Ureja uredniški | odbor — Glavni in odg. urednik Dušan Rebolj — tel. 20-71, lok. 251 — Tisk in klišeji CP »Gorenjski tisk« Ssiim GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA TOVARNE GUMHEV1H IZDELKOV SAVA KRANJ ■SRH KRANJ, SOBOTA, 10. APRILA 1965 LETO IV. — 6. ŠTEVILKA Proizvodni plan za marec smo prekoračili ■ in naredili 982 ton gumenih izdelkov < Kljub ipomanjkanju nekaterih surovin in 'kljub temu, da smo nje dnevnega plana. V prvem # morali izrabiti celo eno prosto soboto, smo uspeli v mesecu delovnem tednu, ki je štel le tri B marcu narediti 982 ton izdelkov, to je po 42,7 tone na dan! S tem fj1!/ smo nar^dili povprečno po B smo mesečni operativni plan presegli za en odstotek! h.^cm C tednu ^smo do^eglT po- Prav gotovo se še spominjate, lovnih dnevih smo naredili 982 1 vprečno dnevno proizvodnjo 43,61, da smo morali zaradi pomanjka- gumenih Izdelkov,- kar pomeni, v tretjem le 42,2 tone in v če-nja naravnega kavčuka ostati da smo naredili v letošnjem pr- trtem samo 41,0 tone izdelkov na prve tri delovne dni v mesecu vem tromesečju skupno 2261 ton dan. V poslednjem delovnem ted-marcu doma, in da smo morali izdelkov ali za 13,4 odstotka manj nu, ki je spet štel le tri dni, pa zadnjo soboto v marcu tudi izra- kot v istem obdobju lanskega smo biti kot prosto, ker smo ostali leta, ko smo naredili 2611 ton iz brez korda. In vendar! V 23 de- delkov. Č S P. S P 3oo 25o s (0 o da v njem ni vsega tiste-Kljub temu, da je bilo februar- proizvodnji, vam sporočamo na- ^ lkar smo z zastavljenimi vpra- ja relativno manj nezgod, bi bilo s'ednje^ . _ š atiji zveznemu sekretariatu za zu- 1. Težave, ki spremljajo skoraj nanjo trgovino hoteli zvedeti. si je poškodoval kazalec in sredi- kami II, si je zvil levo nogo v nost, hitrica pri delu, slabo pri- njo vsebino: nec desne roke. Med gumiranjem gležnju. Ko se je vračal z avto- praivljeno delovno mesto ali ne- TOVARNA GUMIJEVIH je pred valji za spajanje ravnal bušne postaje domov, mu je spo- ustre™o ^ orodje ^za^ delo. Izvzeti kord. Pri tem mu je potegnilo ro- drsnilo, da je padel. Boloval je ko med valje, ki so mu zmečkali 24 dni. moramo le nezgodi tovarišice Mar-nove in tovainiša Žnidarja, vulkanizerja v velopnevmatikami I, ki i= I*« «*»* —d, elapioz,- KStlSMSUt je ogresvme duše. .! lahko teh še manj, če bi vsi bolj v/e industrijske v^e pri oskrb" Tomažič Alojz je prišel v našo Ijem opravljal. Pa pekli eno gumarsko šolo leta 1962. je bil zadovoljiv.« Po dveh letih jo je uspešno kan- 3. Zanima me, kakšno delo čal. Tako se je leta 1964 zaposlil opravljaš sedaj v novi tehnični kot kvalificiran delavec — po- hali? klicni gumar v stiskami obrata I. »Tu sem že izdeloval vse izdd-Tam je delal štiri mesece. Bil je he, id smo jih doslej preizkušali, eden najboljših vulkanizerjev, zato so mu pred nedavnim zaupali odgovorno delovno mesto v novi tehnični hali obrata II. sodelovali pri odstranjevanju raz- vanju z osnovnimi surovinami, so nih pomanjkljivosti in pri siste- nastale v glavnem zaradi pomanj-tudi zaslužek matičnem urejevanju delovnih kanja deviznih sredstev. To se mest ter prostorov. UREDNIŠTVO Za primer naj naštejem! Izdeloval sem podplate, gibaut obroče, simpleks obroče in tesnila za ekonom lonce. Izdelal sem tudi prvi kvalitetni termofor na novih Zaprosil sem ga za kratek razgo- najbolj odraža v tistih panogah, ki so devizno pasivne — to je tu-Rudi Nadižavec di primer za gumarsko industrijo. Zaradi tega so vse neaktivne pa-Alojz Tomažič dela sedaj noge v odvisnosti od aktivnih pa-na novih prešah v tehnični nog, kolikor bodo te izvozile, ker hali in pravi, da je z delom se bo na osnovi tega uvozilo zadovoljen, seveda pa je osnovne surovine za vse industrij-vsak začetek težak ske panoge, da bo izpolnjena pro- vor in mu zastavil nekaj vprašanj. 4. S kakšnimi težavami se srečuješ sedaj v preizkusni proizvodnji? »Vsak začetek je težak. Tako sem tudi jaz s svojimi sodelavci naletel na razne težave, saj smo večkrat slabo preskrbljeni s polizdelki. Težave pa imamo tudi s 2. Kako si bil zadovoljen z de- prešami, ker se večkrat pokvarijo. Vendar pa upam, da bomo te težave kmalu prebrodili in da bo delo steklo v redu.« 1. Kakšno delo si opravljal po končanem šolanju? »Po končanem šolanju sem dobil delovno mesto vulkanizerja raznih tehničnih artiklov.« lom, ki si ga opravljal? »Z delovnim mestom sem bil zadovoljen. Res je, da je bilo precej zahtevno, a sem ga z vese- . CTRTL DOMINKO 8.IUIAI C5 Začetek priprav na zbor slovenskih samoupravljalcev (Nadaljevanje s L strani) temu pa bo sledila razprava in nato še sprejetje resolucije. Iz vseh slovenskih delovnih organizacij se bo zborovanja udeležilo okrog 5500 delegatov. Prisostvovali pa bodo tudi številni gostje, predstavniki druž-beno-političnega in kulturnega življenja, časnikarji in drugi. Računajo, da bo v novi športni dvorani ob Cekinovem gradu okrog 8000 zborovalcev. Kdo bo zastopal naše podjetje, še ne vemo. Predlog bodo pripravile družbeno-politične organizacije, dokončno pa bo delegate potrdil delavski svet na svojem naslednjem zasedanju. O samem poteku priprav in drugih zanimivosti bomo sproti poročali! Obiskala nas ie mladina inštituta ,.Boris Kidrič" V soboto, 13. marca letos so prišli v goste mladinci inštituta »Boris ostali najaktivnejši mladinci in Kidrič« iz Ljubljane. Nanje smo že težko čakali. Zakaj? Že prve dni nekaj članov, ki so se udeležili tega leta smo maivezali z njimi stike in želja je bila, da se eno izmed mladinske prostovoljne akcije v sobot sreča naša in njihova mladina. pnevmatikami v obratu II Za ostale, ki niso prisostvovali, pa Na avtobusni postaji sta jih Zanimivo je to, da so v inštitutu ima naš komite v programu pričakala in sprejela predsednik »Boris Kidrič« osnovali mladin- krajšo ekskurzijo v bližnjo kranj-naše mladinske organizacije in ^ko organizacijo šele lansko leto sko okolico. predsednik našega kluba mla- d-a 51 želijo pridobiti čim več Iz izleta v neznano je nastal dih proizvajalcev. Krepak stisk izkušenj pri aktivnih organizacu pravcat družabni večer v Podvi- jah, da bo lahko njihova ubrala nu, kjer smo se ustavili. Tovariši pravo pot po načelih statuta ZMS iz inštituta »Boris Kidrič« so bili 11 in programu, ki si ga bodo na- neverjetno zadovoljni in povabili so si delo v naši tovarni v pro- redili. so našo mladinsko organizacijo, izvodilih enotah obrata I in ob- Po razgovoru so imeli kosilo v da si ogledamo delo pri njih. rata II. Res, da se je čas same- naši delavski restavraciji, kar jim Zmenili smo se in jim obljubili ga ogleda precej zavlekel, so pa je bilo zelo všeč. Med kosilom povrnitev obiska v čim krajšem bili zelo zadovoljni s tem, da so so izpraševali o ceni obrokov in času. Gosti še pozdravljajo mla-si ogledali ves proces proizvodnje raznovrstnosti enolončnic ter ko- dino v naši tovarni in želijo čim Ogled proizvodnje pa ni bil silr P° fkosihl smo Hm organi^ več delovnih uspehov celotnemu ™ srelania.Po Z.aVTJSSSTt smo se razgovorjah o delu mla- I l l l l rok in načrt obiska je bil z zadovoljstvom sprejet. Ogledali bili priključeni še TONI HORVAT pnevmatikarna i Upamo, da bomo svoje planske obveznosti izpolnili dinske organizacije v naši tovarni in pri njih v inštitutu. Od naše strani so prisostvovali razgovoru še ostali člani mladinskega komiteja, ki so odgovarjali na najrazličnejša vpiašanja. Izmed glavnih Čeravno smo sredi pomanjkanja najrazličnejših surovin, nam točk razgovora je uda sama or- d0bro kaže pri izpolnitvi plana. Naj večja težkoča je pomanjkanje ganiziranost mladine. Se poseben velokorda, saj imamo zaradi tega velike izgube. Samo v mesecu je bil poudarek o delu aktivov po marcu smo morali vulkanizerje veloplaščev večkrat napotiti domov ekonomskih enotah, ki morajo ter j;m cjatj dopust zaradi pomanjkanja korda. po programu ZMS samostojno ,, , , . . „ , . delati in samostojno reševati po- Velozračnice so precej plaščem z z.čmm jedrom, zato samezne probleme, komite pa naj pi°ud iplai,oln 1” to zaradi večkrat- gredo vs. plašči v Nemčijo m ne bo le koordinator in minerjeva- mh„ menJav dimenzij. Vse velo sme biti večjih izpadov Vehko-lec posameznih akcij. Zanimiva goniče so namenjene možem- krat se zgodi, da pri veloplasčih je bila debata o povezavi med skim kupcem, zato moramo delati z zmulo primanjkuje korda, do-mladinskim aktivom in sindikat- P° nJlhovih zelJah. Zahteve kup- cim teče proizvodnja tistih z žičnim pododborom ter člani ZK ^ 50 velllko večje k0|t Pa zrno- nimi jedri nemoteno. Ker imajo znotraj ekonomskih enot. To je rern<>- Zaradi tega smo prisiljeni nfJy5c izpada v proizvodnjii velo-potrdila naša letna mladinska uvesti še eno 'izmeno. Ce bo do- Plasci z zmulo bo potrebno ne-konferenca in sedaj poskušamo v°Ij materiala, upamo, da bomo ^aj narediti, kajti z vijaki smo to uresničiti, saj je nujno, da vse želje kupcev izpahnili. oškodovani vsi. Ni zadosti samo zahtevati, naj se plan izpolnjuje. Potrebno je tudi zagotoviti material. Kadar zmanjka velokorda, ostane brez dela 70 ljudi. Ti so upravičeni do plačila za režijo, Iz naše propagandne vprašanje pa je, od kod vzeti de-službe so nam poslali ne- naTrT- čc oe proizvajajo, kaj izvodov pred dnevi do- UPam0' da s,e bo do bonca tiskanega barvnega pro- ?eca. VSa "edl 0 ln da bomo.,a!}-spekta PROIZVODNI PRO- ko izpolnili naloge ki smo si jih r •70rl ct 11 r\K r>vir*eh. Poudariti moram, da je razumevanje samoupravnih organov v podgetju kot tudi vseh ostalih odgovornih pohvale vredno in želim, da bi tako razumevanje in pripravljenost sodelovati ostala vseskozi. PETER ŽIGANTE 1 2 4 1 6 7 8 9 X Ju \ J 1 X 1 2 1 3 1 4 \ % 15 X 16 1 > X X 18 19 Z 2 C X 21 11 Z 21 24 \ 25 Z 26 2" n 2 9 \ 3C / 31 L 32 _J Nagradna križanka SODELAVCI IZ OKS Za nagradno križanko, ki jo objavljamo danes, razpisujemo pet denarnih nagrad po 1000 dinarjev. Rok za oddajo pravilnih rešitev je SOBOTA, 17. APRIL. Rešitve oddajte v urediništrvu našega lista ali pa pri dežurnih vratarjih. PRIIMEK IN IME: ......... TOČEN NASLOV: VODORAVNO: 1. vodja OKS, 7. referent za kadre, 10. arabski žrebec, 11. šaljiv naziv za Malija-na, 13. klica, 15. števnik, 16. medmet, 17. otok v Jadranu, IS. obrambno sredstvo goveda, 19. vpitje, krik, 21. najbolj razširjena domača živali, 22. dva različna samoglasnika, 23. osebni zaimek, 25. MVN, 26. »srce« naše tovarne, 30. atmosfera (okr.), 31. sodelavka v informativni službi, 32. pošiljajo v vesolje. NAVPIČNO: I. organizator upravljanja v našem podjetju, 2. sosednja država, 3. kratica na pismih, 4. prebivalec otoka Boni, 5. razvojni laboratorij 6. Bitenc Nuša, 7. očka, 8. sodelavka v razvojnem oddelku^ 9. diplomski naslov, 12. referenjt za družbeni standard, 14. podoba, 16. administratorka oddelka za delovne odnose, 18. mornarska pijača, 20. moč, jakost, 23. zmaga pri šahu, 24. naša reka, 26. okrajšava za vojni odsek, 27. junior, 28. tovarna radioaparaitov, (zdaj Ei), 29. podredni veznik. na sneg, ne na led, pa sem se odločil pred letošnjim smučarskim prvenstvom tovarne, da tudi sam pokažem, kaj znam. Prijavil sem se in tisto soboto sem jo mahnil na Krvavec. Priznati pa moram, da nimam kdove koliko sreče, saj sem moral prestati lepe pri-petije... Komaj sem sedel na žičnico, ki naj bi me potegnila kakih tisoč metrov visoko, že se je zataknilo. Žičnica je obstala, da smo bingljali v vetru kakih dvajset ati trideset metrov visoko kot jabla- ne v jesenskem vetru. In ko smo kasneje le srečno prišli do vrha, nas je pričel veter premetavati, da je bilo joj. Ker sem smučar najslabše kategorije, se nisem upat popeljati do doma z vlečnico. Z dilcami na rami sem rinil po snegu do doma ter lovil ravnotežje v vetru, ki je ■ bril kot za stavo. V domu so nas kar lepo sprejeli. Le miru nisem imel ponoči, da bi se naspal. Veter je prevračal lopute na oknih, v jedilnici pa so moji konkurentje nabirali »kondicijo^ in se zalagali z gorivom. Kako je bilo na samem tekmovanju, raje zamolčim. Saj si ne upam priznati, da so se mi pred startom noge tresle, da je bilo kaj. Ko pa me je štarter potisnil skozi vrata, sem le vzdihnil: »Kar bo, bo!« in se spustil proti vratcem. Kako je bilo potem, ste nekateri videli. Noge me niso držale, pa sem nekaj količkov prestavil. Le zakaj bi moral voziti okrog, če pa je naravnost hitreje in laže?! Do prihodnjič pa na svidenje! Pepe Lezn’ga Proizvodni plan za marec smo prekoračili i in naredili 982 ton gumenih izdelkov • (Nadaljevanje s 1. strani) 15. marca smo imeli te osnovne surovine celo 265 ton. Potem pa smo ga trošili in smo končali mesec z zalogo okrog 120 ton. Podobno ponazarja črtkana šibkejša krivulja sintetični kavčuk. Tega nam je ostalo konec marca še okrog 290 ton, kaže pa, da bomo imeli pri nadaljnjih nabavah še precejšnje težave. Šibka izvlečena krivulja ponazarja saje. S temi smo bili že precej pri kraju takoj v začetku meseca, potem pa se je stanje izboljšalo. fConec marca jih je bilo v skladišču še okrog 72 ton. Žice nam je tudi primanjkovalo, pa je vendarle uspelo nekako pripeljati proizvodnjo do konca meseca brez večjih zastojev. Ostalo nam jo je okrog 44 ton. Najslabše pa je s kordom, ki smo ga imeli v Začetku meseca okrog 60 ton, nato pa ostajali brez nadaljnjih dobav. Zato smo morali ostati v soboto, 24. marca doma, četudi smo z delovnim koledarjem predvideli, da v marcu ne bo nobene proste sobote. Konec marca nam ga je ostalo v skladišču le še 30 ton. Zato smo morali že prvo soboto v aprilu tudi ostati doma na račun prostih sobot! Tale dimnik obrata I sedaj nič več ne Vali v ofcračje ▼ črnih saj Da boste lažje razbrali gibanje zalog, so v diagramu konec vsake krivulje, ki ponazarja odgovarjajočo surovino, vnesena še števila, ki ponazarjajo za marec planirano dnevno porabo odgovarjajoče surovine na dan! Kakor vidite, se je v marcu sicer proizvodnja delno normalizirala, kaže pa, da bomo imeli letos vseskozi določene težave pri oskrbovanju z vsemi potrebnimi surovinami ter pomožnim materialom. Zato bo kazalo na zborih delavcev ali na delavskih svetih ekonomskih enot v bližnji prihodnosti spregovoriti o tem, kako smotrno izkoriščati dragocene surovine, če hočemo namreč ohraniti raven svojih osebnih dohodkov vsaj na dosedanu ravni ali jih celo nekoliko povečati, bomo morali še racionalneje gospodariti ter predvsem smotrno izkoriščati surovine, pomožni material in razpoložljive strojne zmogljvosti, O Verjetno je največja kriza • glede surovin že mimo, zato • poskušajmo vsak na svojem ® delovnem mestu nadoknaditi, • kar se le da. Še vedno imamo • možnost, da letošnje obvezno- • sti do skupnosti izpolnimo in S si zagotovimo primeren po- • rast osebnih dohodkov! DUŠAN REBOLJ -aUjUTtcsU*?? ... da ima že petdeset članov našega kolektiva osebne avtomobile — torej kar vsak trideseti »savčan«! Po vrsti avtomobilov prednjači popularni jičko »Zastava«, sledijo pa »Škoda«, Tomosov spaček, »VW« in Renault. Po nepreverjenih podatkih pa pričakuje avtomobil v letošnjem letu še dvajset naših sodelavcev!? ... da je leta 1951, torej pred 14 leti, zaključilo 13 učencev — gumarjev našo industrijsko gumarsko šolo, ki so bili prvi kvalificirani — izučeni delavci v naši tovarni. Od teh pa jih dela danes v podjetju le še pet! ... da imamo v našem kolektivu precejšnje število izredno vpisanih študentov, ki popoldan ali zvečer sedejo v šolske klopi, v dopoldanskem času pa opravljajo svoje delo med nami. Zanimivo pa je, da so zastopane vse stopnje šolanja; to je od osemletke pa do tretje stopnje visokošolskega študija. -ar Kraničanl so sedaj zadovoljni Verjetno se še vsakdo spominja dima, ki se je noč in dan valil iz našega dimnika in kvaril kranjsko ozračje, ki že tako ni najbolj zdravo za prebivalce. Še huje pa je bilo to, da so se saje venomer valile in da jih je veter raznašal naokrog. Ni bilo prijetno, če je kje v bližini tovarne gospodinja obesila perilo, v veri, da ga sonce in veter osušita in obelita, pa je postalo čez eno uro umazano od saj. Takrat je padla marsikatera neprijetna na račun našega dimnika. Ker pa so bili kotli v kurilnici Že precej iztrošeni in zastareli ter za ljudi ter tovarno skoroda nevarni, smo pričeli misliti na njihovo obnovo in preureditev kurjenja z mazutom. Prej se je dogajalo, da smo zmeraj tarnali, češ pare je premalo. Sedaj pa se dogaja, da jo je preveč. Zato so pričeli nameščati reducirane ventile na tista delovna mesta, kjer se je treba strogo držati tehnološkega predpisa. Zadovoljni pa so tudi naj-bližji prebivalci tovarne, ker ozračje ni več nasičeno s strupenimi plini. MIHAEL ČUHALEV Poročilo uredniškega odbora o svojem delu v minulem obdobju (Nadaljevanje iz 5. številke) Predvsem smo si pnizaidievali, da bi naš list izhajal redno in se odločili za tedensko izdajanje v skrorrmiejšem obsegu. Tako smo hoteli zagotoviti aktualnost objavljenega gradiva, saj je treba oddati vse potrebno gradivo v tiskamo kar teden dni pred izidom. Kljub svojim prizadevanjem pa konec preteklega leta in v začetku tega leta v tem nismo uspeli. Vzroke za to moramo iskati tako v samem podjetju, ko sta imela sodelavca informativne službe druge naloge (proslava 15. obletnice samoupravljanja v »Sami« itd.), kakor tudi pomanjkanje strokovnih delavcev v tiskarni (nepričakovane odpovedi delovnega razmerja, obolelost), zaradi česar niso mogli zagotoviti uslug za naše potrebe. Da v bodoče do 'takih primerov ne bo več prišlo, smo sklenili s tiskamo v Kranju dopolnjeno pogodbo, ki točno določa medsebojne obveznosti obeh strank — naročnika in izdajalca glasila »Sava« ter izvrševalca tiskarskih uslug »Gorenjski tisk« — ter postavlja tudi, kako lahko ukrepa vsaka izmed prizadetih strank, če droga pogodbenih do- ločil ne izpolnjuje. Hkrati pa smo tudi pogodbeno vezali krog sodelavcev, ki redno oddajajo gradivo, katerega pripravo jim predlaga na svojih sejah naš odbor. S tem pa seveda vsi pogoji za redno izhajanje glasila še niso zagotovi jeni. Uredniški odbor mora biti v bodoče bolj kot doslej najprej sam informiran o celotnem dogajanju v podjetju, saj mu sicer ni mogoče precenjevati od izdaje do izdaje, kaj naj list objavi in kaj naj infonmativna služba prione pripravljati ter obdelovati. Zatorej smo predlagali delavskemu svetu, da je sprejel naslednji sklep, ki temelji na že sprejetem statutu podjetja. • e Komisija za namizni tenis pri občinski zvezi za telesno kulturo na letošnjem svetovnem prven- stvu v namiznem tenisu preizku-pripravlja te dni vse potrebno, da se bo pričelo letošnje na- šailj svoje močl najboljši igralci z mizno-teniško prvenstvo telesno-vzgojnih organizacij in podjetij belo žogico. v moštveni konkurenci. Kolikor vemo, bo tekmovanje potekalo bo razpored tekmovanja iz- delan, bomo sproti objavljali, v treh jakostnih skupinah, katerih vsaka bo štela osem moštev, kdaj ;n kje bodo nastopila naša Ta bodo igrala med seboj po dvakrat — enkrat v spomladan- moštva. Tako boste lahko sami iiliHlii Vse ekonomske enote v podjetju ter vsi samostojni zavodi, samoupravni organi podjetja ter njegove komisije in samoupravni organi v ekonomskih enotah naj: redno obveščajo informativno službo o aktualnih problemih, ki se pojavljajo in rešujejo. Obvezno pa naj bi ji pošiljale vabila za svoje redne sestanke oziroma seje ter jo takoj obveščale o sprejetih sklepih. skem delu, drugič pa v jesenskem delu tekmovanja. Naše podjetje je prijavilo za letošnje prvenstvo kar štiri moštva. Dve bosta nastopali v prvi jakostni skupini, dve pa v tretji. Ker žal še doslej nismo uspeli dobiti primernega prostora, kjer bi bilo mladini mogoče igrati namizni tenis — še edini prostor, ki je bil na voljo v mladinskem domu je pred meseci odpadel z izgovorom, da se z igranjem namiznega tenisa poškoduje zid! — bodo morali naši igralci nastopati kot domačini v prostorih osemletke »France Prešeren« v Kranju. Tekmovanje se bo pričelo predvidoma okrog 14. aprila in bo trajalo v spomladanskem delu do konca meseca maja. To bo res prava mamfestaci j a namiznega tenisa v času, ko bodo v Ljubljani Tole so nekateri naši igralci namiznega tenisa — od leve proti desni stojijo: Kore- njak, Tobanovč, Dominko, Reš, Stare in Lesjak prihajali k dvobojem in naše zastopnike bodrili!