številka 11 / letnik 58 / Ljubljana, 18. marec 1999 Glasilo Zveze Svobodnih Sindikatov w Slovenije Zveza svobodnih sindikatov Slovenije - nova članica Evropske konfederacije sindikatov Izvršni odbor Evropske konfederacije sindikatov (EKS) Je v torek, 16. marca, Zvezo svodih sindikatov Slovenije sprejel v Polnopravno članstvo. Zveza svobodnih sindikatov Slovenije je 68. polnopravna članica EKS, Slovenija pa je 29. evropska država, ki ima članico v tej veliki evropski sindikalni družini z več kot 55 H^lijoni članov. . Sprejem v polnopravno članstvo EKS Jc veliko priznanje dosedanjemu delu /jVeze svobodnih sindikatov Slovenije pri Vstopanju in uveljavljanju interesov sionskih delavk in delavcev. Zveza svo-odnih sindikatov Slovenije je bila odju-?‘Ja 1997, ko je dobila status opazoval-e v EKS, tesneje vključena v njeno de-°- Sodelovala je zlasti pri procesih pričevanja Slovenije Evropski uniji. Po novem bo kot edina sindikalna centrala 'z Republike Slovenije enakopravno so-e'ovala pri sprejemanju odločitev v vseh j)r&anih Evropske konfederacije sindika-°v- To je zelo pomembno, saj je EKS ura-ni socialni partner Evropski komisiji ter vcma evropskima delodajalskima kon-cderacijama (slovenske delodajalske Ionizacije še niso njihove polnopravne 'nnice). ^ obrazložitvi sklepa o sprejemu Zveze ^obodnih sindikatov Slovenije v član-stv° Evropske konfederacije sindikatov |e nted drugim zapisano, daje treba ZSSS, Kl Je glavni element slovenskega sindi- , j'- giavm eiemeiu siuvcusKcga miiui-^nlnega gibanja, sprejeti v članstvo, da 1 v procesu pogajanj o pridružitvi Slo- . er,ije k Evropski uniji lahko učinkovi-•ellzastopala interese slovenskih delavk ' ndeiavcey i Pavle Vrhovec V Domu sindikatov v Ljubljani je bila to sredo ob sprejetju ZSSS v polnopravno članstvo Evropske konfederacije sindikatov slovesnost. Dušan Semolič, predsednik ZSSS, je po vrnitvi iz Bruslja povedal, da smo bili sprejeti soglasno, nihče ni razpravljal, nihče ni nasprotoval. ZSSS je torej kolege iz držav Evropske unije prepričala o svoji zrelosti za članstvo v največji evropski delavski organizaciji. Kdaj bo v Evropsko unijo vključena naša država, še nekaj časa ne bo znano. Za prijetno vzdušje je poskrbela Mira Videčnik, sekretarka območne organizacije ZSSS Velenje. Predsedniku Dušanu Semoliču, kolegicam in kolegom je darovala slavnostno torto in vrhunsko vino char-donney iz Haloz. & KAOS ALl' ZIM£SU)AVA V kU£TOSTVU Poslanci in ekonomsko-socialni svet o pokojninski reformi Sprejetje odvisno zlasti od soglasja socialnih partnerjev Tudi poslanci težko sprejemajo opozorila ministra Antona Ropa, da pogajanja s socialnimi partnerji še potekajo in da lahko na podlagi rezultatov pogajanj pričakujejo celo pomembne vladine posege v predlagani refomni zakon. Razprava v matičnem državnozborskem odboru bo namreč že v kratkem zaključena. Na podlagi te razprave pa lahko najkasneje aprila pričakujemo prvo obravnavo predloga reformnega zakona na seji državnega zbora. Jasno je, da bo smer reforme odločilno začrtana prav z glasovanjem poslancev. Če vsaj do začetka obravnave reformnega predloga zakona na seji državnega zbora ne bodo znani dokončni rezultati pogajanj socialnih partnerjev, bodo poslanci to stežka sprejeli. Na podlagi razprave na matičnem odboru je mogoče sklepati, da so se tako poslanci treh koalicijskih političnih strank kakor tudi poslanci opozicijskih političnih strank na obravnavo predloga reformnega zakona dobro pripravili. Kljub temu, da gre za predlog zakona z več kot 400 členi, marsikateri, zlasti opozicijski poslanec kaže zavidanja vredno poznavanje njegovih določil. Koalicijski poslanci pa na dmgi strani kažejo, da je bila zanje najpomembnejša razprava o predlogu zakona opravljena v času koalicijskih usklajevanj lani poleti. Očitno sta LDS in SLS, kot največji koalicijski stranki, s predlogom zakona zadovoljni, saj je vsaka vanj uspela vnesti rešitve, za katere verjameta, da so pomembne z zornega kota njunih strankarskih programov. DESUS, kot tretja koalicijska stranka, pa kaže, da še vedno ni povsem zadovoljen z vsemi predlaganimi rešitvami glede poreformnih pravic današnjih upokojencev. Opozicijski poslanci se trudijo izzvati pri koalicijskih poslancih vsebinsko razpravo o vladinih predlogih in o protipredlogih zlasti sindikalnih in delodajalskih Po shodu slovenskih sindikatov pred poslopjem parlamenta 25. februarja 1999, ko so poslance pozvali, naj upoštevajo sindikalna stališča, so se v Sloveniji pričele odločilne razprave o reformi pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Čeprav se predstavniki Zveze svobodnih sindikatov Slovenije vseh udeležujemo in na njih aktivno sodelujemo, ni enostavno pojasniti, kaj se dogaja. Hkrati namreč potekajo razprava poslancev o predlogu reformnega zakona, ki ga je vlada pripravila lani poleti, in pogajanja socialnih partnerjev o reformi. Normalno bi bilo seveda, da bi bil rezultat pogajanj znan pred začetkom zakonodajnega postopka. organizacij pa tudi nekaterih drugih interesnih združenj. Toda prave razprave ni, saj koalicijski poslanci disciplinirano glasujejo v skladu s koalicijskim dogovorom o reformi. Razmerje števila glasov pa je že v matičnem odboru takšno, da potrebno število glasov dobijo zgolj predlogi, za katere glasujejo koalicijski poslanci. To med drugim pomeni, da matični državnozborski odbor ni podprl sindikalnih stališč o tem, da naj bo polna pokojninska doba temeljni pogoj za uveljavitev pravice do starostne pokojnine in da naj se pokojnina ne zmanjšuje na račun malusov zaradi nedoseganja polne starosti. Poslanci so podprli le tista sindikalna stališča, ki so pomenila zgolj popravke, ne pa tudi spremembe predlaganega koncepta reforme. Poslanci pa so za marsikoga presenetljivo enotno podprli tudi tista določila predloga reformnega zakona, zaradi katerih se bo po reformi postopno realno zniževala odmera pokojnin današnjih upokojencev v istem obsegu, kot se bo zniževala odmera za še aktivno generacijo. Poslanci so namreč prepričani, da mora tudi upokojena generacija prispevati svoj delež pri reformnem zmanjševanju izdatkov za pokojnine. Pokazalo seje torej, da sindikati na koncept reforme težko vplivamo s stališči, naslovljenimi na poslance. Ti praviloma upoštevajo le usklajena stališča ekonomsko-so-cialnega sveta. Skoraj vse, kar je bilo doseženo, je bilo torej doseženo na neposrednih pogajanjih z vlado. Prvi krog pogajanj v okviru ekonomsko-socialnega sveta j e tako zagotovil pomembne spremembe zlasti na področju reforme invalidskega zavarovanja. Poslanci matičnega odbora so že povzeli stališče ekonomsko-socialnega sveta iz prvega kroga pogajanj in vlado zavezali, da do druge obravnave pripravi rešitve, ki bodo v skladu z rezultati pogajanj o pravicah delovnih invalidov. Poslanci so tudi povzeli stališče ekonomsko-socialnega sveta o možnosti predčasne upokojitve brez malusov v primeru, da delodajalec na izpraznjeno delovno mesto zaposli brezposelno osebo. Protestni shodi slovenskih sindikatov zaradi pokojnin- ske reforme pred stavbo državnega zbora na poslance niso naredili večjega vtisa-Zdi pa se, daje prav zaradi teh shodov vlada ocenila, da pokojninska reforma brez soglasja socialnih partnerjev politično ni sprejemljiva. Čeprav sindikati vedo* da še niso izkoristili vseh možnosti za uveljavljanje svojih stališč, ki jih oniog0-čajo ustava in zakoni, so se zaenkrat odločili počakati na rezultat novega kroga p°’ gajanj o pokojninski reformi, na katerega je socialne partnerje povabila vlada. Zato je toliko bolj pomembf0] da seje 2. marca 1999 začel dn1 * * * gi krog pogajanj o pokojninski re formi v okviru ekonomsko-sov' alnega sveta. Minister Anton R°." je tako članom ekonomsko-soc' alnega sveta kot poslancem zag° tovil, da ima vsa pooblastila za na daljevanje pogajanj s ciljem dose konsenz socialnih partnerjev o re formi. Vlada torej ve, da lahko izs> reformo, kakršno je predlagala lan poleti v predlogu reformnega za kona, vendar očitno ni zadovo J na s pričakovanim političnim re zultatom te poti. Zdi se, daje k°n senz socialnih partnerjev drago66 zlasti za predsednika vlade dr. Ja neza Drnovška. Začetek drugega kroga p°8® janj je bil obetaven, saj je pre sednikom sindikalnih in deloda^ jalskih organizacij ter ministr Antonu Ropu uspel pomenibe korak naprej. Pogajanja tečejo smeri iskanja kompromisa, ki upošteval temeljne cilje reform6] kot sojih doslej definirale org6 nizacije vseh treh socialnih par nerjev. Kakšen bo zaključek dm gega kroga pogajanj, še ni znafl^ Pogajalci so se dogovorili, da vsebini pogajanj, dokler ne D znan končni rezultat pogaja1’1' nihče ne bo dajal izjav. Lučka I Eflri IBTmVTVT1 ki J6 bila ustanovljena 20. novembra 1942 in je glasilo Zveze Svobodnih sindikatov Slovenije, izdaja predsedstvo P V L, it- Id I vil I vM' ZSSS, Dalmatinova4, 1000 Ljubljana • Za izdajatelja Rajko Lesjak, tel. 310-760 • Odgovorni urednik Franček Kavčič, tel. 321 -255, novi" nar urednikTomaž Kšela . Naročnina, tel. 327-697 • Posamezna številka stane 230 tolarjev . Žiro račun 50101 -678-47511 • Tisk: DeloTČR d.d.. Dunajska 5, Ljubljana • Ministrstvo za kulturo šteje Novo Delavsko enotnost med proizvode, za katere se plačuje 5-% davek, ki je vštet v ceno posameznega izvoda . ISSN 1408-5569 Dogovor o politiki plač za obdobje 1999 do 2001 usklajen ogovor bodo predstavniki socialnih part-Oev zelo verjetno podpisali kmalu, saj bo šele L em °bjavljen tudi v Uradnem listu. Priprav-u Zc delovno besedilo zakona, s katerim Parlament dal dogovoru (je tudi del social-om 3 sp°razuma) pravo težo. Zakon bo tako tud'3 a'* ‘zvaJanJa sprejete plačne politike in in h nat*zor nad njenim izvajanjem. Dogovor ruge z njim povezane listine bodo morale ,l7eti veliale pred l. julijem, ko preneha ve-javnost sedmega zakona o minimalni plači, ni d U na^° vPrašanje Mišiču, kaj šteje za glav-dik °sez®k pogajalcev iz vrst svobodnih sin-tevatov’_je na prvo mesto postavil opredelili začetku pogajanj o spremembah kolek-„ n'1 Pogodb dejavnosti. Če se partnerji p P®Sajanjih sporazumejo, lahko te politik"6 doln izhodiščnimi plačami po kolektivnih Sodbah najkasneje v mesecu dni po pod-su dogovora začnejo pogajanja o novi ^v^jzhodiščnih plač in količnikih za do- s.^a drogo mesto je Mišič postavil ,draginj-v 1 dodatek za ublažitev posledic uveljavit-zak°na o dodani vrednosti. Tri mesece po ojjavitvi tega zakona bodo zaposleni, ki ojeniajo nižjo plačo od povprečne plače dat uUbliki S!oveniii’lahko Prejeli ta do- Delodajalec ga bo izplačal vsem za-uvs!enim, katerih plača v četrtem mesecu po uveljavitvi davka na dodano vrednost bi bila I zJa od povprečne plače. Dodatek bi dobi-ni/6 ZaP°vs*eni za polni delovni čas, tisti, ki h /j,e.Plače od povprečne niso prejeli zaradi niške ali druge odsotnosti z dela. ]ji’Uraginjski’ dodatek se določi v višini raz-,j. e mcd minimalno plačo, ki velja za tretji dn Sec.P° uveljavitvi zakona na dodano vre-ž °st’ in zneskom minimalne palče, povečane pas.t cen življenjskih potrebščin. ^ r' izračunu dodatka se kot posledica dav-lt'n|u dodano vrednost upošteva razlika rasti ŠČjC P°vprečjem rasti cen življenjskih potrebuj? V Prv'h treh mesecih po uvedbi davka na p ai|o vrednost in povprečjem mesečnih sto-lj nl’ izračunanih iz predvidene rasti cen živ-sUn{Sk'b PotreDščin - torej vse nad 6,8 od-p a’ »z. mesečno več kot pol odstotka, dat °,Sehej,ie pomembno, da na .draginjski’ do-; ek prejemniki ne bodo plačevali davkov prispevkov. pj a dodatek se bo izplačeval do konca letoš-0(j8a leta oz. do uveljavitve novega zakona °hodnini. Še pred koncem letošnjega leta Ekonomsko-socialni svet je prejšnji teden dokončno uskladil dogovor o plačni politiki v letošnjem in prihodnjih dveh letih. Po besedah Braneta Mišiča so Svobodni sindikati v tej pomembni listini uveljavili več svojih ciljev. Eden od teh je ,draginjski’ dodatek, ki bo varovalo materialnega položaja zaposlenih pred morebitnimi posledicami uveljavitve zakona na dodano vrednost. Najlepše bo, če tega dodatka zaposlenim sploh ne bo treba izplačati, meni Mišič. bodo socialni partnerji ocenili, ali tega dodatka ni treba več izplačevati. Na tretje mesto je Mišič postavil določbe o minimalni plači. Dogovor določa, da se minimalna plača usklajuje enako kot druge plače, enkrat letno pa še za ocenjeno rast bruto domačega proizvoda. S tem bodo zaposleni v najnižjih plačilnih razredih deležni povečanja splošne ravni blaginje v družbi. Takšen način povečevanja minimalne plače bo omogočil uskladitev naše minimalne plače z ravnijo teh plač v evropskih državah. Minimalna plača se bo z rastjo bruto domačega proizvoda usklajevala tako dolgo, da bo dosegla ustrezno raven - 58 odstotkov povprečne mesečne plače zaposlenih v lanskem letu, plačanih po kolektivni pogodbi v predelovalni dejavnosti. Če minimalna plača zaostaja za to ravnijo, se v tekočem letu uskladi za ugotovljeno rast bruto domačega proizvoda. Sicer pa se rast minimalne plače usklajuje le z rastjo cen življenjskih potrebščin. Plače zaposlenih, ki niso plačani po kolektivnih pogodbah, naj bi bile bolj kot doslej odvisne od poslovnih rezultatov podjetja, torej naj ne bi naraščale hitreje kot plače po kolektivnih pogodbah. Delodajalci bodo ob izplačilu plač posebej prikazali obseg plač za zaposlene, ki niso plačani po kolektivnih pogodbah. Ker odvisnost plač od doseženih poslovnih rezultatov podjetij pozitivno vpliva na doseganje še boljših poslovnih rezultatov, naj bi delodajalci na podlagi rezultatov poslovanja zaposlenim izplačali še dodaten del plače iz tega naslova. Zgornja meja izplačil iz rezultatov poslovanja je ena povprečna mesečna plača zaposlenega, zgornja meja teh izplačil pa je 10 odstotkov mase plač oz. 25 odstotkov ugotovljenega celotnega dobička. Na ta izplačila se plačujejo vsi davki in prispevki. Regres za letni dopust je najmanj 102.000 tolarjev, največ pa 70 odstotkov povprečne plače v Republiki Sloveniji. V dejavnostih, kjer je delodajalec vlada, regres ne more biti višji kot v zasebnem sektorju. Brane Mišič pričakuje, da bodo sindikati dejavnosti takoj pripravili podlage za začetek pogajanj v dejavnostih. Zlasti od sindikatov bo namreč odvisno, ali bo priporočilo iz dogovora o večji veljavi kolektivnih pogodb dejavnosti dalo tudi konkretne sadove. Po Mišičevem mnenju bodo sindikati dejavnosti ravnali prav, če bodo predlagali ukinitev prvega tarifnega razreda. Ker prvi tarifni razred izkrivlja stvarna razmerja plač, bi z njegovo ukinitvijo prišlo do realnejših plačnih razmerij. Sicer pa je po Mišičevem mnenju pomembno tudi to, da se sindikalni pogajalci usmerijo na dejanske plače, izhodiščne plače bi bilo najbolje čimprej spraviti iz kolektivnih pogodb. Franček Kavčič Državni zbor opravil prvo obravnavo zakona o delovnih razmerjih Da se organi oblasti težko odločajo o zakonodaji, ki je v korist delavstva, je državni zbor dokazal na 11. redni seji, ko je končno opravil drugo branje zakona o varstvu in zdravju pri delu. Zakon, kije v parlamentarni proceduri že od leta 1995, bo morda sprejet še letos. Dolgotrajne razprave o tem, kdo je pomembnejši za zdravo in varno delo, ki so potekale med zdravniki in tehniki, ter pomisleki o tem, kdo bo nosil stroške varnega dela, dobivajo svoj epilog v ustanavljanju novega vladnega urada za varstvo in zdravje pri delu s širokimi pooblastili. Poslanci so sprejeli vrsto amandmajev k zakonu, ki nalagajo obveznosti delodajalcem za organiziranje varnega dela svojih zaposlenih, na kar smo v sindikatih opozarjali že vrsto let. Čeprav je potrebno pozdraviti dejstvo, da bomo prepotrebni zakon končno dobili, se moramo zavedati, da take zaščite zaposlenih, kot smo jo imeli v času dobro organiziranih služb varstva pri delu po tovarnah, verjetno ne bomo imeli več. Zato bo izjemnega pomena, da bomo sindikati v sodelovanju s sveti delavcev stalno spremljali, kako delodajalci resnično izvajajo določbe novega zakona. Potreba po enotni ureditvi delovnih razmerij je znana že dalj časa, saj smo tudi sindikati vseskozi opozarjali, daje ravno nepregledna zakonodaja eden od krivcev slabe delovnopravne varnosti zaposlenih. Po večletnih temeljitih pripravah, v katere j e bil vključen tudi ekonomsko-socialni svet, je državni zbor le pričel postopek sprejemanja tega prepotrebnega zakona. A tudi pri sprejemanju tega zakona se že kažejo odločitve, značilne za vladajočo koalicijo, ko z izgovori o prilagajanju zakonodaje evropskim standardom pomembno posega v pravice zaposlenih. Vlada ni usklajena tudi pri delovnih razmerjih Ta zakon v devetih poglavjih ureja vsebino, ki jo sedaj urejata zakon o delovnih razmerjih in zakon o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja iz bivše Jugoslavije, delno pa tudi kolektivne pogodbe. V prvem poglavju so opredeljene splošne določbe, ki nakazujejo vsebino zakona. Drugo poglavje ureja vsa vprašanja, ki se Lov na delavske pravice se nadaljuje Po daljšem času, ko so se vrli predstavniki ljudstva ukvarjali z bolj političnimi temami in ideološkimi problemi, smo dočakali pravo poplavo zakonskih predlogov, ki bodo globoko in trajno posegli v pravice slovenskega delavstva. Po sprejetem zakonu o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti, s katerim je vladajoča koalicija lani krepko zmanjšala pravice brezposelnih, se nam obeta tudi nadaljevanje krčenja pravic na področju delovnih razmerij, pokojninskega zavarovanja, zdravstvenega varstva in družinskih prejemkov. nanašajo na pogodbe o zaposlitvi, od njene sklenitve do prenehanja. To poglavje v bistvu prinaša tudi največjo spremembo glede na sedanjo ureditev delovnih razmerij - dosedanja sporazumna sklepanja delovnih razmerij spreminja v pogodbeni odnos med delojemalcem in delodajalcem. V tretjem poglavju so zakonsko določene minimalne pravice, obveznosti in odgovornosti, ki so sestavina tega pogodbenega razmerja za vse zaposlene. V četrtem poglavju se posebej zagotavlja varstvo nekaterih kategorij zaposlenih, na primer žensk, zaposlenih, ki še niso dopolnili 18 let, invalidov, starejših delavcev in nosečnic. Najbolj različna so stališča socialnih partnerjev o petem poglavju, ki ureja varstvo pravic, obveznosti in odgovornosti iz delovnega razmerja. V šestem poglavju je posebej urejeno delovanje in varstvo sindikalnih zaupnikov, sedmo poglavje je namenjeno ureditvi nekaterih posebnih institutov, kot so opravljanje dela v tujini, delo vajencev in dijakov, zaposlitev pomorščakov. V osmem poglavju so kazenske določbe, kazni se gibljejo kazni od 300.000 do milijon tolarjev, kar pomeni zaostritev kaznovalne politike. V devetem poglavju so prehodne določbe in določbe o prenehanju veljavnosti nekaterih zakonov. Predlagatelj zakona j e pričakoval, da bo zakon lahko začel veljati že 1. 1. 1999, vendar seje njegovo sprejemanje zavleklo tudi zaradi neusklajenih stališč socialnih partneijev. Posebnost predloženega zakona o delovnih razmerjih je tudi ta, da vlada pri ne- katerih členih predlaga variantne rešitve, kar kaže na neusklajenost v vladni koaliciji. Tak predlog zakona je v nasprotju s poslovnikom državnega zbora, saj iz predloga ni razvidno, kaj je dejansko stališče predlagatelja zakona. Opozicija dokaj enotno za večje pravice delavcev Socialni partnerji so opravili vrsto razprav o tem zakonu in ga za silo uskladili že sredi leta 1997. Od takrat naprej pa je bilo še nekaj javnih predstavitev mnenj, tako na pobudo sindikatov kakor tudi na pobudo matičnega odbora v državnem zboru. Javne predstavitve mnenj so pokazale, daje kljub dolgotrajnemu strokovnemu usklajevanju še vrsto odprtih vprašanj. Te dileme so se odprle tudi v prvi obravnavi zakona v državnem zboru, kjer so že na matičnem odboru za delo, družino in socialne zadeve uskladili več kot 50 sklepov in stališč, ki naj jih vlada upošteva pri pripravi zakona za drugo obravnavo. V diskusiji na odboru pa ni bila sprejeta cela vrsta dodatnih predlogov, ki sojih kasneje vložile poslanske skupine ZLSD, SDS in SKD. Državni zbor je potrdil vse predlagane sklepe matičnega odbora, med katerimi je tudi nekaj prav zanimivih, saj terjajo natančne opredelitve pojmov, ki jih mnogokrat v praksi tolmačimo različno. Gre za pojme, kot so: kaj se šteje v delovni čas, izmensko delo, turnus, popoldansko delo, deljeni delovni čas, nočno delo, kaj je plača, kaj osnov- na plača, kdo so poslovodne osebe, delojemalec, delodajalec, delovno mesto, izpodbojnost, nic nost, neveljavnost pravnega a ta in podobno. Zanimive je* da so poslanci izglasovali tudi sklep, naj se pravica do regi"6' sa za letni dopust, do odprav nine ob odhodu v pokoj, do p«" vračila stroškov za prehran« med delom in do povračila str«' škov za prevoz na delo uredi ze v samem zakonu, kar je bilo d« sedaj urejeno v kolektivnih p«' godbah in mnogokrat tudi kršeno. Kopač kot čuvaj V splošni razpravi in ob sprejemanju dodatnih stališč in sklepov državnega zbora je bilo sli šati v glavnem poslance Mirana Potrča, Bojana Kontiča, Sam8 Bevka in dr. Cirila Ribičiča i* ZLSD, dr. Ano Kregelj Zbačnik in Branka Kelemino iz SDS ter Vincencija Demšarja in Benjamina Henigmana iz SKD. Iz vladajoče koalicije se je občasno oglasil Janez Kopač, ki je budno pazil, da državni zbor ne bi spreje1 kakšne pravice preveč, in pri ten1 sta mu pomagala še poslanca Jožef Košir iz LDS in Stanislav Brenčič iz SLS. Največ utemeljenih pripomb na zakon je pod« ravno Miran Potrč. Ta je v svoji obširni analizi zakona poudari«1 predvsem nesprejemljivo zaposlovanje za določen čas, s katerim delodajalci postavljajo nov« zaposlene v skoraj popolnem« brezpraven položaj. To je ob k« 80-odstotni stopnji novo zaposlenih delavcev, ki so deležni stat« sa zaposlenosti za določen čas, Z zelo resen problem. Opozoril > tudi na dejstvo, da se število s o dnih sporov ne zmanjšuje, s*yJ na delovnih sodiščih preko 24.M nerešenih delovnih sporov, tu zaradi tega, ker se zmanjšuje vilo rešenih zadev in sodni sp«1 trajajo tudi več let. Vse to ob p° slovni nemorali številnih delo« jalcev, pri čemer je treba pose« izpostaviti manjše delodajalk’ pomeni propadanje pravne drz« in vse večje socialne problem« številne delavske družine. Tudi novi zakon v marsičem ne bo re-SU ^sedanjih težav številnih zaposlenih in očitno je, daje vlada-J°ca koalicija sprejela logiko zmanjševanja pravic na vseh pod- 0 J'h- Ravno zato je nujno oce-nitl Posledice vseh reform, ki trenutno potekajo in globoko posegajo v pravice naših občank in ob- anov, predvsem v pravice zapo-s enih. Tudi Bojan Kontič je v gojeni obširnem prispevku opo--oril na vrsto problematičnih za-ov v predlaganem zakonu. Po-e eJ se je zaustavil pri delovni-u, pri izobraževanju v interesu aposlenih, ki bi moralo biti v mo-orni organizaciji dela tudi v in-crcsu delodajalcev, pri sklepanju Pogodb za določen čas, pri niz-' sankcijah za posamezne kr-1,Ve’ Predvsem pa pri spornosti odpovednih razlogov, po katerih o°do lahko delodajalci z zlorabo Predlaganih rešitev skoraj prosto o Puščali zaposlene. Opozoril je udi na problematičnost diskrimi-?C,J’ Ri jih je dopuščala doseda-ju ureditev in sojih doživljali šte- 1 P1 zaposleni. Branko Kelemi-a iz SDS je predstavil vrsto stisk aposlenih pri manjših delodajal-! ’ uoizplačevanje plač, vprašaje nadur in slabo kontrolo krši-ev zakona. Tem ugotovitvam se je pridružil tudi Vincencij Demšar iz SKD, kije posebej opozarjal na šibek položaj delojemalcev in vprašljiv položaj invalidov v bodoči zaposlitveni zakonodaji. Ana Kregelj Zbačnik je državnemu zboru natančneje predstavila analizo bolniških odsotnosti in primerljive evropske ureditve plačila bolniških odsotnosti. Kljub resnim prizadevanjem pa opozicijskim poslancem, med katerimi so s svojim vztrajnim podajanjem novih in novih argumentov za predlagane spremembe posebej izstopali poslanci ZLSD, ni uspelo uveljaviti vrste potrebnih dodatnih sprememb zakona, ki bi izboljšale položaj zaposlenih. Državni zbor je tako sprejel samo nekaj sklepov, ki se nanašajo na uvedbo minimalnih dodatkov za nenormalen delovni čas, na uveljavitev kolektivnih pogodb kot ugodnejših pravnih aktov za zaposlene od zakonodaje, na natančnejšo opredelitev prepovedi vseh oblik diskriminacije, na skrajšanje možnosti sklepanja delovnega razmerja za določen čas pod tri leta, sklepanje novih pogodb o zaposlitvi, da ne bi prišlo do zlorab, in upoštevanje resolucije o oblikovanju družinske politike. SKD skrbi konkurenčnost naših delavcev Presenetljivo pa je državni zbor sprejel predlog poslanske skupine SKD, s katerim je zavezal predlagatelja, da prouči vpliv predlaganega zakona na konkurenčnost našega gospodarstva na evropskem trgu in oblikuje zakonske določbe tako, da bodo upoštevani pogoji zaposlovanja v tržnem gospodarstvu, da bo zagotovljena fleksibilnost delovne sile in pri tem posebej upoštevan specifičen položaj malih delodajalcev. Ta sklep bo vladi omogočal, da v pripravi zakona za drugo obravnavo lahko črta vrsto ugodnih sklepov, ki jih je sprejel državni zbor, sklicujoč se na argument nekonkurenčnosti našega gospodarstva na evropskem trgu zaradi predrage delovne sile, ob tem pa je dal še zeleno luč malim delodajalcem, da uveljavijo svoj specifični položaj, kar pomeni, da pri njih zaposlene postavijo v slabši položaj od drugih zaposlenih v tej državi. S tem sklepom, ki so ga, kljub opozorilom o njegovih posledicah, podprle praktično vse poslanske skupine, razen poslanske skupine ZLSD ter poslancev Petra Petroviča in To- Denar za delavce RC Tivoli po kapljicah Delavci RC Tivoli so se ta teden y 'ali pred sedežem podjetja na ^teartinski cesti v Ljubljani. Usluž-nc'so jim razdelili obljubljeno jamarsko plačo. V kuvertah, ki smo 1 lahko videli, je bilo po nekaj de-set tisoč tolarjev gotovine. Zneske so nekoliko pojasnili pla-1 n' listki. Delavci so večinoma gotavljali, daje plača za polovi- 0 jjtanjša kot v dobrih časih tega |-°. -Ietja. Zelo jih je zbodel odteg- aJ za zdravstveno zavarovanje, na-tdn>o 8462 tolarjev. v ,Prav je večina delavcev, skoraj n-1 so za delo strokovno usposoblje-našla delo pri dmgih delodajalcih, : jle Precej iskalo pomoč pri Jeme- 1 cršanu, sekretaiju Sindikata de-vcev gradbenih dejavnosti Sloveni-’ 'n Justi Arnuš, sekretarki območ-e organizacije ZSSS za Domžale. tavkovni odbor, ki seje naslednji d n Sejstal v Domžalah, je ugotovil, z.a ,Ve0'na delavcev z izplačilom ni t ')Vol.ina. Ugotovil je tudi, da od-n Sijajev za zdravstveno zavarova-otf fotljctje ni nakazalo ZZZS, ni u rdCunalo sindikalne članarine, ni fO'0 boleznin pri ZZZS. avkovni odbor zahteva od vod- Delavci RC Tivoli so ta ponedeljek prejeli plačo za januar, vendar z njo niso bili zadovoljni. stva RC Tivoli, naj območni organizaciji ZSSS Domžale posreduje seznam delavcev in njihova delovna mesta. Vodstvo podjetja naj uredi tudi vse probleme v zvezi z izplačilom januarskih plač. Poleg še naštetih problemov tudi obračun stanarin za delavce v samskih domovih, saj so nekateri plačali dvakrat. Območna organizacija ZSSS Domžale bo vodstvu podjetja dostavila zahtevo za izplačilo terjatev delavcev iz naslova neizplačanih plač. Podjetje naj bi 26. marca delavcem izplačalo plačo za februar in prvi obrok obveznosti do delavcev iz preteklih mesecev. Stavkovni odbor se bo z vodstvom podjetja znova sestal v torek, 23. marca. F. K. neta Partljiča, so poslanci SKD in SDS v veliki meri izničili prejšnja prizadevanja za izboljšanje položaja zaposlenih. Začel se je torej resen lov na pravice delavcev, ki mu bomo v našem glasilu posvetili primerno pozornost. Poleg delovne zakonodaje nas čaka še neusklajena pokojninska reforma, o kateri razpravlja odbor za delo, družino in socialne zadeve v državnem zboru že na nekaj sejah. O tem, katere pravice bo predstavnikom ljudstva uspelo odvzeti delavstvu pri tem zakonu, bomo poročali v prihodnjih številkah. Doc Delavsko hranilnico v vsa delavska središča Živimo v času, ko se v naši državi odpirajo in ustanavljajo nove banke. Nekatere med njimi se združujejo, nekatere se med njimi kar “sovražno " prevzemajo, vsi skupaj pa se bojijo tujih bank in tuje konkurence. Relativno visok odstotek prihodka bank gre tudi na račun prekoračitve limitov občanov. Nekatere banke so tukaj prav oderuške, saj za prvi opomin prekoračitve limitov zaračunajo 3000 tolarjev, drugi opomin 5000 tolarjev, med tem ti še grozijo, žugajo s pestmi in na koncu tisti minimalni znesek prekoračitve strahovito zaračunavajo z visokimi obrestmi. Zanimivo med drugim pa je, da taiste banke za varčevanje na vpogled zmanjšujejo obrestne mere. Zato predlagam vodstvu Delavske hranilnice d.o.o. in predsedstvu ZSSS, naj pričnejo postopno po večjih mestih in delavskih središčih odpirati poslovne banke. Delavska hranilnica naj se medtem preimenuje v delniško družbo. Sindikati morajo pričeti aktivnosti za prenos izplačila plač iz oderuških bank v Delavsko hranilnico. Poslovne enote Delavske hranilnice hi imele po mojem osebnem prepričanju pristnejši in neposreden stik z delavstvom in večjo možnost vlaganja v industrijskih oziroma obrtnih conah. Tako bi bila Delavska hranilnica resnično v korist in službi delavstva v Sloveniji. Prav je, da si tudi delavci vzamemo za zgled Kmečko banko, Krekovo banko, in prepričan sem, da bo uspeh zagotovljen. Delavstva v Sloveniji ni malo, smo varčni, delavni in vztrajni in moja želja je, da Delavska hranilnica v Sloveniji zaživi v polni meri. Srečko Križanec Nov predsednik, nova metla? Ne bi rekel, pometajo namreč delodajalci, in to v tekstilu zelo temeljito. Mi pa se trudimo, da bi delo tega območnega odbora sindikata dejavnosti poživili. Območni odbor sindikata tekstilne industrije ima sedež v Metliki, ker j e tu velika večina vse tekstilne industrije. V sami Metliki živi od nje približno osemdeset odstotkov prebivalcev. V sindikat je včlanjenih 930 od 1600 zaposlenih v tekstilni industriji Bele krajine. Odbor sije zadal naloge za štiriletno obdobje. Tekstilna industrija v Beli krajini je v težkem položaju, nanjo med drugimi težavami pritiskata azijska in ruska kriza, plačujemo pa tudi račune za v preteklosti zagrešene slabe naložbe. Zato vseh delovnih mest ne bo mogoče ohraniti, sindikati pa bomo skušali doseči, da bi Beti, Komet in predilnica Novoteksa-Tkaninc sodelovale pri planih krčenja delovnih mest. Sindikati naj bi skupaj z vodstvi podjetij in z županom, kije za tako delovanje zainteresiran, pomagali pri čim manjšem odpuščanju zaposlenih v tej dejavnosti. Med pomembnejšimi nalogami odbora je tudi sodelovanje s sosednjima območjema, Hrvaško (od koder j e pri nas zaposlenih precej delavcev) in Dolenjsko. Delo na območnem sindikatu, v ROS, 10 ROS in vodenje tovarniškega sindikata vzame kar veliko časa, mar ne? Delo v sindikatu vzame veliko več časa, kot si je mogoče misliti, če seveda hočete delati kvalitetno. To pomeni, daje treba vsaj v osnovi poznati zakonodajo, daje treba redno prebirati težave kolegov v drugih podjetjih. In ni isto, poznati stvari v Beti ali v Novoteksu-Tkanini, razlike so celo med novomeškim delom Novoteksa-Tkanine in nami v Metliki. To sta dve različni podjetji, in tudi mentaliteta ljudi ni enaka. Prava umetnost je danes delati kot sindikalist tako v korist zaposlenih kot podjetja in v interesu ZSSS. Vsi ti interesi so prepleteni. Firma, ki je v težavah, tekstilci pa vsi tičimo v njih, gre veliko prej rakom žvižgat, če se prekine sodelovanje med sindikatom in vodstvom. Čeprav gre za težka vprašanja, jih je treba dogovorno reševati. Takrat je sindikalni funkcionar med nakovalom in kladivom in dobiva trde udarce. Vendar uspeva, če ima argumente. Moram reči, da v Metliki nikdar nisem naletel na velik odpor, ker sem pred delavce vedno prihajal z argumenti. In moram reči, da so bile odločitve doslej v korist zaposlenih. Pred osmimi leti (podjetje je bilo takrat na psu), ko še nisem bil predsednik sindikata v podjetju, sem prepričal delavce, naj ne nadaljujejo že začete stavke. Kasneje so mi priznali, da danes predilnice v Metliki ne bi bilo več, če ne bi takrat nadaljevali dela. Novoteks-Tkanina je ponovno v hudih težavah ... Novoteks sije začel kopati jamo v času naj večjega razcveta, med leti 1976 in 1983, z naložbami, ki podjetju niso prinesla nič dobrega. To je posebej značilno za predilnico v Metliki. Takrat se je preveč razširil asortiman, preveč smo tudi zaposlovali, predvsem iz Bosne, tako daje bil strošek delovnega mesta zaradi stanovanj izjemno visok. Borba za oblast in napačne investicije so po mojem prepričanju glavni razlogi za današnje slabo stanje predilnice in Novoteksa kot celote ... Ko bi takrat znali denar vložiti v prave programe, ali pa ko bi vsaj uspeli stroje kasneje dobro prodati, danes ne bi bili v težavah. Če bi obnovili ali modernizirali našo klasično proizvodnjo, investirali v pogoje dela, nas ne bi zdaj žulilo. Zanko za vrat pa sije predilnica po mojem mnenju nataknila z združitvijo z Novoteksom-Tkani-no, saj center vedno poskrbi najprej zase, obrobje pa ostaja v drugem planu. Z Borisom Govednikom, predsednikom sindikata v predilnici Novoteksa-Tkanine v Metliki smo se želeli pogovoriti iz več razlogov. Govednik je od oktobra lani predsednik območnega odbora sindikata delavcev tekstilne in usnjarsko-predelovalne industrije. Hoteli pa smo ga tudi pobarati, zakaj je sodelovanje med sindikatoma Novoteksa-Tkanine v Novem mestu in v Metliki slabo, celo nasprotujoče, kot trdi Nikola Rončevič, predsednik sindikata Novoteksa-Tkanine v Novem mestu (DE št. 4/99). dika nesprejemljivo, saj delajo že dolga leta, so pridni delavci, ne izkoriščajo bolniške. Torej bo ob delo približno polovica zdaj zaposlenih? Približno, da. V novomeškem delu Novoteksa Tkanine se pripravlja program za avtomobilsko proizvodnjo, to pa pomeni, da mi izgubimo polovico “trga”. Zalo je veliko vprašanje, kaj bo s prediIm co, saj bi si morali sami najti nadomestni trg- 0 bi ohranili 64 delovnih mest, ki bodo še ostala. Ker pa je naš program zastarel, ker imamo za starele, energetsko požrešne stroje, ker smo kap talsko nezanimivi, je jasno, da s takšno ceno d lovne sile ne moremo, konkurirati denimo Kit J cem, na ameriškem in drugih trgih. Vendar so stroji še dovolj dobri, da bi nekaj » na njih še izdelovali prejo. Vprašanje pa je, ka* šne plače lahko pri tem pričakujemo. Slovenska razvojna družba pa ... Nismo center, zato smo popustljivi Pogovarjali smo se z Borisom Govednikom, predsednikom sindikata v predilnici Novoteksa-Tkanine v Metliki Boris Govednik: Ker smo na obrobju in ne v centru podjetja, je naš položaj objektivno drugačen. V pogovorih z vodstvom moramo znati popuščati, kajpak do mere, važno pa je tudi ohraniti stik z vodstvom in formacijami. Zdaj vas je zaposlenih 119 od nekdaj 375 delavcev? Na žalost je stvarnost takšna. Menda pa je v vaši predilnici spet 28 do 30 zaposlenih preveč ... Prišteti morate še tujce. Tuji delavci ne morejo biti spoznani za presežne delavce, pač pa bodo izgubili delovni vizum. To pa je s proizvodnega vi- Razvojna družba je v pogodbi o podpori zap° slenih njenemu programu sanacije podjetja, ki s'dd jo z njimi podpisali, zagotovila Metliki delo za 6 ljudi do leta 2002. Metliški del sindikata je to pogodbo podpisal šele po trikratni spremembi vse bine pogodbe. Ne verjamem, da bi šli v stečaj, m1 slim, da bi do takrat morali preživeti. Ne bi btl° pošteno do vseh teh ljudi tu, da bi poplačali vse dosedanje tehnološke presežke, zdaj, ko bi bili sam na vrsti, bi pa šli v stečaj, v stečaju pa zanje ne bilo odpravnin. Tega mnenja je tudi direktorica p°o jetja. Če se bo kljub vsemu to zgodilo, bi se počutil izigranega. Zakaj sta v enem podjetju, pa čeprav je del v drugem kraju, potrebna dva samostojna sindikata tekstilne in usnjarskopredelovalne dejavnosti? V Metliki imamo drugačno “zgodovino” inpr0. bleme ter tudi drugačno mentaliteto ljudi. Zato n mogoče, da bi imeli v odboru sindikata v Novem mestu sicer nekaj članov, vendar bi o naših pt0 blemih in zahtevah odločali večinsko, ne pa do govorno, sporazumno. To ne gre! Sindikat v novomeškem delu podjetja vam očita, da z vami ne uspejo usklajevati stališč... Ne da ne uspejo, nočejo! Problem je v tem. ke se v Novem mestu z nami v Metliki nočejo spora zumevati. Mi smo nekajkrat ponudili sodelovanj ponudili smo koordinacijsko telo, pa tega niso ho teli. Ob volitvah sveta delavcev smo hoteli dogo vor okoli mandatov v njem, pa nanj niso pristat • Mi pa nismo pristali na sistem odločanja po Pxi glasovanju. Sem za preglasovanje v nepomem0 nih stvareh, ko pa gre za tovarno v Metliki, pa lahk nastopamo samo z argumenti in po soglasju. Problem vidim tudi v tem, ker v Metliki velik bolj zaupamo vodstvu podjetja kot oni. Konec kon cev, kako naj ne verjamem nekomu, ki mi že osen let zagotavlja delo, potem ko nihče v tej državi n več verjel, da bo Novoteks-Tkanina obstala. In j potem, ko toliko in toliko ljudi še dela, ko je SJ toliko in toliko ljudi v pokoj, ko jih je toliko • toliko dobilo odpravnine ... Sp°r med sindikatoma nastaja tudi zato, ker ma metliški sindikat veliko večji vpliv na di-Ktonco, ta vpliv pa skuša novomeški sindi-l _x'manj5ati. Pri tem njegov predsednik več-nastopa brez argumentov. nJSv?.me&kom sindikatu pravijo, da ste P 'sra/; na skrajšanje dopustov za en d/n več kot oni. Zakaj? ato, ker je novomeški del sindikata pristal , Zmaaišanje pod pogoji, ki so tudi za nas spre-I JIVI- Za vsak dan zmanjšanja dopusta pred-8ajo pet odstotkov osebnega dohodka več, kar razvadno jz zapisnika. To pa pomeni, daje zni ugodnejši, saj bi nam pri štirih dneh anj sanja dopusta pripadla za 20 odstotkov cJa plača. Vsak zaposleni, ki zna brati doku-niente’ hltro vidi, kateri predlog je boljši. Za to n> Potrebna fakulteta. tkola Rončevič je v pogovoru za DE nani-bt VCtMncločnosti o sporazumu, ki gaje sindi-dru!'s podpisal s Slovensko razvojno £ .• Tisti del sporazuma, ki govori o izpla- I a,nJu Plač. razumem tako, da se plače do konca teni®3 *eta izplačujejo 23. dne v mesecu, po-vn i30 veUavr>i kolektivni pogodbi. Vendar zne' 3l1'*e’*3°c*° Plače nekaj dni prej ali po-z eje' zame ni najpomembnejše in to določilo R"as sPloh ni bilo sporno. Poleg tega Nikola I nč®v'č meni, da sanatorji ne zagotavljajo de-mh mest. Za Metliko menim, da so delovna štH d zagotovili do leta 2002. In še bi lahko na-Rončevičevih netočnih trditev, no / S-m° se za sPorazum s Slovensko razvoj-m ru^° Pogajali in dosegli spremembe, kaj sindikat v Novem mestu? v,. ar Pa je Rončevič govoril v zvezi z ameri-(jajrn trgom 'n ustanovitvijo Giltexa, drži, ven-Gil(C l)0zal1’l povedati, da so se začeli spori med di ■ vX°m 'n Novoteksom tisti trenutek, ko je Volk (j‘Ca ot** samo o zahtevku, ne pa tudi lovi dejanski podlagi in prav-'lifikaciji. Tak zaključek izha-lme uporabljene odločbe, prav 'a lz tako imenovane procesne kj uči, daje pripoznava pro-dejanje, ki ima posledice na snem, ne pa tudi na material-vnem področju. Ker zato iz na podlagi pripoznave, ne gle-to, da taka sodba predstavlja Ini naslov, lahko sledi le, daje Pek končan, po mnenju revi-ga sodišča, taka sodba ne more tosledic na materialnopravnem čin 1 upoštevanju že omenje-ie teorije in ob proučitvi h predpisov prišlo do za- 1 je tudi v delovnoprav--rju možna uporaba do-rlnitvi obveznosti, eorija uči, daje naravno 2 obveznosti izpolnitev, trezati obveznosti. Ena-udi zakon o bligacijskih razmerjih (ZOR - Uradni list SFRJ, št. 29/78, 39/85 in 57/89) v prvem odstavku 262. člena. Po določbi četrtega odstavka 266. člena ZOR, mora stranka, ki se sklicuje na kršitev pogodbe, storiti vse razumne ukrepe, da bi se zmanjšala škoda, ki jo je ta kršitev povzročila. Če čas izpolnitve ni določen, po določbi 314. člena ZOR lahko upnik zahteva takojšnjo izpolnitev obveznosti, dolžnik pa, da upnik izpolnitev takoj sprejme. In končno določa prvi odstavek 325. člena ZOR, da upnik pride v zamudo, če brez utemeljenega razloga noče sprejeti izpolnitve ali pa jo s svojim ravnanjem prepreči. Resje sicer, da se v delovnopravnih razmeijih ne morejo vedno in neposredno uporabljati določbe ZOR, vendar tudi ne smemo prezreti, da ta razmerja v svojem bistvu temeljijo na pogodbi o zaposlitvi, ta pa je vsaj po elementih in posledicah, kijih ne urejajo direktno predpisi iz delovnih razmerij, blizu obligacijskim razmerjem. Ker delovno pravo podrobno ne ureja pogodbe o zaposlitvi in institutov v zvezi s tem, delovna razmerja pa morajo biti urejena za vse enako in ob upoštevanju splošnih standardov, je pri uporabi posameznih pravnih institutov tudi glede pogodbe o zaposlitvi možna smiselna uporaba civilnopravnih predpisov. Zato pri situaciji, ko je tožena stranka takoj sama ugotovila, da njeni sklepi o prenehanju delovnega razmeija niso v skladu z delov-nopravimi predpisi, saj so bila bistveno kršena postopkovna pravila, po mnenju revizijskega sodišča ni nobene osnove, da bi bil delavec - tožnik upravičen zavrniti poziv na delo pred pravnomočno sodbo. S pripoznavo zahtevka je bil seznanjen, seznanjen je bil s tem, daje tožena stranka bila za nazaj pripravljena urediti prijavo v zavarovanje in ga znova zaposliti na istem delu, kot gaje opravljal prej, prav tako pa tudi, da so bili izpodbijani sklepi tožene stranke o prenehanju delovnega razmerja že s strani tožene stranke razveljavljeni (sklep z dne 28. 3. 1994). Tožena stranka je tožnika tudi pisno pozvala nazaj na delo. Za ponoven pričetek dela ni bila potrebna nobena sodba, še manj pa bi bilo treba čakati na pravnomočnost te sodbe. S pripoznavo zahtevka in pozivom na delo je tožena stranka skušala izpolniti svojo obveznost, kot je to od nje zahteval sam tožnik. Neodzivanje oziroma nesprejem izpolnitve s strani tožnika pomeni po mnenju revizijskega sodišča, daje s tem tožnik prišel v zamudo, da je z dela po 1.4. 1994 izostal neupravičeno, to pa pomeni, daje bil podan razlog za prenehanje delovnega razmerja s 1.4. 1994 (ob uporabi določbe 6.točke prvega odstavka 100. člena ZDR), ker se na delo ni več vrnil. Razlogovanje sodišča druge stopnje, da bi po odločitvi sodišča morala tožena stranka tožnika ponovno pozvati na delo in daje padlo prenehanje delovnega razmerja v čas, ki ga pokriva odločba sodišča Združenega dela v Ljubljani z dne 14.4. 1994, glede na to, da gre za odločbo na podlagi pripoznave ni sprejemljivo. Tožnik je bil na delo pozvan, kar pomeni, daje tožena stranka v celoti, pa čeprav pred izdajo sodne odločbe, že ustrezno ukrepala. Sodna odločba in paricijski rok v njej nista namenjana temu, da bi se zavlekla izvršitev obveznosti, ampak zato, da eni stranki naloži izvršitev, drugi pa v primeru neizvr-šitve naloga omogoči, da z izvršbo doseže realizacijo odločbe. Ker pa gre v spornem primeru za sodbo, ki ima učinke le na procesnem področju, izpolnitev obveznosti pa je bila predhodno že v celoti in pravilno ponujena, je bila pravilna odločitev sodišča prve stopnje, ki je odločilo, daje bil tožnik po 1. 4. 1994 z dela odsoten neupravičeno, daje zato zakonito izrečeno prenehanje delovnega razmerja po 1.4. 1994 in je zato njegov zahtevek, za odpravo sklepov in reintegracijo kot neutemeljen zavrnilo. vir Sindikat VIR Obvestila sindikalnim zaupnikom Nevenka Tučič (SVIZ), Slavko Gaber (minister za šolstvo) in Bojan HribOf (Sindikat VIR) podpisujejo spremembe kolektivne pogodbe, dogovor in pravih11' ka o napredovanjih. V priložnostnih izjavah so vsi trije podpisniki izrazili zadovoljstvo z doseženim kompromisom, s katerim se nesorazmerja v plačah zapos' lenih v negospodarstvu postopno odpravljajo. Po Hribarjevih besedah b° sindikat tudi v prihodnje skušal vplivati na politiko na tem področju. Po besedah Slavka Gabra so “pogajanja pokazala primernost urejanja odnosov s pogajanji med socialnimi partnerji, sindikalizem pa kot smiseln pristop"’ Zaključek pogajanj o spremembah in dopolnitvah kolektivne pogodbe za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji Pogajalski skupini sta poleg sprememb in dopolnitev kolektivne pogodbe usklajevali tudi vsebino posebnega Dogovora in spremembe Pravilnika o napredovanju zaposlenih v vrtcih in šolah v plačilne razrede. Slednje so bile poleg sprememb tarifnega dela kolektivne pogodbe (sprememba višine dodatkov in dinamika njihove uveljavitve) glavni predmet usklajevanja. Spremembe normativnega dela kolektivne pogodbe in vsebina Dogovora so bile namreč v glavnem usklajene že na sočasno potekajočih sestankih posebne strokovne skupine. Rezultate pogajanja je republiški odbor Sindikata VIR obravnaval na seji 11.3.1999. Republiški odbor je sprejel vse tri listine: spremembe in dopolnitve kolektivne pogodbe, Dogovor in spremembe Pravilnika o napredovanju zaposlenih v vrtcih in šolah v plačilne razrede. Kaj prinašajo Spremembe in dopolnitve Kolektivne pogodbe za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji? Najpomembnejše spremembe so vsekakor spremembe tarifnega dela, in sicer: - dodatek za delo z otroki znaša po novem 0,35 količnika; - dodatek za posebne psihofizične obremenitve: - pri strokovnem delavcu brez naziva je po novem 0,85 količnika; - pri strokovnem delavcu z nazivom mentorje 0,80 količnika; - pri strokovnem delavcu z nazivom svetovalec oz. svetnik je 0,75 količnika; - pri pomočniku vzgojitelja, varuhu, laborantu je 0,50 količnika; -dodatek za vodenje pri vodji računovodstva je po novem 0,30 oz. 0,45 količnika; - dodatek za vodenje pri vodji kuhinje je po novem 0,25 oz. 0,35 oz. 0,40 količnika; - dodatek za odgovornost pri administrativnih in finančno-računovodskih delavcih je po novem 0,20 količnika; - dodatek za odgovornost pri vodji posestva, organizatorju praktičnega pouka je 0,45 količnika; - dodatek za vodenje pri vodji finančno-ra-čunovodske službe v vrtcu je 0,30 količnika; - dodatek za vodenje pri vodji prehrane in zdravstveno-hi gienskega režima je 0,30 količnika; - dodatek za vzgojitelje in učitelje razrednega pouka, ki poučujejo v romskih oddelkih, je 10 % osnovne plače. Nove vrednosti dodatkov bodo uveljavljene po naslednji dinamiki: -25 % od 1. 11. 1999 dalje; - 50 % od 1. 1.2000 dalje; - v celoti od 1.4. 2000 dalje. Med pomembnejše spremembe normativnega dela pa vsekakor sodijo: - Skrajšanje pripravniške dobe, za pripravnike z višjo strokovno izobrazbo z največ 9 na največ 8 mesecev in za pripravnike z visoko strokovno izobrazbo z največ 12 na največ 10 mesecev. - Opredelitev prehodov delavcev iz vrtca v osnovno šolo ob uvedbi 9-letnega programa, in sicer kot prevzem vzgojiteljev predšolskih otrok v šolskem letu, ko začne osnovna šola prvič izvajati program 9-letne osnovne šole, oziroma kot razporejanje vzgojiteljev predšolskih otrok v osnovno šolo za obdobje enega leta. - Opredelitev naziva kot dodatnega kriterija za ugotavljanje presežkov delavcev. - Povečanje števila prostih dni za opravljanje izpita (na 2 delovna dneva) in za pripravo diplome (na 10 delovnih dni), kadar se za posamezno delovno mesto predpiše zahtevnejša stopnja strokovne izobrazbe in se delavec zanjo izobražuje v lastnem interesu. - Ugodnejša opredelitev pogojev za izplačilo dodatka za delo v popoldanskem času (dodatek pripada delavcu, ki opravi najmanj 60 % celotne mesečne ali 80 % celotne tedenske obveznosti v popoldanskem času). - Povečanje fonda ur za delo sindikalnega zaupnika (najmanj 65 ur). - Sindikalnim zaupnikom zavodov je offl°' gočeno sodelovanje na vseh sejah svetov za- vodov. Povzetek Dogovora o zagotavljanju kakovosti vzgojo in Izobraževanja, o reševanju presežkov delovne sile, o izvajanju stalnega strokovnega spopolnjevanja Ministrstvo za šolstvo in šport in oba rept6' zentativna sindikata (podpisniki) se zavezV' jejo za uveljavljanje ukrepov, ki bodo zag°' tavljali pogoje za kakovostno delo in radona*' nejšo porabo sredstev na področju vzgoje ifl izobraževanja. Podpisniki se zavezujejo, da bodo v rok11 enega leta skupaj določili smernice politih zaposlovanja in reševanja presežkov delov' ne sile na področju vzgoje in izobraževanja Ministrstvo za šolstvo in šport bo v ta name11 pripravilo podatke o predvidenem številu z»' poslenih delavcev na vseh ravneh vzgoje i*1 izobraževanja za naslednjih pet let, v pov6' zavi z demografskimi gibanji v Republiki S*°' veniji. Opredeljen je tudi način reševanj1' presežkov delovne sile, pri čemer je pren(' banje delovnega razmerja označeno kot skraj' no sredstvo, ki se uporabi potem, ko so izčf' pane vse druge zakonite možnosti. V roku enega leta bodo izdelane analih upravičenosti skrajševanja delovnega časa t? poslenih v zavodih za usposabljanje otrok ’ posebnimi potrebami. Za pokrivanje stroški navedene analize bosta vladna in sindikat' stran zagotovili vsaka po 50% potrebnih sre1*' štev. Stalno strokcvno spopolnjevanje in izobra-d anJeJ30 praviloma potekalo v času, ko ni k u' .tem naj bi se zagotovila večja in ka-urip|)S-kejŠa vrealizacija programov in možnost v eze večjega števila strokovnih delavcev i az lcaih programih na vseh ravneh vzgo- ŠDnrth°°ra^eVan-*a' Ministrstvo za šolstvo in , , 0 v ta namen še naprej zagotavljalo po- vali H.SredstVa' PodP'snik' si bodo prizade-’ a se bodo v vseh javnih zavodih spre-v a ! načrti za stalno strokovno spopolnje-tpiJk m lz°braževanje delavcev do konca sep-p ra za naslednje šolsko leto. snrClJ IOt^u dogovora opredeljuje potrebnost dovmemb 'n dopolnitev Pravilnika o napre-r anJu zaposlenih v vrtcih in šolah v plačilne slerVh Zaradi uskladitve s pravicami zapo-st '. ^ ostalih dejavnostih, ministra za šol-memkSport hkrati zavezuje, naj pripravi spre-uvei'. ° PrayHnika o napredovanju tako, da se ra JllV| niožnost napredovanja za pet plačilnih kredov za tarifne skupine od I. do VI., z uve-2000 VlJ° nas*ednjega napredovanja v letu skNf'kaSne^e V encm *etu bo posebna šestčlan-za š , mis0a (trije predstavniki Ministrstva kat ° \ V° *n ^Port 'n trije predstavniki sindi- Po PoLSiVdeopo.ni,ake ^ d°g°V°ra g* daLP,r,"aša/° Spremembe in nlPo,nJtve Pravilnika o vr*Z^..van1u zaposlenih v r**rode Š°lah V p,ači,ne Pre')Va novost je ta, da se pri ugotavljanju na-kot ,ova*ne8a obdobja strokovnim delavcem cev et° ZaPoslitve upošteva dvanajst mese-ali .ZaP°s'itve v vrtcu, šoli, dijaškem domu bra" !Ugem zav°du s področja vzgoje in izo-„-anK ne glede na trajanje delovnega časa Število točk, ki se pridobijo za nova zna-iA veščine, je po novem odvisno od traja izobraževanja: znanja in veščine, ki jih je zaposleni prido-1 s tečaji, seminarji in usposabljanji v tra-anju najmanj pet pedagoških ur oziroma _ _n brez preizkusa znanja 10 točk; ^nanja in veščine, ki jih je zaposleni prido-sahv ‘dnevnimi tečaji, seminarji in uspo-_yt, Janj' brez preizkusa znanja 15 točk; bj,anja 'n veščine, ki jih je zaposleni prido-s 3- in večdnevnimi tečaji, seminarji in _ vsP°sabljanji brez preizkusa znanja 20 točk; Sa|?|!1Tlprih, ko se tečaji, seminarji in uspo-točwan'’azahljučijo s preizkusom znanja, se §eC„ am za opravljen preizkus znanja doda v to^k, s tem da skupna vsota zbranih točk l^apredovabem obdobju ne sme preseči v točk, ki se pridobijo za sodelovanje od f s , komisijah, je po novem odvisno ^ Čl n^C'"*e v tch komisijah: tua.nstVo strokovnega delavca v šolski ma-'ČlatCtni komisiji (1 šolsko leto - 10 točk), tu nslvP strokovnega delavca v šolski ma-Igt^tmkomisiji, kot izpraševalec (1 šolsko *ar|stvo strokovnega delavca v šolski ma- turitetni komisiji, kot tajnik (1 šolsko leto - 30 točk), - predsedovanje šolski maturitetni komisiji (1 šolsko leto - 40 točk), - članstvo strokovnega delavca v šolski predmetni komisiji, izpitnem odboru ali izpitni komisiji v zavodu - 5 točk, - članstvo strokovnega delavca v šolski predmetni komisiji, izpitnem odboru ali izpitni komisiji v zavodu, kot izpraševalec -20 točk, - predsedovanje šolski predmetni komisiji, izpitnem odboru ali izpitni komisiji v zavodu - 30 točk. Pri kriteriju samostojnost in zanesljivost pri delu se po novem opravi točkovanje tako, da se upošteva doseganje rezultatov: - strokovno utemeljen in racionalen pristop pri opravljanju delovnih nalog, ki ga pisno ugotovi in utemelji delodajalec v vsakem ocenjevalnem obdobju, in sicer: Dosega pričakovane rezultate 10 točk Presega pričakovane rezultate 15 točk Izjemno presega pričakovane rezultate 25 točk Določilu o izjemnih in pospešenih napredovanjih je dodana opredelitev, da predlog za pospešeno napredovanje poda zaposleni ravnatelju v pisni obliki. Pisna dokazila za napredovanje se lahko uporabijo le enkrat, veljajo pa le tista, ki so pridobljena v napredovalnem obdobju. Kljub temu pa se presežek točk, zbranih na podlagi 10., 11. in 13. člena pravilnika, prenese v naslednje napredoval no obdobje. Pravilnik natančno določa datume, ko gre zaposlenemu plača v skladu z odločbo o napredovanju od I. februarja, 1. junija oziroma 1. oktobra, odvisno od tega, kdaj je bilo ugotovljeno izpolnjevanje pogojev za napredovanje na podlagi 19. člena tega pravilnika. V novem pravilniku so opredeljeni pogoji za napredovanje v plačilne razrede zaposlenega, kije bil 1. marca 1997 ravnatelj in v skladu z določbami Zakona o razmerjih plač v javnih zavodih, državnih organih in organih lokalnih skupnosti ni mogel biti razporejen v plačilni razred. Novi pravilnik omogoča zaposlenim, ki se zaposlijo v drugem vzgojno-izobraževalnem zavodu na delovno mesto v isti tarifni skupi- ni, da obdržijo najmanj enako število plačilnih razredov, kot so jih dosegli v prejšnjem vzgojno-izobraževalnem zavodu. Certifikati za premalo izplačane plače V zvezi s certifikati, ki so bili izdani za razliko med izplačanimi plačami in neizplačanimi plačami v skladu s kolektivno pogodbo za negospodarske dejavnosti za čas od 1. 1. 1992 do 31. 10. 1992, se še kar naprej vrstijo vprašanja. Nekateri odvetniki so za posameznike že začeli vlagati tožbe, ki pa bodo po našem prepričanju neuspešne. Kot smo navedli že v prejšnjih obvestilih, je v Zakonu o lastninskem preoblikovanju podjetij določeno, da lahko imetnik takšnega lastninskega certifikata le-tega uporabi le za nakup delnic ali drugega premoženja Republike Slovenije ter podjetij v njeni lasti, ki se ponudijo javnosti v odkup za lastniške certifikate. Delovno in socialno sodišče v Ljubljani je že presodilo, da upravičenci ne morejo izbirati med certifikati in gotovino. To sodbo je potrdilo tudi Višje delovno in socialno sodišče. Kljub vladnim zagotovilom, da bo ta problem rešen s sprejemom Zakona o privatizaciji državnega premoženja, ki je že vložen v zakonodajni postopek, smo se v Sindikatu VIR odločili in skupaj z nekaterimi drugimi sindikati negospodarskih dejavnosti že vložili kolektivno tožbo za izterjavo odškodnin. Seminar za sindikalne zaupnike Republiški odbor Sindikata VIR organizira izobraževalni seminar za sindikalne zaupnike in sekretarje območnih odborov sindikata, ki bo 16. in 17. aprila 1999 (petek in sobota), v hotelu Barbara v Fiesi. Teme seminarja bodo: 1. zadnja različica predloga zakona o javnih uslužbencih, 2. pregled novosti predloga zakona o delovnih razmerjih, 3. pregled najpomembnejših, med socialnimi partnerji še neusklajenih določb zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, 4. tehnike pogajanj in osebnost uspešnega pogajalca. Bojan Hribar, sekretar Sindikata VIR Lenart Horvatič nam je sporočil, da skupina igralcev, članov Sindikata KNG Cinkarne Celje, v zvezi s pokojninsko reformo pripravlja nov projekt. Kot so člani skupine nedavno zapisali v Nedelu, so 25. februarja pred parlamentom le nazorno prikazali položaj zaposlenih, niso se torej šli humoristične skupine in nikogar niso žalili. Lidija Jerkič, sekretarka SKEI za organizacijske in pravne zadeve: “Želimo, da bi nam drugi sindikati vsaj prisluhnili!” Za pogovor z Lidijo Jerkič smo se dogovorili zlasti zaradi nesporazumov, ki spremljajo reorganizacijo SKEI. Nekateri predstavniki drugih sindikatov, povezanih v ZSSS, namreč SKEI očitajo, da dela Zvezi paralelno organizacijo. Iz Jerkičeve odgovorov izhaja, da SKEI gradi lastno, tudi po kadrih prepoznavno organizacijo od baze do vrha. Ker se kopja lomijo zlasti na območjih, pa mora po besedah naše sogovornice priti do dogovorov, enostransko zavračanje namreč ne daje sadov. Jerkičeva pravi, da poteka v SKEI proces uresničevanja sprememb statuta, sprejetih na lanskem kongresu. Največ zapletov je zaradi tega, ker SKEI postavlja poleg območnih še regijske organizacije. Za ta korak so se odločili zaradi tega, ker želijo postopno zmanjšati število območnih organizacij. Ne gre torej za podvajanje organizacije, kot jim nekateri očitajo. Pristojnosti sindikata SKEI na ravni države in v podjetjih so določene zelo jasno, kar pa ne velja za območne organizacije, kjer se prepletajo dejavnosti Zveze in sindikatov dejavnosti. SKEI stremi k temu, da bi imel jasno sestavo svojega kadra, kar je povezano s financiranjem posameznih ravni organizacije. Ker SKEI ne zmore plačevati 18 profesionalnih funkcionar- jev (toliko je območij), bo do prihodnjega kongresa skušal oblikovati le 7 do 9 regij, ki naj bi imela profesionalce. Ko bo mreža regionalnih organizacij SKEI dokončno postavljena, bodo območne organizacije SKEI ukinjene. Znotraj regijskih organizacij bodo vzpostavljene območne pisarne, kjer naj bi članstvo SKEI lažje prišlo do strokovne pomoči. Glede na statut se bosta v prehodnem obdobju pojavljali dve vrsti regijskih organizacij. Prve bodo teritorialno enake sedanjim območnim organizacijam (naprimer Ljubljana, Gorenjska, Podravje), pri drugih pa bo prišlo do združitve več območnih v eno regijsko organizacijo. Postopek oblikovanja regijskih organizacij, pri katerih gre le za spremembo imena, se je že začel. Združevanje več območnih organizacij v le eno pa bo potekalo po metodi dogovarjanja, saj se po statutu o združitvi območne organizacije odločajo prostovoljno. Dokončne sklepe o združitvi območnih in ustanovitvi regijskih organizacij pa bo sprejel republiški odbor SKEI. Pri tem bo upošteval tudi kriterije iz statuta, zlasti potrebno število članstva in finančno samostojnost. Republiški odbor SKEI bo sprejel tudi sklep o sistemizaciji delovnih mest v regijskih organizacijah. To pomeni, da bodo funkcionarji regijskih organizacij v delovnem razmerju pri centrali sindikata, imeli bodo torej novega delodajalca. Pri republiškem odboru SKEI bo oblikovan sekretariat, njegovi člani bodo poleg predsednika in sekretarjev SKEI (zaenkrat sta dva) tudi sekretarji regijskih organizacij. Sindikalna lista Marec 1999 Gospodarske dejavnosti Javni sektor* (temelj je SKP za gospodarstvo) (nekdanje negospodarstvo) Prvi del 1. Dnevnice SIT SIT - cela dnevnica (nad 12 do vključno 24 ur odsotnosti) - polovična dnevnica 3.500,00 3.693,00 (nad 8 do 12 ur odsotnosti) 1.750,00 1.846,00 - znižana dnevnica (od 6 do 8 ur) 1.218,00 1.285,00 2. Kilometrina (od 27. 3. 1998 dalje) 35,94 35,94 3. Ločeno življenje 66.025,00 53.909,00 4. Prenočišče - Povračilo stroškov prenočevanja do višine zneska po predloženem računu, ki ga odobri delodajalec 5. Regres za prehrano (od 1. 1. 1999) - po SKPGD (na delovni dan) 537,00 537,00 Drugi del 1. Jubilejne nagrade - po SKPGD (delo pri zadnjem delodajalcu) - za 10 let 53.311,00 45.321,00 - za 20 let 79.967,00 67.981,00 - za 30 let 106.622,00 90.641,00 2. Odpravnina ob upokojitvi 330.126,00 495.198,00 oziroma dve plači delavca, oziroma tri plače delavca, če je to zanj ugodneje če je to zanj ugodneje 3. Solidarnostne pomoči - po SKPD - ob smrti delavca 99.038,00 90.641,00 - ob smrti v ožji družini 49.519,00 - 4. Minimalna plača (od 1. 1. 1999) 68.233,00 68.223,00 5. Zajamčena plača 6. Regres za letni dopust 39.082,00 39.082,00 - najmanj 102.000,00 84.800,00 - delavci s plačo pod 110.000,00 SIT na mesec 102.000,00 1. Javni sektor tudi v okviru gospodarskih dejavnosti izplačuje ločeno življenje po zakonu (Uradni list RS št. 87/97). 2. V javnem sektoiju se uporablja zakon, za jubilejne nagrade in solidarnostno pomoč pa kolektivna pogodba. 3. Regres za prehrano je v januarju nižji za 11,00 SIT na dan zaradi nižje rasti cen prehrambenih izdelkov v decembru v primerjavi z junijem 1998. Predlog za usklajevanje regresa za prehrano dvakrat na leto in z rastjo cen prehrambenih izdelkov je naš. Če bi veljala eskalacija kot za izhodiščne plače, bi bil regres za prehrano tudi v drugem polletju lani 517,00 SIT na dan. Za januar pa bi se povišal na 545,00 SIT. Dejansko smo lani imeli regres v višini 548,00 SIT na dan. Z gotovostjo ocenjujemo, da bo po prvem polletju znesek iz januarja v višini 537,00 SIT usklajen na višji ravni. 4. Regres za letni dopust letos še ni določen, zato je zapisan dosedanji znesek. Strokovna služba ZSSS Lidija Jerkič Po besedah Lidije Jerkič seje dogovarjanje o novih regijskih organizacijah že začelo. Ker to dogovarjanje ne sme potekati na sil0, bo treba čakati na rezultate še nekaj časa. Pri tem dogovarjanju prihaja d° nesporazumov in tudi nasprotovanja predstavnikov drugih sindikatov iz sestave ZSSS. Eden hujših očitkov naj bi bil ta, da SKEI izstopa iz statutarne ureditve Zveze. SKEI naj bi načenjal tudi solidarnost med sindikati, p°' vezanimi v ZSSS. V območnih of; ganizacijah ZSSS naj bi zarad1 SKEI prihajalo do finančnih ko; lapsov. Jerkičeva meni, da so tj očitki neupravičeni, ker je SKE več let zahteval čiste račune. C1' ste račune je zahteval zlasti p° spremembi ključev delitve sindikalne članarine. Jerkičeva poudarja, da so med posameznimi sindikati zelo velike razlike, te so dobro vidne tudi pri delitvi članarine na posamezne ravni organ1' ziranosti sindikata. Lidija Jerkič je nadaljevala' “SKEI seje kot številčno najmočnejši sindikat v Zvezi držal finančnega pravilnika Zveze. Sedaj, k° ločujemo svoje finančno poslovanje od poslovanja Zveze, ugotavljamo, da so se nekatera območja v veliki meri pokrivala z denarjem sindikatov podjetij, povezanih v SKEI, na nekaterih obmot jih pa je bil položaj tudi obenj611’ Reorganizacije SKEI ne izVJ ja zaradi tega, ker želi prekiniti s°. Udarnost med sindikati znotraj Zveze. Želi le jasno novo defin' cijo solidarnosti, ki bo veljalaz uveljavljanje pravic članstva p? sameznih sindikatov, ne pa za11 nanciranje kadrov, zaposlenih’1‘ območnih organizacijah ZSS> Reorganizacija SKEI ne bo Povzročila presežka kadrov na ^ *e nJ'hova razporeditev bo ■ i ° racionalnejša. Dogajalo se ni i * ^ili ne^ater* posamezniki dom preobremenjeni, s posameznimi problemi pa seje ukvarja kar pet ljudi. Spremembe v organiziranosti SKEI ne posegajo v možnosti delovanja drugih sin-1 atov. Če bo potrebno, če bo mogel, če bo tako dogovorjeno, o° regijski sekretar SKEI lahko e al tudi za dmge sindikate iz se-ave ZSSS. Potreben bo le dogovor o pokrivanju stroškov. Razu-^VanJe je ponekod oteženo za-a 1 slike območnih organizacij, lis' Posamezni sindika- . mma oomocne oi Racije. Ker so se lani SKEI razili kovinarji z Obale, bo retar te organizacije lahko oval tudi potrebe drugih sii atov tega območja, ki se b< Povezali v Zvezo, čeprav bc P°slen v SKEI. “len v SKEI. KEI očitajo tudi, da hoče vobodnimi sindikati uvelj Pogodbene odnose, kar naj sprejemljivo za sindi aksni pogodbeni odnosi so 1 ^1C2 t6PH IčPr tviepnti ftntir v\/ je on : elenju. Delež članarin l., no organizacijo Zve: 1 odvisen od dela, ki j santzacija opravlja za S roces preoblikovanja m -1 Povezan, je vedno 1 v ed našimi funkcionu n organiziranost ne fc 'a Povezovanje SKEI ‘drugimi sindikati. 1 (.0 tudi, da članstvo StflP K;*: ... • a koncept, ki si si"vet. Seveda želim Pu 'ti- tudi drugi sind tatJS nam vsaj pris ko v°mo skupna vj niiPes^*3 4 5 * 7 dogovoror ^ naših predlogov j §°če rešiti. tt1 Sindikat delavcev ^.."k prometa in zvez Slovenije Kolektivna pogodba za špedicijsko, skladiščno in pomorsko agencijsko dejavnost velja od 1. januarja letos V Uradnem listu Republike Slovenije št. 14 z dne 12. 3. 1999 je objavljena kolektivna pogodba za špedicijsko, skladiščno in pomorsko agencijsko dejavnost. Kot smo že poročali, je ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve že opravilo registracijo te pogodbe. Kolektivna pogodba se uporablja od l. 1. 1999. Ta datum je po našem mnenju pomemben, ker zagotavlja kontinuiteto in ne dopušča pravne praznine. To pomeni, da se višina izhodiščnih plač po tarifnih razredih ni spremenila. Možna eskalacija 5,5 odstotkov je že vključena v izhodiščne plače za januar 1999. Zdi se nam pomembno opozoriti na vezavo izplačil jubilejnih nagrad na delovno dobo pri zadnjem delodajalcu. Kolektivna pogodba namreč dopušča možnost, da se pri delodajalcu opredeli jubilejna nagrada na skupno delovno dobo. Prav tako je v pogodbi dana možnost, da se poleg jubilejnih nagrad določijo tudi nagrade za jubileje družbe. Pri določanju višine posameznih nagrad, kijih kolektivna pogodba prepušča odločitvam podjetniške kolektivne pogodbe ali aktu pri delodajalcu, pa kaže opozoriti na višino zneskov, ki jih določa uredba vlade o višini povračil stroškov v zvezi z delom in drugih prejemkov, ki se pri ugotavljanju davčne osnove priznavajo kot odhodek (Uradni list RS št. 5/98). Prejemek, ki ga dobi posamezni delavec nad zneskom iz omenjene uredbe, je obremenjen s prispevki in davki (Uradni list RS št. 3/98). Ob nejasnostih, pri izvajanju določil kolektivne pogodbe naj člani to sporočijo na SDPZ, Dalmatinova 4, Ljubljana. Sindikat bo zagotovil ustrezna strokovna mnenja in navodila za izvajanje kolektivne pogodbe. B. M. Drugi kongres SPESS Sindikat pridobivanja energetskih surovin (SPESS) je imel prejšnji teden kongres. Na njem so delegati sprejeli poročilo o delu v preteklem obdobju in smernice za delo v prihodnje. Osrednje področje dela sindikata so bile kolektivne pogodbe in socialna varnost članstva. V prihodnje bo SPESS deloval zlasti na področju plačne politike, ščitil bo pravice zaposlenih iz dela. Sindikat, v njem so organizirani zaposleni v Premogovniku Velenje, bo skušal okrepiti svoj položaj, še posebej na kadrovskem in finančnem področju. Skrbel bo za informiranje, sodeloval bo z drugimi sindikati (tudi na mednarodnem področju). Predsednik sindikata bo še naprej Franc Druks, podpredsednik Jože Kožar, generalni sekretar pa bo Bojan Ograjenšek. V nov nadzorni odbor so izvoljeni: Janez Gorjanc, Sonja Kugonič, Marjan Marjanovič, Branka Smagaj in Janez Zelcer. D. M. Komisija za sindikalna priznanja Zveze svobodnih sindikatov Slovenije skladno z 8. členom Pravilnika o podeljevanju odličja Zveze svobodnih sindikatov Slovenije objavlja Razpis za zbiranje predlogov kandidatov za podelitev “plakete Svobodnih sindikatov Slovenije” (v nadaljevanju: plakete) v letu 1999 1. Plaketo lahko prejmejo sindikati, ki so člani Zveze, njihove oblike organiziranja, območne organizacije ZSSS in posamezni člani, lahko pa tudi druge organizacije in njihovi predstavniki. 2. Pri izbiri kandidatov za dodelitev plakete bo komisija kot predlagatelj odličij ZSSS upoštevala kriterije, ki jih določa 7. člen pravilnika. Po teh določilih se plakete podeljujejo za posebne dosežke predvsem na naslednjih področjih delovanja: - varovanja in izboljšanja ekonomskega, gmotnega in socialnega položaja članov, - uspešnega usklajevanja, organiziranja in izvajanja različnih oblik sindikalnega boja posameznih ali vseh sindikatov, združenih v Zvezo, - razvoja sindikalnega gibanja, socialnega partnerstva in organiziranosti sindikata, - uveljavljanja zahtev sindikata v organih lokalne samouprave in institucijah na državni ravni, - razvoja in krepitve samostojnosti ter učinkovitosti sindikata na posameznih ravneh organiziranosti, - popularizacije in razvoja določene dejavnosti v ZSSS, - kreativnega dela na področju medsindikalnega sodelovanja, - za večletno delo in pomemben prispevek v organih in organizacijah ZSSS pri uresničevanju interesov članov in pri uveljavljanju ter razvoju sindikata, - učinkovite zaščite in uveljavljanja temeljnih človekovih pravic članov, - pomembnega prispeka k zdravemu in humanemu delovnemu okolju. 3. Predlagatelji za podelitev plakete so po 9. členu pravilnika: sindikati podjetij, družb, zavodov in ustanov, sindikati dejavnosti, območne organizacije ZSSS in organi ZSSS. Predlogi morajo vsebovati pisno obrazložitev na največ 2 tipkanih straneh. 4. Plakete bo podelil predsednik ZSSS na svečanosti pred praznikom dela 1. majem. 5. Predloge za plakete morajo upravičeni predlagatelji iz 3. točke tega razpisa poslati komisiji najka- sneje do 6. aprila 1999 na naslov: ZVEZA SVOBODNIH SINDIKATOV SLOVENIJE, KOMISIJA ZA SINDIKALNA PRIZNANJA, DALMATINOVA 4, 1000 LJUBLJANA. Mira Videčnik, predsednica komisije Franček Kavčič Prvi pogled na zasneženi Šport hotel na Pokljuki Miran Čehovin odpira športne igre II. zimskošportne igre delavcev Pošte Slovenje v petih slikah Premagali tudi slabo vreme Drugih zimskih športnih iger delavcev pošte Slovenije na Pokljuki seje kljub neugodnim vremenskim razmeram udeležilo 350 udeležencev. Ko so se stari znanci z vseh vetrov pozdravili in na hitro preleteli dogodke od zadnjega snidenja in odpeljali prve smučine, seje začela uradna otvoritev. Prisotne sta pozdravila predsednik sveta delavcev Pošte Slovenije Jože Marčič in direktor PE Kranj Miran Čehovin, ki je špotne igre tudi odprl. Posebej moram ome- niti glavnega organizatorja Jožeta Ožeka, kije kljub sibirskim razmeram odlično organiziral celotno prireditev. Težke razmere na progi je vsakdo moral reševati po svojih najboljših močeh in se prebijati skozi zamete, ki jih je sproti delal no-vozapadli sneg. Progo za veleslalom so najprej preizkusila dekleta. Proga za preizkus veleslalomskih spretnostih moških je bila že dokaj načeta. Tako lahko rečemo, da so imeli tekmovalci “izenačene” pogoje (beri: potrebno globoko pluženje). Zadnji so se v sneg zagnali tekači. Seveda smo Gorenjci poskrbeli tudi za obilno kosilo, da smo si lahko malo opomogli od napornega dneva. Če pa mislite, daje bilo s tem že vsega konec, se zelo motite, saj smo poskrbeli tudi za zabavo. Zaradi zametov so muzikantje prišli na Pokljuko le v polovični zasedbi. Druga polovica ansambla je obstala nekje na poti. Na žalost so naši sodelavci iz od daljenejših krajev morali krna u proti domu. Gorenjci pa se Še W smo dali, bila je že globoka tema-ko smo se zadnji veseljaki odpi"3 vili proti domu. V dnevih po šport nih igrah so nam sodelavci iz vse poslovnih enot sporočali, daje o' lo doživetje na Pokljuki enkratno-Močno sneženje in pravo zimsK vzdušje sta dala II. športnim igranl delavcev Pošte Slovenije še p°se ben čar. Vsak, ki mu je uspelo P11' ti do Šport hotela na Pokljuki in ^ prebiti skozi zimske nevšečnosti, to verjetno rad še enkrat ponov’1 • Vsem, ki ste prišli na Pokljuko-in tudi tistim, ki vam to ni uspe*0-nasvidenje prihodnje leto. Gorazd Čadel Rezultati: Veleslalom, ženske: do 30 let: 1. Erika Moroz (Nova gorica), 2. Tanja Rukše (Novo mesto), 3. Nevenka Čuk (Nova Gorica); od 30 do 40 let: 1. Mateja Gorjup (Celje), 2. Marjeta Cerkovnik (Kranj), 3. Karmen Lebe (Maribor); od 40 do 50 let: 1. Darinka Butala (Novo mesto), 2. Zdenka Gorenc (Ljubljana), 3. Sonja Lenarčič (Nova Gorica); nad 50 let: 1. Lidija Lacijan (PBS) Veleslalom, moški: do 30 let: 1. Klemen Kejžar (Kranj), 2. Boris Zelene (Ljubl jana), 3. Simon Grdadolnik (Ljubljana); od 30 do 40 let: 1. Stanko Bizjak (Celje), 2. Bojan Kutin (Nova Gorica), 3. Vili Majdič (Ljubljana); od 40 do 50 let: 1. Boris Jakopin (Ljubljana), 2. Franc Mihelič (Ljubljana), 3. Miran Ketiš (Maribor); nad 50 let: L Franc Karpoš (Maribor), 2. Herman Graber (Ljubljana), 3. Hubert Rautar (Celje); Teki * zenske: od 30 do 40 let: I. Vida Arko (Ljubljana); od 40 do 50 let: 1. Zdenka Gorenc (Ljubljana), 2. Nada Grah (Kranj), 3. Darinka Butala (Novo mesto); Teki - moški: do 30 let: 1. Boris Zelene (Ljubljana), 2. Robert Poličnik (Ljubljana), 3. Klemen Kejžar (Kranj); od 30 do 40 let: 1. Andrej Domjanič (Ljubljana), 2. Branko Sinkovič (Kranj), 3. Robert Stan (Kranj); od 40 do 50 let: 1. Branko Andrejc (Maribor), 2. Tone Martinčič (Novo mesto), 3. Darko Premrov (Kranj); nad 50 let: L Jože Korošec (Kranj). Tekmovalci so pripravili opremo in se vsak s svojim “trenerjem” pripravljali na začetek tekmovanja. Med tekmovanjem so dali vse od sebe tudi navijači- % vas smo v objektiv ujeli Hedviko Možina iz PE Marib°' Janeza Kardoša iz PE Murska Sobota in Jožeta Marcic iz PE Koper. Zaradi sneženja je bila svečana podelitev priznanj in i*1 dalj v telovadnici Šport hotela. .. Zveza svobodnih sindikatov Slovenije organizira izobraževalna seminarja “Komunikacijska učinkovitost sveta delavcev” seminarja: spešnost dela vsakega posameznika in vsakega organa, tako tudi sveta eiavcev je odvisna od njegove komunikacijske sposobnosti. Tudi ko-unikacijskih spretnosti se je mogoče in treba naučiti. asvet delavcev je še pomembneje, kako prepričati direktorja, upravo, adzorni svet itd. o pravilnosti svojih stališč. K temu lahko veliko pripomore prava oblika komuniciranja. vet delavcev ima med drugim tudi številne pisne komunikacije, tako s Posamezniki, kot s skupinami, organi in organizacijami. Poslovna pisma vt°r^° 'met' primerno obliko in vsebino, da vzbudijo pri prejemnikih dober '?• delavcev pogosto komunicira z ljudmi, ki so komuniciranja bolj esci in le-to tudi pogosteje uporabljajo kot svet delavcev. _| IJ[ega seminarja je, da udeleženci pridobijo širša znanja in nove vpo-9'ede s področja komunikacij. Namembnost seminarja: eminar je namenjen članom svetov delavcev, ki želijo izboljšati svoje komunikacijske spretnosti. °9oj za udeležbo na seminarju je članstvo v enem od sindikatov delavnosti, ki so združeni v Zvezo svobodnih sindikatov Slovenije. 9as !n kraj izvedbe: eminar bo v četrtek, 15. aprila 1999, v Domu sindikatov, Dalmati-nova 4, Ljubljana, soba 16/1. Oa n PROGRAM SEMINARJA: Uv ®:00 do 9.15 ure °d v seminar: Vanda Rešeta, vodja izobraževanja pri ZSSS ?'15 do 10.30 ure akaj poslušalci ali bralci sporočilo razumejo drugače, kot je bil na-^ |/®a govornika ali pisca? akšen jezik uporabiti, če želimo vzpostaviti tesnejše odnose s sogo-Ornikom, in kakšnega, če želimo ohraniti distanco. 2o10-45 do 12.30 ure Vai P°ro^anje ugodnih, nevtralnih in slabih novic. bi^i n^deiaženci vadijo oblikovanje sporočil z ugodnimi, nevtralnimi in sla- ~ Ohr ^ c*° ^-00 ure Vai “'{kovanje in uporaba prepričevalnih komunikacij. la. Pisanje prepričevalnih sporočil. "Ohr ’|5 do 16.45 ure ^'kovanje učinkovite vsebine in podobe pisma sveta delavcev upravi. ia: Vzorec takšnega poslovnega pisma. Metode- jah j re^ ie na aktivnem sodelovanju udeležencev pri predavanjih in pri va-^^Posameznih oblik komuniciranja ter pripravljenosti na izboljševanje osebnih likovni izvajalec: rnun°^dan Kavčič, univerzitetni profesor, predavatelj predmeta Poslovno ko-(5laa'ciranje na Ekonomski fakulteti v Ljubljani in avtor številnih strokovnih nKov s področja komuniciranja. Pflji Za prijavo: sj‘7® za seminar na izpolnjeni prijavnici pošljite na naslov: Zveza svobodnih 1 gggkatov Slovenije, Ljubljana, Dalmatinova 4, najkasneje do 7. aprila ja®Ij1inar bomo izvedli, če bo 18 prijav. Če bo prijav več, bomo preostale pri-,6ne uvrstili na naslednji seminar. C°tizacija: v|<|jja seminarja znaša 11.000 SIT za posameznega udeleženca (v ceno je Pri inv-no str°kovno gradivo in osvežilni napitki). Prijavnici za seminarje treba kot| '''.Potrdi10 o plačilu kotizacije. 6?g ®c'j° nakažite na ŽR Zveze svobodnih sindikatov Slovenije št. 50101-na šte v'rmanu P°P namen nakazila pripišite “Seminar XIV., sklic Obalne informacije: R6^°Vore na dodatna vprašanja v zvezi s tem seminarjem dobite pri Vandi števni na telefonski številki 061/316-489 in pri Jožici Anžel na telefonski 'lk' 061/13 10 033, interna 282 ali 061/316 489. Vodja izobraževanja pri ZSSS: Vanda Rešeta “Kakšna naj bo učinkovita organiziranost zaposlenih lastnikov” Cilji: Aktiviranje sindikalne dejavnosti na področju lastništva zaposlenih, seznanjanje z možnimi oblikami organiziranja zaposlenih lastnikov, pomoč pri izkoriščanju potencialnih prednosti lastništva zaposlenih v slovenskih podjetjih. Namembnost: Seminarje namenjen sindikalnim zaupnikom, ter drugim predstavnikom sindikalne organiziranosti, notranjim delničarjem,članom svetov delavcev in delavskim predstavnikom v nadzornih svetih gospodarskih družb. čas in kraj izvedbe: Seminar bo 8. aprila 1999 v Domu sindikatov na Dalmatinovi 4, v Ljubljani, sejna soba 16 v I. nadstropju VSEBINA: Uvod v seminar: Vanda Rešeta, vodja izobraževanja pri ZSSS. Tema I: Zakaj naj bi sindikati spodbujali lastništvo zaposlenih - obseg in trendi na področju lastništva zaposlenih v svetu in v Sloveniji - povezanost lastništva zaposlenih in sodobne organizacije dela - lastništvo zaposlenih in druge oblike sodelovanja zaposlenih (sodelovanje pri upravljanju in poslovnih rezultatih) - sindikat, svet delavcev in delavski direktor v podjetjih v lasti zaposlenih v Sloveniji Tema II: Zakaj in kako naj se organizirajo zaposleni lastniki - individualne pravice zaposlenih lastnikov - kratkoročni in dolgoročni interesi zaposlenih lastnikov in drugih lastniških skupin - posledice neorganiziranega nastopanja in delovanja notranjih lastnikov - možne oblike organiziranja in nastopanja zaposlenih lastnikov v skladu z Zakonom o prevzemih - družba pooblaščenka - izkušnje in načini organiziranja notranjih delničarjev v Veliki Britaniji (pomen trustov) Tema lil: Notranji trg delnic kot pomembna varovalka dolgoročnega obstoja lastništva zaposlenih - udeleženci trgovanja - način in pravila trgovanja - določanje cene delnic -financiranje in likvidnost notranjega trga delnic Tema IV: Kaj je potrebno, da bo lastništvo zaposlenih prispevalo k uspešnosti podjetij - pravice in odgovornosti zaposlenih lastnikov - načini oblikovanja lastniške kulture zaposlenih - komunikacijski sistem v podjetju v lasti zaposlenih (oblike, mediji, udeleženci) - kontinuirani proces izobraževanja v lasti zaposlenih (vsebine, načini, izvajanje) Razpisni pogoji in prijavnica za seminar so bili objavljeni v prejšnji številki. PRIJAVNICA na izobraževalni seminar “KOMUNIKACIJSKA UČINKOVITOST SVETA DELAVCEV" 15. aprila 1999 v Domu sindikatov, Dalmatinova 4, Ljubljana, soba 16/1 Ime in priimek:.............................Datum rojstva:............... Izobrazba, stopnja izobrazbe:............................................ Naslov doma:............................................................. Zaposlitev:.............................................................. - naziv in naslov družbe:............................................... - delovno mesto:........................................................ Član sindikata dejavnosti Slovenije:..................................... Član sveta delavcev: DA NE Žig in podpis odgovorne osebe: Kraj, , datum: GESLA NAGRADNE KRIŽANKE št. 11 (18. 3.1999) PdAtMCCAS Gesla iz današnje nagradne križanke napišite na označena polja, izrežite in pošljite nalepljene na dopisnici na naslov: Zveza svobodnih sindikatov Slovenije -Svet, Dalmatinova 4, Ljubljana. Tudi tokrat je nagrada 5000 tolarjev, zato ne pozabite napisati svoj točen naslov in davčno številko. Upoštevali bomo pravilne rešitve, ki bodo prispele do ponedeljka, 29. marca 1999. , Pravilna rešitev gesel iz 9. letošnje številke Nove Delavske enotnosti: 1-DAR ZMAGAM, 2. DOBIM PENINO, 3. IN POKAL. Nagrado 5000 tolarjev pre|1 Vika Ciperle, Repnje 19, 1217 Vodice. Nagrado bomo poslali po pošti. i IZHAJA VSAK PETEK1 BOGATE NAGRADE!