji ali pa profesorji, ki pišete o razmerah v bolnici.” Zdravstveno o-sebje ni nikoli dvomilo. Neka sestra, ki je opazila pisanje, je imela to za znak duševne potrebe. “Bolnik se ukvarja s pisanjem,” je zapisala v dnevnem poročilu. Ko je dr. Rosenhan to slišal, je pripomnil:	“Dejstvo,
da so pravi bolniki spoznali normalno obnašanje namišljenih.' zdravniki in uslužbenci pa ne, daje misliti, kdo spada v bolni-
Po Eisenhowerjevi poti
WASHINGTON, D.C. — Ko je sprejel odstop Haldemana, je predsednik Nixon imenoval za njegovega naslednika v Beli hiši gen. A. Haiga. Pri tem naj bi se ravnal po zgledu predsednika Eisenhower j a, ki je po odpustu S. Adamsa imenoval na njegovo mesto gen. J. Personsa.
Male Help Wanted Moški dobi delo
kot pomivalec posode ponoči v Sorn’s Restaurant, 6036 St. Clair Ave.
(92)
frenike brez omejitve, samo .e-den pa kot žrtev duševne potrtosti.
Ko je dr. Rosenhan po dovršenem poskusu pripovedoval duševnim zdravnikom neke bolnice, niso mogli verjeti, da bi bile take napake možne. ‘ Dobro,” je rekel, “v prihodnjih tednih vam bom poslal novih namišljenih bolnikov. Glejte, da jih boste odkrili!” Novih 193 bolnikov so posebno skrbno preiskali; 41 so jih spoznali za sleparje. V resnici dr. Rosenhan ni poslal v bolnico niti enega resničnega ali namišljenega bolnika. “Možno je, da je bilo vseh 193 sleparjev,” je rekel pozneje. “V tem slučaju ste zadeli prav vsaj pri 41.”
V prvem poskusu je vseh 8 na-
Moški dobijo delo
v pekariji na tekočem traku. Nič znanje potrebno. Zglasite se osebno.
WELCH FOOD CO.
1220 W- 9 St.
(92)
MALI OGLASI
Naprodaj
Dvodružinska hiša na Hunt-mere Ave., eno stanovanje prazno in enodružinska na Mohican Ave. prazno. Kličite KE 1-9286 ali IV 1-1626.
(93)
Naprodaj
hiša v bližini cerkve sv. Vida šest sob spodaj, tri opremljene sobe zgoraj. Kličite 391-8123 aii 481-1327.
(94)
peskus v raziskavanju dušeslov-J mišljenih bolnikov dnevno zapi-ja. Poskus postavlja v kaj čudno ( sovalo svoja doživetja v bolnici, luč naše umobolnice, prav tako v začetku tajno, da ne bi vzbu-
_____ i_____ tudi diagnostične metode za u- dili sumnje pri uslužbencih, po-
Ijudsko zdravilstvo samo peclje, I gotavljanje duševne bolezni in tem javno. Uslužbenci sploh ni-
'idel
La ugasli pogum, ker je govemu nesrečnemu činu sose-v kolarnici otroke, nemara dovi, ki so petelina visoko čisla-sPoznal brezuspešnost bega, li, in kaj oče in mati. No, kaj 50 mu vendar moči že tako dobrega se iz tega gotovo ne Pešale. rG m	L-mt- bode izcimilo.
, H da ni mogel dalje: krat u Inalo> ustavil se je hipoma, rnil se proti zasledovalcu ter
' mu odločno postavil acela sta se zopet zaletavati t'ug v drugega ?^rimi kljuni.
. Na, Tonče, ha,” je opozarjal ^ar*ek brata ter, iztegnivši de-. 0 r°ko, kazal z okroglim, rde-m kazalcem na boreča se pe-
-	na. “Glej, sosedov picek na--gazopet kuzma.”
N'razbojnik grdi, ropar-k\. se je razjezil Tonče ter 0cu p0 koncu, stavba pa se u m pri tem zrušila, “čakaj, 0 nePridiprav, pokažem ti pot ilmov, da se ne boš vedno kla-a j?0 Vasi ter mučil našega pic-
.Nograbil je oster ogel opeke, r Sf. mu je ravnokar poprej od-e Sd °d celega kosa. Jezno ga ^zavihtel proti petelinu.
-	ruk” je na kratko jeknil anjčev petelin ter se zvalil
,0 aat°- Par hipov j e ril z gla-
ikro° ^ravi’ s Perc,tmi je krilil § sebe, noge so mu krče-JPudrhMvale — črez par tre-°v pa je ležal mirno na ze-ol °krvavljeni travi, tel k°S cpeke ga je bil za-invno v glavo ter mu zade-al smrtno rano.
uruk-kuruk-kruk!” je začel
Jerica je istotako plaho zrla na mrtvo živalco. Tudi ona se v bran. je začela bati zlih posledic.
Le Karlek je ostal povsem mi-
v drugega ter se kuzmati ren in ravnodušen.
“Glej, Tonče,” je besedičil ter kazal na petelina, “glej, picek noče več vstati.”
“Ubil si ga!” je plašno vzkliknila Jerica.
“Ubil!” je kakor zvest odmev žalostno in pobito ponovil Tonče. V duhu pa je že videl, kako jemljejo oče šibo raz polico za vrati.
Stopil je iz kolarnice, hoteč se popolnoma prepričati, je li res ta nesrečni kos opeke prizadejal petelinu smrtni udarec.
“š-š-šuha,” je podil kokoši strani. Potem pa je začel poti-pavati in preobračati petelina, kakor bi iskal, še li plamti kje kaka iskrica življenja.
Jerica in Karlek sta mu sledila.
Jerica je počenila ob petelinu, Karlek pa je pokleknil na gola kolena v majhno, nekoliko rjavkasto travo. Oprezno in vestno sta opazovala petelina in bratca.
“Mrtev je — res!” je slednjič žalostno in obupno potrdil Tonče.
(Dalje prihodnjič)
CONSTRUCTION LABORERS
Experienced in sewer and underground woi’k. Minimum 3 years experience. Good pay and fringe benefits. Please send resume to Box 123 American Home, 6117 St. Clair., Cleveland, Ohio 44103
(x).
Dom v Euclid
naprodaj, duplex 6-6, tri spalnice, iy2 kopalnica, polna klet, samo osem let star.
Bungalow
naprodaj, štiri spalnice, z rekreacijsko sobo, priklopljena garaža, velika kuhinja, pomival-nica posode; na novo karpeti-rana, gozdnat lot, 200 čevljev globok.
Russel razvoj
nove hiše so na razpolago, zidane in z aluminijem obite, ranče, splits in Colonials. Kličite za informacije.
UPSON REALTY RE 1-1070	499 E. 260 St.
(94)
Hiša naprodaj
Zidana enodružinska hiša, garaža za 2 voza, blizu E. 185 St., šole, trgovin in busa. Prodaja lastnik. Kličite od 3. do 7. ure pop. tel. 486-6540.
(99)
HELP WANTED,
General Office Work
Typing, knowledge of Slovenian. Short hours. Call 431-0628
(x)
House for sale
West side — Fairview Park, 4 bedrooms, IVz bath, large rec room, TV room, dead end street. Walk to schools, church, shopping, bus lines.
Call Owner 331-3983
-(94)
V najem
Oddamo 5-sobno stanovanje, zgoraj, odraslim brez otrok, St. Clair in E. 61 St.
Kličite 831-0914
-(95)
Help Wanted — Female
Radi bi dobili
žensko za lahka hišna dela pri dveh starejših ljudeh, lahko živi pri nas v Highland Heights.
' Kličite 449-4594
(95)
to
of
Help Wanted — Women
Mature and steady, age 30 50, to fill and pack orders light and small items. References. Apply in person or phone 10 to 5. Ask for Shirley 621-1514 CORONET 812 Huron Rd.
Caxton Bldg.
(94)
Blizu E. 185 St.
bungalow naprodaj, dve spalnice spodaj, prostor za razšira-nje zgoraj, polna klet, lepo dvorišče. Lastnik prodaja.
Kličite 261-2561 »	(94)
Apartment naprodaj
Zidano poslopje, 4 stanovanj, E. 76 severno od St. Clair Ave. Bakrene cevi, novi furnezi. Kličite 781-1248
-(94)
MALI OGLASI
V najem
Opremljena soba se odda po-tenemu moškemu, srednje starosti ali starejšemu. Si lahko kuha. Lepa okolica. Na 1189 E. 176 St.
(94)
Coin Collector wants to buy U.S. Silver Coins — U.S. Silver Dollars and U.S. $10 and $20
Apartment v najem
Oddamo 5 sobe in kopalnico, zgoraj ali spodaj, severno od St. Clair Ave. $60.
Kličite 781-1248
— (94)
Naprodaj
Prodam dvojna okna in vrata iz lesa. Witt Omahen, 18903 Kildeer Ave. tel. 481-9023.
-(94)
Vacant
2 family - Sylvia Ave. off East 140 St. 5 up 5 dn. 3 bed rooms each. Owner will help with financing. Nice lot, garage, full basement.
7 room single, East 176 St. off Nottingham Rd. 3 bedrooms up, living, dining room dn, screened
SiX' ( porch,' beamed	base-
_________
INCOME BRICK: 3 suites, 1 i for large family, or professional store front, fully occupied, good ! man, good condition, return on your investment. ! STREKAL REALTY
YAKKEL REALTY 944-5440
405 East 200 St.
481-1100
(94)
RADE SE ODZOVEJO — Race so se takoj približale bregu, ko se je mamica z otrokom približala, ježevcu in začela metati kruh v vodo. Slika je bila posneta v Sandusky v Ohiu.
SISSKG .ICC
ni
Ameriška Domovina išče zanesljivo uradniško moč, moškega ali žensko, z znanjem slovenščine, angleščine in tipkanja. Nastop službe takoj. Oglasite se osebno ali pismeno. AMERIŠKA DOMOVINA
6117 St. Clair Avenue	Cleveland, Ohio 44103
431-0628
^-----------------

%
RAZPOROKA
ROMAN
Spisal PAVEL BOURGET — Prevedel A. KaLAN
3 =

sku?”. Ne!’
ne sporočite o tem obi- ga bo treba,” odgovori P. Eu- j deli doma.
vrard, “toda imejte trdno voljo, dobiti priliko, da se očetu svoje
Glede tega sem vam odločno povedal svoje mnenje, ki pa se je vam zdelo zelo strogo: prejem zakramentov vam ni dovoljen v sedaj obstoječih razmerah. Vendar pa je le preveč resnično, da tudi te razmere, če so tudi napačne, zahtevajo svojih dolžnosti. Te dolžnosti spolnovati, se pravi v gotovem smislu zaslužno delati. Tako zasluženje je bilo, da v svojem drugem zakonu niste pozabili dolžnosti do svojega sina. Zaslužno boste delali, ako boste vsako poskušnjo Bogu darovali, vzlasti kadar bo v zvezi z drugim zakonom, tako na priliko bridkost, ki vam bo krčila srce, ko boste na dan prvega sv. obhajila svoje hčerke videli druge matere pristopiti k sv. obhajilu, vi pa ne boste smeli. V istem smislu si lahko nabirate. zasluženja z miloščino, z zatajevanjem, s tem, da posebno natančno spolnujete nekatere cerkvene zapovedi n. pr. postno,-Ako sem prav umel je glede vere vaš mož še mnogo na slabšem nego vi. Posebno zaslužno delo bi torej bilo, ako bi ga mogli spreobrniti. ..”
“Tega pa, častiti oče, ne zahtevajte od mene”, vzklikne Mme Darras in čelo se ji pri tem nenadoma zmrači. Ponovila je: “Tega ne zahtevajte od mene! Nobena žrtev, katerih ste mi začrtali v svojem programu, mi ne bo preveč, da si kaj zaslužim; toda govoriti o verskih vprašanjih z mojim možem in mu "povedati, kaj jaz mislim, tega bi
mi ne bilo mogoče. Pomislite, gospod, vseh mojih skrbi zaradi
“Vendar bi bilo pa prav, da: hčerke tako razodenete, da ne bi ž njim o tem govorili,” reče | bo imel nobenega dvoma o va-oratorijan, “da, prav 'bi bilo; šem moralnem stanu; to je vaša
•pred vsem zaradi vaše časti. .Vi bi ne bili smeli storiti tako od-važnega koraka in o tem nič povedati človeku, ki je oče vaši hčerki, čegar ime vi nosite, in pod čegar streho vi prebivate. To odpuščenje je laž, ki se ni-
stroga dolžnost, tako sodijo že
“In do. tedaj? . . .” vpraša gospa.
“Do tedaj pa bom. molil, da pričnete po možnosti, ki vam jo narekuje previdnost, spolnovati svojo očito dolžnost.’
Tedaj, z Bogom, oče čestiti; zelo sem vam hvaležna, da ste
navadni ljudje.”
“Prosim vas dovoljenja, da
vse to premislim”, reče gospa ’ darovali zame nekaj vam tako ter vstane. “Vi mi dovolite, da | dragega časa, katerega znam i zopet pridem, kaj ne da? Daši: jaz ceniti.”
najin razgovor ni zadovoljil mo-1 Z bolj tihim glasom je spre-kakor ne vjema s programom, jih nad, vendar se mi je težak govorila te besede, premagati se . , v j ki sva ga upravkar načrtala. .. j kamen odvalil od srca, ko sem je morala, da ji ni ušla v solze, prvega sv. obhajna moje hčerke, j rp0 bilo pa tudi potrebno za- se oprostila tega morečega mol- Ta ginjenost je prevzela duhov-

on jih niti ne sluti, oh, koliko ' mene_ Vi pač sami nimate sem se trudila, da sem jih skrila I radi) da M yam jaz dovoljevai
pred njim. Njega bi to preveč bolelo. .
Pa je vendar on dovolil krstiti svojo hčer?” reče P. Euvrard.
“Ta pogoj sem stavila ob poroki”, odgovori Mme Darras, “da morajo biti najini otroci katoliški. On je držal besedo — mož poštenjak — toda s kako notranjo nevoljo proti temu, kar on sodi, da je samo praznoverje. On se sicer peča z vsako najmanjšo stvarco, Id zadeva našo malo; on me vidi, da jo vodim
take skrite obiske. Pripovedo-
ka.”	i na. Poskusil je nekoliko popra-
“Vedno bom vesel, ako vas vi- viti svoj zadnji trdi odgovor ter dim,” odgovori duhovnik, kate- ji je spremljajoč jo k zunanjim vali ste mi, da je pri vas moje | rega je to boječe in proseče vratom rekel: ime znano, da ga celo simpatič- . vprašanje vidoma prevzelo, “to-; “Z Bogom! Nasvidenje, dete no izgovarjajo. To bi bil morda’ da povedal sem vam že, da skri- moje, in sicer kmalu!” razlog, da bi se jim vaš korak k, vorna ni treba k meni hoditi.	(Dalje prihodnjič)
meni ne zdel tako nenavaden.! Pridete, kader bodo o-tem ve-! Oglašajte v “Amer. Domovini”
To priliko bi vi porabili in pre- j ----------- ----- - .—..... .....
nehali c svojim molčanjem, ki:	_
mKBWUK______	________
mmm
m^ai
mwmm mmmm
j je kaznjivo kljub vaši dobri ve-j ri. Apostol pravi: S srcem verujemo v opravičenje, z ustmi pa se vrši spoznavanje v zveličanje.
“Ne”, dejala je vtretjič Mme k maši, k pouku v krščanskem ; Darras ter zmajala z glavo, “ne, nauku, toda nikdar me glede! tega jaz ne bom storila... oče tega najmanjše stvari ne vpraša, j čestiti,” nadaljevala je in njen Ta stran življenja moje hčerke glas je bil vedno bolj proseč, zanj ne ekzistira. Glede mene, | “da, zaradi hčerke nisem mogla ki na tak način vzgajam dek- zapustiti svojega moža; toda lico, živi on v tej misli, da se njemu naznaniti krizo, katera se vdajam sentimentalnim pred- ; v meni vrši, ne da bi ga nato sodkom. To pa on odpušča žen- j pripravila, s tem bi ga pač neiz-

ski slabosti, on me ljubi in je mnenja, da se v globini srca v skupnosti idej popolnoma strinjam ž njim. Zelo je deloval na to, da bi si bila glede nazorov le eden. In tako je tudi bilo dolgo časa .. . Ne, jaz bi ne imela moči mu povedati, da sedaj ni več tako . ..”
“Tedaj pa,” vpraša duhovnik v nekaki zadregi, “mu morda celo niste povedali, da ste namenjeni k meni.”
“K vam? Seveda ne! ... je rekla in že sama misel na to jo je razburila.
“In kadar se vrnete, ali mu
:
it aasiisi
F blag spomin
PRVE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA LJUBLJENEGA SOPROGA, SRČNO DOBREGA OČETA, DRAGEGA SINA, BRATA IN STRICA
RudcSph Goiop
V večno življenje je odšel 9. maja 1972, star komaj 43 let.
Mesec maj bo v spominu
za vedno mi ostal
ker v njem sem izgubila Te,
Tvoj mili glas utihnil je.
Kdo opisal bi vso tugo, kdo solze vse preštel?
Toda misel ta tolaži me, da enkrat zopet vid’va se.
Sin.ce naj na trato sije, kjer počivaš, ljubljeni, enkrat bova se združila in si stisnila roke!
Žalujoči:
žena ANICA — ANN,
hčerki MARY ANN in MILLIE
sin RUDY JR.
mama MARY v Livku,
sestre MILI, por. v Franciji,
MARY in JENNIE v Livku,
brata ALBIN v Begunjah in SILVO v Livku,
nečaki in nečakinje ter ostalo sorodstvo v Clevelandu in v Sloveniji.
Cleveland, O., 9. maja 1973.
memo razburila. Mogoče je celo, da bi se po opravljenem prvem sv. obhajilu, v bodoče uprl pobožnim vajam moje hčere. On se ni zavezal, da ji vse to dovoli. In jaz sama se glede na svojo vero bojim gotovih razprav. Pač bi se jim ustavljala, ako bi me podpirali sv. zakramenti in zato sem tudi hotela prositi moža, da mi dovoli obrniti se v Rim. Toda brez zakramentov, s tako polovičarskim, nepopolnim verskim življenjem pa ne čutim moči v sebi. . .”
“Porabite zato časa, kolikor
ŽENINI !N NEVESTE!
M J.
NAŠA SLOVENSKA UNIJSKA TISKARNA VAM TISKA
K R A S N A P O RO C N A VABILA PO JAKO ZMERNI CENI
PRIDITE K NAM IN SI IZBERITE VZOREC PAPIRJA IN ČRK
Ameriška Domovina
5117 St. Clair Avenue	431-0828

AMERIŠKA DOMOVINA '
m™
"TVC -I'MAl
mmmm___________
----------
viri.

r-^.:


i

hi morala biti
vsaki slovenski hiši

'mm	sis?, mn m
sms mo Efsn 123 mmmzmmmm
IMBS GUM žiSEi	žgMMBU
1
VSE NAJBOLJŠE STVARI NA SVETU SO ZASTONJ! -TcTko smo vsej včesih dsjeli in pri tem mislili nc sonce, zrak in vodo. Zdaj niti to ni več zastonj, vsaj ne v čisti obliki. V San Franciscu imajo na raznih krajih velikokrat zastonj tudi glasbo, kot kažejo te-le tri slike, To so koncerti “cestnih oglih”, na katerih nastopajo študentje glasbe in drugi ljubitelji glasbe.

VAJA “MESEČNE SCENE” V VERDIJEVI OPERI MACBETH V NEW YORKU. — Priznana igralka Judith Anderson, katera se smatra za najboljšo “Lady Macbeth” današnjega časa, daje nasvete Grace Bumbry (na desni), katera bo prvič nastopila na junijskem festivalu Metropolitan ope' re v Atlanti, Memphisu, Dallasu in Minneapolisu.
HANOJSKI REVČKI, kot je tale. se prav nič ne razlikujejo od saigonskih, morda zato, ker so premajhni, da bi bik sovražniki, ali pa zato, ker še niso spoznali zakrknjenosti človeške narave. UPI poročevalec Tracy Wood je našel tegale revčka na hanojski cesti.