CITATELJI! Prosimo, poglejte na številke poleg naslova za dan, ko Vaša naročnina poteče. V teh časih splošnega povišanja cen, potrebuje list Vaše sodelovanje. Skušajte imeti naročnino vnaprej plačano. GLAS NARODA Dsf slovenskih delavcev v Ameriki tared m Bcfod CUm Matter Se»ta»fc«T 25th. 194« st the Pert Of flee »t New let*. N. T, Act ef No. 142 — Stev. 142 (Telephone: CHelsea 3-1242) NEW YORK, MONDAY, JULY 20, 1942 — PONEDELJEK, 20. JUIjIJA, 1942 •i March M. 11». VOLUME Lu — LETNIK I* CETNIKI VSI ne moremo iti na bojišče se vojskovati proti sovražniku osebne svobode; — VSAK pa lahko pomaga pobiti sovražnika, ako kupuje WAR BONDS in ZNAM-KE redno. JULIJSKIH ALPAH POROČILO IZ LONDONA NAZNANJA, DA SO CETNIKI V BOJIH ZITALJANSKO REDNO ARMADO KOMAJ 6 MILJ OD REKE. — IZ JULIJSKIH ALP PA S O ČETNIKI DRZNO TRIKRAT NAPADLI ITALJAN-SKE GARNIZlJE BLIZU TRSTA. Iz Slovenije "ODREŠENIK PRIŠEL V HLEV." — Ameriški poročevalec v Londonu George Barnard je dobil v roke pismo, pisma med drugim (Julijske Alpe se odcepijo od Karnskih Alp, ki prihajajo is S vi če skozi Tirolsko, pri Trbižu, se obrnejo proti jugu ter segaio do Idrije. Na istem mestu se odcepi druga gorska veriga, ki je znana pod imenom Karavanke, ki mejijo med Koroško in Kranjsko ter se končujejo pri Zida- ki ga je pisal nek slovenski duhovnik, ki ie s 400 drugimi nem mostu ob Savi. V Julijskih Alpah je tudi Triglav, duhovniki zaprt v koncentracijskem taboru-v hlevu tra i^tt^0)1X3 TOlmmSkem' °k0h IdnJe. samostana v Rajhenburgu na Štajerskem Kot pravi poročilo iz Jjoindona, «o Italjani svojo za-seitaio armado pomnožili na ;WX),000 mož, ki se bore « če-tniki oJb hrvafcsko-italjaiiski meji. Bojišče je še v jugoslo vaiiskili mejah in cetniki se bore z ital jamskim i vojaki in hrvatskimi vstasi. Kot pravi poroeik), napadajo eetniki od Julijskih Alp italjauske ganuzije po Krasu ponoči in delajo ]h> načrtu generala MiiiajJoviča, ki hoče prisiliti Italjane, Ja imajo svojo vojsko redko razvrščeno po oneJ »eboj oddaljenih krajih. RUSI IZPRAZNILI VOROŠILOVGRAD Rudi so izpraznili Vorošilovgrad, ki se nahaja samo 100 milj severno od Rostova, toda pri Voronežu so dosegli več ^uspehov ter so pri Milerovi vstavili močno ofenzivo. ' Vorošilovgrad Pisec pravi: "Upam, da Ik» to brano ]>o celem .*vetai, ho pokazalo duha I sloveli ti h duhovnikov in bo i dvignilo src« vseh onih, ki trpe. da bodo imeli -zaupanje v , večno resnico—ki je Bog. j Nato piie, da so bili duhov-I niki zaprti dva meseca, da niso Jugoslovanska vlada v Londonu je tudi iz zanesljivih' "i4^™11 ni*° Prejemali sv. virov prejela poročilo, -ki pravi, da Italjaiii shematično:1 P010/ a U1- • u j. t • j i -t i - . -i- , i , • V1" duhovnike v dveh skotnah iztr^blja^h^ateki narod po krajih, ki*o bili lairiko leto ,IlaJbrže v maribonfki hl ,Jju. priključeni reški prosinci. V bluzmi R*ke so Italjani 6. WjlinBki) ter so jih 1>repeljali junija obkolii 10 vasi, so postrelii 37 odličnih Hrvatov,1 v koncentracijsko taborišče v so prebivalce pognafli čez mejo v "Neodvisno" ter zažgali Mariboru. Od 764 duhovnikov vsako Iiišo. Vasi. ki bo jih Lahi požgali, so: Sveti Matej,' v obeh škofijah so jih pustili Mladenči^. Blažiči, Jurasi, Sirol, Bmasi, Sroki. Mareelje. samo 14, ki so vsi stari. Iz Ma-Glavica in Sorson. ribora so bili prepeljani v Lstega idaie so Italjani vstrelii 12 IjuJi v Kantvi in po- Rajheaburg, kjer so bili nasta-i iišili 20 hiš za kazen, iker so bili ubiti trije karabinjeri. j "Jeni v hlevu frraph?tovskega VstrHienih je I bil o tudi 18 Slovencev. V Istri so požgali' *amo*tana. Kest-vaei. i ■ ^ele po dveh ma^eci-h zapora Nav lie rsemutenm pa «e Hrvatje vedno bolj upirajo J jih. <*isk?1 Jf?®' .ko, Pred nekaj dnevi so hrvateki (f) rodoljubi v Ljubljani!pnpeljal1 neke^ kapiK'mske2:a ubiili dva poznana Kviszlinga, bivšega urednica 4'Sloven-1 ca" Franceta Straha in mestnega svetovalca Giovannita Prii.sia. Vojno sodišče je o/bsodilo na smrt Stanislava Variola ]x»d dbdolžbo. da je v ljubljanskem okrožju ubil štiri italjaaiske častnike, nrel njimi majorja Fazziuatija in brigadirja Mario Valento. Zanesljivi krogi v Istanbulu trdijo, da je bilo v Bački ubitih nad 11,000 Srbov, ki «o se uprli proti madžarskim tlačiteljem. Da bi se zavarovali proti nočnim četniš|cim napadom, so vojaki zgradili barikade okoli Ljubljane, Celja. Kar-lovca, Delaiic in Crikvenice. Kot pravijo osiška poročila. se nahaja poglavnik Ante Pavelič med svojimi uetaši in voii boie proiti četnikom. General Mihajlovič ima v Hrvatski in na meji okoli 200,000 čefnikov. k;ajti icpoj- na Hr\ at;--keni se vediio širi. zlasti še, ker so Italjani odpel :ali vse, kar je mogoče je^ti, v Italijo. V Dalmaciji vlada veliko pomanjkanje in vsak mesec umre vsled lakote več sto ljudi. Kot trdijo Nemci, je bilo v teh bombardiranjih uftntih dva tisoč četnikov. patra iz -samostana v Celju in je spravil nekaj sv. Hostij v svoj ročni kovčeg. "Tako je prišel naš go^[>od v izgnanstvo s svojim nesrečnim duhovnikom." pravi pismo. "Vedel je, da jih je v Rajlienibur^ju mnogo, ki hrepenijo po Njem, da ga pozdravi-j jo», da Mu povedo, kako so M u hvaležni, da so zopet združeni ž Njim v sv. Obhajilu." Kmalu je šlo šepetaje med duhovniki od ust do ust, da jih je o/biskal Jezus. Plaho so s prstom eden drugemu kazali na "tabernakelj"—rjavi kov-čeg, ki je visel na •steni. Po skupni večerni molitvi je monsignor X naznanil vsem svojim duhovnim "bratom. el. Duhovniki pa ono noč niso spali, kajti za nje je bila sveta, blažena noč. Hodili so v te. mi in st' oprijemali stene in se priklanjali pred rjavim kovče-gom. Nt'k jezuitski duhovnik je skušal za silo napraviti oltar, ^a bi bil saj nekolik« podoben oltarju. Imeli pa so vsi skupaj samo eno belo rjuho, ki je bila pogrnjena čez zaboj. Ni bilo duhovniških oblačil, ne štole. Toda bela civilna .obleka jezuita je zadostovala. "Nato pa je prišlo sv. Obhajilo,* pLše duhovnik. "En duihovnik za drugim ^o prihajali iz teme, molčeče sence so se pomikale skozi noč, dolga procesija duš z nevidnimi telesi. Prihajali so do kota, pokleko-vali in prejemali sv. liostijo . . . ki fronti veliki ameriški tanki—najbrže Granjt. in Tjee izdelka—ter so se Rusi učili jih voziti. NOVE ŽRTVE V SLOVENIJI London, 9. julija (radio služba.) — V slovenski londonski oddaji je dr. Kuhar govoril o no\*ih žrtvah v »Sloveniji in o novih pogorelih domovib, ki r>ovečajo oirrorneu uiz dana-^ijHi žrtev. Poudarja da so I-talijani postali največji krvnički Slovencev. Italijani so zopet izvršili pokolj Slovencev, •v 41 v»seh je bilo ubit rh K55 oseb. Poleg t«5ga iaseljevajo j 'narod v masah in ga gonijo i/, rodnega ognjišča. Slovenci— in posebno Jugoslovani ne bodo nikoli odpustili Italijanom teh zločinov. Dr. Kuhar je navajal besede britanskega au-nanjega minLstda, ki je ob neki priliki dejal: "Maščevanje za taka dela mora biti glavni t*ilj britanskega vojuesra napora." (JTC.) Topničarke proti četnikom Nemška uradna radio postaja priznava, da so bile prvič . porabljene neindke in italjan-ske tojmičarke proti jugoslovanskim četnikom. Topničarke so bombardirale, Predsednik Roosevelt ie v Beli hiši sprejel skupino zavezniških junakov, ki so se izka ob Donavi vee mest, (ki so jih, zali na raznih krajih fronte ter se sedaj nahajajo v Združenih državah. Poleg predse-zavzeti MLhajlovičevi četniki. I dnika sedi angleški poslanik lord Halifax. pravi, da rdeča armada s precejšnjim ikspehom nap a d a Nemce pri Voronežu in Milerovu. Četudi pa je bila nemška armada vstavljena, vendar Rusi priznavajo, da so se nekoliko umaknili. Pri Voronežu so včeraj Rusi ilbili 1000 Nemcev ter so zopet. zavzeli neko vas. Rusko poročilo pravi, da so prejšnji teden Nemci izgubili 211 aeroplanov. Rusi pa 136. fcjamo včeraj je bilo na raznih krajih fronte uničenih 174 nemških t ritko v. Včeraj so bili tudi zelo vroči boji okoli Kalinina, kjer je bilo unčenib 23 nemških tankov, 35 topov in dva infante-rij^ka polka. Pri Leningrada je bilo ubitih 300 Nemcev. Na južni fronti se spuščajo za rusko fronto nemški padalci, ki uničujejo žitna polja, ceste in železnice ter so že tudi požgali nekaj kozaških vasi. Rusi priznavajo, da Nemci še vedno napredujejo, toda komaj s tretinsko naglico, kot lansko leto. In maršal Timošenko izgublja nianj vojaštva, kot pa ga je izgubil lansko leto pri umikanju maršal Budennv. Na- Včerajrtiijp vojno- -poročil« sprotno pa m»jo letos Nemci ^pllvnimi os^bami v Waging mnogo več iagdb, kot pa so jih imeli lansko leto in to dejstvo bo zelo odločilno, kadar se bodo Rusi vstavili na določeni čr-sti, ojačeni z močno rezervno armado, ki se nahaja ob Volgi. Ameriški poročevalec M. S. Handler, ki je potoval ob Volgi čez Kaspišfeo morje v Iran in nazaj v Kujbišev, poroča, da je videl v dolino Volge priha- (Na dal je van je na 4. «tr.) KQVA ADAMIČEVA KNJIGA 'Založništvo "Harpers & Brothers" naznanja, da bo s prvim septeiribrom leto« iadana nova Adamičeva knjiga z naslovom — "Wlhaifis Your Name?" To bo deseto delo pisatelja Adamiča, knjiga sama pa tretja izmed serije del "Nation of Nations". iSva knjiga od te serije je bila "'From Many Lands ".druga pa poznana "Two-Way Passage." Kot razvidno iz naslova nove knjige same, bo v njej obdelan problem tujezvenečih imen tu-Ijerodcev ali ke simpatije skrite v svojem osrčju. New York Post je poslala tja svoje poročevalce in ti so dognali, da so se pravi naciji sicer skrili kot podgane ko slutijo nevarnost, ali delo za na-zifm gre naprej svojo pot. V Yorkvilleu se še zmirom lahko najame tajne poštne predale, ki so bili v navadi za časa ameriške nevtralnosti, ko so Bun-dovci lahko vodili skoroda od. prto delovanje za Nacije v tej deželi. Na stojnicah v York-villne se ne vidi nič druirega kakor nainavadnej*e in prizna-• ne ameriške liste in revije ter druge ptfVikacije, toda v skritih pred'dih se skriva literatura, ki je protianieriška. Aretacija številnih agentov ni Yorkvillea nič potrla, poročevalci so deiali. da je tanj še vedno lahko slišati nemško sro-vlbo. ki se zvito podaja tako, da ni ravno vklinčena nacijska himna "Horst Wes.sel," in na-••li^ki simtpatičarji še vedno •Ivigajo dme: pred drugim ro. ^o v Hitlerjem pozdravu. — "ikrafka, v Yorkvilleu obdaja trdoživ antagoniam do Ameri-ie. Iz Nekaterih hiš plapolajo a-meriške zastave in se bolžčijo tonu. katere se zanimajo za njegovo idejo, ki je podana v tej knjigi. Razne univerze in Ikolegiji se tako živo zanimajo za ide-5o, ter bodo v več slučajih celo nudili študentom, ki jih bo to veselilo, učne natečaje, ki bodo stremeli za tem, da študente usposobijo za rekonertrukcijsko delo v povojni Evropi. Univerza Stanford v Califomiji je s t em name nora ustanovila poseben šolniraki sklad imenovan "Two-Way Passage Scholarship." Adamič je sedaj aelo zapo-sljen s pisanjem člankov za tednik *4This Week", iz kaitere-ga črpa gradivo okrog 20 velikih časopisov in ki ima povprečno 6,000,000 citateljev. Dalje piše tudi material za radi jo-oddajo "The News from Home," katera je namenjena ameriškim vojakom, ki službujejo na tujem. V mesecu avgustu pa bo Adamič pričel z oddajanjem radijo-progama za Slovemjo. Gandhi svari pred nemiri Mohandas K. Gandhi je prejšnji teden posvaril Angleže, da obstoja nevarnost splošnega prott-angleškega upora indijskih ljudstev, ako Anglija ne sprejme končne zahteve Indije za takojšno osvobojenje. Spiritualni vodja indijskih ucionalisfov je dal to izjavo poročevalcu Sevagranm, katerega je sprejel v svojem glavnem stanu potem, ko je odbor Viseiudi jiskega kongresa sprejel resolucijo v kateri je izražena zadnja in končna zahteva za popolno neodvisnost Lndije, ter za orga u izi ra n j e spi osnega proti-Brits'kega gibanje v slučajni zavrnitve apela oziroma resolucije. V Londonu pa Gandliijevega svarila in groženj ne jemljejo preveč resno, češ. da nima toliko vpliva, da bi mogel povzročiti kako res dalekosežno revolto ali proti-angleško giba- nje, zato je skoro gotovo, da bo apel Vsemdij*?kaga kugre>a zavržen. Angleži pravijo, da tvorijo vojaki in industrijalni delavci najvažnejše elemente v Indiji. Od teh je aavisno v>e prizadevanje za zgraditev in organiziranje obranite proti Japon-cem—. vojaki pa prihajajo petežno iz muslimanskih manjšin, ki so že po tradiciji nasprotne GandhijevLm načelom in stališču; industrijalni delavci pa so predv;-eiii zain+r"-esirani v svoj zaslužek in se ne brigajo* za politiko. ■GLAS NARODA" — Nem f«C MONDAY, JULY 20, 1942 YIKANOVUEK U" T -GLAS NARODA (toms or na rsorui) 99 (A OorpontlM). t; J. Kapah*, Bee. — Place of bturtn— ot tfce of abOTe officer«: WI8T lit* STRUT. ,.new tors; h. t. 49 th Year •very day except Saturday«, Bnadaya imA Holidays. ■afcui lj)lliM TeaDy M- ■a eelo toto velja Uat n A»erlko ta Kanado ft.— : aa pol lata aa tacrt lata $1.10- — Ba New Torfc aa eelo lata WlJ^i aa pol lata 9*M. ro ea eelo leto tT^-J aa pol lata |8J0. rakl dan lav: aobot, aedelj la praaalkor. NARODA." ti« WIST lSih STRUT, NRW XORK. R. 1. t GBelaea -IMS , Nepremagljivo ljudstvo (OFFICE OF WAR INFORMATION, Washington, D. C.) L»e 0110, kar je nizkotno, sramotno in podlcu, se zatajuje — nikoli pa ne junaška resnica. Povsod ljudje, kateregaeibodi plamena naj bodo, zaničujejo tame eebe, kadar so se vedli nizkotno. in ne marajo govoriti o tem. Ljudje povsod pa so ponosni na junažtvo svojih »orc-jakov in govorijo o istem, tudi če morajo umreti za to, kar govorijo. In tako vetrovi svobode, eni vetrovi, ki nikdar ne nehajo pihati, nam prinašajo povesti o junaštvu v premaganih deželah. Premaganih? Povesti, ki jih vetrovi svobode prinašajo, MIROVNE TIPALKE proti ljudem, ki ne marajo prenehati svojo bortoo za svobodo m ki nadalje pripovedujejo, na kak način svojo junaško povest. Evropa se nasaj bojuje. Iz kontinenta prihajajo vesti o upornosti proti Hitlerju v zasedenih deželah. Mi pa bomo podpihovali plamen upornosti, da vam — v deževali še svobodnih — pokažemo, da naisa vzajemna stvar je pravična, naš pogon visok, naša vera neo-mahljiva. . le tedaj, ko bo dosežena korična zmaga Združenih narodov, se bo mogfla povedati vea zopet pričajo, da svobodni pripovest o tej junaški uporno-ljud.ie ne morejo biti pren-.aga-lsti. Črna zavesa tiranstva je n;. Izdajstvo in oboroži na moč|sedaj spnrščena doli čez Evro- Privatea poročila iz .nevtralnih dežel pravijo, da Nemčija poskuša z novim mirovnim manevrom, ki ima namen razcepiti zaveznike. Diplomati, ki poznajo nemško propagandno taktiko, so izdali svarilo, da bo ta mirovna lažipropaganda bujno vzcvetela, kaikorhitro pride do kakega večjega nemškega uspeha na ruski in egiptski fronti. Posebno bodo Nemci v svoji mirovni propagandi po vdarjali naslednje: 1. Angleži se boje, da njihovo cesarstvo ne bo moglo prenesti dolge vojne in da bi s takojšnjim mirom mogla ostati cela država brez kake okrnitve. 2. Amerikanci so uverjeni, da je Japonska njihova največja sovražnica in da mora biti vsa ameriška vojaška sila obrnjena samo proti njej. 3. Nemški uspehi v Rusiji. 4. Angleški porazi v Egiptu. Prvi poiskus razcepiti zaveznike se je pokazal v An kari, kjer ima zloglasni neonski mešetar Franz von Papen svoj glavni stan. Ko je izgledalo, da 'se bo feldmarsal Rommel polastil E^fpta in imajo Nemci v Rusiji vsak dan več uspehov, so pričeli nemški agent je govoriti naslednje: Anglija bo izgubila svoje cesarstvo, četudi bi zave zniki zmagali v sedanji vojni. Posefotno veliko važnost polagajo na trditev, da Amerika podpira Irudijo za popolno neodvisnost od Anglije. In Indija je najvažnejši del edega angleškega cesarstva. Naciji tudi vedno trdijo, da Nemčija ni nikdar hotela uničiti angleškega cesanstva in še celo sedaj ni to vojni cilj Nemčije. Anglija more obdržati svoje cesarstvo nedotaknjeno samo, ako sedaj z Nemčijo sklene mir. Na ta način moreta Anglija in Amerika obračunati sami z Japonsko in ji iztrgati iz rok, kar si je dosedaj pridobila od njunih posesti. » Take trditve so Nemci že davno prej razširjali in vedno zatrjevali, da z Amglijo hočejo imeti mir. Sedaj pa imajo še mnogo več upanja, da bodo s tako propagando uspeli. Nemci so prepričani, da je Churchillovo stališče vsled neuspehov angleške armade v Egiptu zelo omajano in bo še bolj omajano, ko bodo tudi enkrat Nemci v Rusiji dosegli kako večjo zmago. In v tako zmago Nemci trdno verujejo. Tedaj pa bo tudi Churchill padel. Vsled nemških zmag pa bo p§del tudi ugled predsednika Rooee-velita in tedaj bodo- oni, ki so že prej govorili, da morajo Združene države voditi odločno vojno samo proti Japonski, postali v svojih zahtevah še bolj glasni, In Nemci ©o še nmogo bolj predrzni in zvijačni, ko razširjajo svoje mirovne tipke, k? pravijo, da bo Hitler odstranjen, ako bi hoteH Anglija in Združene države skleniti z Nemčijo mir, in da bo sklenil "pravičen" mir kak upravitelj nemške države, kot je von Brauchitsch ali pa maršal Rommel. Ta "pravični" mir pa bi pomenil, da bo Nemčija ob držala vse dežele, ki si jih je dosedaj osvojila. Pa tudi domača propaganda v Nemčiji je zelo živa in za njo skiibi propagandni minister dr. Paul Joseph Goeb-bels, ki poživlja nemški narod, da se bori proti sovražniku, da ne bo imel že na "tej zemlji pekla", ki mu ga pripravlja sovražnik. Doslej je Goebbels vedno pripovedoval, da bo Hitler vpeljal "novi red", v katerem bo po osvojenih deželah vladal teror. S tem je Goebbels nehote priznal, da nazad-r;je ne veruje več v končno zmago nemškega orožja, navzlic sedanjim uspehom v Rusiji, kajti vidi, kaJko zavezniki vedno bolj stiskajo obroč okoli Nemčije. Goebbels v nekem članku v listu "Reich" posebno opozarja na govor lorda Van Sittarta, ki je rekel, da zavezniki ne smatrajo «samo Hitlerja odgovornega za to vojno in za vsa grozodejstva, ki se gode v njej. temveč je odgovoren ves nemški narod, ki Hitlerja podpira. "Za seboj smo požgali vse motove," pravi Goebbels, 'in peklu na zemlji se moremo izogniti samo na ta način, da brez mrmranja prevzamemo breme, ki nam ga je naložila vojna." Tako vodijo Nemci propagando na zunaj in na znotraj, pa vse ne bo nič pomagalo, kajti prej ali slej se bo streha zrušila nad Nemčijo. tirai»tva jih more trenotno po treti. ali oni, ki živijo, bodo govorili in zopet govorili, dokler se svoboda zopet ne vpostav*. To so nacmi. kako prihajajo nam glasovi iz dežei, ki jih '„e Osisče poskušalo zasužnjiti. Prihajajo združenim narodom, ki se morajo bor;r; za n/i-'iovo osvoboditev, po vtiliotap-' jenih f?m!h. ., Ljndie, ki =o ušli, govorijo c borbi, ki nc neha. Kratko valne radio vesti iz tajnih po^aj. upravljanih ob nevarnosti., muk rn smrti, prodirajo skorzi tajinstveni eter, ddkler ne prihajajo do ušes pazljivih poslušalcev. Časopisi. ki se širijo na skrivaj. grede od roke do roko. dokler ne prihajajo do svoboJne meje. Agentje vlad v pregnanstvu dobivajo zaupna poročila, lri jih objavljajo slcrbečetmii ave-tu. Ali to niso edini načini, kake Fvet doznava. da Norveška ne klone, da Holandska ni bila zatrta. da ljudje še vedno hodijo z glavo po k on en v Belgrji, Franciji, v Čeli oel o vaški, Grčiji in Poljski in med junaškimi Jugoslovani — da vsepovsod -se "norvi red" zaničuje in iapod-kopava. . Kakor stvari stoje, se obelo-danja tudi od Qtrizlmgov samih im drugih plačancev "novega reda." Ti plačanci, od časa do časa objavljajo v svojih časopisih nove odrecllbe proti sabotaži in nove odločbe proti upornosti. MJorajo nalagati nove kazni in -novo mmoenje po. Vloasih pa se zavesa tre notno privzdigne m zagledamo kontinent, ki se bori v svojih •verigah. Čutimo ono mrzlo ne popustljivo besnost, ki navdaja miroljulbne obČame proti onim, ki so zbombardovali njihove domove in vničili njihovo svobodo. Vidimo topa. brezizrazna lica zesedajdčifh vojakov ljudi, obdanih od nevidljivega eidu zaničevanja, vedno na straži in vedno korakajočih po cestah Jkaterih sam tlak je njim sovražen. Čutimo tudi silo nairoda, združenega v borbi, ki ne zna za meje — kaktol posamezni Norvežan kima Poljaku. Nizo k : .7 Kjer je dim, tam je ogenj. Počasi so se Vneli mali ogmji odporaoeti po koniitnentn. IT-poraost je 2jaČetkom zavzemala enosfjivno obliko, izrafcgpŽo gldbo&o mr&jo in zaničevanje napram preg*ovalratolju. Ker je bilo prepovedano h&\ ižgati nacijsBoe niogoSnike( fco so se pr?kazali na filmrer, so oni T*ari-žani, "ki so prisostvovali kine-matogTafščmi predistavi, zaka^-aHBai ko ali tako, in se začne debata na vseli koncih in krajih Amerike. Seveda je včasih stvar prav resna, ali jaz jo danes vzamem zgolj s humor i stičnega stali- so se pekli pri plavžih? — so žrli cementni prah T — so atali kot troji pri Fordovih pasovtti masne produkcije *. — so iwta- uovili kako društvo? — Nič niso delali, nič ne smejo predstavljati ! Kdor hoče govoriti v imenu naših delovnih pe^ti. naj si jih pride najprej ogledat—". Meni se ta naša lastnost odpornosti proti pokroviteljstvu prara*ujeta turi-i^tOvski hotel Bradford House. .Kjegovo truplo bodo danes popoldne pripeljali domov v BrooHvn. . -Hudo priizadeti družini naše iskreno "sožaljer- JERKY KOPRnSER fat n]ec«v , trtfflff •• fMUah - if Terezlnks Po^ks T ■ s v-Na plaahjctb—ralPek »T. M 57» is DUQCESNE UNmWSITY TAMBUR1CA — itv. M «71 Zs tax. cenik is cene eloK ss obrnite na; JOHN MARSIC9 Im. Ut West 42nd Street. New I Turška podmornica potopljena Iz Ankare je prišlo poročilo, ki pravi, da je bila tekom vaj potopljena turi&ca podmornica "Atilav," v kateri je izgubilo življenje 38 mož. Uradno poročilo pravi, da je podmornica izginila blizu Darda-nell, 14. julija, ko se pri pota-Ijanju ni več dvignila na površje. Vzroki niso znani. 13,000,000 žensk uposljenih v industriji Miss Marv Anderson načel-nica oddelka za.žensko.delo, je ilala poročilo, da je sedaj za-posljenih v industriji za vojno produkcijo in drugače okrog t:«.000,000 žensk, ter da bo tre-iba to število povečati za dva milijona še pred koncem tekočega leta, v letu 1943 pa bo jtreba uposliti še uadaijnih 5,0000.000 delavk. Ženske, je poročala Ander-sonova, zdaj predstavljajo eno četrtino vse delavne sile v A-meriki. Koncem tega leta jih ho samo v tovarnah za muni-cijo uposljenih čez 200,000. M VESTE W- o a* u ,-grv PWA^ATE AKO PRISPEVATE ZA U, S. o. l ■ ► KUHARSKA KNJIGA: Recipes sf Ali Nations 'U ~r (V angleškem jeziku) RECEPTI VSEH NARODOV 2."' i: Stane samo t^Knjiga je trdo vezana in ima 821 strani"^! Recepti «6 napisani ▼ angleškem jeziku' ponekod pa so tudi v jaskm narod«, ki mn je kaka jed posebno v navadi $ft knfiga hekaj posebnega za one, ki se zanimajo za kuhanje in m hočejo v njem čimbolj izveibati in ftptophitfB^^ Naroči te pri KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING CO. 216 West 18th Street . New York, V. 7, DA"" rnm tm MONDAY, JULY 20,1942 UR. JOSIP MAL: KOROŠKO VOJVODSKO USTOUČENJE Nadaljevanje To je bilo za kneza, ki je kot plemič žiwl po nemškem fevdalnem pravu itn kot tak priznaval edino le nemškega kralja za svojega hodnika, nekaj popolnoma novega. Ua i>i jse izognil ponižanju svojega dostojanstva. če bi ga sodil navaden ljudski karantaitski sodnik, so našli izhod v tem, da se je koroški vojrvoda izgovoril pred slovenskim sodnikom, ocišinimiT.. eže raz bo j, eže piti ugojenje, eže roti, kojikže ne pasem, nu je prestopam, eže nenaviet. Rot pon^nja torej prisego; kakor na Ruskem, je tudi na Slovenskem beseda rot v krščanski dobi izginila in se umaknila naši "prisegi." V bližui Drniša na kuuiskem polju leži Rotna gomila, kjer *o imeli leta 1089 Hrvati svojo vedo in je bil tedaj pri raadra^ni raz-praivi ubit kralj Dimitrij Zvo- I>a *o Siovenei resnično še pod Ni iitei imeli pravico si svojega kue%a svobodno voliti. da ne razume njegovega jezika. To pa nikako omalovaževanje slovenskega jezika, marveč je resnična le dobrodošel izhod iz zagate, ko bi ee moral dež Ini (knez zagovarjati pred rijo. I^e-ti pravijo, da so Ka- kneza po njegovi volji. Te pe&ini so se pozneje pod vplivom krščanstva končavale stalnim refrenom Kyrie elei-son. Tako je bilo tudi pri Ot-liili in Poljakih. Na Morajv-&kem so že zelo zgodaj prestavili ta grški refren v Ho^podi-ne, pomiiiluj aiv; to značilno in najstarejšo češko cerkveno pesem ^o prepevali po zatrdilu praškega kronista Kozbuo pri slavnostnem umefcjqcvanjn. češkega Vladarja. . (Pri Rusih, Poljakih in Čehih t-o novega kneza pri eloves-etm prevzemu vladaJi'stva pokadili KAKO PISATI if STARI KRAJ Kot znano, zaradi vojne se-i Rdečega križa ter rekel, da bi podlložnim deželnim sodnikom. Zato pa je morala biti varo- rantanci tega in tega ducem fecerunt, prav istih izrazov se vana pravica tako slovera-komn : poslužujejo viri. kadar go.vori-Karantaneu kakor tudi njego-ljo o volitvi nemških kraljev ali vemu vojvodi, da sta se smela isagorarjati, oziroma tožiti na samem ee^arekem dvoru v slo- rfrriskih papežev (regcni fece-nint, papa facitus est.) iDa je bila volilna veča v venskem jeziku. O tej izredni drugih okeH&činali tudi sodni predprav:oi naon poroda takoi^bor. to dokazuje način, kako Otokarievn kroniika, -kakor tu-, je zborovanju predsedujoči di opat Janez Vetrinjski. Ifcnnet sedel na takozvanem knež Kakor že omenjeno, je bila! jem kanimi." Prekrižanih nog *»plo£na veča. ki se je zbirala! namreč, o čem:'r nam pripove-k zborovanja na Gospasvet-jchiie Otofearjeva rimana krnskem polju, poklicana ne-le dain'ka, naš narodni pregovor pa voli in potrjuje novega kneza še danes pravi, da "sedi krivo a sodi pravo.*' Posebne uMofrtvene obrede poznajo tudi druge dežele sirom zapadne in južne BvroptC v njegovem dostojanstvu, marveč je bila v splošnem l-edna vrhovna sodnia, opravna in zakonodajna obla-t. Na to kaze tudi krajevno hue Rot išče. ki Na ducate jih je .toda niti eden se nahaja tik Gospe Svete. B:- se ne da primerjati z našim seda pomenja toliko, kot nem- sloven^kn načinom umeščeva-§ki Mlalberg. MaMaTt. Oing- nja. VIT nocijo tudi nedvoan-bersr. TVtinotd. kar je toliko J ne znake cerkvenega rzvora, kot kraj. kje" ^e vr*i sodni ves potek se vrši v cerkvi in zbor RotiSče izhaja iz *taro-slovanske besede rota .ki jo poznajo še brržin-ki spomeniki, ki v pozivu k spovedi in do- ipod vodstvom dtfhovweine. Zato je pri teli obred i-li tud: jezik izkliuT-ro le latinski in celo besedico H? v svojih obrazcih na koii opominjajo med dmsrim. j slanja te--no na tekst cerkvenih da opustimo mrzfka dela. ki so obredov in običajev nri sino- daln:b shodrh. Na Koro-kem pa sv je ta državnem ravno vn-žni akt vršrl izven cerkve, brez sodelovanja didiovšcine in i 2-kljiično v necerkvenem slovenskem jtV.iku. V tem jeziku so peli sTovenske pesmi v zalivalo, da je Stvarnik poslal ljudstvu sat ari m-a dela. kakor malikova-nje, obrekovanje brata, tatvina, ufboj-, poltenost, nesrpošto-vanje prise?, ki jih prelamlia-mo. eovrai-tvo: potomiu ostanem sih mrzkili del ,eže ?ot dela sotonina: eže trebo tvorim bratra okleretamn, eže tatva. $2. Moje ime-- St., ulica ali Box št. Mesto in država — dtikazuje tudi enaka stilizacija| na vzvišen proetor, kamen ali besedila v virih, ki o tem govo- m zo, stol oten in deden. Ta običaj pozna tudi slovenski Ufetolitvcni obred. Prvotno so hoteli s tenidvigom kn:*za pokazati na veči zbranemu ljudstvu. da je videlo avojoga novega vojvodo in si zapomnilo njegov obraz. Pozneje pa je trlo to zgolj simbolično dejanje ki je pomenilo pevzem ofolasti, vojvodski stol .pa je postal prispodoba vladarske n*oči. Na knežjem kamnu je novi vojvoda zavihtel svoj meč na vse štiri strani sveta. Razlagali so si te tako, da hoče bran'ti dežela zopet vsakogar, v svojem prvotnem bistvu pa je bil meč, kot prvi in glavni znak svobodnega človeka, tisto, na kav so stari Slovani prbegali. Zato prip vedrcje luski kronist Nestor da so knez Oleg in njegovi ljudje, potem pri najvišjem bogu Perunu in pri bcigu njihovega premoženja, to je pri Volosn, bogu živine, fctjaJšasja o nizi jem svojim i Pernnom Bogom svojim ' Volosoni Gorjem Bcrom . 'Zato pa vidin»o tudi pri Slovencih v spremstvu novega kneza konja iai goved. Raz^n orožja je bila živina dnwra poglavitna podlatga za obstoj primitivnega Človeka, predpogoj' za njegovo žvljenje wplcdi. Rusko ime za govedo "skot*' je zaradi tega kmalu pomenilo toliko kot denar, piri nae pa ponekod velja beeeda "blago" toJiko kot žrvina. Popolnoma naravno pa je, da v krščanski dobi niso rrtoigli in nrso prisegati več pri orožju in živini — krščanstvo je odo odpravilo gtaroelovansko besedo rot. da bi se pač popolnoma zaihri^ala vsaka sled na pogansko žaklet-ev. Ker pa vprav d r ža.viK>pra vn e etarine živijo svoje trdevratno in nepremen-ljivo življenje, se je tudi orožje in živina ohranilo v pozna stoletja krščanskim potomcem poganskih Slovencev kot nera-ziin^ljiv rekvizit v koroškem nstolitvenem obredu. Ker je bil kmet tisti, ki je bil v Karaoitaniji živel po starih slovenskih pravnih običajih je naravno, da si u£tolitvie»ne ^a ceremoniala 111 pismeno fiksiral, kakor $0 to storili drugod svetni velikaši za volitev sTX»j:h kraljev. Brez pisanih obrazcev se je do ustnem sporočilu način unieščevanja de doval iz roda v rod. Prav za to pa je tudi razumtjivo, da se je po beaedah vetrinjskeiga opata Janeza, ki je pisal svojio kroniko okoli leta 1340, v teku časa na marsikaj pozabilo. Mrir-srkaka podrobnost je bila odvisna tudi od razumnosti in še giavosti urae^čajboega kaneta, pa je zato razuirftjivo, da so se kake podrobnost naravnost rnstikaftzivaie. 151 jub vsemu pa je koroški slovenskm sto-litveri obred tako svojski da ras»m«ino, trdi FraneoeBo-din vele aavzot nad lopo Ijttdafeo državno simboliko v daj sjflth ni mogoče pisati v atari kraj po pošti, temveč po Ameriškem Rdečean križu. Kdor pa hoče pihati svojim ljudem, mora iti osebno v urad flldečega križa, kjer bo najprej moral dati nekatera pojaisnila o ljudeh, katerim želi pisati, pot m pa bo povedal, kaj jim hOČe sporočiti. Ni tedaj mogoče napisati pisma, in ga poslati Rdečemu križu, da ga po šlje dalje, temveč mora A^a'kdo iti osebno v urad Rdečega križa. Vse, kar hoče kdo sporočiti komu v stari kraj, mora povedati v 25 besedah in ne več. Pisati mora -trago >amMo os*oj pa naj že prinese v anglJškeni jeziku pisano be--a Naroda" je^ pet več. Med viharjem količina nektarja v rastlinah naglo , ,, ' , t - , ,J i pade. a v nekaterih rastlinah v uiaju lan>ikwja leta pi^ do- ^ . , , _ 1110v še navadno pumo po po-fe1 m ^ šti. 16. julija t. 1. je v odgovor^''™ ^ * prejel po Ameriškem Rdečem'Uldl podnebju, v nevihti sami. Prva aretacija VichyBkega agenta v New Yorku Oblasti so prijele in postavile pod kavcijo $5.000 Jean Leonarda Musa, v Švici rojenega Američana, ki je obtožen, da je deloval kot tajni agent Vichvske vlade, brez da bi se bil registriral pri State De-partmeniu v Washingtonu. Musa, ki živi v dragem a-partmentu v hotelu Navarro v New Yorku, trdi, da se je registriral pred kratkim, toda po- zidana marela f polka > veseli bratci ragi ^tric, prejeli pismo. ^ a len ali če ga «ploh ni bilo. Sn-na hvala. ZdVavje najbolj-, , ,.. _ . . 1 t^..; 7'V samo bliskanj-? v daljavi .se, vsi donut. Stric, prej na R#ki. je pri na"*, ker «>o vsi pustili kmetije. Slavka tudi pri nasf. Teta Zulka bolna, se zdravi v Leani^iču, nmogo boljša. Stric Drago je bil operiran. i-edaj dober. To so naše novice. Vedno se vas spominjamo. Pozdrav od družine HI'* Rdeči križ mu je sporočil, da barčica mladi kapetanh gremo na štajersko stajerls happy polka če na tujem 35 centov komad S 3 za $1. moja dekle .te fie mlada Pa 2V komad: NaroČit« pri KNJIGARNI driik Goddard je dejal, da se boj «^OirKMC PrBIJSHING CO. g moral zagovarjati za tisti čas.] «1« W«t 1Mb St.. New \«k g ^ bJ! ŠovaT, niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiioiiuiniiil tisoč dolarjev, ali pet. let ječe., ---- ali pa Oboje. _ Musa je vzbudil sumnjo « TAKO GOVORE NEMCI. zadostovalo da se je koli-| svojim misterijoznim ozadjem,; y popolnem soglasju. — "Ni-...u nektarja spremenila. Koli-j razkošnim življenje in s tem. da n*ti v pri^j-Q Avstrije, Sna izločenega nektarja v pri- se dolge mesece ni registriral j ^ v prinieiu Čehoslo vaške ni-nieri z normalnim je znašala; kot Vichiyski agent, čeprav je, ^^ v gvojdm političnem živ-—i 1 j : j— —-t---to službo res čas vršil. •* • . 1.1 — pr; tipi dw uri pred nevihto 7 bdi«t. tik po nevihti 9 odM. naj na nasprotni strani pisma. 3tari čebelarji so že dafvno opazovali, da je bil v letih ko ni bilo hujiih neviht, dnnofc nektarja ali praktično rečeno, -ki ga je prejel z doma. napiše j letina medu posebno velika, i ti^p -l nt-koč zavoljo trdovratne-odsetrvoi: ako pa ne namerava Cehe že pri prvih znakih bi i- kaslja. Njegov zdravnik mu dgfovcriti, naj pi«no vrne Bde žajoČe ^e nevihte hite v ulje 1** predpisal mleko odice. Bt r- anskdota. Prof. Bernatzik, znani predvojni dunajski pravoslovec je čemu križu, da s tem to zadevo zaključi. St l je tedaj v urad m -sieer z nmogo večjo vnemo, * natzik se je uprl tej medve.ni, nego ee «=e bliža del Tudi pri I toda wlraviuk ni popustil, naimanfšt nevihti odlefe le "To ,>e gotovo zanesljiv pri j g £ ^ g ENCYCLOPEDIA OF MACHINE SHOP PRACTICE SpImiJ znani profesor na Storena Institute of Teehnolof7 r an^ctfini GEORGE W. BARNWELL Podlago za moka uH? ti o znanje si morete dobiti s knjigo NEW ENCYCLOPEDIA of machine shop pracTICE (v angleščini*. To velika knjiga popisuje in v »tikali pokaže temeljna delo mehanike. BazLuEi vse natanko, kor mora mati najboljši mehanik; poj*snuje vporabo vsakega stroja, o-rodja In meril. Pouči tu, kako je treba t porabiti načrte (bine prints) ter Tam tudi daje mnogo računskih tabel, da morete pospeSlti svoje delo. Ne glede ng to, oii ate 6ele početnik, vam bo ta knjiga zelo koristna In mnogo vrstno. — 1000 alik in rUb. 570 strani, trdo rezana knjigo atone Samo $1.98 Naročite pri:" KNJIGARNI Glas Naroda tli West 18tb Street New 1'orfc redke če^bele iz ulja dočim ^o drnee še d alee oddaljene. Po-le? tep^i eeheV v tri ju med nevihto na poseben naein brenee. KNEŽJI KAMEN. Polje lepo, polje Goepo?vefcsko, dežele koroške ti cvet! Kaj pomeni .kamen stari v tehi ?vedok iz neznanih nam let? Nem si. Tiho v»e okoli tebe, ko sofnee ti sije, molčiš; a ko noč na tebe pade Srna, ti ves oživiš — govori«! ^rvobode naie pokopane pomnik je^ta kaanen jedin! Tujcu suženj ti pc^zabil davno da ottocv slovenjih si »in! Knezov prestol je slovenskih ta kamen! Tega ti ne znaš? Saimo sedel tu, Borut. Gorazd je pa Ingo, poslednji knez naši Tu volili smo saani si kneza .kmet sam mu je dajal oblast; narod sam iz sebe imi izročal moč žezla in krone je čast. Donrovine le iskati sreče, vsem braniti pravdo vsakdaT; z m&eein v roki tu prisegal v jeziku je našem vladar I Citaj črtie tu na kaminu sve*te! ,Mi vdolbli smo v kamen jih: znaj — "Pravdo brani, vdove — domovine —-A kdo vaan jo brani sedaj ? Anton Aškerc pomooek." je dejal. "Jaz sam -eni nekoč ti^pel za trdovratnim kasljeni, in «*n si ga odpravil z mlekom oelice.*' •"Cujte vi.T' mm je ustavil Bernatziik besedo: "To ne dokaže ničesar. Za vas jo bilo pač materno mleko." znamenitem delu " Six livrtjs de la Beplllbliql^e,, da koroška vojvodska ceremonija niana nič pkxiobneg-a na Vsem ostalem: ovojem svetu. Poroke vseeno ni zamudi! Poročnik Rcmo D'Altari je imel to smolo, da je bil baš nft dan svoje poroke poškodovan v arcrtni koliziji, toda ni pustil, dk bi ga taka malenkost zadržala od poroke. Vee obvezan je točno dospel v vojažko ka pelo v Fort Tottenn, Bayside, Queens, kjer ga je čakala mla~ Ijenju ravnal na način, ki bi ne bW v skladu z dogodki, ki so &e >edsaj primerili. — Adolf Hitler v svojem " odgovoru pred sednrku Rooseveltu. 28. aprila 1939. Kaj pa se je govorilo v Mo- nakovem? — "Kot ostanka prejšnje Čehof-lovaške nimata C -ska in Moravska, prav nobene zveze z Monakovskim odgovorom.'* — Adolf Hitler 28. aprila 1939. Mir končno zagotovljen. — "Historični neirf^ki provincp Češka in Moravska sta zopet vključeni v Reich. Tako je Fuehrer zagotovil mir v Srednji Evropi.'* — Dr. Goebbels. 19. marca 1939. Molitveniki ▼ krasni vezavi importirane iz starega kraja... Slovenski molitveniki: kvišku sacs — («. aui 2K X 3% icCev — 224 i trt a) v belem celolldu Cena 75 centov KVIŠKU SRCE—štv. 415 2%, z itifeT — 224 strani % Cm 11 center RAJSKI GLASOVI — (St 4M) 2% x 4 i nčer — 250 ftraal veter«! Sr. Krtiev Pet Ceoa S1.M BAJSKI GLASOVI—5t. 415) 2% x 4 inter — 255 strani ▼števil 6e. Krlier Pot Cena SLM NEBESA NAS DOM — (št. 415) x taCe* — 384 inter Cena 75« SKRBI ZA DLŠO (št. 40«) 8 x 4Y2 inter—512 strani Cena $1.75 NEBESA NA& DOM— (-t. 415) 2% x 4>/a Inter—384 strani Cena (Ker se nam Je posrečilo dobiti te molltveolke po »elo nizki ceni, Jlb tudi moremo prodajati po xorl o-znateni ceni. Zaloga pa ui posebno veUba. zato Jlb naroČite čimprej, da Vam bomo mogli f njimi post reč i. Angleški molitveniki: (ZA MLADINO) key OF -HEAVEN fino reaa&o .............. jf t nanje Tesano .......... .VI CATHOLIC POCKET MANUAL ▼ fino nsnje vezano......1.— t Slovenic PubUshin« Company 16. W15ST. J8U1 STREET NEW VOEK, N. T. D A" New M MONDAY, JULY 20, 1942 WMNOTURN im TRUE RODOVI Dogodki iz nekdanjih dni. — Spisal: EJfGELREBT GANGL "Mislila »tuj si,*' je rekla žena. "da bo govorila tako. ♦Saj je t 11«ti. Toliko preudarka pa imam tudi jaz,, da vem, da st' nam ni ničesar balti. Take prilike ne boste imeli nikoli več," je dejal oskrbnik. Ta izjarva moža, ki pozna grajski svet je vredna vsega uvaževamja. In naposled, ako hočeš imeti mene >e m kaj časa in ako mi privoščiš vsaj nekoliko reamio-nega in pravega življenja, to tudi stori«. Saj me vidiš, kakšna sem. Bledim in sušim se vidno." "Saj ni tako hudo," ji seže Jože v besedo. . •'.Dobro vem, kako je. Pa saj ni to -nič čudnega. Kateri ženski bi vse to, kar sem prebila jaz. ne pustilo'vidnih 'znakov? Morala bi biti iz železa in naimesto srca bi morala imeti kamen v iprsih." In tako je bilo odločeno . Drugi dan je odHel Zavinščak v grad. Dolgo časa se je razgovarjal z zgra^sko gospo in s tujim gospodom. Naposled so se domen i>li in si *f*gli v roke. Spreminjali ao Za-vrnščaka iz sobe v sobo, iz gradu na vrt, potrtn v kleti, hieve in na podstrešje. Dragega posestva imi ni bilo treba ogledovati. ker ga je dobro poznal. Opozarjal ga je nami že njegov oče, ogleda*! ga je dostrkrat že sairu ko ga je mimo vodila pot. S tajim gospodom j-ta odšla k notarju, potem k sodišču — "in tako je postal Jože Zavlne%aik laistnrk gradu, in velikega poses tva. Ta nov Va se je bliskoma raznesla po rn^ntu. ljudje ugibali, godili, računali. Oglašala so se razna nm?nja, ugodna in neugodna za novega i^rrat^čaOca. Vse meščanstvo se je razdelilo v dva dela: /mi so bi-li za Zavinščaika, ki bo zdaj. ko >e preseli v mesto. tudi vpijal na vse življenjem d»rugi -o bili proti njemu, ker gleda previsoko, ker se oprijemlje stvari, ki niš© zanj. Ti eo sodili, da je vsemu temu kriva prav za prav njegova žena, ki ji je bilo žvlje-nje v Zavhtkoveih prekme-tiško. in ki bo zdaj gotovo hotela veljati za prvo «ro*po ter bo tako zapostavljala stare in častitljive, doklej spoštovan« in cenjene meščanske rodovine. . Enak vtis je napravila ta novica tudi v Zatvinkovcih. "Osalbnost pojde v svoje gnezdo," so govorili eni. "Ivdor visoko leta, nizko obsedi," so trdili drugi. "Komur ni mar domačega krova, onemni tešejo rakev," so prorokovali tretji. . BI i so to oni. ki so dolgovali Zavinščaku ki so se bali, da jih bo pritiskal /daj še bolj. Oni pa, ki so bili -Jožetu prijatelji so bili ponosni nato, da se je domač kmetiški človek povzpel tako rv'isciko, da lahko zamenja tesnobo kmotiš-kn hi?e s prostornostjo gosposkega gradu. . Takoj potem, ko je bilo kopno pismo sklenjeno in podpisano. ko je odštel Jože Zavirtsčak grajski gos?pi tride^ettisoč goldinarjev, se je izselila srra jska gospoda in stari g:aatere, da bi se preselila Z njim l/. Zavinkovcev. Ostala je na domu, ki mu je vladala dolgo tvrsto let, kjer hoče tudi pričakovati zadnje ure Kako se nuj bi starka privadila popolnoma drugačnentnii življenju Ostala je doma in žalostna je bila. Te-žko ji je bilo, da je storil sin ta koratk. Kaj hi rekel šele oče. ko bi vedel, da je izdnl Jože toliko denanja in stopil iz gotovosti v negotovost? I^enka se je poživrda in radovala. ko si je urejala novo stanovanje. Vendar se ji je izpolnila želja, da se izseli iz Zavinkovcev, -e reši iz osameiosti >n začnee ?iv»eti novo življenje. Vise je bilo pozabljeno, kar je prebila doslej. Xovi upi so zaživeli. Vsa njena skrb bo odslej posvečena Fricetn. da mu zagotovita oče in mati srečno bodočnost. . Skrb nad domom v Zav'iikovcih je prepustil Jože materi. Oskrbnik se je nastanil v pristavi ob Kolpi. V sobi v gradu ki jo je Lenka priredila mjleptše, je visida podoba njene matere. Zdelo se je, da gledajo zdaj njene cci veselejše in mirnejše. Vse oikolo nje je bilo lepo in novo. . Ob potoku, ki je žuborel zadaj za gradom in namakal Za-v;n,ščakove travnike, je po»t>vil Jože mlin in žago. Mlel je 7it?o svojega polja in žagal debla iz svojih grozdov — moko in 'leske so prodajali ob sem an j "b dneh na trgu njegovi uslužbenci. Tako si je odprl nov vir dohodkov. . Vrata v njegov grad so bila odprta ostali metliški gospodi —'• uradnikom in imovitejs'm gospodom. Lenka jih je vabila na pojedine; ljudje so ^e ji klanjali in jo povzdigovali z laskavimi besedami;. Vse polno veselega življenja je bilo pozimi v sobanah, poleti pa na vrtu. Smreke so dajala pri-jetno senco lepi «o brli izpreh'odi po belili stezah, ki so se vile n krožile med pisanimi cvetličnimi grmi. Komur je izmed Zavinščakovili prijak4jev zmanjkalo denarja, se je za-t"kcil k njemu, ki mu ga j*' posodil na v!=oke obresti Zgodile se je, da je na ta na e n vedno raslo Število tistih, ki so Imi zavrni od Zav'nn9čaka, a dvigala sta se obenem tudi ugled in veljava novega graščaka. Omehkužil ■se je. zato mu je pri- laskanje m poklanjarje in po vel iČavan je njegovih -vrlin in zmožnosti Zato je feud- namenoma iskal prilike, aa so mu ljudje delali poklone. Za*?el je praviti o skromnosti svojega rojstva, rn laisfkač. so silaviii njegovo vztrajnost in možato odločnost, ki sta ga dvignili c»d preprosfctga kmeta in knpca na tako uurledno. a* nnostu in dt'lec okrog najuglednejše mesto. Začel je st»pati ponosno in samozavesfeno Lenka je bila visoka gospa. Kaj so brle proti nji druge gospe, kaj šele navadne m-J^nke? N;Č več se ni vozila v kolesju. Ta je bil na razpolago oskrbniku, da jra je -rabil, ako se je vozil v gospodovem imenu po kupčijah. Imel ,ie lepo in bogato službo. Bil je izvež-bun v >voji stroki Še izza dobe, ko je.s hnžil prejšnji gospodinj zato si js» pridobil zaupanje ZavmSčakovo. To zaupanje je pa bilo tudi vzrok, da ni mislil samo na gospodarja, ampak ti id i nase. na svoj žep. Kjer je višjega dovolj — imetja in časti — lahko odpade kaj tudi njeami, ki je vsTužbi tako ugledne in bogarte hiiše. 1 <>zraičje. ki je gibal v njem, je utrjalo v njem vero v lastno veljavo. Zato se je začel prištevati med gospodo, zato rje bil proti delavcem trsi in odumejši. (Dalje prihodnji«.). KRI NI VODA JANKO X. ROGELJ. Pred letom dni sem napisali dvakrat da. Da ibi imeli se kaj članek, ki je nosil isti naslov,' takih dobrih Gorenjcev v A-kot ga ima današnji olameik.'meriki, ki bi Tebe posnemali! Takrat sem trdil, da kri ni v o-1 Warren, O. — Piše mi Mre. da, danes pa navajam dokaze, Rose Raoher: *" Pi ed par meseci so tukajšnja društva sklenila, da bodo da je bila n»oja trditev resnična. Po širni Ameriki odtgovar jajo posamezniki, dninšttva in" priredila skqpno veselico za fkupine, da so naši bratje in JPO slov. sekcija. Naša slo- sestre v Jmuovin i potrebni na-J vesnska naseBbiua je majhna, še tople besede in vredni na&eitu živi okoli 30 slovanskih nujne posnoči, ko nam bodo na!družin. Druištva so sledeča: razpolago pota in sredstva, da IkkIo lahko samo oni uživali naše darove. Unevnio mi pišejo, poročajo in vjprasajo, o naši pomožni akciji. Za danes naj navedem sledeče kraje: Bratska SBoiga št. 32. SDZ, Jan Hus, SNJPJ in podružnica št. 54 SŽZ. Veselica je prinesla čistega dobička $97.47 a ostalo smo dodali še iz društvenih blaganj, da Vaan pošriljamo sedaj ček na $100. Sledeči so lje je tudi razvidno, da se je Cramer glede dela pri Navy Yardu sam premislil, ker je s pismom obvestil mornariški u-posljevalni urad, "da ni sposoben za del«, za katero je zajpro-sil in bil sprejet." petih okrajih Kaaak&tana, kjer je ^bilo na 150,000 akrih ze,-fmlje uposljeaiih z žetvijo 200 tisoč ljodi. Sedaj se bo pričela žetev ob Volgi. INVESTIRAJTE V AMERIKO Kock Springs, Wyo. — Iz te bili v veselicnem odboru: Jack naselbine mi piše Mr. Mat, Pens in, predsednik društva Jan Ijesko^ec, pomožni tajnik lo-IHhrs SNPJ; Anton Žuga in Joe kalnega odbora št. 17. JPO Glavan; Anna Psdtrk-h, predsed sOov. sekcija: I niča in Rose Racber, tajnica. Lokalni odbor št. 17. JPO podrulžnice št. 54 SŽZ in Brat- slov. sekerja v Rock Springs, ska Sloga SUZ. Wyo., je določil nabiralno kam' "Piosim Vas, da Vi oddate ipanijo za Slovence v stari do- denar na pristojno me^to. Na mo\Tini. Nabirali bomo po sle- tem mestu Vam čestitam na d^cih naselbinah: Rock Vaišam neumornem delu za na- Springs, Superior Winton, Re- še zatirane sirote v domovini-. liaroce Quealv, in v oklolici. Na- Bog ve, kdaj jim bo poeijalo biranje denarnih prispevkov sonce svobode? Srečni strto- mi, se prične 26. julija in zaklju- ki ^mo odm>sl-i pete ter si iZr- či 3. avgusta 1942." |bra!Ti Aimerfko 7.a našo novo To je določen sklep, ki bo domovino. S poadwoin . . prinašal lepe isspehe. Tako bi( tHjvala, Mlrs. Radher, Vam in morali napraviti v vsaki na- vsem od bo rni'loom.' in članom setbini. Itreh društev v Warren, O. Po- BiA>mnyi■ tu ji o i "snemanje vredno delo ste za-(Slovenci m Slovenike v Rock „ J,r ,, - - rr„i„ - ____o- -1 . f:sih v \asi najselbiiii. Tako Springs in *ost<(tflQrh mestih! .. , , .. „ , . .. bi se morala odzvati vsafea slo- Ko \~ajs obi-acejo m popiVasvio, , « . , j j • m , j . •'-V venska na-selbma. To se do-or: Paula Kflinc, Amalia Terbižan in Mary Vid rich. Imena" se dništva na Evelettm orga-teh ljudi vam jamčijo, da jelnizirala ter ustanovila svoj lo-pomožna afccija v skrbnih in kalni odbor JPO slov. sekcije? zanesljivih rOkah. Le tako na- iPosikufcite! Pr^j! I West Park, O. — V tej na- Aurora, 111. — Mrs. Antoma Albini je ustanovljen pod odsek Aister piše: "PoSfljam vam SS^oJ^hiega odbora št. 2. v Cle-za JPO s Lov. sekcija. Vidim, ^ velamciu. Tu so se Slovenci in da se-zelo trudite, da bi olajša- tfHoafcnke organizirali ter na-li gorje naikn tiTp,rn£tvo sv. Ane št. 206 KSK.T $5.00; John SteHe $5.00 James White $2.00; in Mich. MoFaden $1.00." IHJvala Mr. Oražem! Mesto Butte je bilo med prvimi, iki se .>e zanimalo za naša pomožno akcijo. Tako delajte vnaprej! Eveleth. Minn. — V zadnjem blagajn?kovem poročilu je bilo omenjeno, da je poslal John Habjan $85.75, kar se je,nabralo na shodu ministra Snoja. Ta denar so prispevali Slovenci rn tSHovsmke iz Bveleth, Mfiwn. Hjvala! Kaj pa bi bilo, ako bi LEPA KNJIGA je kulturna poslanka; odprimo ji vrata v naše domove, odprimo ji srce . . . (Finžffar) POUČNI SPISI Spisal Kntir Medk«. (144 strani.) Cena 70c MARKO SENJAKIN — SLOVENSKI ROBINSON Cena 75c 1OW0NAB BREZ DEITABJA Spini Phillips (02 strani.) I>6 skrajnosti napet roman ts moderne^ življenja. Oppen-beim je znani angleški romanopisec poznan po celem trsta. Cena 75c MALENKOSTI Spisal Iran Albreht. (120 strani.) Cena 75c illllllllllllllllllllllllHIHlIlIllIHIIIIIL angleško slovensko berilo (F. J. Kern > — Zvetano Cena K - Bodoti držarijani naj naročijo knjižice — "HOW TO BECOME A CITIZEN OF THE UNITED STATES" v tej knjigi so rsa pojasnila in zakoni za naseljence. Cena 33 eeotav domaČi živinozdravnik Spisal Franjo Dnmr. — 278 strani. Trda rez. — Zelo koristna knjiga za vsakega živinorejca: opis raznih bolezni in zdravljenje; slike. Cena SL50 GOVEDOREJA Spisal R. Legvart. 145 strani s slikami. Cena $1.— knjiga o dostojnem ŽIVI IZVIRI Spisal IVAN MATlClO Knjiga je svojevrsten pojav v slovenski književnosti, kajti v nji je v trinajstih dolgih poglavjih opisanih trinajst rodov slovenskega naroda od davnih poCetkov v starem slovanstvu do današnjega dne. Knjiga je verno zrcalo naSega iivljenja ln trpljenja. in kdor Jo prebere bo vedel o Slovencih več kot mu more nuditi katerokoli naSe sgodovinsko delo. U POGLAVIJ — «11 STRANI V PLATNU VEZANO *2 Pottnina plačana ■MMnwmiwrai BOTHiraW'WM jtronmiimai vedenju 111 stranL Cena 5« centov Pomagač sabotaznikov je bil sprejet v delo v Navy Yardu v Brooklynu Pri Naw Yarku v Brooklvnn «o te dni priznali, da so v januarju letos? sprejeli v delo Anthony Gramerja, ki je bil pomagač dveh sedaj v Wash-v stfari domovini, ki so sedaj^ ingtonu sojenih nem&kih vohu-ipod peto knvoloika in njego-vfh nov. Mornariški oddelek za rabeljrtov ko gospodarijo po javne zadeve je,sioer pojasnil, naši lepi Gorenjski. To je moj pa je raavidno iz podatkov, da prvi prispevek, k^tor hrtro mi je Cramer napravil prošnje za bo mogoče, bom poelal še en sprejetje v deln že avgusta, Rojake prosimo, k o pošljejo sa naročnino, da se poslužujejo — UNITED STATES oziroma 0ANADI4K POSTAL MONEY ORDER ako je vam fe priročno mlekarstvo Spisal Anton Pevc. S slikami. 168 strani. — Knjiga za mlekarje ln fannerje v splofinem. Cena 50 centov' obrtno knjigovodstvo 258 strani, ezana. — Knjiga Je namenjena v prvi vrati sa stavbno, umetno in strojno ključavničarstvo ter železolivarstvo. Cena $1— llllllllllllllilllHHIlillllllllllllltllllit zdravilna želišca 62 stranL Cena 25 centov Po 50c zvezek Andrej Tcrnovar (Ivan Albreht) Bele noti mali junak. (DostojevskiJ) Filozofska «odba (Aloji Jirasek) Na nuli«nib potih (Prane Priseli) Verne dnfie v vleab (Prosper Mirizne) Po 75c zvezek Belfegor (A rt ur Benaede) Po strani klobuk (Daair Felgell Po $1 zvezek Veridleus (Pater Kajetan) Rudarska balada (Marija Majerjeva) Prigod be tebeUee Maje (Waldrmar Ronsels)' Pingvinskl otok (Anatole Praaee) Po $1.50 zvezek Zloiln in kasen (P. M. Dostojevski j) petalk.,T Hvala, Joe! Kdkxr hitro da, 1941, ter je bil pozneje zdrav-J nisko preiiian in odobren. Da- KNJIGARNA Slovenic Publishing Company 216 West i8th Street ' New York City