45. štev. V Kranju, dne 7. novembra 1914. Leto II.
Iznaja vsako soboto ob 5 uri zvečer. Uredništvo in upravništvo: Kranj št. 170 (Prevčeva hiša). — Naročnina za ceio leto K 4'—, za pol leta K za četrt leta KI'—. Za vsa druge države in Ameriko K 5'60.— Posamezne številke po 10 vinarjev. — Vse dopise je naslavljati na uredništvo lista „Save" v Kranju. Inserate, naročnino, reklamacije pa na upravništvo „Save" v Kranju. — Dopisi naj se blagovolijo frankirati Brezimni dopisi se ne priobčujejo. Reklamacije so poštnine proste. — Inserati: štiristopna petit-vrsta za enkrat 12 vin za dvakrat 9 vin., za trikrat 6 vin., večji inserati po dogovoru. Inserati v tekstu, poslana in posmrtnice dvojno. Plačujejo se naprej. — Rokopisi se ne vračajo. — Brzojavi: „Sava", Kranj
Čekovni račun pri c. kr. poštno-hranilničnem uradu št.: 41.775.
Svetovna volna.
Avstrijsko-srbska vojna.
Zavzetje Šabca in ozemlja do železnice Šabac-Lješnica.
Naša ofenziva skozi Mačvo napreduje zmagovito. Iz svojih utrjenih postojank prepoden sovražnik se je le malo upiral. Samo na severni li-sieri od Šabca smo morali z naskokom zavzeti močno okopane pozicije. Tudi Sabac smo danes ponoči. osvojili z naskokom. Naše po Mačvi prodirajoče kolone so že prekoračile Železniško progo Šabac-Lješnica. Konjenica, ki sledi sovražnikom, jih je tudi nekaj vjela.
Težka izguba je zadela naše balkanske čete. Sovražna kroglja je težko ranila vojaškega pilota nadporočnika Sanchiza ter zadela tudi njegovega opazovalca. Vkljub strašnim bolečinam in z naporom svojih zadnjih sil je vrli pilot prikrmaril svoj aparat še do okrog 70 km oddaljenega vzletišča, kjer je gladko pristal. Nadporočnik Sanchiz je včeraj podlegel svojim ranam. Tik pred smrtjo je še sprejel zaslužni križec, ki ga mu je brzojavno podelilo Njegovo Veličanstvo.
Naše prodiranje v Srbiji.
Z južne
nov, mbra: V
čete južno in južuo/.ahodno od sovražnika.   Takoj započeti ugodno'.
Tekom bojev na Romanji planini smo vjeli v celem 7 častnikov in 817 mož ter vpleuili 5 topov, 3 numieijske vozove. 2 strojni puški in mnogo municije in vojnega materijala. Crnogorcem smo odvzeli 1000 glav živine, ki so jo- hoteli odgnati s seboj i/. Bosne.
a bojišča poročajo uidaljnem prodiranj
uradno dne 4.
so zadele nase
Sabaca zopet na napad napreduje
Umikanje armade generala Stepanoviča.
Se le sedaj se da popolnoma pregledati uspeh, ki smo ga priborili v Mačvi. Tamkaj se nahajajoča druga srbska armada generala Stepanoviča s 4 do 5 divizijami se je mogla rešiti iz opasne situvacije le s prenaglim umikanjem. Pri tem je osiavila zaloge različne vrste in izgubila mnogo vjetnikov. Sovražnik se je umaknil v nepretrganem pohodu v gričevje južno od Šabca, ne da bi se upiral v že pripravljenih zadaj se naha-jajočih pozicijah. Upiral se je trdovratno, -toda brezuspešno le pri Šabcu, ki so ga naše hrabre čete zavzele v noči od 1. na 2. november v naskoku.
Avstrijsko-ruska vojna.
Naši uspehi pri Rozwadowu, Starem Samboru in Turki.
Boji na ruskem Poljskem še trajajo. V spopadih na Sanu so imeli Rusi zlasti pri Rozvvadovvu velike izgube. Tu smo vjeli 400 sovražnikov in vpleuili 3 strojne puške. Južno od Starega Sam-bora je neka bojna četa vjela takisto 400 Rusov. Tamkaj in severnovzhodno od Turke je naše prodiranje še napredovalo.
Ruski pora/, p; i Kutiju. -........
Blizu gališko-bukovinske meje severno od Kiltvja smo porazili rusko, kolono vseh orožnih vrst. V srednji Galiciji vzdržujejo naše čete zavzete postojanke severnovzhodno od Turke, pri Starem Samboru, vzhodno od Przomvsla in :ia dolenjem Sanu. Odbili smo več sovražnih napadov v prostoru pri Nisku: Tamkaj, kakor, tudi pri Skole in Starem Samboru smo vjeli stotine Rusov. Operacije v ruskem Poljskem so tudi včeraj potekle brez boja.
Zmaga naše armade pri Turki in Starem Samboru.
Na ruskem Poljskem so se razvili novi boji. Napade na naše postojanke smo odbili, nekaj sovražnih oddelkov pa razpršili.
Večdnevna srdita bitka na prostoru severovzhodno od Turke in južno od Starega Sambora, je včeraj donesla popolno zmago našega orožja. Tu vpadlega sovražnika — dve pehotni diviziji in eno strelsko brigado, smo potisnili iz vseh njihovih pozicij,
Naša čete drže Čruovice. Zlasti na rezidenco grško- p ra vosi a v n ega nadškofa naperjeni ruski artilerijski ogenj je ostal brez posebnega učinka.
Ustavitev operacij na Lvssigori.
Na ruskem Poljskem so prisilile naše čete močno sovražno armado k razvoju in nato prekinile boje na Lvssigori v svrho, da nadaljujejo gibanja, ki so jim bila zaukazana po bojih pred Ivangorodom. .
Položaj v Galiciji je neizpremenjen. Iz bojev zadnjih dni južno od Starega Sambora in severnovzhodno od Turke so doslej privedli 2500 vjetih Rusov. V sredo zjutraj so presenetili husarji pri Rvbniku in Stvjski dolini neko sovražno municij-sko kolono ter \ plenili mnogo vozov z artilerijsko municijo. i. . .
Nemško-francoska vojna.
Položaj na nemških bojiščih.
\V:iški napadi uspešno napredujejo južno od Nieuporta ,in vzhodno od Ypresa. Vplenili so S strojnih puški iti vjeli 200 Angležev. V Argon-• skotu lesu so nemške čete zavzele več utrjenih .stražnic iti mnogo opornih točk. Severno-zapadno od Verduna so Francozje izvršili brezuspešen na-pad.
Zimska vojna proti Rusiji.
Od Napoleonovih časom sem vlada prepričanje1, da je zima najboljši in najzmagovitejši zaveznik Rusije. Misli se, ela bi morala vsaka velika armada, ki bi se upala pozimi prodirati po ruskih polijanah, poginiti od mraza in nedostatka živil. Kakor pred več kot 100 leti, tako bi tudi danes Rusija ustvarila pred prodirajočim sovražnikom umetno puščavo in jo prepustila žalostni usodi Napoleonovih tet Zaupanje v to obrambno taktiko, je- v Rusiji tako veliko, da po splošnem prepričanju nobeden poraz, in tudi če bi ruska armada izgubila 2 milijona vojakov, ne more Rusije prisiliti k miru. Pravi se, da imajo Rusi izvežbanega moštva med 21. 10. ledi najmanj 7 milijonov. Ako bi bili zbori, ki se sedaj vojskujejo, uničeni, bi mogla Rusija do pomladi zbrati nove milijonske armade ter jih poslan proti zapaelu. Ped dO šest meseevv ruske' zime bi zaelostovalo za reorganizacijo pora-ženili čet. In ko bi zopet ta druga armada bila poražena, umikala bi se počasi, če treba, za Volgo. Medtem bi zopet nastala zima in Rusija bi se mogla /nova oboreiževati.
Nemčija in Avstrija' imata največji interes« končati VOJno še- pred pomladjo, kajti v temi slučaju se' jima ni bati nikakili opasnin gospodarskih posledic, Prisilili Rusijo v par kratkih mesecih k miru, je. pa seveda naravnost gigantska naloga: trebi bj bilo zavzeti ne le Petrogrud in Moskvo, temveč tueli južne) industrijah.) ozemlje; Rudnike- in železarne ob Doneti m orožarn« v Cniicinu, kajti,
šele. okupacija južnoruskega premogovnega in železarskega revirja prereže industrijalno življenjsko živčevje  Rusije, obustavi  njene  lokomotive, to-; varne.
Napoleon je izgubil svojo armado le deloma v bitkah, poginila mu je večinoma od gladu, pa od mraza in končno od legarja.
Glavni problem za moderno armado, ki operira pozimi v Rusiji, je tudi danes, ali je pri teh velikanskih daljavah mogoče, voziti seboj zadostno ; množino živeža in ali je mogoče, preskrbeti ar-nuelo z dovolj toplo obleko? Mora se računati z najneugodnejšim slučajem, da opustošijo Rusi vse e>ze'mlje, iz katerega se umaknejo in da razderejo vse žedeznice tako korenito, da bi trajalo več mc-se'evv, predno bi jih avstrijsko-nemške tehnične čete pejpravile.
Nemška in avstrijska armada udarita lahke) po treh cestah v Rusijo. Prva, Napoleonova, veuii ; čez Kovno—Vilno—Sumlensk na Moskvo, meri približno <)20 kilometrov in  gre skozi  kraje,  ki v i mirnih časih komaj sami sebe prežive. Pokrajina I je vseskozi peščena in ponekod močvirnata. Druga , cesta vodi #ez Petrbgrad rta Moskvo in zdi se, da na te> cesto v Rusiji prenej mislijo, ker utrjujejo sedaj obre'žje Baltiškega morja. Od Petmgrada do I Moskve je cesta sicer za 3(X) kilometrov krajša, kakor eid Kovna ek) Me>skve, toda inimgo slabejša. uor-I malha zimska temperatura v teli krajih znaša   - t)" ' elo      10" C. Po tej cesti  bi  armada  ne' mogla I napraviti več kakeir 20 elo 25 kik).netre>v na dan. J Tretj.i cesta je gospoelarsko najvažnejša:  s Po-dvoloczyske' čez Kijev in od tam po Dnjepru na 1 Jekateriimslav—Poltavo—Harkov k Doncu  in na
Carici n. Tam bi se dalo Rusijo najobčutneje prijeti, kajti tam ima svoj.[premog, svoje železo in svojo žitnico, iz katere izvaža na leto. čez 10 mi-
. lijonov ton žita. Kratka ta cesta seveda ni. Od Podvoioczvskc do Kijeva je 330 km, od tam do
i Caricina 1 (XX) km. Peizuni zapade v teh krajih vedno sneg.
Gre se sedaj za to, kako bi morala biti ar-
; mada opremljena, da bi mogla pejzimi prodirati v Rusijo in na katero največjo daljavo je mogoče dobivati brez železnic živež in municijo iz skladišč v domovini.
Prava zimska obleka je volnena. Kožuhoviha ni potrebna, le ponoči za spati so najboljše spalne vreče iz kožuhovine. Skoro pa bi bilo boljše, da bi bili vojaki za taborenje na prostem preskrbljeni z ovčjimi kožuhi. Ruska armada sicer nima kožuhov, pač pa posebne čepice iz kožuhovine. Ima
j tudi posebno zimsko ej.buvalo in vojaki so oprem-
i Ijeni z debelimi volnenimi svvitri.   Tudi avstrijska
: armada  ima zimsko  obuvajo,  čepice  in svvitre.
; Nemška armaeia je v tem oziru manj preskrbljena. Računa se, ela bi si mogle avstrijske čete preskr-
; beti ovčje ke)že rekvizijskim potom na Ogrskem in v Galiciji. Na vsak način bi ne bilo posebno težko, preskrbeti za e>be armadi potrebne) število kožuhov. Tudi vse. ostale potrebne stvari bi se dale kmalu nabaviti, zlasti bi bilo potrebno, preskrbeti tddj zimsko eibuvalo iz klobiu-evine, kakor ga imajo Rusi. Nemška in avstrijska armada se na zimske) vojno lahke) ravnotako pripravita, kakor ruska vojska.
Glede preskrbe z živili ne preostaja drugega.
j kakp« ela vzame vsak vojak  vsaj  za 6(1 dni  ž i
Nemci prodirajo pri Ypresu in Lillu.
V Belgiji utežujejo operacije povodnji, ki so nastale v kanalu Yser-Ypres vsled razrušenja za-tvornic pri Nieuportu. Pri Ypresu prodirajo nemške čete naprej. Vjeli so najmanj 600 sovražnikov in I vplenili nekaj angleških topov. Tudi zapadno od i Lilla se boreče čete so napredovale.
Število pri Vaillvju zajetih vjetnikov se je zvišalo na okroglo 1600 mož.
V okolici Verduna in Toula so se vršili samo neznatni boji.
Napadajoč Ypres so pridobili znova na terenu. Messines je v nemških rokah.
Z vso gotovostjo se je dognalo, da se naha- i jajo sedaj nasproti nemškemu desnemu krilu Indijci, j Kolikor so dosedaj konstatirali, se le ti ne bore i v lastnih zaključenih skupinah,  marveč so porazdeljeni na celo angleško fronto.
Nemci so napredovali tudi v bojih v Argonskem lesu. Sovražnik je imel zelo težke izgube.
Vrnitev francoske vlade v Pariz.
Francoska vlada se preseli dne 20. novembra zopet v Pariz. Francoski parlament se sestane najbrž 15. decembra h kratkem zasedanju.
Križarka „Emden".
Po uradnem petrogradskern poročilu iz To-kija, je nemška križarka „Emden" na sidrališču pri Pulo-Pinangu s torpednimi streli potopila rusko križarko „^emčug" in neko francosko torpedovko.
V svrho da je sovražnik ne spozna, si je križarka nadela navidezen četrti dimnik in se je tako neopaženo lahko približala uničenima ladjama, j
Nemški napadi na Ypres.
Nemški napadi na Ypres, severno od Arrasa i in vzhodno od Soissona napredujejo počasi, pa uspešno.  Južno od Verduna in pa v Vogezih so odbili francoske napade.
Ustavljene operaeije pri Nieuportu.
Povodnji južno od Nieuporta izključujejo vsako operacijo v tej pokrajini. — Polja so za dolgo časa opustošena in uničena. Voda stoji mestoma tako visoko kakor je človek. Nemške čete so odšle iz preplavljenih pokrajin brez vsakih izgub na moštvu, konjih, topovih in vozilih.
Nemški napad na Ypres napreduje. Vjeli so nad 2300 sovražnikov, večinoma Angležev ter vplenili več strojnih pušk.
V okolici zapadno od Rosje so se vršili srditi, j za obe stranki z občutnimi izgubami spojeni boji, ki pa niso donesli nobene spremembe tamkajšnjega | položaja. Pri tem so Nemci izgubili v spopadu v [ neki vasi več sto mož in dva topova.
Dober uspeh je imel nemški napad ob reki j Aisne vzhodno od Soissonsa. Nemške čete so i vkljub hudemu sovražnemu odporu z naskokom j zavzele več močno utrjenih postojank, osvojile j Chavonnes in Soupir, vjele nad 1000 Francozov ter vplenile 3 tope in 4 strojne puške. Poleg katedrale v Soinssonsu so Francozi namestili težko I artilerijo. Njenega opazovalca so zapazili na zvo- ! niku. Posledice takšnega postopanja so očividne.
Med Verdunom in Toulom so Nemci odbili razne francoske napade. Francozi so deloma nosili
veža na ročnih saneh s seboj. Baje bi se dalo to brez posebne težave izvesti in bi ne bilo niti po- ! sebno okorno, ker, bi vsak vojak zložil na sani j tudi svoje orožje, tornister, kožuh in zimske škornje. , Na take sani bi se.naložilo do 85 kg, kar je po j snegu lažje vlači, kakor pa nositi 20 do 25 kg na ' hrbtu.
Tako opremljena armada bi  prodirala normalno 12 km na dan ter bi napravila torej v 00 dneh 720 km. Za en milijon mož bi bilo nadalje potrebno 55.5(X) vprežnih konj.  Kavalerija bi se morata čim najbolj omejiti, ne pa artilerija, za ka- ' tero se računa na vsak milijon armade 40.000 \ • težkih konj in 27.(XX) konj za municijo. Za enmi-lijonsko armado bi bilo treba vsega skupaj 125.000 j konj, ako bi rabilo moštvo ročne sani, sicer pa približno 250.000 konj. Računati pa se mora, da ! bi se vsak. dan dogotovilo tudi kakih 5 km že- I ležnic, zato bi armada po 60 dneh ne bila od ; svoje proviantne baze oddaljena 720 km, temveč le 420 km. Ako bi armada prodirala po cesti Kovno—Moskva, bi ji preostajalo  le še 200 km, katere bi mogla prehoditi v 17 dneh. Pri cesti Kijev—Caricin bi znašala maksimalna oddaljenost od proviantne baze po 60 dneh 5N5 km. V obeh j teh slučajih bi se število potrebnih konj znatno znižalo.
Zimska vojna proti Rusiji nikakor ni tako riskantna, kakor se splošno trdi. Ako bi Rusija spoznala, da ji moreta Avstrija in Nemčija tudi po zimi priti do Moskve, potem bi bila v slučaju svojega poraza v sedanji bitki bolj pripravljena k miru. H. N.
nemške plašče in čelade. V Vogezih, v okolici Markircha so zavrnili francoski napad. Nemške čete so tu pričele s protinapadom. Na vzhodu so operacije še v razvoju. Spopadi se niso vršili. Da se polaste mostu, pripravljenega za razstrelitev, so gnali Rusi dne 1. novembra pred svojimi sprednjimi četami civilno prebivalstvo.
Potopljen angleški podmorski čoln.
Zgodaj zjutraj je sovražno brodovje streljalo na topničarko „HaIcyon", pripadajočo obrežni obrambi. Topničarka je bila na izvidni vožnji. Na ladji je bil ranjen en mornar. Čim je topničarka javila prisotnost sovražnih ladij, so se le-te umaknile. Dasi so jih zasledovale lahke križarke, vendar jih niso mogle prisiliti k bnju, predno je nastala tema. Zadnja nemška križarka je razstrosila večje število min. Vsled eksplozije ene izmed teh se je potopil podmorski čoln D 5. Rešili so 2 častnika in dva mornarja, ki so se nahajali na krovu podmorskega čolna, plavajoča na morski površini.
Nemško-angleška vojna.
Pogibelj nemške križarke „Yorka.
Njegovega Veličanstva veiika križarka „York" je dne 4. novembra dopoldne zadela v zalivu Jade na pristaniško zatvornico in se potopila. Po dosedanjih domnevanjih je bilo rešenih 328 mož, več kakor polovica posadke. Rešilna dela je zelo ote-ževala gosta megla.
Zaliv Jade je v Severnem morju, v provinci Oldenburg. V zalivu je pristanišče VVilhelmshaven.
Velika križarka „York" je zgrajena v 1. 1914., ima 9500 ton deplacementa, razvija z 21.015 konjskimi silami brzino 21 milj. Dolga je 127 m, široka 20"2 m ter ima 633 mož posadke. Oborožena je s 4 topovi kalibra 21 cm, z 10 topovi kal. 15 cm in 14 top. kal. 88 cm.
Nemško-ruska vojna.
Japonski topovi za Rusijo.
Preko Milana poročajo iz Moskve, da je dala Japonska Rusiji na razpolago 200 Kruppovih topov največjega kalibra, za kar je obljubila Rusija Japonski, da ji prepusti polovico otoka Sahalina.
Odbit ruski napad pri Nisku.
Ob spodnjem Sanu so bile močnejše sovražne čete, ki so južno od Niska prekoračile reko, po hudem boju zavrnjene. Pri Starem Samboru smo razstrelili s topovi neko rusko municijsko skladišče. Vsi sovražni naskoki na višine zahodno od tega kraja, so bili zavrnjeni. V prostoru severnovzhodno od Turke so zavzele naše napadajoče čete več važnih višinskih postojank, ki jih je moral sovražnik v begu izprazniti. Naši črnovojniki so v teh bojih zajeli mnogo vjetnikov. Skupno število v monarhiji interniranih vojnih vjetnikov je znašalo dne 28. oktobra 649 častnikov in 73479 mož. ne vštevši prav številnih, še ne odposlanih vjetnikov   iz bojev zadnjih tednov na obeh bojiščih.
Ruska vojska.
Rusi so razdelili svojo vojsko na osem armad, katerih desno krilo stoji severno od Kovna, levo krilo pa severo-zahodno od Lvova. Med tema dvema točkama se razteza glavna ruska fronta v velikem loku preko Orodna in ob rekah Narev, Visla in San v temle redu: I. armada: poveljnik Rennenkampf pri Kovnu, je sestavljena iz 2., 3., 4., in 20. zbora; 11. armada; pri Groduu, sestavljena iz finskih in bjelotoških zborov in enega sibirskega zbora, poveljnik Sjikinskij; HI.armada: poveljnik Mistjenko, sestavljena iz 1., 5., 13., 15. in 23. zbora ter treh kavalerijskih divizij ob reki Narev; IV. armada: pri Varšavi, sestavljena iz gardnega in 14. zbora z velikim številom konjeniških divizij, poveljnik Lesickv; V. armada: Lublinska armada, poveljnik Plehve, sestavljena iz moskovskega gre-nadirskega zbora in štirih zborov; VI. armada: Cholmska armada, sestavljena iz štirih zborov, poveljnik Fvverth; VII. armada: pred Przemvslom, doslej poveljnik Rado Dimitrijev, sestavljena iz štirih zborov; VIII. armada: pri Lvovu pod Brussi-lovom, sestavljena iz dveh kijevskih zborov in več sibirskih in kavkaskih zborov. Sibirskih zborov imajo Rusi na bojišču 3, kavkaskih zborov I, oba turkes'anska zbora pa sta ostala doma.
Turška proti tripelententi.
l/.bruh rusko-turške vojne.
V Carigradu se je v ministrstvu zunanjih del pod predsedstvom velikega vezirja vršila izredna seja ministrskega sveta. Glasom uradnih poročil, je v Črnem morju rusko brodovje napadlo turško vojno mornarico. V boju, ki se je nato razvil se je potopil neki ruski minonosec in 1 torpedih ru-šilec. — Turki so osvojili ruski premogovni patnik s 13 ča-.tniki in «S7 vojaki. Sevaslopol so Turki z uspehom bombardirali. Po uradnih vesteh je nekaj ruskih torpedovk poskušalo preprečiti odhod turškega brodovja iz Bospora v Crno morje. Turško brodovje je jelo streljati in je potopilo 2 ruski ladji. Nad 30 ruskih mornarjev so Turki vjeli. 'Turško brodovje ni imelo nobenih izgub.
I Uradno turško poročilo o bitki na Črnem morju.
Med tem, ko je prav majhen del otomanskega I brodovja, vežbal 27. in 28. m. m. v Črnem morju, je začelo rusko brodovje, ki je prvotno sledilo I otomansketnu brodovju  in preprečilo vse vaje, končno dne 29. m. m. s sovražnostmi s tem, da je I napadlo otomansko brodovje. Med bojem, ki se je nato razvil, je potopilo turško brodovje minonosca „Prut" s 5000 tonami  in približno 700 minami, j Neka ruska torpedovka je bila močno poškodovana, en parnik s premogom zajet. Neki turški \ torped, ki ga je izstrelil torpedni rušilec „Ghai-ret i Millije", je potopil rusko topničarko „Kuba-nec" s 1100 tonami. Drugi torpedo ki ga je izstrelil rušilec „Muawet i Millije", je poškodoval ! še neko rusko obrežno ladjo. Trideset častnikov j in 72 mornarjev teh ladij je turško brodovje re-J šilo in vjelo. Boj traja še vedno ugodno za turško brodovje. Cesarska vlada bo brez dvoma s skrajno energijo protestirala  proti temu sovražnemu nastopu ruskega brodovja napram majhnemu delu turškega brodovja.
Turški uradni komunike o začetku sovražnosti.
Iz izpovedi) vjetih ruskih mornarjev in iz dejstva, da se je pri ruskem brodovju nahajal tudi minonosec , je razvidno, da so imele ruske ladje j namen, izhod iz Bospora zapreti z minami in tur-| ško brodovje, ki je bilo vsled položenih min raz-I deljeno na dva dela, popolnoma uničiti. Uvidevajoč da je s tem izpostavljeno nevarnosti nepričakovanega napada in uvažujoč, da je Rusija pričela s sovražnostmi brez predidoče vojne napovedi, je pričelo turško brodovje zasledovati ruske ladje ter jih razpršilo. Turško brodovje je bombardiralo Seba-I stopol in uničilo v Novorosijski 50 petrolejskih zalog, 14 vojaških transportnih ladij, več žitnih skladišč in postajo za brezžični brzojav. Turško brodovje je nadalje pred Odeso potopilo neko rusko križarko in težko poškodovalo neko drugo, takisto rusko križarko, ki se je tudi potopila. Potopila se je tudi neka ladja ruskega prostovoljnega brodovja. V Odesi in Sebastopolu so Turki s svojim ognjem uničili 5 petrolejskih reservoarjev.
Pripovedovanja ruskih vjetnikov.
Častnike in   mornarje   ruskega minonosca j „Prut" so zaslišali. „Prut", ki se je nahajal 8 do 10 dni v Sebastopolu, je imel s seboj mine ter je S bil pod poveljništvom častnikov, ki so služili več let na ruski stacijski ladji v Carigradu ter so vsled tega natančno poznali Bospor. Kakor hitro je rusko brodovje izvedelo, da je odplul majhen del turškega brodovja na vaje v Črno morje, je j takoj odplulo 27. oktobra v južni smeri iz Seba-stopola ter pustilo ob obatt za obrambo zadostno j veliko brodovje. Drugi dan je „Prut" odplul v ; južni smeri iz Sebastopola. S tem gibanjem je na-I meravalo rusko brodovje položiti   ob   vhodu v i Črno morje mine, napasti turško slabotno brodovje j zunaj vhoda in uničiti z minami brodovje, ki bi ! zapustilo Bospor,  da   pomaga  zunaj stoječemu i delu. Turško brodovje, ki je vežbalo, je zapazilo minonosca in torpedovke. Pet ruskih častnikov je bilo rešenih, med njimi mi fregat ni kapitan. Vse i vjetnike so poslali v Ismid. Turško brodovje ki se j je nahajalo zunaj Bospora, je imelo na ta način I uspeh, ki je zelo pomemben, ker jamči bodočnost : tega brodovja. Ruski uradni komunike o prelomu diplomatičnih odnošajev s Turčijo Z ozirom na vest, da je turško brodovje na zahrbten način napadlo rusko obal Črnega morja, je cesarska vlada še isti dan svojemu veleposlaniku v Carigradu naročila, da obvesti porto o prelomu diplomatičnih odnošajev in ji sporoči svoj, svojega veleposlaniškega osobja in konzularnega I zastopstva odhod. Varstvo interesov ruskih poda-'. nikov je bilo izročeno italijanski vladi.
Rusi prekoračili turško mejo. Po uradnih vesteh, prispelih z kavkaske meje, so Rusi na več točkah napadli obmejne voje, a j so bili prisiljeni se umakniti, pri čemer so vsled j energičnega odj ora čet deloma imeli izgube. Odhod ruskega, angleškega in francoskega poslanika iz Carigrada. Veleposlanikom Rusije, Anglije in Francije so bile dostavljene potne listine. Prekinjenje diplomatičnih stikov med Srbijo in Turčijo.
Prekinjenje diplomatičnih stikov med Turčijo in Srbijo si' je izvršilo na podlagi note, ki jo je I izročil srbski poslanik porti in v kateri naznanja, i dii so stiki  po naročilu srbske vlade prekinjeni ter zahteva  za  poslanika  in  poslaniško OSObje I potne liste. — Poslanik odpotuje jutri zjutraj preko l Dedeagača in Soluna v Niš. Srbsko poslaništvo je ! dalo s poslaniškega poslopja sneti srbski državni grb.
Turški veleposlanik zapusti London.
'Turški veleposlanik si' je poslovil od sira ' Edvarda Greva. Jutri se odpelje.
Turški vojskovodje.
Kakor   poročajo   i/.   Carigrada, prevzame Torgttt  paša poveljstvo nad turškimi  četami v ; Dardanelah in v Bosporu. Vrhovno poveljstvo ar-
mad, ki bodo operirale proti Rusiji, bodeta imela Izzet paša in Sukri -paša.
Egipt — angleška kolonija.
„Amsterdamer Courant" prinaša iz Londona poročilo, glasom katerega je angleški ministrski svet v sredo formalno sklenil aneksijo Egipta. Takoj, ko se bo kabinet zopet sestal se bo izvršila proklamacija angleške suverenosti nad Egiptom.
Angleško-francosko brodovje bombardira Dardanele.
Danes ob vzhodu solnca je pričelo angleško-francosko brodovje, obstoječe iz 9 ladij, bombardirati iz daljave 15 km dardanelske fore. Bombard-ma, na katerega so odgovarjale turške utrdbe, je trajal 20 minut. Obstreljevanje ni povzročilo nobenih poškodb.
Angleži obstreljujejo Akabo.
Angleško brodovje je dne 1. novembra bombardiralo Akabo na egiptski meji, nakar so Angleži poskusili izkrcati čete. Ko pa so padli 4 angleški vojaki, so se čete jadrno povrnile na svoje ladje. Dasi so Angleži izstrelili več tisoč artilerijskih krogelj, vendar je bil na turški strani ubit samo 1 orožnik.
Vesti o ruskem ultimatu Bulgariji.
Budimpeštanski listi javljajo, da je ruska vlada izročila v Sofiji noto, ki ima značaj ultimata. V tej noti je stavila Rusija baje naslednje zahteve: Bolgarija naj se vzdrži v bodoče vsakega sovražnega diplomatičnega koraka proti Srbiji. Bolgarija naj se zaveže in da tudi primerne garancije, da ne bo več podpirala četaškega gibanja v Makedoniji, temveč bo voditelje tega gibanja brez odloga postavila pred vojno sodišče. Bolgarija naj uvede strogo cenzuro vesti, ki so neugodne za Rusijo in Srbijo. Bolgarija naj odstrani mine v svojih pristaniščih in naj odpre svoji pristanišči Burgas in Varno za ruski transportni promet iz Črnega morja v Dedeagač in Solun. Ako Bolgarija tem zahtevam ne ugodi, bodo ruske ladje bombardirale Varno in Burgas.
Bolgarska nevtralna.
Agence Telegraphique Bulgar poroča: Vodje opozicijonalnih strank je danes sprejel ministrski predsednik Radoslavov in jim razložil položaj Bolgarije ob sedanjih razmerah. Opozicijonalni vodje strank so imeli nato zborovanje, po katerem so sporočili časopisju, da je spričo izjav Radoslavova Bolgarska v sedanjem položaju odločena, ostati striktno in iojalno nevtralna.
Homatije v Albaniji.
Valona je že. v italijanskih rokah, čim je prispel italijanski vojni parnik „Dandolo", je šel načelnik komisije, Hasan Effendi, na ladjo in pozdravil italijanskega admirala Patrisa. Prebivalstvo je ostalo popolnoma mirno.
Grško vojaštvo je medtem okupiralo vse tisto albanske pokrajine, ki s j doslej hotele biti avtonomne in so stale pod vodstvom Zografosa in Spiromilova, dasi je Grška večkrat izjavila, da nima nikakih namenov glede ieh pokrajin.
Medtem sklicuje Essad paša vse moško prebivalstvo, ki ni nad 40 let staro, pod svoje zastave. Namerava jih poslati v Skader in hoče z njimi prisiliti skadrsko prebivalstvo, da pripozna oto-mansko zastavo kot svojo narodno zastavo. Prebivalstvo vseh vasi in mest okrog Valone pa se temu ustavlja in neče iti na boj proti Skadru.
Ministrska kriza v Italiji.
Pinančni minister Rubini je imel namen zahtevati v imenu ministrstva v parlamentu nove davke v znesku 200 do 300 milijonov lir, s katerimi bi se naj pokrili vojaški izdatki. Ministrski predsednik Salandra in drugi člani kabineta so bili mnenja, da sedanji trenotek ni ugoden za to. Ker so važni fortfelji financ in zunanjih del nezasedeni, je ministrstvo sklenilo podati svojo demisijo. Popolnoma sigurno je, da bo sedanji ministrski predsednik Salandra sestavil tudi nov kabinet.
Vstaja v Južni Afriki.
Več trgovskih podjetij v Amsterdamu in Rot-terdanm je dobilo iz Londona zaupna poročila, da presega število vstaških Burov v Južni Afriki že I0.(XX). Vsi vstaši so dobro oboroženi ter imajo tudi brzostrelne topove in strojne puške. Glasom zanesljivih poročil je izbruhnila v koloniji Oranje splošna vstaja.
DNEVNE VESTI.
Oklic. Na vse mogoče načine se občinstvo v sedanjem času prizadeva, da bi z dejanskimi in požrtvovalnimi dokazi svoje ljubezni in skrbnega sočustvovanja omilile vojski ne trdote. Za oskrbo ra-jenih in bolnih pripadnikov vojske skrbe družba rdečega križa in za zaostale družine v vojni se nahajajočih krajni pomožni odbori in vojni pomožni urad, ki so se v tem oziru že z največjim uspehom obrnili na požrtvovalnost občinstva. Dolžnost
človeške ljubezni, in hvaležnosti pa je, da se spominjamo tudi v vojski se nahajajočih hrabrih branilcev domovine in tudi tem svojo skrb posvečamo. Ta plemeniti namen si je za svoj cilj postavil pri c. in kr. vojnem ministrstvu ustanovljeni vojni uskr-bovalni urad. Dasi je avstrijski vojak od vojaške uprave prav izvrstno opravljen, oblečen ter s hrano preskrbljen, vendar pa naj mu praktična darila prinašajo dobrodošle pozdrave iz domovine. Skoraj vsakdo izmed nas zaostalih ima med v vojni se nahajajočimi bližnje sorodnike, prijatelje, in znance, katerim bi rad napornosti in težkoče vojnega življenja olajšal. Nanje naj misli in pri tem tudi onih ne pozabi, ki so sami na svetu ter nimajo pričakovati daril ljubezni od doma. Podpisani se toraj obračajo na občinstvo z iskreno prošnjo, da naj se jim v svrho obdarovanja v vojski se nahajajočih vojakov pošlje darila bodisi v denarju, za katerega se bodo darila nakupila, bodisi v na-turalijah. Vsakdo naj pri tem plemenitem delu po svoji moči pomaga. Vsak tudi najmaniši dar se bode porabil. Kot darove v naturalijah se želi: čaj, čokolada (kola), kakao, sladkor (sladkorčki), suho pecivo (cakes, prepečenec, lect itd.), trdi sir (prirn-sen sir v zaprtih posodah) prekajeno meso (to v pozni jeseni in po zimi), sardine, salami in suhe klobase, presušeno sadje, kompoti, marmelade, če mogoče v lesenih zabojčkih, orehi in kostanj, zdravilna vina, rum, mineralne vode, sadne soke, smodke cigarete, tobak za kajo in za žvečenje, cevčice za smodke in cigarete iz lesa ali papirja, žepni noži, praktična užigala, pipe za tobak, jedilno orodje, milo in milnati listki, thermo steklenice, svinčniki, pisalni papir, krpe za noge iz ovčje volne, nogavice, nočne čepice (cevkaste snežne oglavnice), jopiči vseh vrst, ovratne rute vseh vrst, zapestniki (približno 10 cm dolgi), ušesniki, volnene rokavice, kukala in buzole. Vrhnja obleka mora biti sive barve. Darila v naturalijah gori omenjenih vrst naj se blagovoli oddati članicam podpisanega damskega odbora, ki bodo posetile tudi deželo, ali pa bližnemu občinskemu uradu; zamore se jih pa poslati tudi neposredno na c. kr. okrajno glavarstvo v Kranju ali pa na „nabiralnico za naturalije vojno oskrbovalnega urada v Ljubljani (pri c. kr. deželni vladi v Ljubljani, Bleivveisova cesta št. 10). Darila v denarju naj se z označbo „za vojni oskrbovalni urad" pošljejo okrajnemu glavarstvu v Kranju ali
j pa deželnemu predsedništvu v Ljubljani (Simon
! Gregorčičeva ulica št. 20).
Kranj, dne 14. oktobra 1914.
Leopoldina Savnikova       Matilda Majdičeva načelnica damskega odbora.      podnaćelnica damskega
odbora.
Razglas. Z deželnim zakonom z dne 4. maja 1914 št. 14. dež. zak. in z naredbo c. kr. deželne vlade v Celovcu z dne 13. maja 1914. št. 2138. praes. dež. zak. št. 15-oboje objavljeno v VIII. kosu deželnega zakonika za vojvodino Koroško se vpelje pričenši z 1. novembrom 1914 za vse javne ceste na Koroškem vožnja na levo stran t. j. izogibanje v levo stran in prehitevanje v desno stran. Na to se občinstvo, zlasti voznike in kolesarje opozarja.
Razglas. Nepremožni gozdni posestniki, ki kažejo gospodarski napredek, dobe iz državnih gozdnih drevesnic v Kranjski za leto 1915 brezplačno sadik od smrek, proti temu, da plačajo poštne stroške in stroške za prekopavanje in zavijanje po 3 K za vsakih tisoč sadik. Dotičniki, ki se za te sadike zanimajo, se morajo vsaj do 15. novembra 1914 pri županstvu u s trn eno zglasiti ali pa do tistega dne na županstvo pismeno prošnjo vposlati. Po tem dnevu je vsaka prošnja zakasnela. V prošnji se mora: 1. Kraj, kjer se bode sadilo, 2. številka gozdne parcele. 3. davčna občina. 4. velikost goljave, ki jo je treba pogozditi in 5. konečno način dopošiljatve (s pošto ali brzovozno) naznaniti in jej trikrat toliko kron pridejati za kolikor tisoč smrek se prosi. V prošnji se ima tudi natančno naznaniti naslov prosilca, število sadik, ki odpadejo na vsakega prosilca, zadnja pošta ali železnična postaja. Teh prošenj ni treba kolkovati. Na prošnje za druge vrste sadik, kakor od smrek, na zakasnele prošnje, na prošnje brez denarnih zneskov, na I prošnje premožnih in na prošnje za velike mno-I zine sadik, ne da se bi naznanilo, kako da se j bodo vporabljale, se ne bode ozir. jemalo.
Naredba o   izdelovanju krulia  in peciva, j Izšla je ministrska naredba o izdelovanju „vojnega I peciva". Pri obrtnem kruhu smejo rabiti peki le j zmes, ki vsebuje največ 70% pšenične in ržene j moke in  najmanj 30"/,, ječmenove, koruzne ali ' krompirjeve   moke ozir. tudi  krompirjeve kaše. Kruh, v katerem se nahaja krompir, pa se mora izrecno označiti. Za izdelovanje takozv. „belega , peciva", ta predpis ne velja. „Kajzarcc" in „;■ leni ' kruh" se smejo torej tudi v naprej  peči iz čiste j pšenične moke. Prepovedano je :zmenjavati pecivo in ga nazaj jemati, kakor je bilo to pri gostilnah in prodajalcih kruha dosedaj običajno.
Opo/.aja se v svrho morebitnega naročila na v c. kr. založništvu šolskih knjig na Dunaju izšlo publikacijo „Einfuhrung in die vvichtigsten Bestim-muugen  der  Gewerbeordnung" (L'vod v glavne
določbe obrtnega reda), (cena 4u v za sešit in 80 v za vezan izvod), ki nudi predvsem zadružnim činiteljem potem pa tudi obrtnikom sploh kakor tudi županstvom praktičen pripomoček.
Lov tržne občine Železniki se bode dne 21. novembra 1914 ob 11. uri dopoldne na uradnem dnevu v občinski pisarni v Skofji Loki potom javne dražbe v zakup oddal za dobo 5 let t. j. od 1 decembra 1914 do 30. novembra 1919. Zakupni in dražbeni pogoji se lahko vpogledajo pri c. kr. okrajnem glavarstvu v Kranju med navadnimi uradnimi urami.
Vojni davek. Poroča se, da hoče finančno ministrstvo-vendarle uvesti nov vojni davek in sicer v obliki dokiade na dohodninski davek. Baje hoče obdavčiti samo dohodke nad 4000 K,
in sicer z doklado
ki naj pri dohodkih nad
20.000 K na rase na 4°/0. Ta davek naj se vpelje s § 14.
Iz šolske službe. Kot suplent na gimnaziji v Kranju je imenovan Josip Rus, dr. Ivan Pregel pa za definitivnega profesorja na gimnaziji v Kranju.
Gospod Gilbert Fuchs, grajščak v Kokri, je daroval vsoto 10.000 K v razne vojno-oskrbovalne svrhe izmed njih 6000 K za „Rdeči križ". Velein-dustrijalec gospod Vinko Majdič v Kranju podaril je razun svojih že 10.000 K presegajočih darov za vojno-oskrbovalne svrhe, damskemu odboru v Kranju, ki izvršuje v smislu navodil vojno-oskrbo-valnega urada na Dunaju akcijo v svrho priprave gorkih oblačil v vojni se nahajajočim vojakom, znatno vsoto 1000 K.
Požar. V noči na 26. m. m. je zgorelo pri Tratarju v Begunjah na Gorenjskem gospodarsko poslopje vredno 5000 K. Zažgal je najbrže sin nekega kajžarja. Dne 27. m. m. popoldne je izbruhnil v šupi Alojzija Freliha na Brezjah ogenj, ki je uničil tudi hišo, hlev in pod tega posestnika, Antonu Babiču gospodarsko poslopje in Ivanu Kleidienstu drvarnico. Škode ima Frelih 7000 K. Zavarovan je bil Frelih na 4800 K in Babic na 1500 K. Požar je izbruhnih vsled neprevidnosti igrajočih se otrok.
Kazenske obravnave pred deželnim sodiščem.
Starka na straži. Odkar se je vojna začela, se je vpeljala v Trbojah straža in sicer pri kapelici sredi vasi. Ponoči stražita 2, podnevi 1 moški. Vsaka hiša je dolžna po sporedu dati enega moškega, ali si pa preskrbeti namestnika. Dne 27. avgusta t. 1. je zadela vrsta hišo kovačice 77 let stare vdove Marije Sčetfna ; ker je pa te sin v vojski, prevzela je po nasvetu soseda sama stražo. V to svrho je držala v roki železen drog takozvano „vahtarico". To pa ni bilo po volji delavcu Jožefu Zumu, da bi ženska moška dela opravljala. Iztrgal ji je iz rok vahtarico in s krikom: „Kaj imate tukaj vahtat" jo udaril s tem orodjem na hrbtišče desne in na podlehtnice leve roke, ter ji prizadejal težke poškodbe. Žum ne taji dejanja in pravi, da je to v pijanosti storil. Obsojen je bil na 10 mesecev ječe.
Pisarna za urejevanje splošnih gospodarskih zadev
J. Rozman :: Kranj
I. Denarni promet: Izposlovanje posojil v vseh
oblikah. — Prevzem kapitalij in njih pupilarno-varno nalaganje. — Ranžiranje insolvenc. — Eskont menic. — Nakup in prodaja državnih vrednostnih papirjev. — Izdaja uradnih borznih kurzov.
II. Informacijske zadeve: izdaja trgovskih in
obrtnih informacij ter naslovov dobaviteljev in odjemalcev za vse blagovne stroke.
III. Izterjevanje terjatev: Izterjevanje trgovskih in obrtnih terjatev. — Inkaso menic.
IV. Promet z nepremičninami in podjetji: Posredovanje pri nakupu, prodaji in zamenjavi nepremičnin, industrijskih, trgovskih in obrtnih podjetij.
V. Tehnično-komercijelne zadeve: Nakup in
prodaja industrijskih, obrtnih in poljedelskih strojev vseh sistemov. — Oprema celih delavnic. — Instalacije. — Načrti in proračuni.
VI. Strokovni nasveti v vseh navedenih zadevah. Strogo stvarno poslovanje. — Prospekti na razpolago. -r>4 58—35
Lepo soinčno stanovanje
z eno sobo, kuhinjo velikim vrtom in drugimi pritiklinami oddam takoj.
J. Zmet Kranj.
Izkaz daril Dijaške kuhinje v Kranju v tekočem šolskem letu 1914. 15. Krenner Bogomir Ljubljana 10 K, duh. svetnik Jernej Ramoveš, župnik v Poljanah 100 K, Boleslav Bloudek, stavb, svetnik v Kranju 27, K, Posojilnica na Slapu pri Vipavi 50 06 K, Mestna občina Skofja Loka 50"— K, Kranjski meščani za več mesecev 483 K, najdenina neimenovanega 0-20 K, „Boštjanček" za koze 5"— K, Fr. Zupančič, geometer v Kranju 10— K, Franc Peterlin, sodni svetnik v Kranjski-
gori 20-— K, „Pike, pik fant" 3— K, J. R. Hočevar, lekarnar na Vrhniki 10'— K, profesorski kolegij 1642 K. Skupaj 784/38 K. Stroški za hrano znašajo od dne 1. oktobra t. 1. do sedaj 681-46 K. — Odbor „Dijaške kuhinje" se vsem p. ti. požrtvovalnim darovalcem za te darove iskreno zahvaljuje, pričakujoč, da ga tudi v teh težkih časih še nadalje  najizdatneje podpirajo.
Zapreti se ni pustil. Dne 29. septembra t. 1. je Miha Štrukelj, delavec brez stalnega bivališča,
Lovro Rebolj v Kranju
i i i i i i i i i i i i i i
><
Glavni trg
Ravnokar mi je došla velika zaloga storjene obleke za moške, kakor tudi za ženske pelerine, monteijni
i. t. d. Priporočam vljudno si. občinstvu zalogo in svojo delavnico na Glavnem trgu- Postrežba točna in solidna.
Kokriško predmestje
v lastni hiši zaloga šivalnih strojev in potrebščin. Ravno tam HAClSIna k'er toC'm najboljša vina in pivo ter postrežem IO| vedno z dobrimi gorkimi in mrzlimi jedili.
T"!
I I I I I I I I I B I I I I
><
W
Imam tudi obrt za nakup in predajo posestev in zemljišč.
prosjačil po Kranju ter stresal nadležnost, kar je dalo povod, da gaje stražnik odvedel na stražnico, odkoder se je branil iti v občinski zapor. Ko je stražnik šel po^občinskega tajnika in vrata zaklenil, je porabil Štrukelj priliko, da je začel razbijati po vratih in kričati, da bo stražnika ubil ali pa zaklal. Ko je ta stopil nazaj v stražnico, se je obdolženec zagnal vanj, ga^prijel za prsi in mu odtrgal vrvico za piščalko. Šele s pomočjo drugega stražnika ga je bilo moč vkrotiti in odvesti v zapor. Obdolženec se zagovarja s popolno pijanostjo, česar pa priče ne potrdijo. Za kazen je dobil 14 mesecev težke ječe.
SINGER
šivalni stroji so ne-prekosljivi v trajnosti in vsestranski uporabi.
SINGER
šivalnestrojedobite samo v naših prodajalnah z „S" izveskom.
SllfOER to., delniška družba šivalnih strojev
Kranj, Glavni trg št. 119.
Moztaii in zoUini atelje
dr. Cdv. filodočnik
okrožni zdravnik in zobozdravnik in
Fr. Holzhacker
konc. zobotehnik
v Kranju
v Hlebšovi hiši, nasproti rotovža. Zobozdravniška ordtnacijska ura
odslej sio od 9. is t ure dopoldne
vsak deS^vni dan.
Or. E. Globočnik ni poklican k vojakom in zdravi še nadalje.
1
T
Spominjajte se Rdečega križa
Najstarejša ^jfa,. trgovina
Ferd. Saiovic
v Kranju
(poprej J. C. Pleiweiss)
priporoča za
jesensko sezijo
svojo bogato Zalogo zimskega modnega blaga, snkna za ženske obleke, bar-henda za bluze in obleke, zimskih ševijotov, kamgarnov in lodnov, kakor tudi vsejja drn^oiru manufakturnoga blaga. Volneni robci, pleti, ogrinjalke
in pleteni robci najnovejših vzorcev in najbolje kakovosti. Zimske srajce, jopice in hlače za ženske, moške in otroke.
Svilnati robci najnovejših uzorcev.
3 52-42
9—43
se kupi pri trti -~
RUDOLF
v Kranju (poleg lekarne)
Ustanovljeno lota 1885.
Prva in največja zaloga ur, zlatnine in srebrnine.
Ceniki zastonjjn poštnine prosti.
Strogo solidna in poštena postrežba.
1 ■i
i
i i
4
4
H
HI
in
00
Suhe gobe
in dru^e deželne pridelke v vsaki množini po najvišjih dnevnih cenah kupuje
M. UIT, KIHIl
trgovina mešanega blaga in deželni Trboveljski in češki premog. Restavracija pri kolodvoru
priporoča dobro kuhinjo, pristna vina. češko budje viško pivo. Lep senčnat vrt.
JRSHi
Kmetska posojilnica ljubljanske okolice |
-o jo
N
'5
>
4> S
registrovana zadruga z neomejeno zavezo v LJUBLJANI
obrestuje hranilne vloge od 1. januarja 1913 naprej po čistih
brez odbitka rentnega davka.
brez odbitka rentnega davka.
10 52 37
73
N O -t
d
N
b O.
Last iti zaloga tiskarne „Sava" v Kranju
V odsotnosti odgovornega urednika začasni'odgovorni urednik: Ciril 1'irc.
Tisk tiskarne „Sava v -Kranju-
1