ra KNJIŽN. PRIMORSKI DNEVNIK -____ GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE rL° X- • Štev. 61 (2680) Scelbove izjave o obrambi italijanstva Trsta in o mirovanju rimskih nacionalnih interesov pomenijo nadaljevanje raznarodovalne politike v naši coni s pomočjo rimskih agentov v ZVU in v lokalni upravi in s pomočjo obilnih denarnih sredstev. Poštnina platana v gotovini Spedlzlone in abbon. post. I. gr. TRST, petek 12. marca 1954 Cena 20 lir V Beograda negativno ocenjujejo jadnje Scelbove izjave o Trstn s® vrača na pozicije svojih predhodnikov: tristranska dekla-'Ja In 8. oktober - Zvezna skupščina sprejela proračun in druž-n* načrt In odobrila dodatni sporazum k balkanskemu sporazumu (Od nasesa dopisnika) ližem. Scelba je namreč v se- dal da tržaško vpra-vprasa- doslej o ' nje, temveč evropsko vpraša- ^dspHn i, BEOGRAD, 11. | r.atu priznal, d de Scelb italijanske vla- šanje ni italijansko Trst» dve 36 »atu, niči.’ p01®0 Pa včeraj v zbor- ; li.ianske vlade, poudarjajo lil* oc^f. “jeS°va izjava ■ je Beogradu, posredno priznal, da 1 sporazumu o prijateljstvu in ^■ak v Beogradu kot Ti st ni italijansko pristanišče, sodelovanju med Jugoslavijo, italijanska vlada 1 temveč evropsko pristanišči. | Grčijo in Turčijo. Obrazloži- izjavi. Prvo v se- j »je. S tem je predsednik ita- reiormo šolstva, ker je posle te komisije prevzel odbor za prosveto zveznega sveta. Zvezna skupščina je danes soglasno ratificirala dopolnilni sporazum k ankarskemu in koi -QCQ0 j i. * ---— ' .UUU lizina stopiti na pot Po ' 'ma Scelba smisel za rua- S svojo včerajšnjo izjavo, ki (tev zakonskega predloga je je v nasprotju s prvo. pa se podal v imenu zveznega iz-K m V.este*1 agencije Reu*er Scelba vrnil -.na pozicije vršnega sveta podtajnik za ioor 1 Tito na večerji z ■ sv°jih predhodnikov, ki niso zunanje zadeve dr. Aleš Be-ijjJ.^imi novinarii celo I nlkakor mogli pozabiti tri- j bler, ki je poudaril, da so po-opti ' ’ da gleda z določenim i stranske deklaracije in sklepa goji in možnosti za plodno Janu ai0m na stališče lt-li-i0^ 8 oktobra, ker s0 ielnal1 delovanje stalnega tajništva e vlade in d? se mu zdi" i ta dva akta zahodnih velesil zelo ugodni glede na pravno Im“ " “ ’ kot osnovo «za sporazumno | i.-i politično obeležje ankar- rešitev tržaškega vprašanja z j skega sporazuma. Koncept ankarskega sporazuma je se- kakor tudi upravni odbor Na- : odne banke FLRJ. B. B. Foreign Office: ..Glede Trsta nič novega" LONDON, 11. — Predstavnik Foreign Officea je danes izjavil, da se trenutno ne predvidevajo «nove pobude v zvezi s tržaškim vprašanjem«. Izjava je bila dana na redni tiskovni konferenci kot odgovor na vprašanje o možnosti Francija želi od ZDA zagotovila glede Indokine Načelnik glavnega štaba general Ely bo odpotoval v Washington s prepisom Pievenovega tojnega poročile - Raz govori med obema vladama v zvezi z ženevsko konierenco /O OF RAZPRAVLJAL O HUDI GOSPODARSKI KRIZI OF izraža svojo solidarnost WASHINGTON, 11. Pred- Jugoslavijo«. Ali je včerajšnja izjava ’ stavljen posrečeni obliki Seelbe v zbornici samo ma-' splošnih načel, ki dajejo širo-r.ever, da bi dobil zaupnico, i ke možnosti za konkretizira-' ali pomeni dejansko vračanja j nje skupne politike. Dopol- „. „ farski načrt Sto, iac'i° Francije v Pa — Da ■-«' na POzieije prejšnjih vlad. ki j nilni sporazum je na splosni {°8podZU sestaI višjTsvet za^6 s svoiim stališčem onemo-.liniji politike jugoslovanske ?tugi načrt, da prouči: gočile vsak sporazum? To bo vlade, ki je izražena v njenih načrt za modernizaci- vsekakor pokazala bližnja bo-[ stalnih naporih za razširitev stavnik državnega departmaja je izjavil, da se ameriška in francoska vlada posvetujeta po diplomatski poti glede onega dela ženevske konference, ki bo posvečen Indo-kini. Ta posvetovanja so istočasno v Parizu in Washing-tonu. Predstavnik je dodal, da so se štiri velesile sporazumele, da bodo na ženevski konferenci najprej razpravljali o Koreji in šele potem o Indokini. Francoski odbor za obrambo je danes pod predsedstvom predsednika republike in ob navzočnosti vladnega predsednika Lamela ter drugih predstavnikov vlade in vojske tri ure proučeval tajno poročilo obrambnega ministra Ple-nadaljnjega razvoja tržaškega vena o njegovem 'potovanju vprašanja v zvezi z zaupnico, po Indokini Obveščeni krogi ki jo je dobila Scelbova vlada. Na drugo vprašanje je predstavnik odgovoril, da je izjava od 8. oktobra še vedno veljavna, in dodal, da se glede tega nadaljujejo sondiranja v raznih prestolnicah. izjavljajo, da je bilo sklenjeno da bo načelnik glavnega štaba general Paul Ely v najkrajšem času odpotoval v Washington. General bo nesel s seboj prepis Pievenovega poročila. Obveščeni krogi domnevajo, da ima general nalogo poudariti, da potrebuje Francija veliko ameriško materialno podporo za daljši šas. če hoče doseči vojaške uspehe. Ely bo odpotoval v Washing-ton čez dva ali trj dni in baje je dobil navodila za razgovore o političnih in vojaških vprašanjih z vojaikimi predstavniki ameriškega državnega deparmaja. Francosko vlado predvsem skrbijo sledeča vprašanja: 1. Zfelela bi, da general odvrne ameriško vlado od ideje, ki so jo izrekli tudi nekateri predstavniki te vlade, namreč, da je v Indokini vojaška zma. ga gotova v enem ali dveh letih. 2. Hotela bi, da , bi tudi v Washingtonu prevladala želja, ki prevladuje v Parizu, to je zagotoviti uspeh ženevske konference, in če je potrebno ponuditi tudi važne koncesija Kitajski. 3. Hotela bi pojasnila, čemu je Eisenhower izključil vs^ia možnost ameriške intervencije v Indokini. ker bi hoteli .Francozi imeti to karto v rezervi. in borbeno podporo vsemu prizadetemu prebivalstvu Zasedanje glavnega odbora OF v nedeljo 28• #»#•*» Izvršni odbor Osvobodilne fronte za Tržaško ozemlje je sinoči razpravljal o težkih posledicah, ki jo ima v naši coni dosledna aneksionistična politika ZVU v vseh povojnih letih, zlasti pa o posledicah, ki so nastale zaradi: tristranske deklaracije pred šestimi leti, mešetarskega londonskega sporazuma pred dvema letoma ter kočno osmooktobr-skega angloameriškega lanskoletnega diktata o priključitvi cone A Italiji. »Osvobodilna fronta je nenehno opozarjala na neizbežne težke posledice takšne politike — je poudaril predsednik glavnega odbora OF tov. F. Stoka v svoji obrazložitvi političnega položaja — politike povezovanja naše cone z Italijo zavedajoč se, da n oski-K inociernizaci- vseKUKur namen -uFrancije. Načrt točnost. Rešitev tržaškega.in poglobitev prijateljskih ii. c ? raVen te ol^šati življenj-: vprašanja, pravijo v Beogra- j zavezniških odnosov z Grčijo !> bilancoUra^nOVesiii P-Ia'’ au, je odvisna izključnoin Turčijo, s katerima Jugo-anw o na področju j 0(i pripravljenosti italijanske I slavijo vežejo mnogi skupni ,CiJ0o taJ>ka, V lS52kl §a j 'H vlade. Sedanja italijanska vla- j interesi, med njimi interes brini!6 rd, novem' da mora priznati, kot je' varnosti in utrditve miru. Z iv preHvfi0 prvotno pravilno ocenil sam : ratifikacijo dopolnilnega spo- domače proizvod" Scclba, da Trst ni italijansko, j razuma, je poudaril Bebler. 5°. konPilhodnjih štirih ietih" i t«mveč evropsko vprašanje. manifestirajo jugoslovanski na-Htje a 1957 bodo po- BEOGRAD, 11. — Zasedanje rodi svoje 'največje potrdilo investicije za jugoslovanske zvezne skupšči- politike, ki ščiti življenjske ferske in^’ . -1?1 opremo ne, ki se je pričelo 5. marca, «tva. oustrije in polje- se je danes končalo. Zvezna Oin?0ski drJavnj 1 skupščina je na tem zasedanju SS^lion °f2avni minister in ‘ " ' Molln er ki je prejela proračun in b.Val današnji sej. e načrt za leto 1954, Nagal-Je edini način’ za pioračunih. ratifikacije dopol- - ^fanniT. 8osPodarskih te- nilnega sporazuma k ankar- .^knC‘ie -v P°yečanju pro- skemu sporazumu ter predlog e^v^astel na*° ^lrnnn n Knrpmembah ustav- \^S&1 TU- 30 - UlŽj; ***** so if?' IzjavU Je da- t*H t10o00o ji 1933 28radili j stanovanj, med-j, !<0rtv, a ®inimalna po-^h^ter i„S ovanj na leto. n? Prasnil, da smo-! 5&-p5e'“ koristi držav podpisnic, ki vodi k še uspešnejšemu, plodne- j mu in prijateljskemu sodelo- družbeni ‘ vanju ter obrambni - priprav-zakon o ijenosti treh držav. V državnem tajništvu za zunanje zadeve je bil danes sestanek odbora stalnega taj-.ie nat.o šte- zakona o spremembah ustav- j riištva držav balkanskega in poudaril med nf.ga zakona. Svet proizvajal- i pakta. Na sestanku so sporo- cev je na današnji predpol- j čili, da je bil imenovan za dansld seji po živahni disku- j namestnika turškega pred-siji sprejel zvezni proračun za j Slavnika v tajništvu velepo-to leto in predlog zakona o'slanika Agaha Aksela sveto-spreir.en-.bah ustavnega zako-1 valeč turskega veleposlani-na. Zvezni svet. pa je ratifi-1 štva Miroglu. za namestnika cnal dopolnilni sporazum k i jugoslovanskega predstavnika nestrpnost sen. McCarthyia powiruča ostre kritike w svetu Huda obsodba mahartizma in Eisenhowerjevega predsedovanja v naiboij razširjenjem angleškem listu * «Vesel sestanek« med McCarthyjem in obrambnim ministrom Wilsonom • Eisenhower na večerji skupaj z rogoviležem iz Wisconsina SS, Znaša davčni od-> zrtf*1treben za krit‘ da ip°T’ Dalje dr.K ^ francoski po-k?, hodek poza 15% nižji LONDON, 11. Pan aš nji ankarskemu sporazumu. Zatem je na skupni seji zvezna skupščina proglasila j1i ni. šarifo"zvišati°pro^i zakon o ustavnih spremem ^T^sbnefi* m”ra-ta prt>* ' na konkurenč & tinaV6 dodal da so Črnega ministra mi bali, ki je takoj stopil v ve- Ljubomira Radovanoviča pa svetovalec v državnem taj-i.ištvu Ljubomir Hrnjak. Na včerajšnji seji zveznega izvršnega sveta pod predsedstvom A. Rankoviča so pro- ...._________________ učili poročilo o potrebi spre- Antona Krajška, dosedanjega! rrembe sistema socialnega za- sodnika vrhovnega sodišča ' varovanja ter poročilo o ne- ;‘fio 1ndustriiir"in*’** o“ i Slovenije. Ob zaključku seje katerih aktualnih vprašanjih fMoJaf uvela vključeni v ta! skupščina sprejela predlog z gospodarskega področja. ljavo, in izvolila za sodnika zveznega vrhovnega sodišča a vlada I sveta o ukinitvi komisije za. val svoje odbore in komisije, ^Rotiljudski ukrep! britanskem Hondurasu brit PtetVe*°> da ljudska stranka dobiva podporo is Guatemale, hoče /Qf|! podvzeti Se pred volitvami podobne ukrepe kakor v Gva- 1 * Brasilska resolucija proti kolonializmu na konferenci v Caracasu Sfeao, Slik*4 labni^i. — Poslanec sedmih članov in zakonodajni Sih!iVS krila! svet, ki ima tri uradne m de- ^ v jn danes, set neuradnih članov (od teh 2 8P°dnji zbornici Ustav razpravo 0 uki-1,4 9su v «V britanskem NiU61 ozerv,renutku- ko se ! s«6.' PrM. U Popravljajo ; V )e tettM k zbornice | JoA^i nu?nUauPrl. češ da za. .''‘O?0 prih ^akor je zna-[ S>lM?s^etn ,l>oclnj i mesec v i K N’a volitve°n prve I j1 Vlaj AttiP„, na tcm ozem- S4 S eaV°zfahteV°Anai ^ i r. ^ ^ZJ.avo 0 Hon- k za °dno-S f vče^° ealthom John 0.v brit= ,ano' ni blli f fitj, °3ena nskem Hondu- veerai k*H,>ni8ija v ustanov-' sih- kl naj so 4 imenovani, 6 pa je izvo- ljenih)- , Kolonija obsega 8867 kvadratnih milj in ima okoli /3 tisoč prebivalcev. Britanski Honduras je pomemben med drugim tudi zaradi mahago- j nijevega lesa. Ljudska združena stranka, ki se opira na široke množice domačinov in ki ima^ spo- munizmu» in jo je označil kot skrajno nevarno težnjo, ki ima namen zakriti vmešavanje v notranje zadeve drugih držav in intervenciomsticnega duha v okviru skupne akcije. Zavrnjena resolucija o pogajanjih z Egiptom v spodnji zbornici LONDON, 11 «Daily Mirror« zatrjuje v poročilu iz Washingtona, ki obsega dve tretjini prve strani, da je Eisenhovverjevo predsedovanje «strašna polomija)). «Daily Mirrors je najbolj razširjeni dnevnik na svetu z naklado 4 milijonov-izvodov. Poročilo washingtonskega dopisnika Johna Waltersa spremlja fotografija, ki kaže Eisenho-werja z značko, na kateri ie napis f”“, j Ji proti 219 resoluci- va,”da"bo”v bodoči, skupščini 271 g^^Vlanke Barbare Castle v kateri se ob- doijila najmanj 9 od 15 mest to se pravi absolutno večino. V Londonu vedo, da ta stranka ni povezana z Moskvo; trdijo pa, da je pod močnim vplivom Guatemale, kjer upre. vladujejo rdeči«. Razen leg« sodijo da bi morebitni britanski umik iz Hondurasa u- !St in z?,6d- Suatemalsko \ strezal Guatemali, ki že kakih v? irk- Polit ,Aeno ljudsko Isto let poudarja, da je treba opazovale ' ' ---------- } bi ?°Qvzeia t Je britansk H0vPt«Preč*ata ukrep, zat kakrš^ P°n°IUe:V - britan^i 8%..kseni v;. besed0anlki- Gvaiani. J'tve ® Pfepr4čw?Ce b"tan-ten. ®r st , svobodne , zmaKafnveda' da bi >» se Protikol°-v,,t> Sftost zavzemajo Na. ^ klJo bo. iz- liplr» z ^ emalska vla-U2sko zdru- Je J“e. bi g^, t v Hon-)?Va,?Jetn0 f,i0 »dokaza- Ms- ^ volitev v sedai nv Hondu-'la i 3e i>,,. ®sPr°tnik soia način, kako je britanska vlada vodila pogajanja z Egiptom o področju Sueškega prekopa. Egiptovski minister za narodno usmerjanje major Salem ie danes v Kairu izjavil, da bodo častniki revolucijskega sveta, ko se bodo vrni v civilno življenje, ustanovili stranko katere program bo temeliU na idealu revolucije. Votska bo ostala izven poh- Uke. Dodal je, da je mogoče na večerji, ki so se je udeležili vidni republikanski predstavniki v senatu. Kot so poročali navzoči, je bil sestanek med predsednikom in Mac-Carthyjem «zelo prisrčen«. To se zdi tem bolj značilno, ker se je predsednik na tiskovni konferenci sicer izognil polemiki z MacCarthyjem, obenem pa je poslal republikanskemu senatorju pismo v katerem je baje pohvalil senatorja za njegov govor proti makartizmu. Točna vsebina pisma ni znana; senator Flanders pa je izjavil, da je bilo predsednikovo pismo «zelo ljubeznivo«. Danes pa je bil MacCarthy na kosilu pri obrambnem ministru Charlesu \Vilsonu, s katerim sta prišla pred tedni v hitro zabrisan spor zaradi Mac-Carthyjevega vmešavanja v personalne zadeve ameriške vojske. Po kosilu sta oba sprejela novinarje, sedla tesno drug ob drugega na isti divan in se dala tako fotografirati. Oba sta dejala, da ni med njima «nobenih nesogla-bardiranjem izgublja velika siP glRde k. V kro ameriška vojska moralo, funk- ^ . obrambnega ministrstva cionarji državnega tajništva zatrjujejo d .1 in drugih vladnih uradov pa stanek želel MacCarthy. so terorizirani. Svoboda misli «Veseli sestanek« med Wu-in govora izginja iz mnogih sonom in nestrpnim rogovi-univerz in šo! zaradi strahu ležem iz Wisconsina je po-pred inkvizicijo... Pravijo, da j vzročil, kot poročajo, negodo-v zatišju Bele hiše Eisenho- vanje v Beli hiši, ker kaže, wer večkrat kaže ogorčenost da je tudi republikanska stran-zaradi makartizma. Njegovi ka vsak dan bolj sita Mac- v letu 1953 pokazal napredek v težnji za izboljšanje pogojev evropskega premogovnega trga. Uvoz premoga iz ZDA v evropske države se je zmanjšal za več ko 13 milijonov ton v primeri s prejšnjim letom. Evropska izmenjava na tem sektorju pa se je ppve-čala za približno dva milijona ton. . . , . , ... Ukrajinski delegat je kritiziral trgovinsko politiko zahodnoevropskih _ držav glede premoga. Angleški in belgijski delegat sta izjavila, da se ni mogoče ustaviti samo pri kritiki, ko se govori o gospodarstvu drugih držav. Češkoslovaška delegatka je govorila o uspehu v CSR glede proizvodnje premoga, poljski delegat pa je poudarjal interes Poljske kot proizvajalke premoga za delo lega odbora. Francoski delegat je omenil razna vprašanja, ki se tičejo kakovosti in cene premoga, sovjetski delegat pa je podprl ukrajinskega delegata. Sledila je razprava o poročilu, ki ga je predložil predsednik odbora za les. Govorili so preedstavniki Finske, Avstrije, Jugoslavije, Romunije, Rusije in Belgije, ki so poudarjali važnost dela tega odbora. Popoldne je sledila razprava o poročilu predsednika od- vzpostaviti v tej koloniji suverenost. Vsi ukrepi, ki jih je do sedaj podvzela britanska vlada, stranki pri#. vW.o *. fve>* l v politično stranko Ce bo ta stranka dobila večino Mitvah se bodo v drza-Pn izvajali 'ideali revolucij*. ta stranv u? 3e co do samooaiocne ijuasivu ' ■ “^sniv zunanjega mi- 'jurtio? Guate£M dobi' njihovih kolonijah ali posestih. Saklua. G1? danes izjavil, da “. s?‘ poir”i- v». ‘zjavii tli da je pred volitvami in ne po volitvah, kakor se je pripetilo v britanski Gvajani, če bo do volitev sploh prišlo. Na vsearoeri.ški konferenci v Caracasu se je danes Brazilija pridružila ameriškim državam, ki hočejo odpravo kolonializma na ameriški "e-lini. Njena delegacija je pred. ložila resolucijo, ki poziva medameriško konferenco, naj izjavi, da bi morale izvename-riške države, ki izvajajo po< Cc pa bo stranka poražena, U v konstruktivni opo b° ■ •s in se bo borila proti Su kar b, utegnilo škoditi državi. _________ Britanska ‘ v.aLd°aNj^adno pTizn^^ov — . . ^ j- vlaaa J ifldo ki je prevzela litično nadzorstvo nad ameri- sirsko via . {ebruarja po 0d. škimi ozemlji, dovoliti pravi- oblast ane • generaia Si- co do samoodločbe ljudstvu . stopu brig ---- E.trank * A»«n. vr»m svet bivalstvo morda ne bi bilo še sposobno posluževati se pravice do samoodločbe, pa naj bi določili varuštveno dobo Gu^temalski delegat pa je danes ponovno ostro napadel ameriško resolucijo «proti ko- "k, Inski veleposlanik v Da. je britans marca od- masku, Gardne s ka. f™0 ' uradno obveza bri-tero, o povratku pred- tansko vlado o p .. : se. sednika Haš'^ad^ 8 3 prijatelji pravijo, da je takrat dzredno razjarjen«. Toda Ei-senbower posluša svoje svetovalce, zlasti takrat, ko mu svetujejo, naj se ne bori. Posebno so nad Eisenhower-jevim slabokrvnim vodstvom razočarani ameriški delavci in kmetje. Brezposelnost narašča, življenjski stroški se stalno večajo, kmetje so besni, mali podjetniki pa se borijo za obstoj.« List nadaljuje; «Eisenhower zamenjuje v svoji preproščini veliko bogastvo z veliko spret, nostjo. Skoraj vsi njegovi najbližji sodelavci so magnati, ki so sicer spretni v grabljenju dolarjev zase ali za svoje družbe, nimajo pa najmanjšega pojma o državnih in vladnih zadevah. Toda Eisenbower-jeva naklonjenost magnatom ne pomeni, da si ne prizadeva tudi za prijateljstvo s parla mentarci, ki jih obravnava, kot da bi bili iz krhkega porcelana. 2al kažejo številni člani kongresa, da razumejo to prizadevnost bolj kot šibkost kot pa kot kompliment.« «In kaj naj rečemo o Ei- stavi nove Carthyjeve oblastnosti in nadutosti. MacCarthy bo 19. marca govoril na zborovanju mladih republikancev v mestu Mil-waukee in že danes obljublja, da bo takrat odgovoril demokratičnemu prvaku Adlaiju Stevensonu, ki ga je v soboto ostro napadel. Obenem trdi MacCarthy, da bo nadaljeval z akcijo, ki naj »prisili« obe največji ameriški radijski družbi, da mu brezplačno dovolita prav toliko časa, kolikor sta ga posvetili prenosu Stevensonovega govora. Obe družbi sta namreč enak čas dali na razpolago republikanski stranki, ki pa je za odgovor Stevensonu določila podpredsednika Nixona in pri tem prezrla MacCarthyja. Poročila odborov gospodarske komisije OZN za Evropo ŽENEVA, 11- — Gospodarska komisija OZN za Evropo — , je odložila vsak sklep o so-senhowerjevi zunanji politiki?« delovanju Zahodne in Vzhod-se sprašuje newyorški dopis- ne Nemčije pri njenem delu. nik londonskega lista; «Zače- Včeraj so se delegati Zahodne lo se je z Dullesovim široko- Evrope uprli poljskemu pred-ustenjem, ki ne vzbuja več logu v tem smislu; delegati začudenja pri nobenem izmed Vzhodne Evrope pa so pred-bivših sovražnikov ali prija log podpirali, teljev Amerike. Potem je tai Danes je švedski delegat politika postala bolj zmerna, lizjaviC da podpira včerajšnji bo privedla do političnih,' gospodarskih ter socialnih pre-tresliajev, da bo nujno pri-Slo do gospodarske katastrofe z .nedoglednimi socialnimi posledicami za slehernega tržaškega poštenega človeka ne gledil na njegovo narodnost in iudi ne glede na njegov socialni položaj.« Nato je tov. Sto}:a prikazal današnji položaj tržaškega delavstva, obrtnika, malega in srednjega trgovca Jn orisal splošno gospodarske} stanje v industriji, trgovini, pomorstvu in ostalih panogah. Dejal je, da že vsi sloji vidijo vedno bolj jasno, da je edini možen izhod iz ' tega položaja v povezavi Trsta z zaledjem, v neodvisnem sklefpianju gospodarskih sporazumov predstavnikov na. še cone z zalednimi državami in ostalini svetom, predvsem pa v samostojnosti Trsta samega. Izhad iz današnjega položaja pa je odvisen predvsem od (tega, ali bo uspelo preusmeriti dosedanji politični kurz, predvsem pa če bodo vse prizadete sile na čelu z delavskiin razredom v tej borbi združile svoje moči. «Med te sile spada tudi Osvobodilni fronta kot borbena organizacija slovenskega prebivalstvi, ki pa je ne-razdružljivo povezana z življenjskimi .interesi vsega tržaškega proletariata in vseh tržaških dqr.ookratičnih množic obeh nacodnosti. Čeprav je OF dosle,i vedno v tej smeri vodila odliočno borbo, ki jo je v zadnjiEh mesecih težke gospodarska in socialne krize še bolj zaostrila, je potrebno da v tej l^rbi še odločneje vztraja in jp v še večji men okrepi v popolni solidarnosti z vsem pgromno število 26 Egiptom in Izraelom. Sejo je sklical turški predstavnik Selim Sarter, ki je predsednik sveta za mesec marec. ATENE, IX. — Grški ministrski predsednik Papagos se je danes razgovarjal z nemškim kanclerjem Adenauerjem. tisoč delaivcev in nameščen cev, kakor tudi kriza tržaških ladjedelnfc z mnogimi tisoči delavstva od katerih jih bo kmalu skoro tisoč postavljenih izven produkcije «v barake«. Gospodaršlta kriza v Trstu traja dejarisko že od leta 1918, t. j. odkau je bilo mesto od- Po zaupnici Scelbovi vladi Vprašanje ratifikacije pogodbe o evropski \iojski in sodelovanje z monarhisti • Prihodnji ledea bo predtiedmk vlade Scelba odgovarjal v parlamentu na vprašanja o aferi i Monlaqno Poveljnik policije Pavoae odstopil „7 imes „begunciu, CL1S in Ceska Prav gotovo po zaslugi kakšnega italijanskega manj ali bolj spretnega CLN-ovske. ga propagandista je tudi lon-• donski «Times« napisal članek o «beguncih» iz cone B, o katerih pravi, da jih je nič manj krt — 12.000. Pri prepisovanju CLN-ovskih podatkov pa se je sicer tradicionalno pikolovski angleški list precej urezal. List namreč trdi, da so «jugoslovanski aktivisti)) po 8. oktobru silili Italijane, naj se izselijo iz cone B m jim pri tem grozili, da jih bodo sicer izselili ttna Češko ali v Srbijo« fsir cer pa je tudi za Shakespeara Češka leiala ob morju)... O CLN-ovski brošur i, iz katere je «Times» tako površno prepisal podatke, smo v vašem dnevniku objavili oceno, ki jo po svoji dejanski vrednosti zasluži. Radovedni pa smo, ali bo isti list imel za potrebno, ob javiti vsaj nekatere podatke, če že ne o vseh dokumentiranih, publikacijah o položaju Sloven- cev v coni A in v Italiji, temveč vsaj o rurjnouejši knjigi, ki je izšlo v Beogra^ du v angleščini pod naslovom «Italijanski genocid nad obsegala (Od našega dopisnika) RIM, 11. — Po včerajšnji zaupnici v poslanski zbornici, k: spopolnjuje že poprej izglasovano zaupnico v senatu, je predsednik nove vlade Scelba odšel danes na Kviri-nal k Einaudiju, s katerim se je zadržal v razgovoru dobro uro. S tem je bilo tudi formalno zaključeno prvo razdobje nove vlade, ki se bo n: orala zdaj lotiti resnega konkretnega dela. Vse pa kaže, da marsikaj ne bo šlo gladko. Eden izmed prvih ukrepov, ki bi ga vlada morala predložiti parlamentu, je po njenih lastnih napovedih ratifikacija pogodbe o evropski obrambni skupnosti. Pri tej se pa na eni strani najavlja ogorčena opozicija kominformistov, ki se jim bodo verjetno pridružili neo-fašisti in ki bo zavzela oblike prave obstrukcije (saj gre končno za najvažnejšo moskovsko direktivo), _ na drugi strani pa izkorišča demo-kristjanska desnica to vprašanja za zahtevo po zbližanju z monarhisti. Desni demokristjani zagovarjajo namreč tezo, da gre za dejanje tolikšne važnosti, da bi zanj bila sedanja minimalna večina, s katero razpolaga vlada, le prerevna osnova. Ker na drugi strani monarhisti evropski obrambni skupnosti načelno ne nasprotujejo, se tu kažejo možnosti za postavitev mostu tned njimi in vlado. Sam Scelba je včeraj v odgovorih na izvajanja poslancev priznal monarhistom kvalifikacijo demokratične stranke. Na drugi strani proti sodelovanju z monarhisti ni načelnih nasprotij med liberalci, razen politične racunice, ki kaže da s« važnost liberalnih glasov — in s tem vpliva v vladi — zmanjša na minimum, kakor hitro bi vladna večina tudi monarhiste. Slovenci in Hrvatin, Socialni demokrati, ki so se že tako izpostavili hudim kritikam zarjdi svojega sodelovanja v vladi, pa razširitve vladne osnpve na desno ne bi mogli trpeli brez resne škode za lastni ugled. Na druffi strani je prišlo včeraj pri volitvah vodstva neke parlamentarne komisije do zanimivega primera izolacije demokjristjanov. Za predsednika je bil izvoljen komin-formist, na podpredsednika monarhist, v ves odbor pa ni prišel niti. en demokristjan. Glasovanje* je bilo tajno, toda račun kajsp, da je moral poleg KPI, PSI, MSI in PNM za opozioUo glasovati tudi vsaj en čl.#n vladnega centra. Pri izvajanju raznih drugih vladnih uk |-epov se prav tako ne obeta v ledno soglasje med člani koalu|>je. Raznim križem in težavam se je zdaj pridružila še «afi |ra Montagna«, glede katere s»e pojavljajo zahteve po parlamentarni preiskavi Zaenkn* je vlada dala samo obljub p, da bo prihodnji teden Scell |a v parlamentu od-govarjal n; | vprašanja poslan-cev o tei ‘j^idevi. Marsikje pa so s skepso, sprejeli na znanje včerajšnjo Scelbovo obljubo, da si bo vlfcda prizadevala za «čim strožj p moralizacijo javnega živUpnja«, kolikor ne računajo z možnostjo, da bi se Scelba okoristil s to priložnostjo, t la bi odstranil nekaj demok jristjanskih konku rentov. Danes ka pno zvečer je prišla vest, daj je poveljnik policije Tomm pso Pavone, katerega ime s p je večkrat omenjalo na pkocesu proti novinarju Mletji, podal ostavko, «da bi imql potrebno svobodo, da poskril zavarovanje svojega ugleda >>. Scelba je ostavko sprejel in poveril, kot uradno p pročajo, ministru brez listnic fc De Caru (PLI) nalog, da «faziiče dejstva, ki Izhajajo 1» poročila karabinjerjev od 22. februarja«. A. P. rezano od svojega zaledja, oziroma odkar se je njegovo zaledje skrčilo. Sedaj pa, ko je njegovo zaledje postalo minimalno, ima to za posledico krizo, ki jo preživljamo. V povojnih letih je to krizo ublažila in začasno navidezno prikrila pomoč ERP, ko pa je ta pomoč prenehala, je prišla kriza v vsej svoji ostrini na dan. Najbolj vidne njene karakteristike so; zmanjšani ob* seg trgovskega prometa za 60 odstotkov, tako da se smatra, da bo že čez dva meseca prišlo do pravega gospodarskega zloma ogromne večine podjetij, ki nimajo potrebnih rezerv za nadaljnji obstoj; pomanjkanje naročil pri ladjedelnicah, kajti naj novejša vest o ukrepu ZVU glede prispevka za gradnjo ladjevja ne rešuje vprašanja pomanjkanja naročil; uradni statistični podatki javljajo iz meseca v mesec o porastu meničnih protestov, o zmanjšanju prometa v pristanišču, o porastu zastavljenih predmetov itd. Pri vsem tem pa so še posebej prizadeti slovenski obrtniki in mali trgovci, ki jih na vsakem koraku oblastveni organi kaznujejo z neverjetno visokimi krivičnimi globami, kar so ti organi — v kolikor so Tržačani — prisiljeni počenjati, ker so pod nadzorstvom množice nameščencev priseljenih iz Italije. Uradni krogi iščejo pomoč v Rimu, od koder pa te pomoči ni. kajti vse mogoče prošnje, zlasti pa znamenita novembrska spomenica štirih italijanskih nacionalističnih strank, doslej ni prav nič zalegla, čeprav bi morala Italija, ker je vključila Trst v svoje gospodarstvo, prispevati najmanj 25 odst. za nabavo surovin tržaški industriji, ki so za ta procent v rtaliji dr8Že kot pa na svetovnem trgu. Noben predstavnik teh strank pa v tržaškem svetu ni niti poskušal analizirati vzrokov današnje krize, pri čemer se prav tako obnašajo tudi kominfor-misti, ki so se n. pr. pri sedanji diskusiji o proračunu omejili zgolj na tehnično plat. V solidarnosti z iredentističnimi strankami gredo kom-informisti celo tako daleč, da niso prea občinskim svetom hoteli niti pokazati dejanske težine krize Njihovi sindikati so vpreženi v voz rumene delavske zbornice, s katero sicer prirejajo zborovanja in nato tudi demonstracije delavstva po ulicah, ki pa po zaslugi sindikalnih vodstev nikoli ne dosežejo tistega borbenega značaja, ki bi bil potreben za dosego kakršnega koli konkretnega rezultata. V najnovejšem času pa je pomembnost in važnost teh demonstracij začel kominformov-ski tisk prikrivati celo v svojem tisku, v enaki meri, kot počenja to lokalni klerofa|i-stični tisk. Medtem pa postajajo posledice krize vedno bolj občutne. Istočasno pa se zaradi ire. dentistične politike odklanjajo celo takšne možnosti naTo-«1. ki b; krizo vsaj omilile* kot je na pr. primer z naročili iz Jugoslavije, ko so CDA brez pravega vzroka zamudile z iz„ ročitvijo naročenih strojev in zavlačujejo pogajanja za nova naročila. Do Jugoslavije se na podoben način vedeta tudi podjetji Aquila in llva, ki se vedno izgovarjajo, da baje ne more zaključiti nobenega posla brez svoje centrale v Genovi itd. Da je takšno ravnanje odgovornih krogov več kot brezvestno spričo naraščajoče brezposelnosti in mizerije, ni potrebno še posebej poudariti. Ob zaključku razprave je izvršni odbor Osvobodilne fronte sklenil izraziti vso svojo solidarnost in borbeno podporo predvsem tržaškemu delavstvu, kakor tudi vsem o-stalim prizadetim slojem tržaškega prebivalstva, ki se bori za izhod iz tega težkega položaja. Pri tem pa izvršni odbor poudarja, da je nujno potrebno predvsem, da vse tržaško prebivalstvo spozna prave vzroke današnje krize ter da usmeri vse svoje sile, da se ti vzroki odstranijo. Izvršni odbor je nato razpravljal o tekočih organizacijskih vprašanjih in sklenil, da se v nedeljo 28. marca t. I. skliče zasedanje glavnega odbora Osvobodilne fronte. Volilna kampanja v ZSSR MOSKVA, 11. — V nedeljo bodo v ZSSR volitve v vrhovni sovjet. Po vsej državi so številna volilna zborovanja, na katerih govorijo tudi najvišji državni predstavniki. Na dveh zborovanjih v Moskvi sta govorila tudi predsednik prezidija vrhovnega sovjeta marša! Vorošilov ter podpredsednik vlade in obrambni minister maršal Buganin. Obema govoroma daje tudi sovjetski tisk in radio največ važnosti. Danes je imel volilni govor tudi zunanji minister Molotov, PRIMORSKI DNEVNIK V I - 12. ma«1 SFOMiaiSttl DMEVl Na današnji dan so leta 1944 enote briSko - beneškega odreda uničile na letališču Belveder pri Vidmu 9 sovražnih letal. DANES, petek 1J-. m,,el Gregor, Radoja Sonce vzide ob 6.25 in zatone ® 18.06. Dolžina dneva U.*1-vzide ob 10.49 in zatone oo * JUTRI, sobota 13. “>ar» Rozina, Božena SESTANEK DELAVCEV IZ RAZNKH MESTNIH TOVARN IN PODJETIJ Med delavstvom se uveljavlja težnja po enotnem nastopu v obrambo dela Ker sindikalni združenji ne vodita dovolj odločne akcije, predlagajo delav< ci ustanovitev enotnega akcijskega odbora, ki naj bi zastopal vse delavstvo Vieraj se je v krožku «Aiel-lo» v Ul. Alfieri zbralo precejšnje število delavcev iz največjih tovarn in podjetij, da bi razpravljali o sedanji hudi gospodarski krizi ter o ukrepih, ki so potrebni za njeno rešitev. Delavcem je najprej spregovoril tov. Petro-nio, nato pa se je razvila med njimi živahna diskusija, v kateri so številni delavci postavljali razne predloge. Tov. Petronio je najprej poudaril, da zahteva sedanji položaj takojšnjo akcijo, česar se zaveda večina delavstva. Zato pa je treba najti najbolj primeren način, da vsi delavci enotno nastopijo ter povedo, kaj hočejo; da odločno pribijejo, da ne marajo ostati brez dela. Med delavci vlada kljub prepričanju o nujnosti akcije pasivnost, kar je posledica zmede na sindikalnem področju. Delavci iščejo poti, kako razbiti to pasivnost, toda za to je potrebna pobuda najbolj zavednih in odločnih, nakar bo vsaka akcija mnogo lažja. Treba pa jo je seveda sprožiti in nekdo mora prevzeti za to pobudo, ker se nobena stvar ne rodi sama od sebe. C e poslušamo razne sindikaliste, če beremo tisk struj in smeri, vidimo, da se vsi strinjajo v tem, da je treba nekaj storiti, da je potrebna enotna intervencija za rešitev krize. Tu nastane vprašanje, zakaj ostaja vedno le pri ugotovitvah in zakaj se nihče ne zgane? Ce pojde namreč tako naprej, bo število brezposelnih vedno bolj naraščalo, naše gospodarstvo pa bo vedno bolj propadalo. Da temu stanju odpomoremo, se mora zbrati skupina delavcev, ki bodo vsem sindikalnim voditeljem in odborom, tovarniškim odborom in delavstvu sploh predočili potrebo po akciji, za kar pa je treba tudi ustanoviti nekak enoten akcijski odbor, ki naj izrazi težnje in zahteve vsega delavstva; tistega, ki je organizirano v sindikatih, in tistega, ki je izven vsake sindikalne organizacije. Delavstvo namreč ni zadovoljno s sedanjim delovanjem sindikalnih vodstev. Namesto da bi resno načela vprašanje krize, ta vodstva celo odvračajo pozornost delavstva od nje ter sprejemajo polovične mere, ki ne morejo ničesar rešiti. Oba največja sindikata podrejujeta sindikalno dejavnost politični, obravnavata vsak po svoje to je z nasprotnega stališča, vprašanja kot je evropska obrambna skupnost ali kriza italijanske vlade, pri čemer pa zanemarjata resnične delavske razredne interese ter s tem onemogočata enotnost delavstva, kar gre jamo v korist tistih krogov, ki so odgovor ni za sedanjo krizo. To pa je zlasti sedaj zelo nevarna igra. Delavcem torej ne preostaja drugega, kot da sindikalni vodstvi s pritiskom prisilijo, da nehata s tako sindikalno politiko ter začneta delovati v interesu vsega delavstva ne glede na njegovo politično usmerit«« in svetovni nazor. Prav tako morajo sindikati prenehati * dosedanjo prakso, obračati se za rešitev krize tja, kjer ne morejo in tudi ne marajo pomagati. Za rešitev krize je tu odgovorna ZVU in ona mora poskrbeti za delo. Zato pa je treba pritisni. ti na tukajšnje oblasti, za kar pa je potreben eno tene nastop čim večjega števila delavcev, Vse to pa se ne da več doseči v okviru sedanje sindikalne razdvojenosti, temveč je treba ustvariti tak organ, ki lahko pritegne vse delavstvo. Pri tem ni važno, kdo prevzame za to pobudo, glavno je doseči uspeh. Zadnji dogodki kfižejo da 1 da je delavstvo izgubila visoko zaupanje v možnost usplešne borbe v sedanjem okviru„ To potrjujejo tudi zadnje dikcije obeh večjih sindikatov, iKi ne moreta spraviti na zborctvanja več kot kakih tisoč deMnivcev CRDA, medtem ko jih je v teh podjetjih zaposlenilt nad 6.000. Tudi sprevodi Bajko o-mejenega števila delat] ciev po mestnih ulicah ne monejo prisiliti oblasti, da bi •menjale svojo gospodarsko •politiko. Tov. Petronio je zakV&fičil svoj govor z ugotovitvijo, o. kot jih je 1953. leta. V l^stu 1950 je tako povprečno (plačal vsak prebivalec 5.670,5 r občinskih davkov na leto, 1^951 leta je to povprečno brtlnve narastlo na 7.076,8 lir, 1^2. leta na 7.654,4 in 1953. Ie4l na 8.796,0 lir. Letos pa bo moral plačati vsak prebivalec tržaške občine že kar pcM/prečno po 11.199,2 lir. Zakaj bo uporabila tržaška občina ta denarna sredstva? Deficit se od liflii bistveno ni spremenil ter -bo moral conski proračun prispevati še vedno 2 milijardi £108 milijonov lir. Z zelo nrffcvno knjigovodsko mahinacijjo je obči-ni tudi letos uspel« * zabrisati pravo bistvo proračuna, ker so kar naenkrat izključili u rednega proračuna gospodarske načrte in tako v praksi onemogočili primerjavo med izdatki v prejšnjih proračunih in med proračunom za letošnje leto. Točna primerjava je zato možna samo pri rednih obeveznih izdatkih, medtem ko je struktura izrednih obveznih izdatkov in pogojnih rednih in izrednih 4zdatkov zaradi izključitve gospodarskih načrtov tako izpremenjena, da se lahko le z velikimi težavami pride do kattih zaključkov. Redni obvezni izdatki se bodo v letošnjem letu po proračunu dvignili za 300,9 milijonov lir. Pri tem porastu sodelujejo odstotki na obresti s 108 milijoni, splošni stroški z 3J. milijoni, lokalna policija, saniteta in higiena z 51 mili- PRETRESUISUA NESREČA V Mft3RE21M1 Električni tok ubil mlado ženo v hlevu Prijela je za žico, *ii je bila ovita okrog žeblja misleč, da je prosta, ker jo je h »lela porabiti za dviganje vode iz vodnjaka Mlada, komaj 29 »J etn a žena Ema Lubiana por,. Puzzer iz Nabrežina —• Kamnmlojn It. 71, je včeraj našla prezgodnjo smrt v hlevu, karuor je odšla zato, da poišč«! kos vrvi, Puzzerjeva je naieireč okcli 12.30 prala pred ffcrojiro sta' novanjem. Ker je potrebovala vrv, je prekinila pranje in stopila v bližnji so ledov hlev, ker je bila prepričana, d« bo našla tam zaželeno vrv, ki bi jo potrebovala zA dviganje vode iz vodnjaka. /Komaj je Puzzerjeva vstopila, je opazila zavito okoli nekeua žeblja električno žico in irer je mislila, da v njej r* toka, je prijela zanjo. Todai v žici je bil tok visoke napei.osti, ki je Puzzerjevo močno stresel in jo silovito vrgel Ob tla. Na kričanje je priteklit njena soseda Bruna Knez in ker je videla, da so žice) na ležeči danes In jutri se lahko prijavite za množični izlet v Sežano in T«nmaj k proslavam slovenskega pesnika Srečka Kosovela Vpisovanja za izlet vsak dan od 18. do 20. nri rsedežih organizacij v Ul. Roma 15; v Ul, Alfieri *; v OJ. Rug-gero Manna 29 In v Ul. Montecchi 6/IV. Za Trebče vpisovanje pri Anici Kralj in za Opčine nst sedežu prosvetnega krožka. V Lonjerju se vpisuje n a. sedežu prosvetnega druitva dnevno od 20. do 21. ure. — V Padričah pri Ivanki; v Gropadi pri Zolki; v aepnu na običajnem mestu; v Barkovljah na sedežu prosvetnega druitva pri Gregoriču-Franklovem (z avl »busom). Za prevoz z jugoslovanskega bloka do Sežane Sežane do Tomaja preskrbljeno. in lz Izlet v Sežano organizira ob isti priložnosti tu ali okrajni odbor O F Nabrtžina. — Vpisovanje v S%’ Križu pri Švabovih; v Saležu pri Grzunovih; v Ses ljanu pri Mariji Gorjan; za Vižovlje, Mavhipje in Cer ovije pri Emilu Legiii; za Devin, Stivan m Medjo vas; pri Lilijam v Medji vasi; za sempolajski sektor p ril Furlanovih; za Nabrežino na sedežu pn Svetlic Ivanki; za Repentabor pri Mirku Guštini t* Z* isti izlet vpisujejo tudi motoklubi.,.? «ML,ApOST» - Nabrežina — «AMArORI» - Trst «JADRAN» - Opčine. ženski, je takoj stekla po elek. tričarja, ki stanuje v bližini. Medtem pa je prišel mimo neki agent finančne policije, ki je takoj priskočil na pomoč in ženski iztrgal iz rok žic« ter takoj nato obvestil o dogodku policijo. Domači zdravnik je ženo, ki je bila š« pri življenju, hotel obuditi z umetnim dihanjem, masažami in injekcijami, vendar zaman, kajti Puzzerjeva je kmalu zatem izdihnila. Truplo nesrečne žene, ki zapušča moža in 6-letno hčerko, so prenesli v stanovanje, kjer je na razpolago sodnim oblastem, Policija Je med preiskavo ugotovila, da je najemnik hleva obesil na žice žarnico in ko se je izselil, je žarnico odnesel, vendar je žice izoliral z gumijastim trakom. Polieij* nadaljuje preiskavo. Z zida je Med delom na svoji njivi je 58-letni Franc Rozin od Sv. M,M. Sp. včeraj zgodaj popoldne po nesreči padel z enega metra visokega zidu in ker je občutil hude bolečine na ramenih in nogi, se je z rešilnim avtom zatekel v bolnišnico, kjer so ga zaradi izpaha ramena in verjetno kostne poškodbe kolčnega sklepa pridržali s prognozo okrevanja v 10 ali 40 dneh na ortopedskem oddelku. V nezavestnem stanju zaradi zaužitih tablet Včeraj ponoči so pripeljali v bolnišnico neznanega približno 28-letnega moža, ki ni govoril in o katerem so ugotovili, da je zastrupljen zaradi zaužitja velikega števila tablet «Cibalgine», Moža so našli na tleh v bližini hotela «Excelsior», kjer je padel, pri čemer se je popraskal in *udi ranil po obrazu in rokah. V žepu so mu našli 4 prazne steklenice »Cibalgine« m domnevajo, da je neznanec spil vse tablete, Policija je uvedla preiskavo z namenom, da najde kakega sorodnika, vendar se je Šele opoldne oglasila v bolnišnici neka žena, ki je v bolniku spoznala svojega 31-letnega moža Cipriana Gallopina iz Ul. Capltelli. Izjavila je da je prišla v bolnišnico, ker njen mož Že od predvčerajšnjim popoldne ni prišei domov, Zena ni znala povedati ničesar drugega. joni, javna dela s 14 milijoni, šolstvo z 28 milijoni in dobro, delnost s 65 milijoni. Takoj pade v oči velik porast odstotkov na različna posojila, saj bo občina letos najela posojilo 3 milijard lir, kar bi bilo upravičeno in razumljivo, če bi se ta sredstva uporabila za gradnjo sta, novanjskih hiš in ne za graditev novih občinskih upravnih palač. Splošni stroški predstavljajo v tržaških občinskih bilancah poglavje zase. Rednih obveznih splošnih stroškov bo imela letos tržaška občina 2.285 milijonov lir in Če prištejemo še ostale izredne strojke dobimo 2.492 milijonov lir. Ta vsota pa je le približno za 800 milijonov nižja od skupnih rednih dohodkov tržaške občine. Splošni stroški so zelo širok pojem, ki nepoznavalcu le malo pove, a če pomislimo, da spada sem izključno samo centralni birokratski aparat občine, to se pravi v glavnem birokracija v stari in moderni občinski palači in nič drugega, dobijo gornje številke zelo ja. sen in določen smisel: Tržašfkii prebivalci plačajo 82 odst. vseh davkov v občinsko blagajno zato, da se vzdr, žuje izključno centralni občinski aparat s palačami, izred. nimi prejemki, dokladami za reprezentanco itd., župana in občinskih odbornikov vred. Ta denar plačujejo Tržačani med drugim tudi zato, da pokrivajo izdatke čl. 28 omenjenega proračuna, ki se dobesedno glasi takole; (iVojaiki stroški: a) stroški v zvezi t nabornim uradom, (najemnina za prostore); 28 qu in Dom bo. jevnikov — stroški za upravo*. Kaj dela po tolikih letih, odkar je Italija odšla iz teh krajev in po tolikih letih, odkar je bila podpisana mirovna pogodba, ki izrecno predvideva demilitarizacijo Trsta, v Trstu urad. ki se bavi z naborom? Končno, zakaj morajo tržaški občani plačevati za vzdrževanje omenjenega urada 307 tisoč lir na leto in za Dom bojevnikov (ni se treba spraševati, kakšne srajce so nosili ti »bojevniki*)' ie 844 tisoč lir? Taki kriteriji, po katerih o-stajajo členi «28» v tržaškerrt občinskem proračunu, so o-snovni krivci zato. da tržaški davkoplačevalci plačujejo v obliki visokih občinskih davkov komaj dovolj za eentralno občinsko birokracijo, Dejali smo centralno občinsko birokracijo, ker gre velika večina ostalih občinskih izdatkov zopet za upravo — za vzdrževanje nepotrebnih «stolčkov», kjer dobe «dobri Italijani* ugodne pozicije. Lokalna policija, saniteta in higiena bodo dobile letos tako 51 milijonov lir več. od česar j« do neke mere razumljivo samo povišanje izdatkov za podjetje za javno čistočo. Vendar bomo o tem še po sebej razpravljali. Prtiračun za javna dela se v rednem delu bistveno ni izpremenil in je za 14 milijonov višji od lanskega. Porast je nastal predvsem zaradi po. višanih stroškov za osebje. Zelo nizek je dvig stroškov zn šolstvo, saj bodo za te potrebe letos izdali le 28 milijonov lir več in skupno komaj 5a9 milijonov lir. Zanimiva je primerjava: samo za centralno birokracijo skoraj 2 milijardi in pol; za šolstvo, javno knjižnico, muzeje in vse osta. ie kulturne ustanove pa komaj nekaj več kot pol milijarde. Tudi to postavko bi bilo treba podrobno razčleniti, ker so slovenske šolske ustanove ponovno zapostavljene. Zadnji omembe vredni porast rednih izdatkov se nanaša na dobrodelno in socialno dejavnost občine, za kar bodo letos izdal! 63 milijonov več, kot so lani, Ce pregledamo še enkrat vse številke o porastu rednih izdatkov v letošnjem proračunu tržaške občine, lahko u-> gotovimo, da se bo zopet dvignil občinski dolg in z njim tudi odstotki na kapital, porastli stroški centralne birokracije in vseh ostalih številnih pomožnih uradov, le malo pa so se dvignili izdatki za javna dela, šolstvo, kulturo, dobrodelno in socialno pomoč. Ne bomo se spuščali v podrobnejše razpravljanje o izrednih izdatkih, kjer je stanje slično in še bolj podčrtuje socialno politiko večine v tržaškem občinskem svetu. Danes seja občinskega sveta Danes ob 18. uri bo redna seja tržaškega občinskega sveta, Nadaljevali bodo z razpravo o letošnjem proračunu. Na začetku seje bodo svetovalci lahko postavili vprašanja u-pravnega značaja. (^KRITIKI IM POROČ ilD Otvoritev Gromove razstave v umetnostni galeriji „Rossom“ Umetnik je razstavil 36 del povečini v posebni tehniki. imenovani «batib ter nekaj mladinskih ilustracij Včeraj ob 17. uri je bila v I Anton Mahnič. V tej borbi se umetnosti galeriji Rossoni na Korzu itev, 9 ot v or jena osebna razstava tržaškega slovenskega ak. slikarja Bogdana Groma. Grom, ki je kljub svoji mladosti razstavljal Že dvakrat v Trstu, v Ljubljani, Beogradu, v raznih mestih Italije, v Avstriji in ki bo kmalu, kot edini Tržačan, razstavljal v Cincinatiju v Severni Ameriki, se je tokrat predstavil tržaški javnosti z 36 deli, katerih večina je izdelana v tehniki «batik», ki ima svoj izvor na orientu. Razen tega je slikar Grom razstavil tudi vrsto svojih ilustracij za razne mladinske knjige, dve litografiji in eno risbo. V svojih slikah obdeluje Grom predvsem motive z našega področja, iz okolice in mesta. Upodobil je motive, panoramske in detajlne, iz Nabrežine, Proseka, Devina in s Kontovela, kontovelski por-tič, pogled na pristanišče, zelenjavni trg na Porterošu, mlekarico iz okolice, žene v naših narodnih nošah in še nekaj drugih motivov. Zanimiva je njegova upodobitev kratkega skalovja, prav tako v tehniki «batik». Otvoritvi je prisostvovalo veliko število ljubiteljev likovne umetnosti, predstavniki de_ legacije FLRJ in raznih slovenskih kulturno-prosvetnih u-stanov, ki so si z zanimanjem ogledovali razstavljena dela in izražali prisotnemu slikarju svoja priznanja. Razstava bo odprta do 25. t. m. vsak dan od 11. do 12.30 in od 17. do 20.30. in njen ogled toplo priporočamo vsem, ki se zanimajo za likovno u-metnost, predvsem pa našim -'ovenskim ljudem, saj razstavlja naš rojak, ki skupno z ostalimi tržaškimi slovenskimi likovnimi in drugimi umet. niki dokazuje visoko kulturno raven tržaških Slovencev Aškerčeva proslava p. društva ulln ge«, J. Ferrer. |(J Cristallo. (Trg Peru!« # «Sonce blešči visoko«, ninger, A. Whelan. ^ Grattacielo. 16.00: «NazivaJ madame«, E. Merman, U' nor. j Alabarda. 16.00: «Zendm ™ S. Granger, D. Kerr. Ariston. 16.00: ((Lepotic* , lesih«, S. Pampanim. v^ Armonia. 15.15: «KraUlcJ krone«, D. Darrieux. II Aurora. 15.00: «Kruh, 1W? I fantazija«, G. Lollobf1® p Garibaldi. 15.00: »Naredni* J B. Lancaster. f Ideale. 16.00, 18.00, «Zelezna ljubica«, Impero. 15.30: «Kruh, il^S, fantazija«, G. Lollol>r» Italia. 16.00: «Takšno ie 2"" M. Bru. „ Ul!1' Viale. 16.00: «Pajac», V Kino ob morju. 16.00: šketirjev«, M. 0’Han>■ ff Massimo. 16.00: «PrebuJe™' zaura«, P. Christian, ji Moderno. 16.00: «Gora 5«“ kolov«, A. Ladd. re|H>' Sv. Marko. 16.00: «Rd«* Wayne. _„ie ^ Savona. 15.00: «■ PETEK, 12. marca JltiOSLOVAJ*:* C O .N A 254,6 m ali n78 KC. v „ 700' Poročila v slov. od 19.00 in 23.30. ,j) P 7.10 Jutranja gl2S^*i|eiif7 gled tiska; 11.00 Saint-vj« virski koncert št. 3 v , * L 29; 14.30 Kulturni raZfy it.ju nuiLuim *• jp Tekmovanje mlad. P','u«(•/ 17.00 Koncert pevskega. dia Beograd; 17.20 9° / Tekmovanje pevskih zborov ."T® ob 50-obletnici Ml Srečka Kosovela / Radio jugoslova^k^ Trsta vsak dan ob ri nedeljo pa ob 16- godala: 17.38 Narodn^j#*;' Levče in Gruže; 18^, jriFjf hrvaščini; 18.15 Opern',i f:, jo jugoslovanski . _______________________ r&ii 18.40 Igrajo nemški 13 J stri. 21.00 Slušna { «Agnus Dei«; 22.00 slovanskih skladatelj6.»ril'«; morni zbor Radia LJ« 23.®?, i> Lahkih nog naokrog jjinii nja poročila v italil*' Glasba za lahko noC' T It S «’ .(K 1, 306.1 m ali ", |jl|f 11.30 Lahki ork/st^jjl« vsakega nekaj; 13.0? ^1 y željah; 14.00 Strauss- „#!». splegel: 14.15 Kulturj K1»V 14.25 Glasba za »tl‘ p 17.30 Plesna glasba: ' Svendsenovl skladb1;,, pln: Balada št. 4; \o. . glasba: 20.00 SporL.*if it, ifl vvin; Koncert za Tržaški »VgH gledi; 21.15 Slovenski 22.00 Književnost 22.15 Iz angleških k°n ^„«0 ran; 23,00 Haendel-violo in orkester. T It S r 11.45 Koncert f'a'. Longa; 13.25 0^» ^ | 18.20 Odlomki Iz re «Madan>e B%arl>,,/ Koncert pianista *(0ni£jjt Schlusterja; 21.05 S^peiT cert dirigira Antonio 327,1 m, 202,1 *n' 7(j0,1 Poročila ob 5.35, *■ -j.#)- k 15.00, 17.00, 19.00 if> iB,iy 12.00 Igra godba n*, A/ Opoldanski koncert. ne pesmi poie tlee iz Ljubljane; « tiček; 16.00 Želeli slV$! te!; 17.50 DomjC« u; M 18.00 V veselem rit ' 4o r, kovni pogovori; \»s[h I violinista Byrona o0iit>{.i | Tedenski zunanje-J' 0per . gled: 20.15 VečernictftfU cert; 21.00 Williarn 2o r1’ ko je, kadar živiš. 5^1)' sambli v plesnem i ADEXj 27. in 28. dvodnevni VIPAVO ajdovsciN0 POREČ 0flV TAR PR1 , —-1)»* 28. marC*j cnodnevn* HERPELJE kozino SKOC1JAN ( DIVAČO J7. *■ trt Vpisovanje d°pres5V pri «Adria-»^tfif zbornik je v samem univIeC^n sP°minu pokoj-Ja v r infi?1‘tetnega profesor-!!#l«8i » ? *n slavnega Nikitin, Vasilija Vasiljeviča banski kf?re?a so hoteli no en ^a^lsti 1. 1942 rav-aretir^- po njegovi smrti l' bil nn ?rof-. Nikitin, ki i^nec to.u sicer Rus in borova i naslednik geologa 8tvenimi j v s sv°ji>ni znan-Prispev', deh v veliki meri v ■lUBnclo ...razvoju geologije 51 imela f ki dotlej sploh temu primernega *.«*«. p“rot-_mu, primernega “Venskih zen del sodobnih Pravzapral g.eoI°g°v — so V Slovo„..njee°vi učenci. **tletij n ,so že nekaj de-"ia, da prevladovala mišlje-®astVa v J?Jena Prirodna bo-a*. Talrn ® avnem že izčrpa-*e je želoSe dežela, kjer Stv° jeln zarsty° in fužinar-' *0o 1«,; . razvijati že pred , 0 ieln ln tuzinar- '■50o ]eti . razvijati že pred *r*dnji * « obstajalo še ves I ,Položaiii i naenkrat znašla eb»ih ni“’ k» ni obetal popiši ,j0u. spektiv. Celo v no-?l,.v°jni P° Prv^ svetov- > nipno So mnogi ugovar-iizv°ju ■*r^\u industrijskemu >strii„ e,s’ eemu razvijati i' °bstaia vendar za njo v tej deželi pi- vf» jmišl j e n?a11v,Ska baza- Takš" vi °vala {o J1 verjetno pre-o, ‘iudlL danes, ko bi no- th,0l)oditvi 0 ast tak°i P° Wl deSL Poskrbela za 1 %];, J]e:|sa geološka raz-»«,^8ia i'oic ta namen je bil ii r iV- Ljubljani usta- 5 fazvn?.0 zavod o «1- 61, 8llja . nas Podrobneje Ste," gorniku geolog c^*Vod 2, Kolenko. Geolo-np ^'ovenije danes šiiti?1 Pro5tIazpolaga z rnoder-t».8' ^i sn kaJ.ti vsa sred-l^olagn ;_mu bila dana na r.^VcT.Je zavod vložil v tav-l!'3oratnrU-nientarja za svo" “S6n 2a! brez katerih iat-zav„VJ • Drez Katerin v.!' Tak0 j ne m°re obsta-ki raznnl Geološki za- olSo P?avaga 2 laboratoriji, t)S>eit"jeni u ?ot°vo bogateje in °riji .marsikateri la. ra!’Jemstvu J"h institucij v flai^ ‘n kam Skave mine' Hov1'-0dernei5ihnin Se vrše po n« J*itni metodah z naj-leti*nanost !?s umenti kakrš-i L Ge0lLP0zna šele eno-dve žav tavlia d^1 Slovenije ne »ih ugotavlfanneS "obenih te' Wkat»en,n nje starostl raz‘ trn ov to na podlagi mi-ter s tem dajati Do nawrudn'nal1" ki bi se bmU v njihovi ne' iti C‘Ztla ie tlr\‘- Prav tako . - vantlt=f kvalitativna Vi* , vantito*- kvalitativna * ski*l m n'Vrla analiza ko- ‘C^oderT^’ kl vrše *ki£’ ‘n • 1 spektro- tati111 aPar»rClalnimi rentgen-•Jt' '» tirf i.' Da bodo ti apa. Vai' ‘I ti u' ua ooao ti apa-" "ogo ,rat0riji. odigrali e v Ve« J v.- » •*««*» °osirnejša razprava vlocn onigraii Ui^^ske ugotavljanju ‘'o ^ .Slove^He 11 rudnih .je* Pvani zgovor- no .^lov ^ica rekt°ria ''^^‘rnejia razprava Geološkega zavoda ing. Danila Jelenca, katero prinaša zbornik z najpodrobnej-šimi kronološkimi podatki raz-r.ih izsledkov ter s preglednim seznamom vseh mineralnih ležišč v Sloveniji, katerih je polna malone vsa Slovenija. Po podatkih, ki jih je zbral ing. Jelenc je razvidno, da Slovenija ni bogata le na premogih, .predvsem lignitih, temveč tudi v precejšnji meri na kovinskih in nekovinskih rudah. Od kovin, ki jih najpogosteje srečujemo v omenjenem seznamu so predvsem železo, svinec, cink pa celo ni-kel in kobalt, zabeleženih pa je tudi cel niz ležišč rud, ki vsebujejo baker, mangan, molibden, aluminij pa celo srebro, živo srebro in zlato. Ze sama slika teh nahajališč, ki so na gotovih področjih že na prvi videz zelo skoncentrirana daje celo laiku misliti kolikšne so vse te zaloge, vendar bodo prvo ekonomsko vrednost proučili/ rav. no geologi. Geolog je strokovnjak, ki je kot vsi znanstveniki po svoji naravi precej skromen v izražanju, vendar pa se po njihovem govoru in razpoloženosti kaj lahko predpostavlja, da zaloge le teh verjetno niso majhne. Vsekakor bo geologija — s tako modernimi metodami kot so jih osvojili slovenski geologi — odkrila naši ožji domovini nove pomemone zaklade, ki bodo prej ali slej vplivali na še hitrejši razvoj in še hitrejšo rast industrije v tej prelepi republiki. Čeravno geološke raziskave terjajo mnogo časa, dela in naporov tako na terenu kot v laboratorijih, lahko trdimo, da se uspeh le-teh že danes odraža direktno v proizvodnji. V letu 1950 so bili v celotni rudarski proizvodnji zastopani premogi in ligniti s 83%, kovine z 11,8%, surova nafta s 4% a nekovine z 1,2%, do-čim imamo v letu 1951 že vidne spremembe. Tokrat so premogi zastopani le še zl 81,5%, koivne z 12,1%, nafta' s 5,2% in nekovine z 1,2%. To razmerje se bo prav gotovo stalno menjalo predvsem v korist kovin, nafte in nekovin kajti prvi izsledki že kažejo, da lahko govorimo o sirovinski bazi nove močne industrije. Posebno pomembne bodo nadaljnje geološke raziskave na področjih Sloven-skega Primorja, Polenjske in Notranjske, ki so vsled svojih kraških karakteristik naj-pasivnejši predeli Slovenije. Lahko rečemo, da po vseh odkritjih že danes obstajajo široke perspektive za proizvodno aktivjzacijo teh krajev. Vsestransko gledano, omenjeni zbornik predstavlja v obstoječih okolnosti vele-delo domačih znanstvenikov, saj se da tako kot po vsebini tako tudi po opremi primerjati z vsako slično tovrstno literaturo v inozemstvu. MILOŠ MACAROL '7^ Na Savi pri Beogradu razstreljujejo ledene plošče, ki ovirajo promet. Državiiokapitalisticna preobrazba sovjetskega liolltozneiia gospodarstva V nizu ukrepov sovjetskega vodstva, s katerimi skušajo končno podržaviti vse poljedelstvo, dobivajo strojno trak_ torske postaje čedalje večji pomen. Sovjetske STP so bile nekoč le postaje strojev in traktorjev, k, so izvrševale delo, ki so ga potrebovali kolhozi, toda v odnosu na notranje delo, kolhozov, niso imele nikakih pravic niti kom. petence. Predvsem je mogel tedaj kolhoz sam odločati o njihovi uporabi In vse usluge, ki jih je STP storila kolhozom, jih je storila na temelju medsebojne pogodbe, ki je po navadi trajala eno leto in pri čemer so kolhozi ohra- MILE v SMOLINSKY: J ■KOVA JE NASA- VTISI Z OBISKA V NEKDANJI LABIMSKI REPUBLIKI Krš in kamen, na redko poraščen z nizkim drevjem in grmičevjem, vinska trta in oljka na krpicah burji in skalovju otete plitve in siromašne zemlje ter neverjetno sli-kovite in po svoji starodavnosti častitljive, iz kamna sezidane vasi ob morski obali, in končno posamezne, po pobočjih gora in gričev razstresene majhne hišice s skoraj ravnimi strehami in iz kupov kamenja zloženimi ograjami okoli sebe, to ji> skorajda vsa zunanja značilnost Istre po vsem obmorskem vznožju razvlečene in iz časov NOB slavne Učke ter dalje skoraj vse do Labina. Od Moščeniške Drage naprej se vije kamnita in le tu in tam asfaltirana cesta zdaj navkreber, zdaj navzdol, večinoma precej visoko nad obalo, dokler pri Plomi-n u ne krene v notranjost polotoka. Nad otokom Cresom, ki nas iz neposredne bližine spremlja skoraj ob vsej poti, je jutranje sonce našlo neko špranjo med oblaki in za krajši čas pordečilo širok pas morja. Na vsej poti ni na cesti skoraj žive duše le tu in tam prehitimo kak tovorni avtomo- Črnka dr. Dorothy Boulding Ferebec je odlična zdravnica, ki vodi kliniko Harwardske univerze. bil ali majhen kmečki voziček z značilno oslovsko vprego. V Nedelji smo zagledali na hišah prve zastave v čast velikega praznika — dneva rudarjev Hrvatske in obletnice L,abmske republike — ter gručo ljudi, ki je čakala na trgu na avtobuse in kamione, da se popelje na svečanost. Takoj za Nedeljo smo zagledali na levi na malem gričku med industrijskimi poslopji in hišami nekaj visokih tovarniških dimnikov in skoraj enako visok železen stolp med vhodom v rudnik — Strmec, glavna trdnjava nekdanje La-binske republike — in že smo v Vinežu, prvem naselju nekdanje Rabinske republike. Iz dimnikov številnih in povsem enakih, v ravnih vrstah postavljenih rudarskih hiš velike rudarske kolonije se vije dim v nekoliko poševni smeri, toda iz vseh dimnikov enako, kakor da je tudi ta dim naravnala ista roka, ki je zgradila kolonijo. Zopet visok železen stolp nad jaškom zopet vsepovsod zastave, toda ne več samo zastave, temveč tudi številni napisi in skoraj sleherno okno je okrašeno z zelenjem in Titovo sliko. Glavna cesta je polna ljudi in vse hiti naprej proti Labinu. Labin, na majhnem gričku stisnjen kup nekoliko večjih, povečini enonadstropnih hiš, tako da spominjajo vse skupaj na en sam velikanski starodavni grad. Tik pod njim pa je Podlabin, drugo večje rudarsko naselje v nekdanji La-binski renubliki. Zopet visoki in zakajeni tovarniški dimniki, zopet visok železen stolp nad vhodom v rudnik, na njem pa poleg napisa «Tito» tudi velik in daleč naokrog viden napis «Ko-va je naša (rudnik je naš). Vse mestece je ena sama zastava, vendar je skoraj več rdečih, delavskih kakor državnih- Vse je v zelenju, vse v napisih in slikah maršala Tita in Vladimira Bakariča, V oko mi pade zlasti velik' in čez vse poslopje segajoč napis «Tukaj je hrvatska Istra in ne italijanska provinca». Od hiš in kamnitih gričev odmevajo zvoki koračnic. Po ulicah mrgoli ljudi. Na raznih krajih se zbirajo ali prihajajo v povorkah, po cesti proti Rasi, dobre pol ure oddaljenemu središču labinskih rudnikov, kjer bo slovesnost, pa že hite sredi vozov in z ljudmi natrpanih kamionov ter avtomobilov dolge kolone rudarjev in istrskih kmetov ter ostalih prebivalcev nekdanje Labin-ske republike, prepevajoč borbene pesmi. Pred njimi vihrajo v jutranji sapi rdeče in državne zastave. *#* V ušesih mi ie vedno zveni tuljenje siren in strahovite de_ tonacije številnih min po okoliških hribih — znak za začetek proslave in spomin na sirene, ki so tulile in delavske mine, ki so eksplodirale v tistih slavnih revolucionarnih dneh leta 1921. Pred očmi se mi še vedno vrste prizori veličastne proslave: državna m rudarska himna ter internacional a, tisoči istrskih rudarjev in kmetov ter med njimi rudarske delegacije skoraj iz vse države, in končno govori državnih in političnih predstavnikov, med njimi člana »Centralnega komiteja rudarjev» iz Labinske republike tov. Din. ka Milevoja ali uBarba Cike» kakor mu pravijo po domače, ter diketorja labinskih rudnikov v času Labinske republike, postavljenega na to mesto s strani «Centralnega komiteja rudarjev», tov. Dagoberta Markiča. «Socialno in nacionalno tlačenje labinskih rudarjev ter njihova že takrat izkristalizirana delavska zavest so rodili njihovo odločno akcijo, toda danes, potem, ko so dali la-binski rudarji 798 žrtev v naši splošni ljudtki revoluciji, so cilji njihove borbe iz leta 1921 uresničeni in zato njihove žrtve tako v letu 1921, kakor tudi v letih 1941—1945 niso bile zaman...« so naglašali skoraj vsi govorniki in še zdaj vidim pred seboj očitno srečo in radost na obrazih starcev — preživelih borcev iz leta 1921, kakor tudi ostalih rudarjev, česar le-ti niso bili V stanju skriti. Toda mene so posebno zanimali zgodovinski podatki in ljudje iz 37 dni trajajoče Labinske republike. Zato sem sklenil, da najdem kakega starega borca iz tistega časa in gu poprosim, da bi' me povedel malo na razgled po okolici. Kmalu sem našel enega izmed njih in ta me je povedel, potem, ko sem že poprej na odgovornih mestih dobil potrebne informacije, k predsedniku nekdanjega sindikalnega odbora labinskih rudarjev in obenem predsedniku revolucionarnega «Centralne-ga komiteja rudarjeva iz leta 1921 — se pravi k neustoli-čenemu predsedniku Labinske republike tov. Dinku Bičiču. Tov. Dinko Bičič je še krepak in zdrav, le nekoliko naglušen, sicer pa dobrodušen 71 let stari starček —' upokojenec, ki je svojih 51 let preživel v rudniku. Našli smo ga v njegovi hišici v Katurah pri Labinu poleg svoje, še tudi krepke žene in dveh vnukinj, od katerih je najmlajša sedela na kaminu poleg štedilnika. Enega izmed njegovih sinov so fašisti in Nemci med zadnjo vojno tako pretepli, da je za posledicami več let hiral naposled pa leta 1948 umrl, ker ga na nobeni kliniki niso mogli več reiiti. Razsekan prašič, obešen pod stropom kuhinje, da se suši na zraku kakor je to navada v Istri je priča, da ta stari rudar in revolucionar s svojo rudarsko pokojnino ne živi več tako bedno, kakor je živel nekoč. Naši prošnji, da bi šli malo na razgled po bojiščih nekdanje Labinske republike, se je prav rad odzval in kmalu je mene in mojega šoferja doletela čast, da sva se prvič v svojem življenju vozila v avtomobilu skupaj z enim izmed nekndnjih evropskih državnih premierjev, se pravi s predsednikom (čeprav neusto-ličenim) nekdanje rudarske in v naši revolucionarni zgodovini nedvomno izredno znamenite ter pomembne Labinske republike. Kakor na proslavi, je tudi zdaj, čeprav dan po proslavi še vedno nosil svoje odlikovanje, na katerega je očividno zelo ponosen. Odpeljali smo se najprej v Labin. Na glavnem trgu nam je pokazal čedno enonadstropno nišo, za katero je s ponosom pripovedoval, da je to njihova rudarska hiša, ki jo je rudarski sindikat kupil že pred letom 1921, in da je v tej hiši zasedal revolucionarni komite, ko je bil sprejet sklep, da rudarji pr/uzamejo rudnin v svoje roke. Dva dni prej so na tej hiši odkrili spominsko ploščo z naslednjo vse1 bino: «Revolucionarni komite la binskih rudarjev je potem, ko je bil proglašen splošni štrajk zaradi ekonomskega in nacionalnega tlačenja, sprejel v tej hiši dne 3. marca 1921. leta zgodovinski sklep o prevzemu rudnika v roke rudarjev in o proglasitvi Labinske republike. s splosno podporo kmetov so se rudarji z orožjem v roki obdržali na oblasti 37 dni, dokler ni bila njihova vstaja zadušena z intervencijo italijanskih okupacijskih sil». Naslednja naša postaja je bila na Vinežu, kjer so sc la-binski rudarji v usodnih dneh v mesecu marcu 1921 zbrali na glavnem trgu in proglasili političen štrajk v znak protesta zaradi fašističnega mučenja njihovega duhovnega voditelja in glavne osebnosti Labinske republike po vseh znakih sodec Slovenca Ivana Pipana, kasneje ubitega v ZDA od zahrbtne roke, kar je bil začetek Labinske republike. Tudi tu je na neki zgradbi poleg nekdanjega, zdaj že o-puščenega in razrušenega vhoda v rudnik vzidana plošča v spomin na ta dogodek. Dinko Bičič in še nekdo izmed nekdanjih starih borcev sta nam tu pokazala mesta, kjer so bila v času Labinske republike obrambna minska polja, dalje pas, kjer so oborožene tako imenovane ardeče straže» nepretrgoma dan in noč skozi 37 dni stražile svojo ukovo» (rudnik) in s tem svojo La-binsko republiko, nadalje mi-traljeska gnezda italijanskih karabinjerjev onstran ume jen, mesto, kjer je bil sezidan čez cesto zid, ki je zapiral pot ter mesto, kjer je bila obmejna Krampa», ki so jo rdeči stražarji po potrebi odpirali in zapirali itd. Pripovedoval nam je tudi, kako so prišli na pogajanja višji italijanski oficirji in kako so jim odvzeli o-rožje, predno so jih spustili na svoje ozemlje. Za vhod v rudnik pa je povedal, da so imeli miniranega z dvema ve-. likima zabojema uželatinev (eksploziva), ki bi zadostovala da bi šel v zrak celokupen vhod v rudnik s stolpom in poslopjem vred. Od tu smo —• čeprav v največjem dežju — odšli na Strmec, to je na pozorišče glavnih borb ob koncu Labinske republike, dne 8. aprila 1921. Okoli rudarske kolonije in mogočnih rudniških poslopij ter naprav nas je vodil Bičič po vsem griču ter nam pokazal, kje so bile glavne borbe. Iz njegovega pripovedovanja smo spoznali, da so imeli rudarji svoje postojanka tako rekoč skoraj na vsakem metru zemljišča, za vsako skalo in za vsakim tramom ali zidom rudniških naprav, zaradi česar so bile tudi žrtve na italijanski strani neprimerno večje kakor pa na strani rudarjev. Tovariš Bičič nam je pokazal tudi mesta, od koder so prišli Italijani, dalje kje so s pomočjo izdajalcev — skupine rudarjev jz Sardinije prišli čez minska polja, ter končno, kje so mine eksplodirale, ko so Italijani hoteli čez minska polja brez izdajalcev, ter od-Kod je vrišla italijanska mornarica. Pokazal pa nam je tudi mesto kjer so fašisti zverinsko ubili dva ranjena rudarja s tem, da so živim zabijali žeblje v glavo. Potem, ko smo prečitali spominsko ploščo, vzidano v spomin petim rudarjem, žrtvam te neenake in veličastne borbe za lepšo bodočnost delovnih ljudi vsega sveta, med katerimi sta bila tudi Slovenca Johan Mikac in Franc Morgan, smo se vrnili na Bičičev dom, ker na Krapan, to je na tretjo postojanko Labinske republike starega Bičiča v takem vremenu nismo mogli več siliti. Okolnost, da smo bili od dežja premočeni, nas ni motila, da ne bi bili še dolgo pod globokim vtisom moči celokupnega delavskega razreda v svetu, čigar majhen delček je leta 1921 . tu v tem kamenju prav tako kakor že preje in kasneje nekateri drugi njegovi deli na tisočerih mestih in bojiščih drugod v svetu zapisal tako slavno stran v borbi za pravičnejši družbeni red in napredek vsega človeštva. Dokler bom živ pa ne bom pozabil dobrodušnega in vendar še v svoji starosti odločnega obraza rudarja Bičiča in spioh preprostih, a vendar po svoji duši lahko rečem v velikem delu — zlatih Istranov. nili samostojnost filede izpolnjevanja proizvajalnih načr. tov. Kolhozniki so pogosto skušali delati z lastnimi silami in zelo neradi so sklepali pogodbe s STP, in to zaradi tega. ker so bile usluge teh postaj zelo dra»e, hkrati pa je bilo tudi njihovo delo dokaj nesolidno. Že samo dejstvo, da imajo kolhozi še vedno veliko število vprežne živine dokazuje, da kolhozniki odklanjajo uporabo strojev STP. V letu 1952 so n. pr na kolhozih pri saiejiju krompirja o-pravili le 14 odst. tega dela s stroji STP. medtem ko so pri kopanju krompirja uporabili teh strojev še manj, saj so najeli strojev le za 6 odst. vsega tega dela. Vmešavanje STP v gospodarsko življenje kolhozov je bilo omejeno na delo skoraj nekakega uradnega značaja in sicer na temelju proizvajalnih načrtov, katere so kolhozi predlagali rajonskim sovjetom brez kakršnega koli predhodnega vmešavanja STP. Po zadnjih sklepih sovjetske partije in vlade pa bodo STP imele v bodoče- mnogo večjo vlogo v življenju in dejavnosti kolhozov. Pod videzom večje pomoči kolhozom prihaja do izraza namen sovjetske oblasti, da te kolhoze končno povsem podržavi. Zaradi tega se teži tudi k temu, da se povečajo kadri v STP. Vsi agronomski in veterinarski strokovnjaki, rajonskih upravnih središč morajo preiti v STP. Isto je tudi z osebjem rajonskih se- menskih postaj STP bodo izročeni tudi rajonski kontrolni laboratoriji za semenje. In podobno bo tudi z veterinarskimi postajami, ki bodo v kratkem prešle pod nadzor- stvo STP. Po pisanju sovjetskega tiska so že likvidirali vse rajonske uprave za poljedelstvo in odkup in to kljub temu. da omenjeni sklepi od lanskega septembra niso predvidevali tega ukrepa. STP pre. vzemajo vse naloge te uprave. Direktorje, glavne agronome. glavne veterinarje in o-stale funkcije STP morajo po. stavljati in zamenjavati samo načelniki pokrajinskih uprav za poljedelstvo ali pa še višji funkcionarji Osnovni upravno teritorialni enoti — rajonu -~ se odvzumejo tako rekoč tudi nekatere od njegovih že itak majhnih kompetenc. Sklepi glavnega agronoma glede agrotehničnih vprašanj so obvezni za kolhoz, v kolikor jih ne zamenja pokrajinski komite, odnosno še višja uprava. Iz vsega tega sledi, da postanejo STP v marsičem neka oblast v odnosu na kolhoze. Hkrati pa so poleg že prej omenjenih prednosti povečane tudi kompetence STP glede odločanja o vprašanjih kolhoz, ne proizvodnih Vse to dokazuje, da so STP postale važna vez v vodenju poljedelstva, kar dokazuje, da se hoče po tej poti že bolj okrepiti oblast središčnih ali vsaj višjih oblastnih organov nad kolhozi. Vse kaže. da bodo pokrajinske uprave za poljedelstvo, ki spadajo pod okrilje ministrstva za poljedelstvo upravljale STP. Namen teh ukrepov ni težko oceniti. STP postajajo orodje pritiska državnega aparata na kolhoze in nekak vmesni člen med vižjimi oblastnimi organi in bazo — kolhozi. Kot ekspoziture vladajoče birokracije, so STP dobile nalogo ojačiti koristi države, seveda na škodo kolhoznika Na sestanku KP Kazakistana je bilo nampej ugotovljeno, da je bilo od 326 ((specialistovi) koliko jih je bilo predloženih za nove predsednike kolhozov, izbranih samo 196. Moskovska «Pravda» je v svojem poročilu o sestanku napisala, da so se mnogi udeleženci se- stanka pritoževali, da se je nasproti novim strokovnjakom pokazal ((nečloveški odnos« in da jim ni bilo zagotovljeno normalno življenje in delo. Strokovnjake namre^ pošiljajo v STP in kolhoze zato, da prevzemajo vodilna mesta direktorjev, odnosno predsednikov, glavnih agronomov in ve- terinajjev, partijskih sekretar, jev, inštruktoj^jev in podobno, kar po načinu izvajanja spominja na leto 192H. ko je centralni komite VKP (b) poslal na podeželje 25.000 ljudi z nalogo, da izvedejo Stalinovo kolektivizacijo. Osrednje oblasti v Moskvi so vedele, da mnogi strokovnjaki ne bodo hoteli iti na podeželje. Da bi strokovnjake privedle do tega. so jim obljubile izredno velike' prednosti gmotnega značaja. Toda to je izzvalo velikp nezadovoljstvo med podeželskim ljudstvom. Med kolhozniki in novimi ((strokovnjaki« predsedniki kolhozov prihaja pogosto do nesoglasij in sporov, kajti dosedanji predsedniki so bili slabše plačani ter hkrati niso dobivali 10.000 rubljev posojila za gradnjo hiše ter za nakup živali, kakor predvideva zakon o nastavitvi novih ((Strokovnjakov«. Podeželsko ljudstvo, kolhozniki, zahtevajo, da tudi novi direktorji prejemajo plačo, ki so jo imeli njihovi predniki in sicer 700 do 1600 rubljev na mesec ter ne marajo plačati ostalega pribitka. ker gre to vse na njihov račun. Tudi če bi ti ukrepi sovjetske partije in vlade privedli do določenih uspehov in povi. šanja poljedelske proizvodnje v Sovjetski zvezi, se bistvo teh ukrepov izraža predvsem v uničenju zadnjih ostankov sa. mostojnosti kolhozov, v postopnem uvajanju državnoka-pitalističnega sistema v polje-delstvo. Borim proti puščavskim kobilicam Ravnatelj Raziskovalnega centra za borbo proti kobilicam dr. Uvarov, zahteva v zadnji številki revije «Coro-na», ki jo izdaja britansko mi nistrstvo za kolonije, obsežna mednarodne ukrepe proti puščavskim kobilicam. V svojem Članku poudarja, da zopetne pojave nevarnosti, ki jo predstavljajo za prehrano raznih področij puščavske kobilice, nikakor ni mogoče pripisovati morebitnemu popuščanju v borbi proti kobilicam, temveč vedno številnejši nadlogi kobilic, Napori raznih držav za preprečenje večjih invazij na rodovitnih področjih Afrike so že rodili lepe uspehe, to pa še ni dovolj, da bi zaustavili širjenje te nadloge, kajti so še vedno področja, kjer je nemogoče uresničiti načrt bor* be proti kobilicam. Sirjenje kobilic pa je možno preprečiti edino le z širšo in bolj intenzivno mednarodno akcijo, ki Je še prav posebno nujna v deželah, ki mejijo na Rdeče morje in na Arabskem polotoku. Dr. Uvarovov poziv za obsežnejšo akcijo proti puščavskim kobilicam podčrtava tudi zadnji pregled Raziskovalnega centra za Dorbo proti kobilicam, sestavljen na podlagi poročil iz glavnih področij, kjer se je ta nadloga še prav posebno razširila, v Afriki in na Srednjem vzhodu. Poročilo napoveduje obsežne invazije ter spomladansko širjenje kobilic v Iraku, Siriji, Transjordaniji, IzraaJu, Snudovi Arabiji, Egiptu, Turčiji, Maroku, Alžiru ter verjetno tudi v Tunisu in Libiji. Ta nadloga pa že upada v Somaliji in Ogadenu. Kljub najstrožjim zaščitnim ukrepom je na stotisoče rojev, ki so prileteli iz Abesinije in juž-nozahodne Somalije, sedaj napadlo Kenijo. V borbi proti njim' uporabljajo tudi letala. Znanstveniki napovedujejo, da se bo ta invazija nadaljevala, ter se bo verjetno razširil« tudi na Tanganiko, Ugando, in kasneje na vso vzhodno Abesinijo. V borbi proti kobilicam so južno od Jeddaha, v Saudovi Arabiji uničili 5.000 rojev, v Britanski Somaliji 50.000 rojev, v Ogadenu pa skoro 130.000 rojev. «*^'r»izira hliro. izgrajuje i C letla\ Tud' “ c'"~; ^adem k hitre, oSCl ‘ePub1"«'- . so nenavadno uk2u‘v S; 'ljgnih 0čiUsUornen> Področju. sPrej<»ti , ln se ne stra- %h\in kori,^ prihaia do-me i« pa od zunaj, rj ^ultnr,nelcdo opozoril, v Sk Praviln pred eiviliza-SSu k-‘i° .se čuti zlasti ^tu^alosti f«!?' %'‘nizira in »»lete?' Tudl v Skopju 'Jake vi ,slover>ske stro-^atijeni PyisPevai° * svo. •niad« k hitremu raz >Cci 1nema 1° v °j.i PestriU^r!leEU ima’ .Njihovih -,*ra.di(-Ui, saj Stj1? samoet .yi^nih cer-H ( Uil Vsebini Jiajlepše n0sti £ blzantin-!“ »love' kateri 5' med r°jak -P°svetil zla i.* dort temcl’jitn )ni dr- Mr‘ še t„ *?roučevanje. i Za ^ mive C*1 svojevrstne •i “'todui te-Socl'*^ iesavost Ma- Nt, V«) Že zdi značilen tal JSta ta. t °van mitar Mi* hotel ^kov-ski pri- 'i«i,i"“>m w vas h ml* “la restavra je 'ni Imena sem se takoj spomnil iz Remarqueovega romana ((Slavolok zmage«. «Kaj živi Remarqueov model tukaj?« sem vprašal s pravo primorsko naivnostjo. «Ne, Remarqueov model je mrtev«, je hudomušno dejal Dimitar Mitrov, «kljub temu pa je naš šef pravi in pristni Morozov. Evo ga tu. Takoj ga boste spoznali« Predstavil mi je »avtentičnega Morozova«, izredno simpatičnega šefa restavracije, ki ga tu menda sploh ne kličejo drugače kot Morozov, «In kje sta Ravic in Joan?«, sem vprašal, spuščajoč se z njima v prostodušno šalo. «No, tudi ona dva bi -se nekje našla«, je dejal eden izmed književnikov z nasmehom. Pa sem se spomnil domače ozkosrčnosti, kjer bi bil literat, ki bi se prostodušno razveseljeval nad takšnim popularnim romanom, ki gre v slast širokemu krogu čitate-ljev, trikrat preklet in zaničevan kot človek, ki ne ve, kaj sta ((globina« in «umetnost». In vendar je Remarqueov roman eden izmed tipološko naj. bolj preciznih prikazov na-stroja v letih med prihodom Hitlerja na oblast in drugo svetovno vojno Ob tej preciznosti tipologije dobe in njenih ljudi, bi ga prišteval v tisto vrsto romanov, kot so «Manon Leseaut«, «Da. ma s kamelijami« ali «lz življenja boemov«, ln katerih najvišje mojstrovine sta u-stvarila Stendhal in Balzac. «In kozarec kalvadosa se pri vas tudi dobi?« sem vprašal tovariše, is | V. BARTOL: NOVA JUGOSLAVIJA • NEZNANA JUGOSLAVIJA V deželi polni zaleta in življenjske sile ^Avtentični Morozov«* iz Remar^utoveg« „ Slavoloka zmage4' • Modernizacija MaRedonije - Plejada makedonskih Književnikov ■ Slovo od Skopja «Kalvado6a ravno ne«, je odvrnil eden izmed njih. «Pa tudi ni potreben Ce bi bil Ravic Živel v Skopju, bi se nožvižgal na svoj kalvados. Prednost bi bil dal nasi ma- Stl?p*’ie odhitel šef restavracije in g. kmalu vrnil v spremstvu lltaltaria ki je nosil na velikem pladnju celo rundo dvojnih kozarcev. V enem je bila neka rumenkasta tekočina, v drKoiarci°z rumenkasto teko-čino so bili naliti samo do polovice. rLfehk0deaeledeanS^°d ‘S novih prijateljev. #Vendar bi ti tega ne priporočal«. Selel j« P° kozarcu z vodo in jf z njo napolnil kozarec z zagonetno mastiko do vrha. Trčili smo. oiiača i« bila imenitna. TS me j* vpr,ial prijatelj, in obenem že naro- 4ilKarVvseUlse°'m‘ je smejalo. Hudomušne šale so letele sem in ti? posejane s prostoduS- "„7 anekdotami iz življe-&ra‘m«K3!Uih literatov. Pn tretji rundi sem postal pozoren na okusno, a nekam sumljivo pijačo. «Zdaj pa nie več«, sem dejal, (dz česa je prirejena ta nevarna pijača«, «Iz janeža«, mi je pojasnil režiser Štiglic. «Iz neke vrste tukajšnjega janeža«. Miza za kosilo je bila pogrnjena. Vstal sem za drugimi in občutil, kako so se mi pri tem zašibile noge v kolenih Za trenutek. Potem sem se Obvladal in si na tihem priznal, da bi tudi kak Ravic ob mastiki ne pogrešal kalvadosa. Utrujen od potovanja in vsega novega (ne izključujem med tem tudi mastike) sem po kosilu legel k počitku in se imenitno prespal. Glava mi je bila jasna, vendar sem pri sebi trdno sklenil, da se bom odslej mastiki približal le z največjo previdnostjo. * * * Naslednji večer sem preda- val v klubu kulturnih delav-cev. Bilo je lepo število poslušalcev, n v debati v ožjem krožku, ki je sledila predavanju, sera spo«n«l, Ua sem imel tudi nadvse .bistre in pozorne poslušalce. Slišal sem tudi več inteligentno postavljenih kritičnih pripomb. Neki slavist mi je rekel, da sem jim s svojim predavanjem podrl visoko mnenje, ki so ga imeli o Kopitarju, Tu sem jim razložil ambivalentni pomen, ki ga ima Kopitar po eni strani za Slovence, po drugi za ostale južnoslovanske narode. Drugi je pogrešal točnejšo analizo sodobnega stanja slovenske literature in se zanimal za Kocbeka in «kocbevščino». Ko sem pripomnil, da bi moral s tem podaljšati predavanje še vsaj za četrt ure, je dejal, da bi bilo to — dobro. Tretji spet »o pogrešali to ali ono ime, ki jim je iz naše literature dobro znano itd. Leta 1945 so Makedonci začeli sistematično graditi svojo kulturno stavbo. Oni imajo v nekem smislu idealno stanje; kakor mladenič so, ki ima pred seboj vabljivo bodočnost, a obenem tudi sredstva. da svoje cilje uresniči, Ko »mo mi, Slovenci, začeli graditi svojo kulturno stavbo pred kakimi sto petdesetimi leti, smo bili kakor siromašen študent, ki nosi v srcu svetle cilje, a mu sije lakota iz oči. Makedonci prejemajo sredstva za izgradnjo svoje kulture v izdatni meri In reči moram, da se svojega edinstvenega položaja tudi v polni meri zavedajo. Blaže Koneski je priznan li. lik. Doslej je izdal dve pesniški zbirki in prevedel v ma-kedonščino Njegošev »Gorski venec». Prevaja tudi iz drugih jezikov: od Heineja je prevedel »Lirski intermezzo«, od Shakespeara «Othella » in «Kar hočete« Zlasti je cenjeno njegovo delo na področju jezikoslovja: izdal je knjigo o makedonskem literarnem jeziku in *i pridobil vzdevek »makedonski Vuk Karadžič«. • Najizrazitejši makedonski partizanski pesnik je Aco Šopov, ki je izdal doslej štiri pesniške zbirke, od katerih je prva izšla že zh časa narodnoosvobodilne borbe. Ko sem bil v Skopju, je delal na ciklu pesmi ((Carigrajski motivi«, pi. sal pregled moderne turške poezije in pripravljal pesniško zbirko ((Jesenske miniature«. Prevajal iz basni Krylova in prevedel skupno s Slavkom Janevskim Edmunda u0g-nickega «Pesem o Apanaso-vu«. Njegova žena, Dušanka Vojanič-Sopova, je znana o-rientalistka in prevaja iz sodobne turške lirike. Slavko Janevski, ki je tudi v osebnih stihih poln nekakšnega liričnega humorja, je znamenit po tem, da je leta 1952 napisal prvi roman v ma. kedonščini z naslovom «Vas za sedmero jeseni« («Selo zad sedmute jaseni«). V njej obravnava zadružništvo in socializacijo na vasi. Sedaj piše daljši tekst v prozi, o katerem pa pove samo naslov: »Klovni so žalostni«. Kot sem že povedal, je napisal tudi sce_ narij za film, ki ga snemata s slovenskim režiserjem Štiglicem: »Volčja noČ». Izredno plodovit pisatelj je in nekdo je rekel o njem. da ima pravo delovno mrzlico, Stale Popov, izjema med temi mladeniči, ker ima že okrog 50 let, je napisal drugi roman v makedohščini ((Zakrpano življenje« UKrpen Ži- vot«) in sicer v dialektu. Je srednješolski profesor ’ v Skopju, Omenil sem že Jovana Bo-škovskega, ki je napisal leta 1945 prvo knjigo pripovedk v makedonščini «Razstrel». Je tajnik Društva književnikov Makedonije in član uredništva ((Razgledov«, makedonskega literarnega polmesečnika. Administrativni tajnik Društva je Risto Krle, tudi eden izmed redkih starejših pisateljev. ki je napisal več z u-spehom uprizorjenih ljudskih iger iz makedonskega življenja. Dolžan sem temu simpatičnemu možu in pisatelju še posebno zahvalo za ves njegov trud, ki ga je skupno s predsednikom društva Dimi-trom Mitrevom vložil za moj dobrobit za mojega bivanja v Skopju, Glasilo makedonskih knji ževnikov je mesečnik «Sovre-menost« (sodobnost), ki ga urejujeta Dimitar Mitrev in Aco Šopov Dimitar Mitrev na katerega me vežejo še posebej prijateljska čustva, saj sva v Skopju marsikatero modro uganila in je obenem zelo bistroumno komentiral moje predavanje, je markantna literarna osebnost, estetsko podkovan kritik, k; ga primer, jfijo našemu Josipu Vidmarju Lansko leto je za aSovreme-nost» napisal kritičen članek o sodobni makedonski literaturi, ki bi bil zaradi svoje preglednosti in kritičnosti zani-mdv tudi za nas in vreden, da se prevede v slovenščino. Ko sem bil v Skopju, je bil pravkar dokončal knjigo o makedonskem pesniku Vopca-rovu in pripravljal »regled književnega dela v Makedoniji v letu 1953. 1 Društvo književnikov Make donije šteje trenutno 16 čla' nov. Najstarejši med njimi, Angelko Krstič, je umrl pred dobrim letom Pred vojno je pisal v srbščini, zlasti za «Si pski književni glasnik#, vendar izključno o življenju Makedoncev, Zdaj sta najsta-rejsa člana Risto Krle in Va-n.jevsk,, ki je izdal leta 1952 večje dramsko delo. Pri-pravlja se sprejem kakih osem novih članov v Društvo, povečini mlajših. Gledališko kritiko opravlja Jovan Rostovski za dnevnik »Nova Makedonija«. 2e pred vojno je pisal pesmi, a zdaj se je posvetil predvsem novinarstvu in gledališki recenziji. Med pesniki zavzema znači!. no mesto še Gogo Ivanevski, ki je izdal doslej že štiri pes-niške zbirke in eno zbirko lirične proze. Med dramatiki je zbudil po. zornost Venko Markovski z dvema dramama v verzih, ki ga pa žal nisem imel priložnost osebno spoznati. V Makedoniji je postajal medtem mraz vedno hujši. Ceste so bile zasnežene in bati se je bilo treba, da ne nastanejo zaradi zametov resnejše prometne ovire. (Do česar je po mojem odhodu tudi prišlo) Slovo od makedonskih lemi. ževoikov je bilo prisrčno iS- kli smo si na »gotovo svidenje;, in že me je vU.;c odpeljal nazaj proti Beogradu od pohod, We Je *akal že zad^ Sd W B?1 Vremenska napoved za danes: * Napovedujejo pretežno jasno vreme z neznatnimi kra jevnimi pooblačitvami. Včerajšnja najvišja temperatura v Trstu je bila 13.7 stopinje; najnižja pa 6.1 stopinje. TJEtST, petek 12. marca 1954 PRIMORSKI DKEVHIK ISA RIO Opozarjamo vas na sledeče oddaje: Ju«, cona Trsta: 14.40: Tekmovanje mladinskih pevskih zborov. — Trst 21.00: Tržaški kulturni razgledi. — Trst 1.: 11.45: Koncert flavtista Adolfa Longa. — Slovenija: 15.30: N*' rodne pesmi poje zbor Glasbene Matice iz Ljubija®*' mn HiHTiTCmTil PRED NOVIMI ODKRITJI POZNAVALCA TRGOVINE Z MAMILI Novo poglavje škandalozne afere bo načel na procesu inž. Bruzzone Navedel bo imena oseb na visokih položajih, ki trgujejo z mamili Obramba bo pozvala Montagno pričat - Nove tožbe in nova zanikanja vaška SKU p^ ČIN A pf^s_v_ PEVMi OBČNI ZBOR ZAVAROVALNICE ZAHTEVAMO AVTONOMIJO' za govejo živino v Sovodnjah za goriško in videmsko pokrajino RIM, 11. — Poročilo orožnikov, ki so ga preči tali na zad. nji razpravi proti Silvanu Mutu, o delovanju «markiza» Uga Montagne, predstavlja eno največjih odkritij procesa. Ljudje govorijo, da je vsaka beseda poročila na Uga učinkovala kakor udarec s kladivom po glavi. Pričelo se je govoriti, da se lažni markiz sploh več ne prikaže, da je verjetno zapustil Rim in se odpeljal na Sicilijo. V resnici, pa se kljub vsej resnosti položaja «markiz» ni odstranil iz Rima, ki mu je prinesel toliko težkih milijonov dobička in omogočil razsipno razuzdano življenje z ženskami. V času, ko se je zdelo, da je zapustil Rim, je Ugo proučeval orožniško poročilo, ki mu je osvetlilo spomin in dogodke, na katere je sam verjetno že pozabil, ter obiskal odvetnika Bellavisto, s katerim se je do pozne ure raz-govarjal in poslal potem orožnikom sporočilo, da bo podrobno proučil poročilo in se poslužil zakona v svojo obram. bo pred blatenjem. Tudi če bi se Montagna sedaj rad zavlekel v skrit brlog, ker je padla z njegovega kriminalnega obličja koprena, ki je pred širšo javnostjo skrivala njegova kriminalna dejanja, je v sedanjem trenutku, ko je postal osrednja osebnost na procesu, kaj take. ga popolnoma nemogoče, kajti razširile so se govorice, da bo obramba obtoženega časni, karja zahtevala Ugovo pričanje in soočenje z Anno Mario Moneta — Caglio. Medtem prihajajo vesti o vedno novih tožbah in pojasnilih, demantijih itd. Caglio je vložila tožbo proti ravnateljstvu nekega hotela v Neaplju, v katerem naj bi po Monta-gnovi ovadbi Caglio prenočevala z neko drugo osebo. Milanski industrialec 51-letni Paolo Moneta pa je vložil tož. bo proti Montagni, ker je Montagna v svoji prijavi državnemu pravdništvu v Rimu navedel neresnična dejstva. Kakor je znano, je Montagna, Adriana Bisaccia se je pripeljala na proces pričat proti Silvanu Mutu. da bi ovrgel trditve svoje bivše ljubimke Caglio, dejal: «Caglio je povedala laž in zamolčala resnico, ko je trdila, da v času odnosov z menoj ni nikoli poznala Paola Mo-neto« Montagna v nadaljevanju svoje prijave natančno navaja številke sob v hotelu Excelsior v Neaplju, v katerem naj b\ po njegovih trditvah Caglio prenočevala z industrialcem Moneto. Navaja tudi točne datume, kdaj se je to dogajalo. Zanimivo je dejstvo, da je moral te podatke o prenočevanju Caglie z industrialcem Montagna dobiti ali neposredno od hotelirja, ali pa od policije, kamor mora lastnik hotela dnevno pošiljati sezname oseb, ki so nastanjene v hotelu. Industrialec pravi v svoji poročilu orožnikov. V zvezi z genovskim inženirjem Luigijem Bruzzonom, ki je pred dnevi poslal Caglii in sodišču pismo, da bj lahko marsikaj povedal o trgovanju z mamili, kar je še isti dan povzročilo « kategorično zanikanje« nekega podjetja, ki ga je inženir navedel, se je naknadno izvedelo, da je zahteval pomoč odvetnika Muscola, ki je že stopil v stik z zagovornikom Silvana Muta. Bruzzone ima 27 let in je bil svojčas član italijanske KP. Muscolo ej že poslal predsedniku sodišča pismo, da se Bruzzonu dovoli pričanje, med katerim bo odkril senzacionalne novosti. V prihodnjih dneh bo inženir predložil obširen memorial, v katerem bodo v raznih zvezah imenovane najvažnejše osebnosti afere. Ko so časnikarji Bruzzona ponovno izpraševali, da bi jim povedal kakšne novosti, se ni spuščal v podrobnosti. Zdi se, da bo vse svoje adute zaigral med zasliševanjem. Tudi iz Milana je prišel demanti trditev inž. Bruzzona. V njem prof. Salvatore Silia-to pojasnjuje, da Italchimica n; nikoli imela svojega sedeža pri družbi Bisleri, dn ni nikoli ustanovila protiboljše-viškega gibanja itd. Proces se bo nadaljeval jutri dopoldne. Mfr —----------------—J' m v ..... J " Ljudje čakajo pred sodno palačo, da bi izvedeli zadnje novice s četrtega zasedanja procesa proti časnikarju Mutu. Otvoritvene besede je izrekel tov. Karlo Šošolj - Poročilo tov. Viljema Nanuta - Vprašanje brezposelnosti Nesocialni naklepi ustanove Tre Venezie ne smejo uspeti Vpisanih je 92 živinorejcev iz Sovo' denj in Gabrij, ki imajo 254 goved V torek zvečer se je v prosvetni dvorani v Revmi zbralo k vaški skupščini precejšnje število članov DFS iz Pevme. Skupščino je otvoril tov. Karlo Sošolj, ki je pozdravil zbrane člane in objasnil sklicanje skupščine za skorajšnji kongres Demokratične fronte Slovencev v Italiji in pomen, ki ga bo imel za yse članstvo manjšinske organizacije. Politično poročilo je podal tov. Viljem Nanut, tajnik IO DFS, ki se je najprej ustavil na programu organizacije, ki sloni na svetlih tradicijah NOB in katerih se napredni goriški Slovenci nikdar ne bomo odrekli. Govoril je tudi o potrebi enotnosti vseh Slovencev v Italiji, proti čemur pa so zaradi svojih ozkih interesov nastopili informbirojev-ci, kakor tudi liparji (SDZ), katerih prva naloga je vlivati v srca naših ljudi na Gori- škem sovraštvo proti njihovi matični domovini. Toda večina slovenskega ljudstva na Goriškem je ostala zvesta svoji matični državi in nikakršna umazana gesla ga niso mogla od nje odtrgati. Nadalje je tov. Nanut govoril o potrebi avtonomije za goriško in videmsko pokrajino. kar je italijanska ustava obljubila, pa ni bilo izvršeno samo zaradi izrecne želje vladajoče stranke, ki se je ustrašila združitve vseh Slovencev v Italiji in njihovega odločnega nastopa za ohranitev pravic in svoboščin v deželnem svetu. Najvišji pokrajinski predstavniki iz vrst demo-kristjanske stranke so odšli v Rim. da tam preprečijo izvedbo avtonomije, tako pa smo doživeli veliko nezaposlenost in krizo, ki danes vlada v goriški in videmski pokrajini. Tov. Nanut je omenil priznanje samega pokrajinskega sve- - liSijpM h Ulil : : - L- , PLANICA V OSREDJU SVETOVNEM ZIMSKO - ŠPORTNEGA DOGAJANJA jugoslovanski io inozemski skakalci shahali včeraj na SO-melrshi skakalnici Izvedli so nad sto skokov - Najdaljši skok dosegel ^ved Erlandson (86 m), najboljši Jugoslovan Gorišek (70 m * tričetrtinski zalet) - Avstrijec Bradi kandidat za orvo mesto Jugoslovanska reprezentanca brez Polde - Danes poskusni skoki na veliki skakalnici (Od našega posebnega dopisnika) Včeraj so prispeli v Planico vsi prijavljeni inozemski skakalci razen Francozov in Švicarjev, katerih prihod pričakujejo za danes. Tekmovalci so si ogledali veliko planiško skakalnico ter se zelo pohvalno izrazili o veličastni konstrukciji. Po ogledu skakalni-se so se gostje skupno z jugoslovanskimi skakalci odpravili na 80-metrsko skakalnico, na kateri so izvedli več kot sto skokov. Danes pa bodo poskusni skoki na veliki skakalnici. Vreme v Planici je idealno, sneg je izredno dober in če bo vreme še naprej o-stalo tako do glavnega nastopa, se obeta gledalcem e-dinstven užitek. Na 80-metrski skakalnici so poleg jugoslovanskih skakalcev skakali še Švedi, Finci, Norvežani, Avstrijci in Nemci. Med jugoslovanskimi skakalci ni Janeza Polde, ki se sploh še ni prijavil, da bi skakal. Med več kot sto skoki je bilo zelo malo padcev, kar priča o izredni sigurnosti 80-metrske skakalnice. Najboljše skoke so izvedli, kot je bilo pričakovati, Skandinavci. Prevladovali so mladi finski tekmovalci in Švedi. Od Srednjeevropejcev je naj-dalje in najlepše skakal Avstrijec Bradi. Po mnenju strokovnjakov je Avstrijec Bradi najresnejši kandidat in najnevarnejši nasprotnik Skan. dmavcev za dosego prvega mesta. Tekmovalci so danes skakali s tričetrtinskim zaletom. Jugoslovani so dosegli naslednje najdaljše skoke: Go. rišek 70 m, Rogelj 67, Langus 62, Zidar 69, Adlešič 68, Saksida 64. Za Jugoslovani so se zvrstili na skakalnici inozemci, ki so dosegli naslednje daljave: Taraldsen (Nor.) 69, Erlandson (Sv.) 73, Holmstroem (Sv.) 70. Slattvik (Nor.) 70, Laaksonen (Sv.) 73, Bradi (Av.) 72, Leodolder (Av.) 67, Oestman ($v.) (tretji na svetovnem prvenstvu) 71, finski državni prvak Hivaerinen 73. Nekaj skakalcev je izvedlo skoke s polnim zaletom, med njimi je Norvežan Tkynes skočil najdalje in Sicer preko končne meje skakalnice. 82 metrov. Erlandson (Sv.) pa je skočil celo 86 metrov, vendar je podrsal nekoliko z roko po tleh. Vsekakor pa je to izredna daljava. Norvežan Slattvik je skočil 78 m, Sved Holmstroem 78 m. Vsi skakal, ci so izjavili, da so bili ti skoki najlepša priprava za današnje poskusne polete na ve. liki skakalnici, katerih komaj pričakujejo. Izredne daljave, ki so jih dosegli včeraj jugoslovanski in inozemski skakalci na 80-metrski skakalnici in lepi skoki pričajo, o spretnosti in gotovosti skakalcev, da bodo tu. di na 120-metrski skakalnici skakali dobro, morda nad 120 metrov. Kot je znano, so nekateri inozemski časopisi pisali, da bo letos v Planici verjetno potolčen svetovni re. kord, ki znaša 139 metrov. O tem pa jugoslovanski strokovnjaki z inž. Blaudekom na čelu sploh ne dajejo izjav. ((Skakalnica je prirejena za 120-metrske skoke, za večje daljave je nisem mogel preurediti, ker ni prostora«, je izjavil inž Bloudek, Včeraj so izbrali jugoslovansko reprezentanco, katero bodo sestavljali naslednji skakalci; Rogelj, Finžgar, Zidar, Gorinšek, Langus, Saksida in Krznarič. Kot vidimo, ni v njej najpriljubljenejšega in najboljšega- slovenskega skakalca Polde, vendar vsa slovenska športna javnost upa, da se bo ta v zadnjem trenutku le pojavil med jugoslovan. skimj skakatci in še enkrat pokazal, da je še vedno najboljši med njimi. Doslej je vsega skupaj prijavljenih 41 tekmovalcev. Organizacijski odbor za izvedbo tekmovanja je uredil vse potrebno tako za tekmovanje samo kot za gledalce,- saj se pričakuje rekorden obisk. U-rejeni so prostori za parkiranje, poti za dohod k čakalnici, poskrbljeno je za prehram. bene kioske, za informacije itd. Danes bodo prvi poskusni skoki na veliki skakalnici, jutri pa se bo začelo zares. Planica je v ospredju svetovnega zimsko-športnega dogajanja. R. R. 53-68 54-63 60-34 70-57 79-60 78-50 ITALIJANSKO KOŠARKARSKO PRVENSTVO Še ena zmaga Triestine Brez sprememb v vodstvu cane. Benečani so začeli napadati že v začetku in si nabrali precej točk. V drugem polčasu pa so razliko še povečali. Bilo je že 33 točk razlike v- njihovo korist, ko so proti koncu Goričani vendar nekoliko znižali razliko. Goriški igralci so igrali pod vsako kritiko; Zorzi kot da ga ni. Cast je rešil edino mladi Sardagna. ta pa seveda ni inogel opraviti vsega sam. Goriziana je sedaj v nevarnih vodah, iz katerih se bo težko rešila, zlasti ker bo v nedeljo gostovala v Gorici Rema, ki je nevarno moštvo in se prav lahko zgodi, da bodo domačini pustili zmago gostom. LESTVICA : REZULTATI Roma - Borletti Virtus - Gira Benelli - Junghans Varese - Pavia Triestina - Itala Reyer - Goriziana .A v, . V nedeljo so v Trstu gostovali košarkarji iz Gradiške. Ko še nobeno moštvo v Trstu letos ni zmagalo, ni torej nič posebnega, če se je tudi Itala vrnila praznih rok. Za Trie-stino tekma ni predstavljala težav in zato tudi ni bilo videti ničesar posebnega. Gostje so igrali prizadevno, toda do zmage je bilo še zelo daleč. Državni prvak Borletti je gostoval V Rimu. Njegova zmaga je neoporečna zaradi popolnejše tehnične dovršeno-1 Borletti 17 16 0 1 1131 841 32 Sti posameznikov. Sicer pa niti prvo niti drugo moštvo ni pokazalo lepe skupinske igre. Derby v Bologni se je končal z zmago Gire, ki hodi vztrajno v tesni razdalji od Varese prvaka. Virtus je s svojim J Benelli Gira 17 15 0 2 968 849 30 Virtus 17 11 0 6 989 822 22 Triestina 16 9 1 6 936 945 19 Roma 17 8 0 9 870 846 16 7 2 8 820 951 16 7 19 738 866 15 7 0 10 948 916 14 6 19 809 844 13 5 110 801 856 11 Pavia 17 Junghans 17 17 16 porazom dopustila, da se ji j Reycr 16 Triestina zopet nekoliko bolj , Goriziana 17 5 0 12 762 896 10 približa. (Treba bi bilo, da še Itala 16 1 0 15 762 952 2 zmaga odloženo tekmo v Pe- j saru). j Pri BeneRiju v Pesaru ima-, jo odličnega Riminuccija. Ta je v nedeljo v tekmi proti beneškemu Junghansu sam dosegel 36 točk (pri Junghansu pa vsi skupaj komaj 341). Nič posebnega ni, če je Pavia pustila obe točki v Va-reseju, kjer je gostovala. Goriziana pa niza poraz za porazom. Tudi v najlažjih tekmah se ne znajde več. Nedeljska tekma proti Reyerju v Benetkah se je spremenila v pravo katastrofo za Gori- ga ne pozna drugače kakor po Impanis vodi na kolesarski tekmi Pariz - Sinja obala EAINT ET1ENNE, JI. — V tožbi, da Caglie ne pozna niti drugi etapi kolesarske dirke na videz. Čudno se mu zdi. j par;z . Sinja obala (Nevers- da je to izjavil Montagna, ki j £,t Etienne, 228 km) je zmagal Belgijec Impanis v času 6 ur 25’45”, s povprečno brzi-no 35,540 km na uro. Drugi je til Belgijec Derycke v istem času, tretji pa tudi Belgijec Couvreur z zaostankom 8 sekund. Sledili so številni posamezni dirkači, nato pa skupina s skoraj šestimi minutami zaostanka. Po drugi etapi vodi v skupni oceni zmagovalec današnje Vorošilov in atomska energija MOSKVA, 11. — Sovjetski maršal Vorošilov je dejal, da so sovjetski znanstveniki «z u_ spehom pričeli uporabljati a-tomsko energijo za socialistično gospodarstvo.« Dejal je tu- etape Impanis s časom 12 ur di, da atomsko energijo obenem uporabljajo «za utrditev obrambne zmožnosti države.« 55’34", drugi je Decaux z zaostankom 9", tretji pa Francoz Lauredi z zaostankom 14”. m • v. •• mm Pogled na veliko planiško skakalnico, kjer skakalec doseže nad 100 km brzine. Določeni sodniki za svetovno prvenstvo v nogometu BERN, 11. — Uradni list svetovne nogometne zveze (FIFA) sporoča, da bodo četrtfinalne tekme za svetovno prvenstvo 26. in 27. junija letos v Bernu, Baslu, Lausan-ni in Ženevi. Kot je bilo že določeno, bodo osmine finala med 15. in 20. junijem v Bernu, Baslu, Zuerichu, Lausan-ni, Ženevi in Luganu. Sodniška komisija FIFA, ki se je sestala v Ženevi pod predsedstvom italijanskega delegata Maura, je določila naslednjih 16 sodnikov za finalni turnir svetovnega nogometnega prvenstva, ki bo v Švici: Steiner (Avstrija), Francken (Belgija), Viana (Brazilija), Vincenti (Francija), Griflith (Wales), Schmetzer (Zahodna Nemčija), Ellis in Ling (oba Anglija), Oriandini (Italija), Stefanovič (Jugoslavija), Da Costa (Portugalska), Faultless (Škotska), Asenst (Španija), Wyssling (Švica), Zsolt (Madžarska), Marino (Urugvaj). Komisija je nadalje sklenila določiti osem švicarskih sodnikov, ki bodo v tekmah za osmino finala sodelovali ket stranski sodniki. Vsi iz-hrani sodniki se bodo udeležili posebnega tečaja, ki ga bo sodniška komisija FIFA organizirala 14. in 15. junija V Bernu. ta na sobotni seji, da je položaj v Tržiču vedno bolj pereč in da bo junija meseca v tamkajšnjih ladjedelnicah imelo dela komaj 25 odst. vseh zaposlenih. Najhujše občutijo nezaposlenost pri nas mladi ljudje, ki so brez vsakega poklica in ki se zaradi tega predajajo tudi takim poslom, ki so protizakoniti ali pa nemoralni. Včasih so na Goriškem obstajale večerne obrtne šole, v katerih se je mladina učila novega poklica, danes pa imamo le kratke večerne tečaje za splošno znanje, ki so izpod vsake kritike in skrajno nezadostni za našo kmečko in delavsko mladino. Agrarno vprašanje je v Italiji eno zelo perečih in vsak ministrski predsednik je ob prihodu na oblast v svoj program postavljal tudi razdelitev velikih posestev malim kmetom ali brezzemljašem, pa do danes kaj učinkovitega nismo videli. S tem v zvezi pa je tov. Nanut omenil nasprotno delovanje državne ustanove Tre Venezie, ki se trudi na vse načine, da bi na Goriškem spravila z zemlje slovenske kmete. To raznarodovalno politiko vodi ustanova Tre Ve-nezie tudi v Kanalski dolini, torej povsod tam, kjer gre za slovensko zemljo. Tajnik IO je govoril tudi o političnem položaju v Italiji in o onih političnih skupinah ali organizacijah, s katerimi bi DFS lahko navezala tesnejše stike. Poudaril je • tudi potrebo po preimenovanju organizacije, kar je ena izmed nalog, ki jih bo moralo rešiti članstvo na 11. kongresu. Diskusija je bila precej živahna, predvsem kar se tiče zadnjih dveh vprašanj. Tov. Sošolj je govoril o socialnem sestavu DFS, o delavcih in kmetih, ki v večini tvorijo 'to organizacijo, in o njih pripravljenosti, da že zaradi svojega ekonomsko socialnega položaja sprejmejo novo ime organizacije; to novo ime bo nedvomno v skladu z željami in zahtevami članstva, ki želi boljšo družbeno ureditev. Glede povezave z neodvisnimi naprednimi silami je tov, :>o-šolj povedal mišljenje, ki preveva italijanske delavce; želi si samostojne socialistične stranke, katera ne bo vpreže-na v noben imperialistični voz. O Kominformu je bilo v diskusiji tudi precej govora, posebej še o nacionalizmu, ki vlada v odnosu do Slovencev v goriški pokrajini? Čeprav vpijejo oni vsepovsod o potrebi osamosvojitve mnogih narodov Azije in Afrike, go-riškim Slovencem ne dovolijo povezave in večjih stikov z matično državo, kar je dokaz, da niso iskreni v svojih programih, temveč imajo pri tem le svoje ozke politične cilje. Tov. Ivo Marinčič je zbranim govoril o občnem zboru USI-Zvezi neodvisnih socialistov, na katerem je bil sam prisoten; povedal je več podrobnosti iz njihovega programa in potrdil iskrenost njihove želje za sodelovanje z DFS. Končno je vaška skupščina izbrala 20 delegatov za občinsko skupščino in potrdila stari krajevni odbor DFS v Pevmi. Preteklo nedeljo popoldne je bil v društvenih prostorih obč. ni zbor krajevne zavarovalnice za govejo živino v Sovodnjah. Ker tokrat ni bilo volitev odbora, se je zbora udeležilo manj kot polovica članov, vendar pa bi bilo kljub temu prav, da bi se tudi drugi bolj brigali za delo svojega društva. Iz tajnikovega poročila je razvidno, da je imel odbor društva v lanskem letu pet sej in dve cenitvi. Pri prvi cenitvi je bil določen prispevek v višini 1 odst., pri drugi 1,5 odst., na splošno pa so živali cenili nizko. V celoti je bilo lansko leto 15 primerov bolezni in društvo je v vseh primerih izplačalo predpisano odškodnino. Danes je vpisanih v društvo 92 živinorejcev iz Sovodenj in Gabrij, ki imajo 234 glav goveje živine. Ker izhaja iz statistike, ki smo jo objavili že prejšnji mesec, da imajo v Sovodnjah m Gabrjah 387 glav goveje živine, je jasno, da je še vedno precej kmetov, ki še niso spoznali koristi živinorejske zavarovalnice in se še niso vpisali v to društvo. Vsekakor bi bil interes vseh tistih, ki imajo govejo živino, da pristopijo k društvu, ker bodo s tem pomagali najprej samim sebi. Iz blagajniškega poročila je razvidno, da je imelo društvo lani nekaj nad 160.000 lir dohodkov in je po odbitku vseh izdatkov ostalo v blagajni in posojilnici še 36.651 lir denarja. Zborovalci so že za naprej potrdili za oglednika Ceščuta Jožefa in mu izrekli pohvalo za njegovo požrtvovalno delo v lanskem letu. Kot cenilci za letos pa so bili izvoljeni Peter Tomšič, Franc Tomšič in Franc Florenin. Določili so tudi nagrado og'edniku, tajni, k.u in blagajniku z.a njihovo delo. Te nagrade so v glavnem iste kot lansko leto. (Iz «Soče») žave in. njenih organom P grešili. žjj Včeraj dopoldne se je jjjj-sodnikom Gioachinom De "“J zagovarjala 22-letna Nivea _ BRESCIA, 11, ~ Sodišče je svetovnega prvaka Ascarija oprostilo krivde zaradi smrti nekega gledalca, ko je Ascan-jev avto med dirko «1000 milj« 1. 1951 zdrsnil s ceste. Seja odbora pokrajinskega sveta Pred dnevi je bila seja odbora pokrajinskega sveta, ki ji je predsedoval odv. Culot. Odborniki so razpravljali o zadevah upravnega značaja. Med drugim je bilo sklenjeno, da bodo proučevali novi sistem razsvetljave v dvorani palače Attems, kjer ima svoj sedež pokrajinski muzej na Trgu De Amicis, ter obnovo poda za skupno vsoto 800 tisoč lir. Nadalje je odbor dal ugodno mnenje za nabavo 400 odej, namenjene umobolnici v znesku 500 tisoč lir ter za nabavo rešetk za pokrajinski inštitut gluhonemih za vsoto 450 tisoč lir. Pred zaključkom seje je odbor določil normalna plačila za ustanove, ki spadajo pod pokrajinsko upravo, v skupnem znesku 1 milijon 600 tisoč lir. mar, ki je leta 1951 PoB čez mejo v Jugoslavijo. Kot I se je decembra vrnila * nim listom, je mora^a.*Ji| oblasti. Sodniku je ml I pojasnjevala, da se j« ° čila za beg v sosedno ont ker se je skregala z z® j cem in domačimi in ker ? življenje v Gorici Pos fLje ! vzdržno. Sodnik je P°..: p sevanju nekaterih Pr|c ((( marjevo spoznal za kriV* jo obsodil na pogojno 2 mesecev zapora in lir globe. L Drugi obtoženec je ki' j, letni Giovanni CoUavi® Gorice, Ul. Brigata Casal*’ ^ terega je sodišču prija'-®3 letna žena Adela Condu* ls, radi slabega ravnanja ^ vinija s svojo družin*. , vedala je, da mož P°le?t>5 da domov ne prinese s(y nega denarja, prodaja 12 novanja vse, kar je SP jiiie I vrednega. Drugačnega nja pa je bil obtoženi, Bj, izjavil, da denarno svoJ' po®*' il leg tega bolan na pljučih. .^ članski družini ne more 1 gati, ker je brezposeln gova žena pa ravna * £e, zelo grdo ter da ga zapit4 ; Io v stranišče. , J Kljub vsemu pa je 8' ^ Collavinija spoznal z* ti ga in ga pogojno °bs 10.000 lir globe ter P stroškov. Lepo vreme. omogoča delo na P1Jc, Čeprav s precejšnjo do. se je vendar te dni ^1 delo na polju. Najpre3 ,eje* • zima - in potem močno ^ je sta prej»rečila oranJf ([ji lje, ki je letos preč*) ^ bila je namreč dosti -it zmrznjena. Naši kmetov ^ sedaj pohiteli in začel' ^ likimi pripravami za P 8 no setev. Dela je poln* . ^ bilo zatorej poželeno tu (F toplo vreme. Ponoči ka f\/f mometer še vedno Prej,fl ff pinj pod ničlo, čez je topleje lc opoldne! je pihal veter, ki j® ! že dokaj mrzlo ozracJ • IZPRED SODISCA Zaradi prepira pobegnila v Jugoslavijo Zena slabo ravnala z možem, vendar tudi mož ni bil angelček Pred okrajnim sodnikom v Gorici se vsako sredo vrstijp raznovrstni ljudje, ki so se s svojim obnašanjem do svojcev ali tujcev, pa tudi do dr- Klauhdki hone&it pianista Gabrijela Devetaka Naš rojak GABRIJEL DEVETAK, slepi pianist Iz St. Mavra, bo imel svoj samostojni koncert 18. marca 1954 ob 20.30 uri v dvorani «Zlati pajek« v Gorici, . Korzo Verdi 1, SPORED: BACH - BUSONI: Preludij in fuga v D-duru. MOZART: Sonata v D-duru. Allegro, adagio, allegretto. BEETHOVEN: Sonata op. 31 št. 2. Largo - allegro agi-tato, adagio, allegretto. CHOPIN: Mazurka v a-molu op. 17. Notturno op. 15 št. 2. Poloneza op. 40 št. 1. DEBUSSY: Suite Bergamasque. Preludij, minuetto, V mesečini, passepied. RAVEL: Sonatina. Moderato, movimento di minuetto, animato. Zahvala ^ Družina Petejan se jD* k: smrti drage in mame Justine toplo 23 yj * je vsem, ki so na® _^oSebn*' V '00 strani v hudih dneh, PfjjefJ sovaščanom , m darovalcem cvetja v .Gorici. Družina r .• iz Ga^ i DEŽURNA LEKA*""- |f Danes posluje veS ponoči lekarna S. ' zo Itaiia 106 - tel. 31 K I N CORSO. 16.30: «SU1*3 V nica«, barvni fil®> .p, | VERDI. 17: «StalaS J Holden. .-o* t CENTRALE. 17: «ogIj: jo •a Sl® 4 10 $ 1«A J, kališče«, M- RooneJ2 Mitchel. V n TORI A. 17: «XV3«' lega vraga«, barvo' Gray in P. CamP1* , ROJSTVA, SMRTI iN jj V goriški mestni °t)t j bilo od dne 28. feb -n 6. marca 7 rojstev, in 3 oklici. Rojstva: Aurora t gl)1 torio Vidoni, D• , Lucio Mallia, Ang3* a 0 Ornella Zorzenon, D Jjj zer olp0i Smrti: 17-letna * vAi Taliante Elizabetta ^ 68-letna gospodinj*. Rusič, vd. Dilcna. hj0. (li, pokojenec Luigi t* letni fotograf AJ“® jjo jf 26-letni delavec ^Iafja G^Jf li, 57-letna gospod"1-pina Božeglav, P°r- jot J 70-letna gospodinj® tI)j g Zei, vd. Terčič, kojenec Avgust t» iB =Lp, l»tna r/ncr»rsH in ia ^ ' letna gospodinja ** vd Vidic, 63-letni ,,, Jošef Brisco. Pj?' Bressan in gospod. str f Ferletič, policij*®^ jjar'ajjlJ' Giuseppe Raspa -esu3 ‘‘ torino, orožnik dovan in gospodinj Mervič. MolDca ta vse vrste oglasov po 25.* din. NAROČNINA: Cona A: mesečna 350, četrtletna 900 polletna 1700, cejoletna 3200 lir. Fed. ljud. repub. Jugoslavija: Izvod :a, meseč"0 PoStnl tekoči račun za STO ZVU Založništvo tržaškega tiska Trst 11.5374 — Za FLRJ: Agencija demokratičnega Inozeia tiska. Drž. l*|oJy2 • ^ olje, Ljubljana. Stritarjeva 3-1., tel. 21-928 tek. račun pri Narodni banki v Ljubljani 606 - 7 892 — Izdaja Založništvo tržaškega tiska D. 2