poročevalec GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA DOMŽALE Občinski poročevalec, glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva občine Domžale, izhaja dvakrat mesečno, vsa gospodinjstva v občini ga dobivajo brezplačno. Glasilo ureja uredniški odbor v sestavi: Marjan Bolhar, Matjaž Brojan, Štefan Markovič, Anton Orel, Marjan Gorza, Pavel Pevec. Franc T?kjYSC, YS™ Ycj^i, - "7 „ 1 ^ 1---- ^ ve ta i.€iivkoi-v*razem. * Glavna urednica: Vera Vojska, tel.: 721-359, odgovorni urednik: Matjaž Brojan, tel.: 721-686, tehnični urednik: Franc Mazbvec, tel.: 323-841. Fotografije Vido Repanšek Glasilo izhaja v nakladi 13.900 izvodov in ga tiska Tiskarna Ljudske pravice Ljubljana. Rokopise sprejema odgovorni urednik, Ljubljanska 94, Domžale, p.p. 20, naročene oglase posredujte v uredništvo, Ljubljanska 94. Glasilo je na podlagi sklepa št. 421-1/72 z dne, 26.11.1974 Sekretariata za informacije izvršnega sveta SR Slovenije oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov. Glasilo je bilo dne, 25.7.1970 odlikovano s Priznanjem Skupščine občine Domžale za uspešno informiranje, dne, 24.4.1974 pa s srebrnim Priznanjem Osvobodilne fronte slovenskega naroda za uspešno informiranje delovnih ljudi in občanov občine Domžale. DOMŽALE, 16. LX. 1986, LETO XXV., ŠTEVILKA 12 Iz dela organov občinske konference SZDL Domžale Svet za socialno in zdravstveno politiko je pripravil okroglo mizo na temo PROBLEMATIKA ZDRAVSTVENEGA VARSTVA V OBČINI DOMŽALE, ki je pomenila pripravo na problemsko konferenco, ki jo bomo izpeljali v mesecu oktobru. Ugotovljeno je bilo, da realno zmanjševanje materialnih možnosti za uresničevanje skupnih in splošnih potreb delovnih ljudi in občanov v veliki meri vpliva na rast problematike posameznih družbenih dejavnosti — v občini Domžale zlasti na področju zdravstva. Naraščajočo izgubo bo potrebno čimpreje rešiti ter tako uporabnikom kot izvajalcem omogočiti dogovarjanje na osnovi svobodne menjave dela ter vsebinsko obravnavati problematiko zdravstvenega varstva in ne kot doslej največkrat le problem pomanjkanja finančnih sredstev. Udeleženci okrogle mize so precej skrbi namenili obravnavi problematike Zdravstvenega doma v Domžalah: — prostorska utesnjenost je v največji meri prisotna v urgentni službi, fizioterapiji in otroškem zobozdravstvu ter laboratorijski dejavnosti, — kadrovska problematika, ki je v ozki povezanosti s potrebami prebivalstva, dolgotrajnim študijem in večletnimi specializacijami zdravnikov, ■— neurejeno financiranje v okviru svobodne menjave dela, zlasti v osnovnem zdravstvenem varstvu povzroča največ problemov. V razpravi je bil večkrat poudarjen problem solidarnosti in vzajemnosti v medobčinskem prostoru, beseda pa je tekla tudi o sodelovanju z Univerzitetnim kliničnim centrom, zlasti o skupnem razreševanju problematike zastarele opreme. Svoje pa bomo morali storiti tudi uporabniki, in sicer s povečano skrbjo za zdrav način življenja (pravilna prehrana, skrb za zdravo in čisto okolje, množična rekreacija, aktivni odmor), v sodelovanju z izvajalci pa z izobraževanjem in vzgojo vseh, zlasti mladine, s preventivnimi aktivnostmi in tesnejšim povezovanjem zdravstvene službe z družbenim okoljem. NEURJE V KS VELIKA VAS — DEŠEN Dnevno časopisje in RTV sta veliko poročala o posledicah neurja, ki je 23. avgusta prizadelo občini Vrhnika in Logatec, ob tem pa moramo povedati, da je neurje tudi v naši občini povzročilo precej škode. O odpravljanju posledic neurja je na seji razpravljal Koordinacijski odbor za razvijanje in uveljavljanje socialistične solidarnosti. Ugotovil je, da je bila pomoč prizadetim krajanom nudena hitro in da so se ustrezni organi tako v sami krajevni skupnosti kot na nivoju občine ustezno in hitro organizirali. Celotna škoda tako na gospodarskih in drugih poslopjih, kot tudi na sadnem drevju, nekaterih poljščinah in komunalnih objektih je precejšnja in bo sanacija vseh prizadetih objektov terjala precejšnja finančna sredstva, kakor tudi veliko dela. Zato je KO predlagal, da bi proučili še nekatere možnosti pomoči krajanom KS Velika vas Dešen tako v obliki olajšav pri nakupu potrebnega gradbenega materiala, kot pri obliko pomoči v delovni sili. PRED PROGRAMSKIMI SEJAMI Kot vsako leto bodo tudi letos do konca novembra potekale v organizacijah SZDL letne programske seje, v okviru katerih borne posebno skrb namenili oceni dela v letu 1986 kakor tudi sprejemu programskih usmeritev za delo v letu 1987. Predsedstvo OK SZDL Domžale predlaga vsem krajevnim organizacijam, da tako kot navadno letne seje povežejo z obravnavo aktualne problematike v krajevni skupnosti, ponekod pa so se že odločili, da jih bodo povezali z volitvami samoupravnih organov, z razpravami o morebitnih samoprispevkih ter z razgovori o uresničevanju zastavljenih planskih ciljev. 10 LET SKD SLOVENIJA RUTI Med dopusti so nas obiskali predstavniki Slovenskega kegljaškega društva Slovenija iz Rutija, s katerimi smo se dogovorili za DOPISUJTE V NAŠE GLASILO sodelovanje do konca letošnjega in v prihodnjem letu. Tako bomo v letošnjem letu sodelovali pri organizaciji proslave 29. novembra, ki jo v Švici skupaj organizirajo vsa slovenska društva, februarja 1978 pa bomo skupaj z društvom pripravili osrednjo slovesnost, združeno z družabnim srečanjem ob njihovi 10-letnici uspešnega dela. SKD Slovenija pa si želi, da bi se sodelovanje še naprej uspešno krepilo in da bi se zlasti krepile vezi med učenci OŠ Šlandrove brigade in učenci slovenskega dopolnilnega pouka v Švici, veliko možnosti sodelovanja pa je neizkoriščenih tudi na športnem področju. ZDRUŽEVANJE SREDSTEV ZA POTREBE KS Rezultat prizadevanj Medobčinskega sveta SZDL ljubljanske regije je osnutek DRUŽBENEGA DOGOVORA O ZDRUŽEVANJU SREDSTEV ZA ZAGOTAVLJANJE IN FINANCIRANJE SKUPNIH POTREB OBČANOV V KS, ki naj bi ga na osnovi 73. in 74. člena Ustave SRS ter ugotovitev in stališč o samoupravnem razvoju KS, sprejetih na Skupščini SR Slovenije (16. 3. 1983) ter na osnovi 579. člena Zakona o združenem delu sklenile občine ljubljanske regije skupaj z občinami mesta Ljubljane. Z družbenim dogovorom določamo način prispevanja sredstev delavcev po kraju stalnega bivanja, ki delajo v OZD izven občine, skladno s SaS o financiranju nalog KS v občinah in 64. členom dogovora o skupnih temeljih planov udeležencev medobčinskega sodelovanja za obdobje 1985—1990 na območju ljubljanske regije. Udeleženci se bodo z dogovorom zavezali, da bodo v svojih občinah zagotovili sprejem samoupravnih sporazumov med KS in OZD, s katerimi bodo poleg že urejenih sistemskih virov financiranja KS, združevali sredstva in naloge, ki jih ne zadovoljujejo v programih SIS. O osnutku bomo spregovorili tudi v ustreznih organih v naši občini, želeli pa bi, da bi bil družbeni dogovor čimpreje sprejet. (V. V.) V Mengšu so lepo poskrbeli za varnost šoloobveznih otrok AMD Mengeš je ob začetku šolskega leta z opozorilno tablo opozorila voznike na potrebno večjo previdnost Po nasvetu tov. miličnika je učenka dvignila roko z željo, da bi se vozila ustavila za varen prehod učencev. Kar precej vozil z registracijo LJ je odpeljalo mimo. Končno je vozilo le ustavilo; registracija KP. Ali je morda premalo znakov, ki opozarjajo na nevarnost!? Se domačini premalo zavedajo nevarnosti? Za varnost v cestnem prometu — mladi pozor AMD FAM LUKOVICA V SODELOVANJU S SPV VABI UČENCE VSEH OSNOVNIH ŠOL, DA SODELUJEJO V NJIHOVIH PRIZADEVANJIH ZA BOLJŠO VARNOST MLADIH V CESTNEM PROMETU! ^Odgovorite na spodnja 4 vprašanja in odgovore pošljite na AMD FAM LUKOVICA, Lukovica 46, 61225 Lukovica. Izžrebali bomo nekaj lepih praktičnih nagrad! 1. V mesecu juniju se je zaključila prometno vzgojna akcija, v kateri ste lahko sodelovali tudi vi. Kako se je imenovala? 2. Letošnje leto je mednarodno leto česa? 3. Katere pogoje mora izpolnjevati voznik kolesa z motorjem, da bo varen na cesti (%)? 4. Kdo so bili pokrovitelji akcije za večjo varnost mladih v cestnem prometu? Vaše odgovore pričakujemo do konca septembra! VARNO VOŽNJO OZ. HOJO VSEPOVSOD VAM ŽELI AMD FAM LUKOVICA Začetek šolskega leta 1986/87 — otroci in promet Zopet bo zazvonil šolski zvonec in naznanil, da je minil čas brezskrbnih počitnic in da se bo začelo novo šolsko leto. Za troke se prične čas učenja, za starše in nenazadnje za celotno našo družbo pa velika odgovornost, kako obvarovati dragocena življenja in zdravje naših otrok, ki jim na vsakem koraku, ne samo na poti v šolo in iz šole, temveč tudi pri igri grozi vsakodnevni utrip prometa. Tako kot vsako leto se starejšim šolarjem oz. učencem višjih razredov priključi lepo število prvošolcev, katerih prvi samostojni koraki v življenju so še dokaj negotovi. Iz dosedanjih izkušenj vemo, da starši te otroke samo nekaj dni spremljajo v šolo in domov in končno prepustijo otroke skrbi šole, pa čeprav se lahko najde kratkih 10 min. da pospremimo otroka v šolo in iz šole in mu med potjo pripovedujemo, kako se mora vesti na cesti oz. pločniku ter kaj sme in česa ne sme kot samostojni udeleženec v prometu. Vse prepogosto pozabljamo, da je otrok najbolj dovzeten za mnenje in obnašanje staršev, zato jih je treba z lastnim vzgledom vzgajati v zavestne udeležence v prometu. Tudi tu vam bo šola v pomoč, saj ima vsaka šola izdelan načrt varnih poti po katerih naj bi otroci hodili v šolo in domov. Dolžnost vsake šole je tudi, da učence seznani z načrti varnih poti. Opozarjamo vse voznike oz. druge udeležence v prometu, da še posebno pazljivo vozijo mimo šol oz. posebno pozornost posvetijo prehodom preko cest v bližini šol. Da je stanje na cestah še kako nevarno za otroka, lahko zasledimo v dnevnem časopisju v katerem poročajo o vedno večjem številu prometnih nezgod s smrtnim izidom. Žal tega tudi na območju naše občine ni malo, zato moramo storiti vse, da bi preprečili, da ne bi ugasnila komaj začeta življenja na naših cestah. Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu \ Gostom iz Hrvatske ZRVS so pripravili prijazno dobrodošlico že na Trojanah. OB 16. SREČANJU ZRVS V KRANJU: Posebej zanimivi so bili ogledi nekaterih delovnih organizacij. Na fotografijo smo ujeli trenutek iz predstavitve dela v ko-liškem obratu domžalskega Heliosa. Centralno informativno najbogatejša pa je bila predstavitev naše občine v koliškem Heliosu. Obisk ZRVSJ iz Hrvatske v naši občini V začetku julija je bilo v Kranju 16. srečanje ZRVS Jugoslavije, nekaj dni poprej pa so na obisk v našo občino prišli udeleženci tega srečanja iz SR Hrvatske. Predstavniki občinske organizacije ZRVS Domžale so pod vodstvom predsednika VINKA PECLJA in ob pomoči predstavnikov družbenopolitičnih organizacij, občinske skupščine, izvršnega sveta in delovnih organizacij storili vse, da bi bili dnevi, preživeti v naši občini, kar najbolj zanimivi, informativni, predočeno pa kar največ podatkov o življenju in delu naše občine nasploh, predvsem pa seveda o delu, povezavah in uspehih občinske organizacije ZRVS. izobraževalnih procesih, ki je organizirana v pomembni meri prav v OK ZRVS Domžale. Gostom je bilo predstavljeno tudi delo borčevske organizacije, tradicije oboroženega boja in revolucionarnega delavskega gibanja na Domžalskem. Delegacija je položila venec k spomeniku NOB v Domžalah. Ob različnih obiskih in ogledih (Konjerej-ski center Biotehnične fakultete na Krum-perku) so se stkale v tovariškem srečanju in družabnih oblikah nove vezi, ki tako tesneje povezujejo ne le rezervne vojaške starešine iz več hrvatskih občin z domžalskimi rezervnim[TOjaškimi starešinami in drugimi občani. M. B. Gostitelji so sprejeli goste iz SR Hrvatske v sredo, 2. julija 1986, na Trojanah pred Garni hotelom, kjer jim je izrekel dobrodošlico predsednik občinske konference ZRVS Domžale Vinko PECELJ, goste pa so tudi obdarili s priložnostnimi darili in propagandnim gradivom o naši občini. V večernih urah so gostom priredili pri Konšku tudi sprejem. Četrtkov program je bil zelo natrpan, saj so gostje že v zgodnjih jutranjih urah obiskali Papirnico Količevo, kjer so jim v celoti pokazali proizvodni proces na novi KS-3 liniji. Potrebne podatke o delu tovarne ter o poslovnih rezultatih pa je posredoval direktor delovne organizacije Mitja Mezgec. Po ogledu Papirnice so se gostje ustavili v koliškem obratu domžalskega Heliosa, kjer so si prav tako ogledali proizvodnjo. Centralni informativni del obiska ZRVS iz Hrvatske v naši občini pa je potekal v sejni sobi razvojnega centra Heliosa. Predstavniki občine, družbenopolitičnih organizacij, občine in ZRVS so predočili informativno strnjeno podobo občine v mnogih aspektih njenega delovanja. Gosti so spremljali našo predstavitev z velikim zanimanjem ter ob koncu tudi postavili mnogo vprašanj. Enako je bilo predstavljeno delo OK ZRVS Domžale, ter poudarjene vsakodnevne dobre povezave te organizacije z vsemi občinskimi dejavniki ter njena vpetost v celotno občinsko dogajanje. Posebej je bila podčrtana vloga OK ZRVS Domžale pri OPTK Martina Škofic Ljubljanska 87 Domžale <2S> Delovni čas: — dopoldne od 8. do 12. ure — popoldne od 16. do 18. ure — sobota zaprto! Praznik naših krajevnih skupnosti KS Tomo Brejc Vir Krajevna skupnost Tomo Brejc Vir, ena izmed najvčjih v naši občini, je konec julija praznovala svoj krajevni praznik. Ob tej priložnosti je predsednik skupščine KS tov. Janez Leskovec spregovo.il o doseženih uspehih v preteklem letu, ki so v najveji meri rezultat skupnih prizadevanj vseh krajanov. Tako so pridobili nekatere nove komunalne objekte, uspešno paso izpeljali tudi vrsto aktivnosti s področja družbenopolitičnega dela. Zlasti so bili pohvaljeni krajani nekaterih delov KS, ki so s prostovoljnim delom in prispevki v denarju veliko pripomogli k realizaciji nekaterih plansih ciljev. Kakor vsako leto so tudi na letošnji slavnostni seji, ki so jo obogatili s kulturnim programom, podelili pohvale, priznanja KS ter bronasta priznanja 0F slovenskega naroda. Pohvale za aktivno delo tako v družbenih organizacijah in društvih, kot v KS, predvsem pa pri urejanju okolice so prejeli: Valentin Breznik, Zoran Brvar, Angela Capuder, Dušan Januš, Bernard Jurjevec, Boris Korbar, Leon Mikek, Stane Opaškar, Anton Preskar ter Franc Zorman. Priznanja KS so prejeli: Ivan Hočevar, Marjja Iglic, Janez Kerč, Marjan Kovač, Primož'Tonkli, Jože Vrhovec, Stanislav Žavbi. Krajevna konferenca SZDL pa je bronasta priznanja. 05 .slovenskega naroda podelila: Mariji, Breznik, Jožetu Petercu ter Janku Veitu, ' .' Krajevna skupnost oz. nekatera društva so ob prazniku pripravila tudi druge kulturne in športne ter družabne prireditve, ki so zelo lepo uspele. V imenu družbenopolitičnih organizacij in skupščin občine je krajanom KS Tomo Brejc čestital predsednik skupščine občine Domžale tov. Peter Primožič, ki je izrazil prepričanje, da bodo krajani tega območja naše občine še naprej uspešno izgrajevali svojo krajevno skupnost in tako prispevali k boljšemu jutrišnjemu dnevu. Svečana skupščina KS Radomlje ob prazniku krajevne skupnosti KS Radomlje Krajani KS Radomlje praznujemo svoj krajevni praznik 27. julija v spomin na dogodek leta 1941, ko so mladi fantje odšli na prvo vojaško akcijo iz Kriškarjevih smrekic. Letošnje praznovanje je bilo še bolj svečano, saj so se poleg krajanov Radomelj in Preserij praznovanja udeležili tudi borci Kamniškega bataljona, ki so se zbrali na svečani skupščini krajevne skupnosti Radomlje ob svoji 45-letnici. Pričetek letošnjega praznovanja se je začel že v petek, 25. 7. 1986, ob 16. uri z otvoritvijo razstave (vstaja 1941 na Slovenskem) s poudarkom na kamniško-domžal-skem območju. Otvoritvene razstave so se poleg krajanov udeležili tudi predsednik skupščine občine Domžale tov. Peter Primožič, predsednik OK ZKS Domžale tov. Lado Skrjanec in sekretar OK ZKS Domžale tov. Karel Kušar. Razstavo je pripravilo društvo Mavrica iz Radomelj. Ob 18. uri pa so športni delavci Radomelj pripravili tradicionalno množično športno tekmovanje »6. TEK NA K0L0VEC«. V soboto, 26. 7. 1986, se je ob 18. uri pričela svečana seja skupščine KS Radomlje. Poleg krajanov Radomelj in Preserij so se svečane seje udeležili predstavniki družbenopolitičnih organizacij in skupščine občine Domžale ter borci Kamniškega bataljona. Slavnostni govornik je bil predsednik skupščine KS Radomlje tov. Peter Jerman, ki je v svojem govoru poudaril, da je potrebno nadaljevati sprejete usmeritve in realizirati programe srednjeročnega plana. Na svečani seji skupščine so bila podeljena priznanja KS Radomlje, ki sta jih podelila tov. Ema Škerjanc-Ogorevc in tov. Peter Jerman. Priznanja KS Radomlje za leto 1986 so prejeli naslednji krajani za uspešno delo na DOMŽALSKI KOMUNISTI: Oceniti svoje lastno delovanje Kongresi so pred člane ZK postavili številne naloge in veliko odogovor-nost pri razreševanju družbenoekonomskih in družbenopolitičnih problemov naše družbe. Člani ZK naj bi v tem trenutku pokazali polno politično odgovornost v vseh oblikah svojega delovanja. V okviru svojih aktivnosti naj bi jeseni člani CK ZKS obiskali številne osnovne organizacije ZK v repubiki in se seznanili z njihovim delom. Ob tem bodo v septembru imeli takšno srečanje tudi s komunisti Papirnice Količevo. Vse osnovne organizacije ZK pa naj bi na osnovi opomnika, ki gaje Občinski komite ZKS Domžale poslal v vse sredine, ocenili lastno delo. Ob tem naj bi se komunisti zlasti vprašali ali so vsebina njhovega delovanja in prednostne naloge prilagojene dejanskemu stanju v njihovem okolju. Osnovne organizacije v krajevnih skupnostih, še zlasti v večjih, imajo velike probleme pri iskanju ustreznega mesta in aktivni vključitvi v delovanje organov in samouprave v KS. Toda dejstvo je, da vse premalokrat postavljamo konkretne zadolžitve, prav tako pa tudi ne preverjamo izvajanja že sprejetega. Zat naj bi se v vseh osnovnih organizacijah ZK naše občine ozrli najprej vase, svoje okolje in konkretne probleme, ki se pojavljajo v njem. Mnogokrat vidimo napake le drugje, višje in dalje, o svojih problemih pa molčimo in jih skrivamo na stran. Vse dokler s polno močjo ne udarijo na piano. Tako zagotovo ne manjka nalog, ki bi bile nujne za boljše delo komunistov v naši občini in vsakem okolju; Samoupravna organiziranost v kraju, osnovni življenjski problemi krajanov, sodelovanje vseh družbenopolitičnih organizacij, delo komunistov V samoupravnih organih in delegacijah. O gospodarskih in ekonomskih vprašanjih ter hitrejšem razvoju v družbi je Zveza komunistov sprejela veliko naprednih usmeritev. Res pa je, da tudi komunisti niso vedno tisti, ki bi v svojih organizacijah združenega dela zastopali, spodbujali in predlagali stvari, ki bi nas privedle do boljših rezultatov. Ne nasprotujemo uravnilovki, prepočasi uvajamo novo tehnologijo in organizacijo dela, premalo skrbimo za kadre, inovativno dejavnost, informiranje. Tu bi morala biti najstrožja in najnaprednejša prav Zveza komunistov in njeni člani, imeti bi morali več poguma za novosti in uveljavljanje znanja. V posameznih organizacijah združenega dela prihaja do konfliktnih situacij in takrat ponavadi osnovna organizacija ZK ugotovi, da ne pozna okolja, v katerem deluje, da ni prisluhnila izražanju nezadovoljstva in ni razreševala pravih problemov. Če bi osnovne organizacije ZK resnično pošteno ocenile, kaj delajo in česa premalo, če bi na osnovi takšne poglobljene ocene načrtovali tudi prihodnje delo, bo akcija zagotovo dala pozitivne rezultate. To bi morali biti usmeritev in pobuda za delo. Zato zagotovo lahko napišemo, da bodo imeli jeseni komunisti veliko dela. _| Cveta Zalokar-Oražem m A; področju dela v društvih in družbenih organizacijah: SKUPNOST KAMNIŠKEGA BATALJONA ob 45-letnici ustanovitve, odločitev o ustanovitvi kamniškega bataljona je bila sprejeta na zgodovinskem sestanku vojnega komiteja za kamniško okrožje 25. julija 1941 v Volčjem potoku. Ob dokončnem formiranju bataljona na Rašici je bila Radomeljska četa ena najaktivnejših enot. Kamniški bataljon je v letu vstaje izvedel pomembne akcije tudi na radomeljskem območju, vsi radomeljski prvoborci so bili njegovi pripadniki. • KRAMAR RUDOLF, borec Šlandrove brigade, MERHAR IGNAC, za vzorno delo predsednika ZZB NOV Radomlje ter za izjemno požrtvovalno delo pri obnovi bolnice na Kolovcu, PODGORNIK IVANKA, za aktivno delo v Rdečem križu Radomlje, STARIN ACO, za aktivno in predano delo v Gasilskem društvu Radomlje, ŠARC TONE, za aktivno delo v svetu KS Radomlje in štabu civilne zaščite, ŠRAJ MARTIN, za aktivno delo v svetu KS, gasilskem in pevskem društvu, ŠRAJ IVAN, za dolgoletno delo v pevskem društvu Rudolf Božič Radomlje, STEBAL CIRIL, za aktivnost na področju SLO in DS. Po svečanem delu je sledil kulturni program, v katerem so sodelovali Godba iz Mengša, pevski zbor Rudolf Božič iz Radomelj ter učenci OŠ Radomeljske čete Preserje. Ob 19. uri se je pred Kulturnim domom Radomlje oblikovala povorka, v katero so se vključili borci, krajani, praporščaki, godba, pevci, športniki, narodne noše. Po krajšem postanku pred grobiščem ter položitvi venca in cvetja ter kratkega nagovora in pesmi so udeleženci nadaljevali pot v Kriškarjeve smrekice. Po prižigu žare ter slavnostnega govora, ki ga je imel tov. Ivan Martinčič-Vanja, predsednik skupnosti Kamniškega bataljona, so pevci ter recitatorji izvedli kratek kulturni program. Krajani Radomelj, Preserij, borci kamniškega bataljona ter ostali udeleženci so se po končani slovesnosti zbrali v Gasilskem domu Radomlje na tovariškem srečanju. ,. . Marjan Gorza KS Trojane V spomin na obletnico ustanovitve Šlandrove brigade na špiku Krajevna skupnost Trojane v začetku avgusta praznuje praznik KS, ki so ga letos povezali tudi z obeležitvijo 85-letnice aktivnega dela krajevnega gasilskega društva. V slavnostnem govoru je predsednk GD tov. Velentin Cukjati orisal zgodovino društva, ki se uspešno vključuje v življenje in delo krajevne skupnosti, obenem pa je spregovoril tudi o uspehih KS na različnih področjih. Tako je KS v zadnjem obdobju dobila novo avtomatsko telefonsko centralo, asfaltiran je bil odsek ceste v Šentožboltu, obnovljeni so bili nekateri deli vodovoda te KS, nov sodoben gasilski avtomobil pa bo gasilcem omogočil lažje gašenje požarov v slehernem delu krajevne skupnosti. Predstavnik gasilske zveze naše občine; tov. Milan Tomše je gasilcem podelil priznanja za 10., 20. in 30.-letno aktivno delo, nekateri pa so prejeli tudi republiška gasilska priznanja, na slovesnosti pri gasilskem domu so bila podeljena tudi letošnja priznanja OF slovenskega naroda, ki so jih za aktivno družbenopolitično delo v KS prejeli: Jože Keršič, Peter Macerl, Tone Založnik, Olga Hlebec, Franc Hrvatin, Franc Trebušak. Slovesnost je popestrila gasilska povorka, zaključilo pa družabno srečanje. Krajevna skupnost Dob Letošnje praznovanje praznika KS Dob, ob katerem se vsako leto spominjamo uspešne akcije Radomeljske čete na Hrastovcu, se je pričelo z odkritjem spomenika ob cesti Ljubijana-Celje v naselju Želodnik, ki obeležuje spomin na uspešen napad desetine Radomeljske čete na predhodnico nemške motorizirane kolone v avgustu 1941. Zbranim je spregovoril tov. Franc Avbelj-Lojko, podpredsednik Občinskega odbora ZZB NOV Domžale, ki je orisal začetke vstaje v naši občini, hkrati pa poudaril, da kri, prelita med NOB, zavezuje vse, da spoštujemo pridobitve revolucije in z boljšim ustvarjalnim delom vsak na svojem delovnem mestu prispevamo k boljšemu jutrišnjemu dnevu. Ploščo je odkril preživeli udeležen akcije Boris Lenček-lgor, slovesnost pa se je nadaljevala s slavnostno sejo skupščine KS Dob, na kateri so spregovorili o življenju in delu te KS v preteklem obdobju, obenem pa nekaterim najzaslužnejšim občanom in delovnim ljudem podelili tudi priznanja. Tako so priznanja prejeli: TVD Partizan Dob, Kulturno društvo Jožef Vrik Dob, Francka Svoljšak, Zinka Vilar, Ivanka Zaviršek, Božo Cerar, Orehek Pavle st., Anton Rogelj, Kovačič Franc. V kulturnem programu so sodelovali učenci OŠ Martin Koželj Dob ter mešani pevski zbor KD Jožef Virk, ki so se predstavili tudi ob otvoritvi spomenika. Ob tej priložnosti se je KO ZZB NOV Dob s čestitko in nageljem spomnila vseh svojih članov, ki v letošnjem letu praznujejo življenjske jubileje. Že pred praznikom je izšla slavnostna številka glasila HRAST, v soboto pa je bil tradicionalni pohod na Hrastovec, kjer je spomine na dogodke pred 45. leti obudil predsednik Krajevne organizacije ZZB NOV Dob tov. Jože Opaškar. Po krajšem kulturnem programu pa so vsi udeleženci odšli na letno gledališče na Močilniku, kjer so pripravili partizanski golaž in tovariško srečanje, s katerim se je letošnje praznovanje zaključilo. Ob tem naj zapišemo, da so bile pred časom v tej KS izvedene tudi volitve samoupravnih organov. Tako sedaj vodi skupščino Franc Rožič, svet KS pa Jože Josipovič. V KS trenutno zlasti na komunalnem področju poteka vrsta aktivnosti, ki naj bi zlasti prispevale k čistejšemu okolju in boljši komunalni opremljenosti te KS. V. V. Obravnava težko rešljivih pripomb občanov na ureditveni načrt: Ne oseben — pomemben je interes družbe V preteklih mesecih je bil razgrnjen na občini osnutek ureditvenega načrta, ki obravnava tri komplekse: VIR, SEVER I. in SLOMŠKOVO ULICO. Na podlagi množice pripomb, ki so jih na razgrnjen osnutek ureditvenega načrta poslali občani, so pripravili v sredo, 3. septembra 1986, obravnavo težje rešljivih pripomb. Za to obravnavo so zagotovili udeležbo predstavnika strokovnih služb (nosilec — Komite za urbanizem, gradbeništvo, komunalne zadeve in varstvo okolja), upravnih organov, Inšpekcijskih služb, družbenopolitičnih organizacij in predstavnikov krajevnih skupnosti. S sestankom so želeli doseči strokovno in družbenopolitično širino obravnave vprašanj, pri tem pa so dali poudarek dvema stvarema, za kateri so poudarili, da sta bistveni. Primarno v celotni zadevi je to, da so želeli pri sleherni stvari ugotavljati in vključevati družbeni interes v kolikot le-ta seveda obstoja, sicer pa so skušali zagotoviti stanje, ki v čimmanjši meri zadeva spremembo situacij, ki jih imajo na terenu občani že urejene. Naslednja faza sprejemanja teh aktov je formiranje strokovnih stališč do pripomb občanov. Vse to bodo poslali izvršnemu svetu v potrditev. Tako se bo lahko osnutek ureditvenega načrta za 3 območja severno od magistralne ceste Ljubljana—Maribor dopolnil prav s temi strokovnimi stališči za to pristojnih organov oz. službe. Takšen dopolnjen osnutek se bo nato kot predlog posredoval inšpekcijskim službam v soglasje in šele nato ga bodo posredovali skupščini v sprejetje. Kaditi ali ne kaditi? Enako kot Koordinacijski odbor za boj proti alkoholizmu in narkomaniji ter drugim zasvojenostim Predsedstva OK SZDL Domžale tudi Predsedstvo RK SZDL Slovenije ob obravnavi problematike kajenja ugotavlja, da kljub prizadevanjem posameznih družbenih dejavnikov v preprečevanju in omejevanju kajenja ne dosegamo zadovoljivih rezultatov. Predvsem nismo uspeli ustvariti primerne družbene klime in ne povezati aktivnosti različnih dejavnikov. Zato POZIVAMO: — k intenzivnejši iri usklajenejši družbeni aktivnosti za preprečevanje in omejevanje kajenja, v kateri morajo sodelovati vsi frontni deli SZDL ter vsi samoupravni, strokovni in drugi družbeni dejavniki (omejitev oz. preprečitev kajenja na vseh sestankih, sejah, drugih oblikah del in srečevanja ljudi v zaprtih prostorih), . — skrbi za zdrav način življenja, razvijanje zdravih življenjskih navad, pozitivni odnos do okolja in ljudi, to pa ne moremo doseči le s sistemi prepovedi kajenja. Dosegli bomo s sistematično vzgojo mladih doma in v šoli v različnih interesnih dejavnostih. Pri tem je zlasti velika odgovornost staršev, vzgojiteljev, učiteljev, družbenih in javnih delavcev, kulturnih in športnih delav- cev, ki morajo predvsem s svojim osebnim zgledom postali vzor mladini, — k doslednemu uresničevanju stališč skupščine SR Slovenije iz leta 1972 ter akcijskih programov in ukrepov, ki so jih bili dolžni sprejeti posamezni družbeni dejavniki na področju omejevanja in preprečevanja kajenja, — k čimprejšnemu uresničevanju Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu pri delu, ki vključuje tudi kajenje, zlasti še tistega določila, ki zahteva od OZD in skupnosti, da s samoupravnimi splošnimi akti določijo prostore, v katerih kajenje ni dovoljeno in pri tem upoštevajo zahteve po zaščiti zdravja delavcev, ki opravjajo>dela oz. naloge v zaprtih prostorih, — da vse družbenopolitične organizacije, družbene organizacije in društva v svojin okoljih sprejmejo dogovore o preprečevanju kajenja v zaprtih prostorih, kjer se odvijajo njihove aktivnosti, ter da specializirana društva oz. organizacije še aktivneje delujejo na področju preprečevanja in omejevanja kajenja, — ustrezni organi s področja zdravstva in socialne politike, vzgoje in izobraževanja, družbenoekonomskih odnosov, kulture in telesne kulture ter drugi s stalnimi aktivnostmi, predlogi in pobudami krepijo, usmerjajo in usklajujejo vsesplošno družbeno akcijo za preprečevanje in omejevanje kajenja. V skladu s sprejetim programom bo v okviru OK SZDL Domžale v oktobru 1986 ustanovljeno društvo nekadilcev. O prvem sestanku vas bomo obvestili preko Občinskega poročevalca. Pridružite se nam! Jože Pogačnik — 70-letnik V začetku julija je praznoval svoj osebni jubilej Jože Pogačnik, znani domžalski javni in družbeni delavec, ki ga občani poznamo tudi kot župana naše občine v dveh mandatih na izteku petdesetih in začetku šestdesetih let. Ob njegovem življenjskem jubileju mu je pripravil sprejem tudi predsednik Občinske skupščine Domžale Peter Primožič in poudaril njegovo delo in vlogo, ki jo je jubilant opravil v zahtevnih časih naše izgradnje. Jože Pogačnik izvira iz kmečkega okolja iz Srednje Dobrave iz občine Radovljica. Osnovno in srednjo šolo je končal že pred vojno. Ob začetku II. svetovne vojne je bil ujet v Srbiji, nato je bil v ujetništvu. V partizansko vojsko se je vključil 28. 5. 1943. Kot aktiven oficir je bil v JLA vse do 1951. leta, ko se je zaposlil v Tosami. Najprej je bil tri leta tehnični vodja, nato pa direktor do upokojitve. Vse njegovo delo je tesno povezano z našo občino, njenim gospodarskim in družbenim življenjem in razvojem. Delovna organizacija Tosama se je pod njegovim vodstvom bistveno razširila, modernizirala, uvedeni so novi programi. V času 1963—1969 je bil tov. Jože predsednik skupščine občine Domžale. To so bili sicer še odborniški časi, vendar pomeni za občino Domžale ta čas dobo, ko se je v njenem razvoju začelo načrtno razreševati določena področja. Tov. Jože Pogačnik je bil nosilec pri oblikovanju prvega programa izgradnje šolske mreže in uvedbi I. samoprispevka. Začet je bil program izgradnje vodovodov pod geslom »zdrava pitna voda«. Jubilant pa je glavni »krivec«, da po ukinitvi prometa na železniški progi Ljubljana—Kamnik, to progo niso demontirali, ampak je ostal na njej tovorni promet pod posebnim pogodbenim režimom. V tistem času smo tudi začeli z razvojem krajevne samouprave, ustanovljene so bile krajevne skupnosti. Tov. Pogačnik je v svoji naravnosti v reševanju komunalne in krajevne problematike ostal zvest vse do danes in upamo, da tudi še naprej. Deloval je in še deluje v komunalni skupnosti ter skladu za stavbna zemljišča. Zelo aktiven je v krajevni skupnosti Venclja Perka, kjer je trenutno predsednik SZDL. Tovariša Jožeta v poklicnem in družbenopolitičnem delovanju odlikujejo osebnostne lastnosti delovnega človeka - komunista. Član ZK je od leta 1943. Skromen, preprost ter tovariški je. Pri delu je vztrajen in požrtvovalen. Je komunist brez dogme, sicer pa duhovno živahen in mladosten. Kar je imel dokazati, je z delom že dokazal. Pa vendar: tak kot je — ni mu žal časa in naporov, da se razdaja še naprej. Povsod tam, kjer je potreben in koder meni, da še lahko prispeva svoj delež. Ob čestitkah, ki jih je ob jubileju že prejel, mu uredništvo in bralci Občinskega poročevalca izrekamo tudi svoje s posebnim poudarkom: Srečno in obilo zdravja, tov. Pogačnik! Zlatarstvo Kragolnik Vili na Ljubljanski cesti 66 v Domžalah obvešča cenjene stranke, da od 1. 7.1986 do 1.10.1986 brezplačno gravira svoje izdelke in brezplačno vstavlja svoje zlate uhane, tudi če stranka prej še ni imela predrtih ušes. Hkrati pa nudi tudi najvišjo odkupno ceno za staro zlato — čisto 5.120.-din. Pridite in zadovoljni boste! KOMISIJA ZA IZVAJANJE PROGRAMA IV. SAMOPRISPEVKA obvešča občane o poteku gradenj: Pomembna pridobitev: vrtec v Mengšu S 1. 9. 1986 so se odprla vrata novega vrtca v Mengšu, ki je drugi najpomembnejši objekt v programu IV. občinskega samoprispevka, ter rezultat dolgoletnih želja, potreb na zahtevo krajanov Mengša. Tako smo s sredstvi občinskega samoprispevka poleg nove šole v Trzinu, ki je bila predana v uporabo natančno pred letom dni, uresničili to prepotrebno naložbo v otroško varstvo ter s tem precej popravili stanje v naši občini na tem občutljivem področju. Celotna vrednost tega objekta znaša 292.150.000 din. Od tega odpade na gradbeno-obrtniška in inštalacijska dela 179.851.228 din, na zunanjo ureditev 35.046.635 din, na opremo 40.564.548 din, na Inventar 16.945.713 din ter na ostale stroške (zemljišče, prispevki, projektna dokumentacija, nadzor, raziskave) pa 19.741.816 din. Po virih financiranja je znašal delež občinskega samoprispevka IV. 272.650.000 din, sredstva združene amortizacije Vzgojno varstvene organizacije Domžale pa 19.500.000 din. Objekt je bil zgrajen v kvadraturi 1.315,70 m2, kar pomeni, da je znašala cena m2 nove površine 222.127 din, vrednost grad beno-obrtniških in inštalacijskih del (torej samo objekta) pa 136.770 din/m2. Cena m2 je nekoliko višja glede na praktično komunalno neopremljeno zemljišče pred pričetkom gradnje. Novi vrtec ima 6 oddelkov za skupno 130 otrok; večnamenski prostor, ki je dimenzioniran tudi za potrebe 2. faze gradnje (4 oddelki), vsebuje centralno kuhinjo z zmogljivostjo 455 kosil (za potrebe obeh vrtcev v Mengšu, vrtca v Trzinu in za vrtec Preserje) ter centralno pralnico z zmogljivostjo 186 kg perila na dan (tudi za potrebe večjih vrtcev). V sklopu novega vrtca je poleg upravnega deta še kotlarna na trdo gorivo ter zaklonišče osnovne zaščite za 100 oseb ter dve garaži izven objekta. V vrtcu dela 18 zaposlenih. Izvajalec gradbeno-obrtnlško-inštalacijskih det je bil SGP Graditelj Kamnik, opremo in inventar je dobavil Slovenijales inženiring Ljubljana, projektno dokumentacijo pa so izdelali projektanti SGP Graditelja. Nadzor nad deli je vršil Energoinvest inženiring Ljubljana. Kljub Izredno kratkemu roku gradnje (pričetek del v jeseni lanskega leta ob številnih deževnih dneh ter krajše zamude zaradi izkopanin) in prekoračitvi roka izgradnje objekta za dober mesec dni je potrebno izreči vse priznanje Pogled na naš vrtec v Mengšu Prispevek o tem kako je potekala gradnja vrtca, ki je bil zgrajen s sredstvi IV. samoprispevka, beri-tve v današnji številki. predvsem nosilcu del SGP Graditelj Kamnik. Upamo, da se kljub pravočasno pridobljenemu uporabnemu dovoljenju za celotno naložbo, ne bodo pojavile naknadno kakšne skrite napake. Prav tako moramo poudariti, da je med samo gradnjo vseskozi tvorno sodelovalo vodstvo Vzgojno varstvene organizacije Domžale, Skupnosti otroškega varstva kot tudi predstavniki KS Mengeš preko gradbenega odbora. Glede na podatke iz investicijskega programa iz leta 1985 ugotavljamo, da je bilo v letu 1985 vključenih v otroško varstvo v naši občini 1362 otrok, kar pomeni, da smo z novim vrtcem povečali kapaciteto mest v vrtcih za 9%, s tem smo se v občini Domžale vsaj deloma približali slovenskemu povprečju vključenih predšolskih otrok v vrtce. Istočasno pa smo tudi znotraj občine dosegli enakomernejšo vključenost otrok po posameznih območjih, saj je po stanju iz leta 1985 čakalo v Mengšu na sprejem v Vzgojno varstveno organizacijo 83 otrok, ki so bili odklonjeni zaradi zasedenih zmogljivosti. Že v mesecu septembru načrtujemo pričetek gradnje k osnovni šoli Radomeljske čete v Preserjah. Izvajalec del bo SGP Graditelj Kamnik, ki bo dela izvajal po projektu IBT TOZD Projektiva Ljubljana. Ocenjena vrednost te naložbe znaša blizu 300.000 din (od tega gradbeno-obrtni-ško-inštalacijska dela 224.266.708 din), objekt pa bo dokončan do prihodnjega šolskega leta. V sklopu prizidka bomo poleg nekaterih ostalih problemov razreševali predvsem potrebe večnamenskega prostora in kuhinje. Precej aktivnosti teče na področju programov iz sredstev t.i. viškov samoprispevka, ki so namenjeni programom KS. Sredstva se za kompletne programe oz. naložbe skladno s posebnim sporazumom nakazujejo na izločene račune Investicij in ne le na redne račune KS. Takšna je zahteva Službe družbenega knjigovodstva, poleg tega pa s tem preprečujemo, da bi sredstva na računih KS zgubljala na vrednosti, v kolikor le-ti še nimajo pripravljene dokumentacije. V zvezi z zakonskimi omejitvami glede naložb v negospodarske objekte, komunalne naložbe niso prizadete, prepovedane pa so Investicije v kulturne, telesnokulturne objekte ter objekte družbenih dejavnosti, ki niso zajeti v programih samoprispevkov. S sredstvi viškov smo doslej že razreševali nekatere naložbe, kot so: prostori KS Dob, mrliška vežica Dob (na račun sredstev KS Vir), mrliška vežica Lukovica-Prevoja-Ra-folče, kanalizacija Vir, naložbe v domžalskih KS ter še nekatere druge objekte. Uresničevanje programa IV. občinskega samoprispevka kljub veliki inflaciji poteka skladno z načrti, tako da pričakujemo, da bomo v naslednjem letu poleg uresničevanja programov po krajevnih skupnostih pričeli tudi z deli na Osnovni šoli Josip Broz Tito Domžale. Predsednik komisije: Anton Preskar, dipl. ing. m 16. in 17. avgusta 1986 so člani Gasilskega društva Stobslavili lep jubilej 80-letnico svojega delovanja. Za ta izredni jubilej so se dalj časa uspešno in vestno pripravljali, saj so lepo preuredili svoj dom, uredili okolico doma, obnovili pa tudi dotrajani stolp doma. Samo slovesnost v počastitev tega jubileja se je pričela že v soboto 16. avgusta, ko so se zbrali na sektorski vaji pri podjetju Avto-servis v Stobu. Pri tej vaji je seodelovala tudi zaščitna enota delovne organizacije Avto-servis Domžale. Vajo je vodil sektorski poveljnik Vido Kokalj. Poleg gasilcev Gasilskega društva Stob in zaščitne enote Avtoser-visa so se te uspešne sektorske vaje udeležili še člani gasilskih društev Studa, Ihan, Jarše-Rodica, Dragomelj-Pšata, gasilska enota Toko Domžale, gasilskega društva Domžale in gasilska trojka Depala vas, sku-paj približno 80 gasilcev. Za uspešno opravljeno vajo se je sodelujočim društvom zahvalil Janez Breceljnik poveljnik Občinske gasilske zveze Domžale. Člani društev so s to. vajo pokazali, da so dobro pripravljeni in izvežbani za gašenje požarov, kakor tudi naravnih katastrof. Po opravljeni sektorski vaji je bila pri gasilskem domu v Stobu uspela vrtna veselica, kjer je za veselo razpoloženje poskrbel ansambel »Studio 6«. V nedeljo, 17. avgusta ob 9. uri je Godba napihala Domžale pripravila uspel prome-nadni koncert. Nato je bila v novozgrajenem prizidku gasilskega doma slavnostna seja, ki so se je poleg predsednika Skupščine občine Domžale Petra Primožiča ter predstavnikov Samoupravne interesne skupnosti za varstvo pred požari, predstavnikov gasilske zveze iz pobratene Koprivnice udeležili tudi številni predstavniki družbenopolitičnih organizacij, kakor tudi predstavnik slovenskih in jugoslovanskih gasilcev Branko Božič. Za prijetno počutje je poskrbel Stobljanski oktet. Predstavnike družbenopolitičnih organizacij in gosteje pozdravil tajnik društva Anton Dime, nakar je predsednik društva Vinko Brojan podal kratko zgodovino društva. V imenu Krajevnih skupnosti Domžal je društvu čestital Janez Otrin in društvu izročil lep šopek in sliko gasilskega doma delo Toneta Ravnikarja. V imenu gasilske zveze je gasilskemu društvu čestital Marjan Slatnar, društvu je pa čestital tudi predstavnik Občinske gasilske zveze iz pobratene Koprivnice. Predstavniki Občinske gasilske zveze iz Koprivnice so prejeli tudi lična spominska darila. Predsednik Vinko Brojan, tajnik Anton Dime in poveljnik Jože Sršen so nato podelili članom društva priznanja in pohvale, ki so jih prejeli: za 10-letno delo v društvu: Drago Goro-pečnik, Janez Žibert, Gabrijel Povše, Janez Pavovec, Dušan Pavovec, Joško Kosirnik, Boris Pire, Drago Brojan, Rajko Starin, Toni Brojan; za 20-letno delo v društvu: Anton Dime, Franc Mlakar, Vinko Dime, Vinko Hribernik, Ernest Gomboc; za 30-letno delo v društvu: Vinko Brojan, Anton Škrlep, Franc Lovše, Miha Sršen, Jože Sršen; za 40-letno delo v društvu: Anton Žan-kar, Alojz Habjan, Anton Brojan, Franc Dovč. Društvena priznanja in pohvale so prejeli: Drago Mlakar, Franc Mlakar, Janez Pavovec, Mirko Dime, Boris Pire, Miro Dime, Prireditveni prostor ob gasilskem domu v Stobu je bil svečano okrašen za prireditev pomembnega jubileja GD Stob — 80-letnice Predstavnik gasilcev iz Koprivnice izroča priznanje predsedniku GD Stob Vinku Brojanu, najvišje priznanje Gasilske zveze Hrvatske pa je prejel Karel Kušar Vse priznanje za skrb Gasilski dom v Stobu so ob 80-letnicl društva izredno lepo uredili člani društva. Ta urejenost je primer uspešnega vzdrževanja, kar je članom treba le čestitati. Po taki urejenosti se lahko zgledujejo tudi tisti, ki skrbijo za različne objekte. Tu gre pa vse za amatersko in brezplačno delo. Tesarska dela na stolpu je izredno lepo opravil tesarski mojster Vilko Dime, vsa ostala dela so pa opravili člani društva. Tesarska dela je opravljal tudi njegov sin Miro, posebno je pa pohvaliti Janeza Pavovca, ki je delal fasaderska in zidarska dela. Pri domu so delali različna dela: Drago Mlakar, Franc Mlakar, Janez Žibert, Boris Pire, Jože Žabnikar, Primož Žabnikar, Gabrijel Povše, Jože Sršen, Miha Sršen, Jože Kosirnik, Janez Stei-ner, Janez Kecelj, Ciril Zupančič ml., Ciril Župančič st., Janez Vrhovnik, Rajko Starin. WC so uredili Mirko Dime, Dušan Pavovec in Dadi Logar. Okolico so urejali tudi ostali člani, ki tu niso navedeni, saj so se vsi trudili za lepši izgled doma. Pohvaliti je pa treba tudi pionirje, ki so po svojih močeh pomagali k lepši urejenosti doma. Vsi zaslužijo vse priznanje. Tone Ravnikar Prireditev so s svojim nastopom popestrile tudi mažoretke iz Moravče (na sliki) Rajko Starin, Janez Kecelj, Anton Škrlep, Janez Žibert, Miha Sršen, Janko Šlibar, Alojz Habjan, Anton Žankar, Karel Kušar, Anton Brojan, Pavle Zmrzlikar, Ernest Gomboc, Ciril Župančič, Ciril Župančič ml., Marjan Vodnik, Janez Otrin, Andrej Vrhovnik, Uroš Logar, Ljubo Flerin, Stane Brojan, Primož Žabnikar, Jože Žabnikar. V nedeljo ob 16. uri je izpred Avtoservisa Domžale do gasilskega doma v Stobu krenil slavnostni sprevod v sodelovanju s Turističnim društvom Domžale. Na čelu sprevoda so jezdili trije konjeniki Konjeniškega kluba Krumperk, približno 50 narodnih noš peš in na vozu, mažoretke iz Moravč, Domžalska godba in zgodovinska enota Gasilskega društva Stob s pripadajočo gasilsko tehniko. V povorki in nato na častni tribuni so bili tudi predstavniki Družbenopolitičnih organizacij občine Domžale, gostje iz pobratene Koprivnice, predstavniki Občinske gasilske zveze in gasilskih društve, približno 200 gasilcev in številni ljubitelji Gasilskega društva Stob. Pozdravni govor je imel predsednik Gasilskega društva Stob Vinko Brojan, slavnostni govornik pa je bil predsednik Krajevne skupnosti Domžale Jane Novljan. Pozdravni govor je imel tudi predsednik Skupščine občine Domžale Peter Primožič, predstavnik Občinske gasilske zveze iz Koprivnice in predstavnik Občinske gasilske zveze Domžale Marjan Slatnar; Predsednik Sob Domžale Peter Primožič je Gasilskemu društvu Stob podelil bronasto plaketo Sob Domžale, Občinska gasilska zveza Koprivnica je pa podelila gasilsko zvezdo z bronasto obrobo: Vinku Brojanu, Francu Dovču in Antonu Dimcu. Priznanje Gasilske zveze socialistične republike Hrvatske, najvišje gasilsko priznanje socialistične republike Hrvatske je podelila Karlu Kušarju. Marjan Lenarčič in Marjan Slatnar sta pa podelila Občinska gasilska odlikovanja, ki so jih prejeli: Vinko Hribernik, Pavle Zmrzlikar, Anton Dime, Franc Lovše, Jože Sršen, Drago Mlakar in Vinko Dime. Pionirski in mladinski prapor društva je razvil predsednik Sveta krajevnih skupnosti Domžal Janez Otrin in ga izročil praporščaku Janezu Keclju, ki sta ga spremljala mladinka in mladinec. Narodne noše so v imenu Turističnega društva Domžale podelile gostom spominske značke, društva pa podelila spominski relief Florijana. Ob tem jubileju je izšla tudi obsežna spominska brošura, ki jo je po arhivu Gasilskega društva Stob in knjigi »Razvoj gasilstva v občini Domžale« Staneta Stražarja sestavil Tone Ravnikar. Uvodni članek ob 80-letnici društva je napisal prof. Karel Kušar. V brošuri je tudi seznam članov, mladincev, pionirjev in pionirk Gasilskega društva Stob. In še nekaj zgodovinskih podatkov. Gasilsko društvo Stob je bilo ustanovljeno leta 1906. Nekaj ustanovnih članov je bilo že tudi v vrstah Gasilskega društva Domžale, ki je bilo ustanovljeno leta 1880. Kot eno redkih društev je društvo v Stobu že ob ustanovitvi leta 1906 imelo svoj dom. Ob ustanovitvi je štelo 25 članov. Za uspešno gašenje požarov je bilo društvo večkrat nagrajeno. Vsa leta so člani uspešno sodelovali z Domžalsko godbo. Leta 1908 so pri gasilskem domu zasadili 2 lipi, ki stojita še danes. V I. svetovni vojni je padlo 5 članov: Valentin Abe, Ivan Svetlin, Karel Habjan, Anton Kraljic in Vinko Cajhen v 2. svetovni vojni pa Jože Kolar in Anton Bregar. Okupatorje leta 1941 nasilno združil gasilske čete Domžale, Stob in studa v eno društvo. Delo je v glavnem zamrlo. Društvo se je ponovno osamosvojilo 19. maja 1951. Tega dne so tudi slovesno praznovali 45-letnico uspešnega delovanja. Leta 1959 je društvo izročilo svojemu namenu rezervoar za črpanje vode, leta 1975 pa še prepotreben prizidek. Društvo si je v teh desetletjih uspešnega delovanja nabavilo pre-potrebno mehanizacijo, kupiti pa nameravajo tudi nov tipizirani avtomobil, kar bo velika pridobitev v požarni varnosti tega predela Domžal. Tone Ravnikar Krožna 2, Domžale Ob dnevu šoferjev in atomehanikov se je razvila zanimiva slavnostna povorka Ob 30-letnici ZŠAM Domžale: * Julijski praznik šoferjev Združenje šoferjev in avtomehanikov Domžale je za praznik »Dan šoferjev — 13. julij« pripravilo povorko po domžalskih ulicah. Povorka je krenila s parkirnega prostora Termita v Stobu, v njej pa so se zbrali uniformirani člani prireditelja, godba na pihala in mažoretke iz Moravč, kolesarji KK Hrast iz Doba ter še dolga kolona motornih vozil s častitljivo starim jaguarjem na čelu. Izredno dober je bil odziv iz delovnih organizacij, kjer so zaposleni člani združenja kot šoferji. Vsa ta pisana kolona se je vila v športni park, kjer je bil še krajši kulturni spored s podelitvijo priznanj in plaket. Že med pohodom po ulicah in še bolj na športni ploščadi so bile največje pozornosti deležne mlade mažoretke, za vzorno in skladno izvajanje svojih točk ob spremljavi godbe. Nastopajoče skupine so s svojim izvajanjem izredno popestrile bolj dopustniški dan sredi julija v našem občinskem središču in pripravile slovesno vzdušje za praznovanje šoferjev. Po krajšem pozdravnem nagovoru dolgoletnega predsednika združenja Slavka Petka je nato prevzel besedo še novi predsednik skupščine občine tov. Peter Primožič, ki je še posebno poudaril uspešno in koristno sodelovanje združenja z vsemi ostalimi občinskimi dejavniki na področju urejanja prometa. Pred zaključkom kulturno-umetniškega dela sporeda so bila podeljena še številna priznanja in plakete. Za svojo pripadnost ter dejavnost v združenju je prejelo priznanje 48 članov, ki letos praznujejo 10, 15, 20, 25 ali 30-letnico pristopa in zvestobe v društvu. Še posebno so se spomnili ustanovnih članov združenja, med katerimi jih je nekaj žal že odšlo v večni pokoj. Za uspešno sodelovanje in pomoč pri izvajanju zahtevnih nalog na področju prometa so odlikovanja prejeli še: Sekretariat za notranje zadeve v občini Domžale, Postaja milice, AMD Domžale, DO Termit Domžale in drugi. Tako je združenje skromno, a zelo prisrčno proslavilo svojo 30-letnico obstoja in delovanja med šoferji in avtomehaniki v naši občini, katera je med najbolj motoriziranimi v Jugoslaviji. Iz spomina si lahko še malo prikličemo skromen začetek brez lastnih prostorov, ko so se takratni člani zbirali na sestankih kar v prostorih na postaji milice. Po pridobitvi sicer starih prostorov v bivši pekarni pri Kožarju se je začela njihova dejavnost hitreje širiti. Pred 20-timi leti so si kupili, za poučevanje praktične vožnje, svoj prvi avto in to izključno iz sredstev članarine. S širjenjem in izgradnjo našega mesta se je povečala tudi dejavnost združenja, zlasti še na področju vzgoje kandidatov za nove voznike A, B, C in E kategorije. Za poučevanje skrbita dva redno in pet honorarno zaposlenih inštruktorjev z vozili Z-101, Z-750, golfom in tovornjaki. Pred nekaj leti so si končno le pridobili svoj poslovni prostor (na Ljubljanski 87) in v njem uredili tudi predavalnico. Delo je sicer malo utesnjeno, zaradi majhnosti prostora, a še vseeno dovolj funkcionalno urejeno za uspešno poslovanje in delovanje avto-šole. Šoferjem želimo še naprej srečno vožnjo, združenju pa nadaljno uspešno pot v korist in zadovoljstvo pripadnikov motorizacije v naši občini. Stane Benkovič Glasbeno sta povorko poestrili z nastopom moravska godba in mažoretke. m Po slavostnem govoru predsednika Društva šoferjev in avtomehanikov Domžale Slavka Petke je priznanja in pohvale razdelil predsednik SOb Domžale Peter Primožič. našE KRAJEV/nE sHUPnoni II. medobčinsko tekmovanje ljudskih godcev na Homcu Kljub dežju veselo Tretjo nedeljo v avgustu sta občinski Zvezi kulturnih organizacij v sodelovanju z delovno organizacijo Melodija in še nekaterimi podjetji in posamezniki ter seveda z Repanškovo gostilno s Homca pripravili II. medobčinsko tekmovanje ljudskih godcev. Priprave so stekle pravočasno, tudi obveščenost in vse drugo je bilo letos na višji ravni, toda tokrat je vmes posegla višja sila — dež, tako da je bilo občinstvo prikrajšano za lepo prireditev. Kljub nalivu pa lahko ocenimo, da je tekmovanje uspelo, saj je na njem sodelovalo kar 18 ljudskih godcev iz domžalske in kamniške občine, gledalcev oz. poslušalcev je bilo tudi tokrat veliko, kar pomeni, da je zanimanje za tovrstno prireditev, mnogo pa je k dobremu razpoloženju prispeval letos tudi izredno razpoložen voditelj — Boris Kopitar, ki je znal držati niti prireditve v svojih rokah. Letos so sodelovali (po izžrebanem vrstnem redu nastopajočih): Ivan Lindič, Roman Habjanič, Breda Horvat, Alenka Zaje, Milan Resnik, Stane Kreča, Jože Opalk, Pepca Blejc, Srečo Vrtnik, Tone Habjanič, Slavko Semprimožnik, Ferdo Baloh, Franci Korošec, Ignac Okorn, Tone Rozman, Lojze Jagodic, Janko Kokalj in Marko Zavasnik. Nastopajoče je ocenjevala komisija, sestavljena iz sedmih glasbenikov oz. glasbenih strokovnjakov, dva pa sta bila izžrebana iz občinstva. V komisiji sta bila priznana glasbenika Miha Dovžan in Vital Ahačič, prof. Stane Habe je bil predsednik komisije, prisostvovala sta tudi predstavnika sedme sile — Jana Taškar. novinarka Dela in urednica Kamniškega občana ter Matjaž Brojan, odgovorni urednik Občinskega poročevalca, z domžalske Glasbene šole je bila tudi Majda Golob, pedagoginja, Melodijo je zastopal komercialist Tomaž Štrukelj, iz občinstva pa sta bila izžrebana Jaka Grašič in Franc Re-movš. Ker je bilo veliko prijavljencev, je vsakdo zaigral samo po eno skladbo, po lastni izbiri. Najvišja in najnižja ocena sta se črtali jn na koncu je bil izid naslednji: ponovno je zmagal Milan Resnik (65 točk), drugi je bil Srečo Vrtnik (62 točk), tretji pa Franci Korošec (61 točk). Pepca Blejc je dobila priznanje za naj- Zlata poroka Cerarjevih 16. avgusta 1936 sta se v Dobu poročila tedaj 29-letni Stanislav Ce-rar in 26-letna Terezija Ivana Cerar, rojena Žagar. Po 50 letih skupnega življenja danes preživljata starost na Brdu 22 pri Ihanu. Zlata poroka je bila 16. avgusta 1986 v Domžalah, slavnostne besede ob skupnem življenjskem jubileju pa jima je namenil Herman Breznik, podpredsednik SOB Domžale in jima ob tem v svojem imenu in v imenu skupščine tudi čestital. Cerar Stane se je rodil v Žejah nad Trojico. Vsa svoja mlada fantovska leta je preživel pri svojem očetu Janezu. Ob treh bratih in sestri mu je pri 16. letih umrla mati. Kmalu po materini smrtise mu je poročila sestra na Brezovico, bratje pa so odhajali od hiše drug za drugim tako, da sta ostala doma z očetom sama. Leta so tekla in prišel je čas ženitve in vedno večja potreba po mladi gospodinji. Njegov brat je bil tesarski mojster v Ljubljani in ob obisku doma pove našemu današnjemu slavljencu, da ima v Ljubljani ogledanega pravega dekleta za domačijo. Takrat še neporočena Terezija je gospodinjila pri poštenih ljudeh v Ljubljani. Današnjo soprogo Cerar Terezijo Ivano, rojeno Žagar, mu je brat predstavil ob njegovem obisku v Ljubljani. Rojena drug za drugega sta to potrdila v Dobu po dvomesečnem poznanstvu. V skupnem gospodinjstvu z očetom sta živela pet let. Ker pa oče ni hotel prepisati kmetije, je Stane v Brdu pri Ihanu kupil kmetijo s preužitkom samske starejše žene. Tja se je preselil leta 1941 in 10 let so živeli skupaj. To je bilo tudi leto pričetka druge svetovne vojne. Težko je bilo služiti dvema" gospodarjema. Vendar do leta 1942 še ni bilo tako hu- do, potem pa je postajalo vse hujše. Grad Krumperk je bil od domačije oddaljen samo 3 km in v njem so imeli Nemci močno postojanko. Stanetova hiša je bila neštetokrat obkoljena, vendar partizanov niso nikoli našli. Vedno jih je opozarjal, da se v jutranjih urah ne smejo zadrževati v okolici Brda. Njegova žena je velikokrat pripravljala hrano in pekla kruh, kar je Stane v košu znosil partizanom. Leta 1944 je bil Stane mobiliziran in tako je odšel na Dolenjsko v 8 brigado. S srečno vrnitvijo se je začelo novo življenje. Najprej sta napeljala elektriko. Delo na novi hiši, ki je zamenjala staro leseno, pa je trajalo 4 leta. Težko je bilo z gradbenim materialom. Ni bilo ceste, same kolovozi. S pomočjo tovarišev in sovaščanov se je v 3 letjh trdega dela tudi kolovoz spremenil v cesto, od Brda do spomenika padlih borcev na Oklem. Za vso pomoč pa sta današnja zlatoporočenca s sovaščani hvaležna KS Ihan in Gozdnem gospodarstvu Domžale. Srečo v družini so prinesli 4 sinovi, ki so poročeni in odšli od hiše v svoje lastne domove. 9 vnučkov pa v njun dom prinaša mladost in spomine na mlade dni. Slavljencema ob jubileju čestitamo tudi bralci in Člani uredniškega odbora. FRIZERSKI SALON V DOLAH PRI MORAVČAH Na Moravškem, točneje v bližini gostilne FRFRAV — v Dolah, št. 4 so odprli frizerski salon, ki bo odprt v ponedeljek, sredo in petek popoldne, v torek, četrtek, soboto pa dopoldne. PETERO DARJA Dole 4 pošta Moravče boljšo med ženskami (60 točk), nagrajeni pa so bili tudi najstarejši med godci, to je bil 79-letni Janko Kokalj, najmlajši Roman Habjanič — 11 let, najmlajša udeleženka Alenka Zaje, posebno nagrado pa je dobil tudi Stane Kreča, ki je z Debelo dekl'co naletel na najmanjše razumevanje pri komisiji. Nagrajenci so prejeli lične majolke in knjige (darilo ZKO Kamnik in Domžale), prvi kitaro DO Melodija, drugi pasova za harmoniko izdelovalca Zupana iz Mengša, tretji pa stojalo za note, vsi pa tudi priznanja. Med »zasedanjem« komisije sta nastopila tudi citrar Miha Dovžan in harmonikar Vital Ahačič, toda tudi njun nastop je bil okrnjen zaradi dežja. Ob koncu je izven konkurence nastopil — malo za šalo malo za res — eden izmed prirediteljev—Vid Repanšek, ki je dejal: »Vreme je marsikaj pokvarilo, toda drugo leto bo boljše. Pridite tako številno kot letos! Potrudili se bomo, da bo res vse v najlepšem redu.« Nasvidenje torej prihodnje leto na III. tekmovanju ljudskih godcev v okviru prireditev Po domače pri Repanšku. Morda celo že pod platneno streho... Ivan Sivec ■m Vi »vi •• Jarski šolarji aktivni tudi med počitnicami Med letošnjimi počitnicami smo jarški šolarji že četrto leto pripravili proslavo za naše sosede, starše, prijatelje in sorodnike. Pa nikar ne mislite, da je bila ta proslava posvečena državnemu prazniku ali čemu podobnemu. Kaj takega nam na pragu počitnic še na misel ni prišlo. Vsi smo imeli v mislih le eno: »ŽIVELE POČITNICE!« In tak jebiltudi naslov te naše proslave. Odprl jo je otroški zborček, sestvljen iz 4 pevk in 2 pevcev. Zbor se je pripravljal pod mojim in Heleninim nadzorstvom. Po mnenju pevcev sva zganjali prehud teror in so ga preživeli samo zato, ker je trajal »le« dva tedna. Poleg pesmic, ki jih je zapel ta naš zborček s spremljavo Helenine flavte, je proslava vsebovala tudi mnogo recitacij. Poskušali smo izbrati čimbolj zanimive, da ne bi kdo od poslušalcev med proslavo zaspal. Ustanovili smo tudi plesno skupino. Odplesala je dva plesa, ki smo ju po mnogih težavah sestavili na narodni melodiji. V proslavo smo vključili tudi znanega jarškega čarovnika sedmošolca Jožeta. Uporabili smo ga, da bi med poslušalce vnesel malo zabave in razvedrila. S čarovništvom se ukvarja že šest let in gledalce je presenetil s svojim znanjem, iznajdljivostjo in darom govora, ki ga je reševal, če se mu je kaj ponesrečilo. Oskrbeli smo si tudi napovedovalca trinajstletnega Miha, ki pa se bo moral še zelo potruditi, če bo želel postati pravi napovedovalec. Letos smo v naše vrste sprejeli tudi triinpolletno Katjo. Zbrati je morala ves svoj pogum, daje prišla na oder in nam je povedala dve od mnogih pesmic, ki jih zna. Tudi med otroki se še rojevajo mladi pesniki. Med nami je bila najuspešnejša petošolka Saša. Eno svojo pesem nam je zrecitirala, drugo pa zapela in zaplesala. V program smo vključili tudi igrico Zrcalce. Gledalcem je bila všeč. To so dokazali z glasnim ploskanjem. Na proslavi sta nastopila poleg čarovnika in napovedovalca še dva fanta, tretješolca Jani in Aleš. Na vajah sta bila glavna razgrajača in seveda tudi najbolj proti strogemu terorju. Čisto sta preglasila ostala dekleta: tretješolki Tanjo in Martino, četrtošolko Bojano in njeno leto dni starejšo sestro Simono. Če nas še niste prešteli, naj vam pomagam: bilo nas je 12. Mislim, da smo poslušalce z našo proslavo razveselili in jim za eno uro prepodili vsakdanje skrbi. Marjana Ručigaj Ročno tkaničena ženska bole, a ki jo je v treh tednih izdelala upokojena učiteljica Mara Šegulova. RAZSTAVA ROČNIH DEL DRUŠTVA UPOKOJENCEV MORAVČE:_ Ustvarjalna jesen življenja Moravski upokojenci so v domu upokojencev v Moravčah pred nedavnim organizirali dvodnevno razstavo svojih ročnih del. To prvo tovrstno razstavo si je ogledalo ca. 500 ljudi iz raznih krajev Slovenije, največ pa seveda domačinov in otrok. Razstavljalo je 40 članov-upokojencev z 260 primerki ročno izdelanih predmetov: vezenin, gobelinov, izdelkov iz lesa, slame, razstavljene so bile umetniške likovne storitve in fotografije. Obiskovalci so si pozorno in z navdušenjem ogledovali razstavljene predmete, se vpisovali v knjigo vtisov in prispevali prostovoljne prispevke k organizaciji razstave. Nekaj vtisov z razstave: Ivan Kopač: »Delo je najboljše razvedrilo za upokojence, da si podaljšajo jesen življenja.« Anton Cerar, upokojenec: »Gledam razstavo, ki je najlepša, kar sem jih videl. Vse priznanje in hvala tistim, ki so prispevali k razstavi.« Dorčka Kozmelj, upokojenka: »Zelo uspeli program in razstava, saj smo šele začetniki, pa smo z ljubeznijo vse lepo uredili, da smo zadovoljni mi in obiskovalci.« Stanko Frankol, upokojenec: »Razstava je zelo lepa in skrbno narejena, vsem, ki so jo pripravili, gre posebna zahvala. Še naprej želim vsem upokojencem obilo zdravja in veselja ob vsakdanjem delu.« Mara Šegula, dolgoletna tajnica DU Moravče: »Mara je že star, dolgo let je že na svet. V društvu dela že 24 let in želi si, da bi bilo še tako večkrat, med nami vsemi, kako se vse lepo odraža v našem okusnerp delu.« Razstava moravskih upokojencev je v celoti uspela v zadovoljstvo vseh upokojencev in občinstva. Na zadnji seji upravnega odbora so sklenili, da bodo v jeseni organizirali kulinarično razstavo v Partizanskem domu. Naj omenimo, da je v društvu upokojencev Moravče življenje kar precej razgibano. Komaj ustanovljeni mešani pevski zbor pridno vadi v društvenem domu pod vodstvom Lojzeta Štefana. Tako je zbor ob priliki otvoritve razstave v kulturnem programu že tudi nastopil. Pozneje je nastopil na koncertu pevskih zborov ob zaključku tedna upokojencev v Zadružnem domu na Viru. V zboru je 15 članov, od tega 10 žensk in 5 moških. Zbor je trenutno najmlajši v občini. Pripravlja se še na razne nastope v domačem kraju in izven njega. Ima vse pogoje za javne nastope, zato mu za vzpodbudo delovanja želimo, ob čestitki k prvemu uspehu, veliko lepega Petja. JOŽE NOVAK Zlata poroka Škarjevih V tem mesecu slavita 50 letni zlati zakonski jubilej zlatoporočenec Ferdinand škarja in zlatoporočenka Marija škarja, rojena Blejc. Prvič sta se oba poročila v Mengšu in sicer 2. avgusta 1936, v drugo pa ju je poročil 30.8.1986 podpredsednik SOB Domžale Herman Breznik, ki jima je ob tej priložnosti spregovoril nekaj besed in nanizal nekaj podatkov iz njunega bogatega in zanimivega življenja. Jubilant Ferdinand se je očetu Ernestu Škarji in materi Katarini Škarja roj. Faletič rodil 28.5.1905 v Mengšu. Obiskoval in končal je 6 letno ljudsko šolo v Mengšu, končal 3 letno obrtno šolo v Šentvidu pri Ljubljani in se v Vižmarjih izučil za mizarja. Za očeta Erne-sta, ki je bil delavec v Pivovarni in mamo Katarino, ki je doma gospodinjila ni bilo lahko preživeti dveh sinov in štirih hčera ter jim zagotoviti pot v samostojno življenje. 18 mesecev dolgi vojaški rok je odslužil v Ptuju in Mariboru. Od leta 1923 do 1930 je bil zaposlen pri svojem bratu, ki je imel mizars- ko delavnico v Cerknici. Pri Mizarstvu šušte-ršič v Mengšu pa je delal od leta 1930 do 1940 in se tega leta zaposlil v podjetju Stol Kamnik, koder je leta 1964 postal njihov upokojenec. Zlatoporočenka Marija se je očetu Francu Blejcu in materi Tereziji rojeni Polončič, rodila 1. 10.1907 v Mengšu. Oče Franc je bil delavec v tovarni Slamnikov v Mengšu, mati Tereza pa doma gospodinjila. V družini, koder je odraščala Marija ni bilo lahko, saj je bilo potrebno skrbeti za devetero otrok. Tudi Marija je končala 6 letno ljudsko šolo v Mengšu in se s 13 leti zaposlila v Slamnikarski zadrugi v Mengšu. Ko ji je bilo 18 tet je odšla na delo k Majdiču v Jarše in tam delala do 1960 leta ter tako postala upoojenka DO In-duplati. Ferdinand in Marija sta se spoznala v Mengšu. Takratno družabno življenje je v Mengšu potekalo v prosvetnem in telovadnem društvu, katerih člana sta bila. V prosvetnem društvu sta bila aktivna igralca v ljudskih igrah in tako ostala zvesta društvu vse do leta 1950. Vojna vihra ni prizanesla njuni družini in sorodnikom. Oba sta se aktivno vključevala v delo za NOB in bila zvesta aktivista OF. Nemci so izselili več Marijinih bratov z družinami in tudi njeno mamo. Njen brat Matija Blejc pa je leta 1942 padel kot prvoborec na Kostanjski planini, bil proglašen za narodnega heroja in po njem je šola v Mengšu dobila svoje ime. Po vojni sta začela znova, s pridnim in prizadevnim delom sta se leta 1955 z družino vselila v svoj novi dom. V zakonu so se jima rodili 4 otroci. Zato jim ob jubileju čestita obema tudi devetero vnukov, ki jima razveseljujejo njuno mladost. B. RC Odprite vrata, dimnikar prihaja: Ni mogoče mimo ugotovitve, da se dimnikarska služba v Sloveniji kot tudi v naši občini v zadnjih 15—20 letih ni razvijala kot ostale dejavnosti. Celo nasprotno, močno je nazadovala in zato imamo danes tak razkorak med potrebami in številom dimnikarjev, ki naj bi te potrebe zadovoljevali. Vzrokov nazadovanja je več in se dopolnjujejo. V šestdesetih in sedemdesetih letih smo v veliki meri prišli na uporabo takrat cenenih tekočih goriv. Ta imajo čistejše izgorevanje in čiščenja kurilnih naprav niso bila potrebna tako pogosto kot prej pri trdih gorivih. Obenem pa se je z uvajanjem daljinskega ogrevanja število kurišč še zmanjševalo. Oboje je povzročilo močno zmanjšanje potreb po dimnikarskih storitvah. L cene storitev pri nas še vedno nižje, pa je ta uskladitev omogočila v septembru 1984 občuten dvig osebnih dohodkov dimnikarjev in nabavo najosnovnejših zaščitnih sredstev. Število delavcev se je do danes povečalo na 73, kar pa je še vedno 3 do 4 krat premalo za devet občin, ki jih pokriva TOZD »Dimnikar-stvo« Ljubljana z svojo dejavnostjo. V vseh teh letih so se zaradi smešno nizkih cen — povprečna letna rast od 1977 do 1984 je znašala 5,5% (pet in pol procenta!) in vedno manjšega števila dimnikarjev postopoma opuščala redna čiščenja najprej v oddaljenejših nato pa v vse bližjih področjih, dela v stanovanjih. Obiski, kjer so še bili, so postali neredni in marsikje izredno redki. V veliko krajevnih skupnostih dimnikarja niso videli že 5,6 ali celo deset let. Danes, ko smo uvedli tudi organizacijske spremembe v delu, uredili odnose, natančneje začeli s planiranjem dela in rokov v industriji in ko se je tudi število dimnikarjev povečalo kar je vse vplivalo na povečanje zmogljivosti, ponovno uvajamo redne obiske na leta zapuščena področja. Pri tem pa žal naletimo na očitke češ, kaj se sedaj silite, kje ste pa bili vsa ta leta. Občani imajo po svoje prav. Vendar upamo, da nam bodo priznali, da pri vseh naštetih vzrokih, ki so povzročili odmiranje dimnikarske dejavnosti in posledicah tega, dimnikarji sami nismo bili vsega krivi. Veliko občanov danes meni, da dimnikarska služba deluje kot servisna in se dimnikarja naroči, kadar se ga pač potrebuje. Temu ni tako. Zakon o dimnikarski službi in Pravilnik o rokih čiščenj (Ur. I. SRS 16/74 in 1/76) natančno urejata obveznosti in odgovornosti tako dimnikarske organizacije kot koristnika kurilnih naprav. Zakon predpisuje tudi visoke kazni tako za dimnikarja, ki ne izvaja del v predpisanih rokih kot koristnika, ki ne omogoča ali dopusti rednih čiščenj. Kakšne storitve in v kakšnih rokih so v gospodinjstvih obvezne je razvidno iz tabele: število dimnikarjev je začelo padati. Od preko 900 v celi Sloveniji v začetku šestdesetih let na 380 v letu 1984. Dimnikarji so odšli na delo v tujino, kjer je ta poklic še danes visoko cenjen, drugi so se prekvalificirali, veliko se jih je v tem času tudi upokojilo. Priliv mladih kadrov je bil neznaten in je še danes, saj edina dimnikarska srednja šola na Gradbeni srednji šoli v Mariboru že leta nazaj ne zbere toliko učencev, da bi imeli lahko svoj razred, temveč mora tistih nekaj učencev priključiti razredom zidarjev. Drugi vzrok odliva je v malo poznanem dejstvu, da je dimnikarsko delo eno najtežjih in zdravju najškodljivejših. Na osnovi ugotovitev 17 letnega zasledovanja in raziskav Republiškega zavoda za varstvo pri delu v Ljubljani o vplivu delovnega okolja na zdravstveno stanje dimnikarjev v Sloveniji bo beneficirana delovna doba dimnikarjev letos povišna od dosedanjih 14 na 16 mesecev. Tretji vzrok so bili izredno nizki osebni dohodki. Se v avgustu 1984 so znašali za kvalificiranega dimnikarja v TOZD »Dimnikar-stvo« Ljubljana pod 2 stara milijona. Četrti vzrok je nereden delovni čas. Velika uela v industriji se opravljajo v času remontov, to je ob prvomajskih, novoletnih in drugih praznikih, redno delo pa takrat ko industrija stoji — ponoči, ob sobotah in nedeljah. Poleg tega se vsa ta dela vrše neprekinjeno dokler niso končana. So dela, ko ekipa dimnikarjev dela tudi dva dni in noči neprekinjeno. Peti vzrok je, da se je z upadanjem potreb spremenil tudi odnos občnov do dimnikarja, ki je bil stoletja dobrodošel v vsaki nisi. Dimnikarski poklic se je razvrednotil do te mere, da starši v Prekmurju in hrvaškem Zagorju, kjer je imel ta poklic stoletno tradicijo, danes straše otroke: če se ne boš učil, boš šel pa za dimnikarja. Zadnja leta smo v veliki meri prisiljeni spet prehajati na trda goriva, ki so veliko cenejša predvsem pa sigurneje dosegljiva. Potrebe po dimnikarskih storitvah so porasle za nekajkrat, dimnikarjev pa ni. V letu 1984 je bila situacija že preko vseh kritičnih meja. TOZD »Dimnikarstvo« je zapustilo zaradi naštetih vzrokov samo v prvih štirih mesecih 11 delavcev od skupaj 68. Nujno je bilo treba izenačiti cene storitev v občini z ostalimi kraji v Jugoslaviji, saj so bile pri nas 5 do 8 krat nižje. Kljub temu, da so Čiščenje aktivnih kurilnih naprav na trda goriva 1 krat mesečno v gospodinjstvih — štedilniki, peči, centralne kurjave, v kurilni sezoni dimovodi in dimniki__(oktober—maj) Čiščenje prezračevalnih naprav (zračniki)_1 krat letno Čiščenje iztočnic (saj iz dimnika pri spodnjih dimniških vratcih)_1 krat letno Čiščenje neaktivnih kurilnih naprav (v rezervi) 1 krat letno Požarno-varnostni (tehnični) pregledi vseh naprav 1 krat letno Z onemogočanjem in odklanjanjem dimnikarskih storitev s strani občanov je očitno, da so premalo seznanjeni ne samo z zakonom temveč tudi s pomenom rednih in strokovnih čiščenj z vidika požarne varnosti, zamnjše-vanja porabe goriv in onesnaževanjem ozračja. V Beogradu so z zasledovanjem 318 rednih in strokovno čiščnih kurišč ugotovili od 30 do 50% zmanjšanje emisije saj in plinov v ozračje in enako zmanjšnje porabe čistega zraka za izgorevanje. Kaj pomeni tako zmanjšanje onesnaževanja zraka za Ljubljansko kotlino, ko nam megla, saje, žveplov dioksid in smrad zaradi slabe prevetrenosti in pogostih večteden-skih toplotnih inverzij visijo nad naselji, ni potrebno posebej utemeljevati Očitno se veliko ljudi ne zaveda, da že 1 milimeter saj na ogrevalnih površinah povzroči 5-7 % večjo porabo goriva, 2 milime-terska plast že čez 10%. Te izgube pa so še veliko večje pri smolnatih katranskih in trdih mineralnih oblogah. Obeh vrst oblog se z ročnim čiščenjem ne da več odstraniti in je potrebno strojno ali celo kemično čiščenje. Te obloge nastajajo predvsem zaradi nestrokovnega in nerednega čiščenja in nepravilnega izgorevanja, trdne tudi zaradi prisotnosti S03 in raznih rudninskih snovi v samih gorivih tako trdih kot tekočih. Od trdih oblog imajo dodaten negativen učinek predvsem žveplaste, ki s kondenzno vodo tvorijo žvep-leno kislino, ta pa razžira kovinske dele v kurilni napravi. Medtem ko danes težko izbiramo goriva, lahko dimnikar z rednim in strokovnim čiše-njem veliko pripomore pri odstranjevanju vzrokov nepravilnega izgorevanja. Pri še tako pravilno dimenzirani kurilni napravi (peč-dimovod-dimnik) se z sajenjem kanali zmanjšujejo in idealno izgorevanje se zaradi zmanjšanega pretoka plinov in dima slabša, izkoristek pa zaradi izolativnega delovanja saj še dodatno pada. Poleg strokovnega čiščenja koristniku dimnikar svetuje najprimernejše dosegljivo gorivo za njegovo peč, pravilen način kurje- nja, eventuelne spremembe na kurilnih napravah, ki bi vplivale na zmanjševanje porabe goriva itd. Vzroki nepravilnega izgorevanja so poleg neočiščene kurilne naprave lahko še nepravilen način kurjenja, napačna dimenzioniranost peči, dimovoda in dimnika, nepravilna višina dimnika, neustrezno dovajanje svežega zraka v kurilnico, nepravilna priključitev peči, kurilnih naprav, neprimerno gorivo itd. V letošnji poletni sezoni od maja do konec oktobra bomo skladno s stališči in sklepi izvršnih svetov občin, skupščin združenega dela in skupščin krajevnih skupnosti, skupaj s požarno in sanitarno inšpekcijo izvedli sistematično akcijo vseh aktivnosti, ki bi jih v tem času morali po zakonu vsako leto. Ker ta dela niso bila že leta storjena in so tudi sicer zamudna, predvsem čiščenje iztočnic in tehnični pregledi, je pa stanje kurilnih naprav, predvsem dimnikov v stanovanjskih blokih precej kritično, smo se odločili, da jih bomo izvedli temeljito in strokovno. To pa lahko pomeni, da povsod to ne bo mogoče in bomo v nekaterih krajevnih skupnostih prisiljeni ta dela opraviti v poletni sezoni 1986. Dela bomo organizirali po krajevnih skupnostih in bodo obsegala: 1. Čiščenje in požarnovarnostni-tehnični pregled vseh aktivnih in neaktivnih kurilnih naprav. S tem so mišljeni štedilniki, peči, centralne kurilne naprave, dimovodi, dimniki. To pomeni, da bomo pregledovali tudi v stanovanjih zato prosimo stanovalce in hišne Svete, da omogočijo na dan obiska našega1 dimnikarja tudi vsfop v stanovanja. Občani in hišni sveti bodo prejeli zapisnik o tem pregledu in ugotovitve pomanjkljivosti. 2. Ob tej priliki bo dimnikar občanu v primeru potrebe svetoval in sprejel naročilo za strojno ali kemično čiščenje centralne kurilne naprave ter na željo tudi konzervacijo. Čistili bomo saje iz iztočnic. Prosimo občane, da pripravijo in omogočijo dostop do dimniških vratic v kleteh. Marsikje, predvsem v starejših stavbah so ta v drvarnicah stanovalcev zato prosimo te in pa hišne svete da bodo na dan obiska ključi drvarnic dosegljivi, dostop pa prost. 4. Čistili bomo prezračevalne naprave — zračnike. Hišnim svetom, ki imajo zaradi pojava faraonskih mravelj, ščurkov ali drugega mrčesa namen izvajati zaplinjevanje svetujemo, da ga izvedejo šele po našem mehanskem čiščenju ker bo učinek zapli-njevanja neprimerno večji. Kdaj in katera dela od naštetih se bodo v posamezni krajevni skupnosti ali hišnem svetu vršila, bodo naši dimnikarji občane pravočasno seznanili z obvestili. Občane prosimo, da nam dimnikarjem omogočijo opraviti naše delo in ga sprejmejo z razumevanjem, saj je predvidena akcija namenjena urejevanju kurilnih naprav z namenom doseči večjo požarno varnost, zmanjševanju porabe goriv in zagotavljanju čistejšega zraka v naši Ljubjani. Poročilo o ietni akciji 1985 v občini Domžale Akcija je potekala skladno z Izvršnim svetom, Zborom združenega dela in Zborom krajevnih skupnosti občine Domžale, predloženim in potrjenim programom del, ki jih dimnikarska organizacija po zakonu in pravilniku enkrat letno mora opraviti, in sicer: — strokovni pregledi — čiščenje iztočnic — čiščenje prezračevalnih naprav (zračnikov) — popis kurilnih naprav. 1. Izvršeni so bili tehnični pregledi pri vseh pogodbenih koristnikih v celi domžalski občini. To so predvsem industrija in večje kurilnice. 2. Vršila so se redna čiščenja kurilnih naprav v tistih kotlovnicah, ki obratujejo tudi v letnem času. 3. Izvršeno je bilo čiščenje in tehnični pregledi tudi rezervnih kurilnih naprav, čiščenje iztočnic in zračnikov v hišnih svetih in ustanovah v sledečih krajevnih skupnostih: Domžale (3 KS), Mengeš, Trzin, Moravče, Trojane, Lukovica, Radomlje, Dob, Vir, Pšata, Ihan in Dragomelj. 4. Izvršeni so bili tehnični pregledi in popis kurilnih naprav v krajevnih skupnosti: Trzin in Mengeš. Pri akcijah so sodelovali mladinci naše organizacije kot organizirana oomoč na področju Domžal. SPLOŠNE UGOTOVITVE 1. Predvsem pri hišnih svetih smo naleteli na veliko število dotrajanih dimniških vratic. Na podstrešjih so spravljeni gorljivi predmeti. Pri hišnih svetih, ki imajo lastno kurilno napravo, pa tudi pri ustanovah smo opažali neprimerne dostope in pomanjkanje čistilnih vratic na dimovodih. Vsi korist-niki, kjer je bil pregled izveden, so prejeli zapisnik o tehničnem pregledu z navedenimi pomanjkljivostmi, ki jih je treba odpraviti. 2. Veliko pomanjkljivosti je v individualnih gospodinjstvih. Največkrat se pojavljajo: — kurilnica nima urejenega zračenja — na podstrešjih in v kurilnicah so zloženi gorljivi predmeti — strešne konstrukcije so preblizu dimnikov ali celo vgrajene — kurilne naprave so priključene na neustrezne dimnike — kurilne naprave so priključene brez soglasij — nepravilne priključitve, večkrat tudi več naprav na eno tuljavo. Posebno poglavje je Novi Trzin, kjer občani priključujejo na dimnike, predvidene za plin, peči na trda goriva, kamine, odprte kamine itd. Koristniki so prav tako prejeli zapisnik o pomanjkljivostih. 3. Akcijo so najavljali naši delavci z obvestili nekaj dni vnaprej. Teklapa bi veliko bolje in zajeli bi neprimerno večje število krajevnih skupnosti, če bi bili občani o njej seznanjeni, tako kot je bilo dogovorjeno, to je, preko občinskega poročevalca. Priložena so poročila vodij področij o poteku akcij. Njihova »anonimna« pobuda izvršnemu svetu občine Domžale z dne 10.3.1986 vse to le potrjuje. Pobuda sovpada s postopkom izločevanja temeljne organizacije iz delovne organizacije Komunalno podjetje Ljubljana na osnovi že pravnoveljavnega referenduma. Kot obrtniki zagotavljajo kvaliteto, nižje cene z manj delavci in splošno zadovoljstvo občanov. Vsega tega do sedaj v okviru združenega dela ni bilo možno zagotoviti? Ne tajimo občutka, da so s svojim delovanjem celo uspeli ustvariti klimo da se dimnikarska služba res prenese na privatne obrtnike. — občinsko glasilo občine Domžale se ni pripravljeno vključiti v izvršnem svetu občine, zboru krajevnih skupnosti in zboru združenega dela dogovorjene akcije. — požarna inšpekcija občine Domžale ne reagira na naše prijave kršenja zakona o dimnikarski službi s strani popoldanskih obrtnikov — od Komunalne skupnosti Domžale dobimo zapisnik o »krivdi« predvsem TOZD »Dimnikarstvo« o neinformiranosti občanov o akciji oz. urednika občinskega poročevalca tov. Brojana, ki ni hotel kljub intervenciji objaviti članka »Odprite vrata, dimnikar prihaja«. Občinski poročevalec ni naše tovarniško glasilo in tov. Brojan ni naš uslužbenec. V celem zapisniku ni črke o tem, da bi se koristniki preko svojih delegatov v komunalni skupnosti odločili omogočati dimnikarju opraviti dimnikarsko storitev v skladu z zakonom o dimnikarski službi in Pravilnikom o rokih. Je pa dovolj zahtev in groženj z reprosalijami za izvajalca. Mnenja smo, da je dimnikarstvo dejavnost posebnega družbenega pomena (tako po Zakonu o dimnikarski službi, kot po Zakonu o komunalnih dejavnostih) z aspekta požarne varnosti, onesnaževanja okolja in porabe goriv družbeno tako pomembna, da je neumestno zaupati opravljanje te službe privatnim obrtnikom, ki kot delavci v združenem delu ne najdejo motivacije zadovoljevati družbenega interesa in koristi. Kot privatni obrtniki bi najbrž kar izgorevali za tem. Nasprotno menimo, da je dimnikarsko dejavnost treba združevati in jo začeti obravnavati kompleksno v republiki, z dvigom njene efikasnosti in strokovnosti, ne pa da jo zaradi izrednega pomanjkanja dimnikarskih delavcev vsaka občina rešuje kakor ve in zna. Zaradi porasta uporabe trdih goriv in spoznanja efektov rednejših rednih čiščenj na porabo goriv postaja ta dejavnost izredno konjukturna in pojavljajo se interesi posameznikov ukvarjati se z dobro plačanimi deli kot so npr. kemična čiščenja, meritve dimnih in plinastih emisij, čiščenje industrijskih kotlov itd. Vse občane, ki imajo vloge za pridobitev obrti na naši občini smo pripravljeni vzeti v redno delovno razmerje, če imajo kvalifikacijo, če iz temeljne organizacije niso bili disciplinsko odstranjeni in če niso alkoholiki. SPLOŠNO Leto 1985 je temeljna organizacija »Dimnikarstvo« zaključila relativno uspešno. Za to obdobje je bilo značilno intenzivno opremljanje s strojnimi aparaturami, varnostnimi in zaščitnimi sredstvi, vozili, aparati itd. Nabavljeno je bilo 14 vozil R-4, poltovorno vozilo trafic, 5 strojev za mehanska čiščenja, 7 črpalk za kemična čiščenja iz vodne Ftrani, 5 črpalk Mios standard za plamensko stran, 2 visokotlačni črpalki WAPP, avtonomni dihalni aparati na stisnjen zrak, 7 elektronskih apartov iz uvoza za merjenje dimnih in plinastih emisij, zadostno število oblek, kombinezonov itd. Zaradi nesposobnosti temeljne organizacije ustvariti zadostno kvalitetna sredstva za nabavo osnovnih sredstev smo s 1.4.1985 povišali tudi amortizacijsko stopnjo. Tako bomo lahko zagotavljali nadaljno nabavo opreme z namenom doseganja večje storilnosti in kvalitete storitev ter humaniziranja, v kolikor je le mogoče, izjemno napornega in zdravju škodljivega dela dimnikarjev. Za leto 1985 v tem smislu lahko ocenimo kot stroškovno intenzivno in prelomno. Temeljna organizacija je zaključila leto 1985: v 000 %odVP Celotni prihodek 227.000 100 Materialni stroški -47.129 20,7 Dohodek 180.161 Obveznosti iz dohodka -47.630 21 Čisti dohodek 132.531 Bruto osebni dohodek 105.779 46,5 Stanovanjski sklad 4.417 Druge potrebe skupne porabe 3.862 Poslovni sklad 10.000 11,8 Rezervni sklad 7.206 Za druge potrebe 1.267 Dimnikarska dejavnost je izrazito storitvena saj obveznosti iz dohodka, osebni dohodki in skladi, vključno z rezervnim, skupaj predstavljajo 79.3% celotnega prihodka, kljub intenzivnemu opremljanju v tem letu. Povprečni OD je znašal v letu 1985 72.100 din, vendar je v tem znesku upoštevano tudi 11% nadurnega dela. V letu 1986 je bilo dimnikarskim delavcem priznano povišanje beneficirane delovne sile iz dosedanjih 12/14 na 12/16 mesecev. Vendar obveznost do plačila razlik prispevka ža pokojninsko zavarovanje v višini ca. 25 milijonov novih dinarjev ni bila izvršena, ker temeljna organizacija za to enostavno ni imela sredstev. Razlog temu je v veliki meri cenovna politika za komunalne dejavnosti katere usmeritev se je temeljna organizacija do danes tudi držala. Od 1. 7.1984 so bile cene prvič popravljene v juniju 1985 in sicer maksimalno do 35%, ter 15. 11. 1985 še za razliko do maksimalno 73%. Praktično to pomeni, da je bila temeljna organizacija prvič: stalno v zaostanku s cenami in drugič, da povišanje cen za 19—76% za obdobje od 1. 7. 1984 do danes (26. 5. 1986) tudi slučajno ne odgovarja rasti cen v drugih dejavnostih ali gospodarstvu, niti osebnih dohodkov, inflacija, kaj šele obveznostim iz dohodka. Konec leta je bilo v temeljni organizaciji 86 zaposlenih, od tega 10 delavcev na upravi. Na novo je prišlo 13 delavcev. Poklic je izredno deficitaren in kadrovati smo morali druge profile, med njimi tudi srednješolce (gradbene in ekonomske tehnike, gimnazijce), ki danes opravljajo dimnikarska opravila in za katere smo v temeljni organizaciji organizirali 6 mesečno izobraževanje s Srednjo gradbeno šolo — dimnikarski oddelek — v Mariboru in Stroino fakulteto v Ljubljani. Pristopili smo tudi reorganizaciji rajonov po krajevnih skupnostih ter novih razporedov obhodov, ker se je z uvedbo vozil način obhodov popolnoma spremenil. Poleg tega smo zaradi večjega števila delavcev, hitrejšega prevoza in uvajanja strojnih čiščenj lahko ponovno začeli opravljati storitve na nekaterih področjih, ki so bila 5—10 let opuščena. To predvsem v občinah Zagorje, Šiška, Vič-Rudnik, Vrhnika in Domžale. Problematika občine Domžale SPREMEMBE V LETU 1985 Spremembe v Domžalah so razvidne iz razpredelnice: I./85 XII./85 Vodij okoliša 2 4 Dimnikarskih delavcev -3--8 Skupaj dimnikarskih delavcev 5 12 Vozil R-4 . 1 4 Nabavljena je bila tudi vsa potrebna strojna in zaščitna oprema. V februarju 1985 je bil domžalskim delavcem odvzet tudi obsežen rajon Vodice, kjer so začeli opravljati storitve dimnikarji razporejeni v občini Šiška. Vse to bi moralo vplivati na nekajkrat večje število in kvalitetno opravljanje storitev. Ocenjujoč vse pogosteje in intenzivnejše prigovore in zahteve komunalne skupnosti, komiteja za gospodarstvo in požarne inšpekcije v občini Domžale, da se službo uredi ali pa bo temeljni organizaciji »Dimnikarstvo« odvzeto pooblastilo za opravljanje dimnikarskih storitev in se za opravljanje teh storitev pooblasti privatne obrtnike, pa temu očitno ni bilo tako. GOSPODINJSTVA Že v začetku kurilne sezone oktobra 1985. smo začeli s spremembo razporeda del v individualnih gospodinjstvih upoštevajoč predlog, da bi se dela opravljala na dva meseca, vendar enakomerno na vseh področjih občine in ne kot dosedaj, ko se je na ožjih področjih obiskovalo nekatere stranke vsaki mesec, druge pa neredno ali pa sploh ne. Ta sprememba je povzročila negodovanje občanov, ki so bili obiska vajeni vsak mesec in negodovanje tistih, ki dimnikarja leta niso videli, si kupili svoje orodje in čistijo sami. Češ, kaj se silimo. Naš delavec danes obhodi dnevno 50 do 70 gospodinjstev, od katerih mu »dovoli« opraviti storitev 5,6 ali 7. Občani so, skupaj z našimi delavci, navajeni dimnikarja klicati kadar ga rabijo, se dogovarjati za »jutri« ali »drugi mesec«, jim naročati storitve na cesti. Ne spoštujejo pa se termini rednih obhodov. Dosedanji način »naročanja« izredno zmanjšuje fizični obseg opravljanjaa dela. S spoštovanjem obhodnih dni s strani občanov bi očistili 2—3 x več gospodinjstev kot doslej. Finančni rezultat takega načina opravljanja storitev v gospodinjstvih je razviden iz podatka za okoliš Domžale Iv., ki obsega krajevne skupnosti: Krašnja, Moravče, Vrh-polje, Velika vas, Dešen, Peče, Blagovica in Trojane. - Citiramo poročilo vodje z dne 26. 12. 1985: »moj vtis je, da se ljudje na splošno dimnikarja vesele, so pa skeptični, kar je posledica "SrSfin^g3 Orihaiania ali oa sploh neprihajanja dimnikarja v prejšnjih ieiih. Z rednim prihajanjem in kvalitetnim delom si bom do konca kurilne sezone pridobil zaupanje ljudi tako, da smatram, da bo na začetku kurilne sezone 86/87 to področje urejeno.« C. prih. _I,—IV. 86 Pogodbena dela 6.612.000,-Široka potrošnja 9.857.000.-od tega gospodinj. 4.953.000,- SKUPAJ 16.469.000.- V prikazanih porabljenih urah je 252 nadur. Vse so bile opravljene pri delih po pogodbah. Iz tabele je razvidno: — da je bilo dobrih 40% celotnega prihodka ustvarjenega v vsega slabih 10% skupnega porabljenega časa, od tega 7% rednega delovnega časa, 3 % pa v nadurah. — 93% rednega delovnega časa je porabljenega za široko potrošnjo za slabih 60% celotnega prihodka oz. 61 % rednega delovnega časa za 30% celotnega prihodka pri individualnih gospodinjstvih. Iz tega sledi: 1. Da s cenami v industriji pokrivamo izpad prihodka v široki potrošnji, predvsem v gospodinjstvih. VIRI PRIHODKA IN POKRIVANJA Delavca kljub dobri volji in zagnanosti ter občanom, ki se dimnikarja tako vesele v kurilni sezoni 85/86 nista uspela ustvariti celotnega prihodka za več kot tretjino prejetih osebnih dohodkov. Celotni prihodek Domžale IV. (Podhraški-Manohin): november 85 53.395 december 85 94.395 januar 86 82.927 februar 86 115.320 marec 86 81.470 april 86 105.250 SKUPAJ 532.757 Skupaj sta prejele 1.237.083 netto osebnega dohodka Delavca sta sicer ustvarila skupaj 1.071.135 din prihodka, vendar skupaj z delom po delovnih nalogi!- pogodb. Vrednost ;™ ™l I00 i1 * ->in in 7a ta dela sta ion uci j^. -t ■ .—— ---- - porabila v vseh 6 mesecih skupaj 71 delovnih ur. Pokrivanje izpada prihodka v široki potrošnji z pogodbenimi deli v industriji za celotno občino Domžale je le nekoliko boljša. Porabljene Efekt % porab. ure na uro ur 861 7.680.- 10 7793 1.265.- 29 5871 843.- 90 61 8654 1.903.- 100 2. Da dela v industriji praktično ne vplivajo na zmanjševanje razpoložljivega časa za dela v gospodinjstvih. 3. Da ves ustvarjen prihodek občine Domžale v obdobju januar—april 1986 ne zadošča za normalno poslovanje, v kolikor ne bi v temeljni organizaciji v celoti zadrževali osebnih dohodkov. Sedaj že blizu kritične meje. Ob vsem povedanem postanejo jasnejši pojavi poskusov privatnih obrtnikov iz Kamnika, Bovca, popoldanskih obrtnikov iz KEL-a itd. s ponudbami: Mi smo vedno cenejši od TOZD »Dimnikarstvo« za 20—30%. Tudi mi bi bili lahko, če s cenami v industriji ne bi bilo potrebno pokrivati izpada prihodka v široki potrošnji. OSEBNI DOHODKI Povprečni osebni dohodki v temeljni organizaciji za prve štiri mesece letos, skupaj z nadurami, nadomestili, minulim delom itd. so znašali 99.063.— din. Osebni dohodek za redni delovni čas pa je za to obdobje znašal za: — priučenega dimnikarja 67.1-67,— din — KV dimnikarja 81.663.— din — vodjo okoliša za nad 2 delavcema 104.052.— din — direktorja 139.214.—din. Da bi v tem obdobju lahko izplačevali povprečni osebni dohodek med 125.000.- din 130.000.— dinarjev za redni delovni čas (dimnikarje naj bi z oziram na težke in zdravju škodljive pogoje dela izenačili že v letu 84 z rudarji!) bi morala ob upoštevanju strukture delitve celotnega prihodka po zaključnem računu za leto 85 znašati masa brutto oseb- nin aonuuivvv <-« S33r3C|3 *BWfSKE 'Ms-12.800.000.— din. Tako maso bi zagotavljal celotni prihodek nekaj pod 30 milijonov dinarjev, ne pa 16.500.000 — din. Na efektivno uro dela bi morali v tem obdobju ustvariti ca. 3.300 din, da bi lahko pokrili materialne stroške, obveznosti iz dohodka, brutto osebne dohodke, sklade, čas za dopuste, bolniške, malico itd. ne pa 1.903.— oz. 1.265.— za široko potrošnjo oziroma 843.— v individualnih gospodinjstvih. V tej ceni efektivne ure niti ni upoštevana indeksna večja rast obveznosti iz dohodka od indeksa rasti dohodka temeljne organizacije, niti letošnja obveznost plačila za beneficirano delovno dobo od 1. 1. 1960 dalje, ki jo ocenjujemo na preko 30 milijonov novih dinarjev. Niso upoštevane obvezne rotacije delavcev na takih delovnih mestih, skrajševanje delovnega časa, podaljšani odmori in dopusti. PREDLOG UKREPOV Ugotavljamo, da je v občini Domžale izrazito kritično prav opravljanje storitev v gospodinjstvih. Tu je potrebno za prihodnjo kurilno sezono nujno uvesti spremembe saj dosedanji rezultati ne zadovoljujejo ne ko-ristnikov ne izvajalca. Zato predlagamo: 1. Sprejem odloka o obveznem čiščenju v individualnih gospodinjstvih na 3 meseca v kurilni sezoni (dosedaj na 30 dni po pravilniku o rokih Ur. list SRS 1/76). 2. Širšo družbeno akcijo v smislu informiranja občanov tako s strani komunalne skupnosti, zbora krajevnih skupnosti, kot tudi Občinskega poročevalca. ■ 3. Ukrepanje požarne inšpekcije proti tistim krajanom, ki tudi na 2 meseca ne bodo dovolili čiščenj ter proti vsem izvajalcem dimnikarskih uslug, ki za to nimajo pooblastila. 4. Pred začetkom kurilne sezone 86/87 bomo dali v objavo Občinskemu poročevalcu razporede obhodov dimnikarjev po krajevnih skupnostih in ulicah. 5. V poletni sezoni 86 bomo vršili popise kurilnih naprav, varnostne preglede, čiščenje iztočnic, rezervnih dimnikov, zračnikov in generalna čiščenja večjih kurilnih naprav. Delo bi potekalo podobno kot v letni sezoni 1985, zato predlagamo, da tov. Brojan le objavi članek, kot je bilo dogovorjeno za lansko leto. 6. Da občani z razumevanjem spoštujejo na jesen objavljene dneve obhodov in ta dan udšCSUJig t:;ri!r!S rscrsvS Z- Ciščenie in poskusijo razumeti, da bomo za dela izven teh terminov zaračunavali dvojno tarifo (po ceniku). 7. Da se nas obvešča o nepravilnostih, pripombah, predlogih v pismeni obliki na upravo. 8. Nove delavce bomo razporejali na področje Domžal v okviru možnosti, vsekakor pa tega ne bomo mogli početi na škodo drugih občin. 9. Poskusno bomo organizirali nadurno delo v široki potrošnji od 14.00 do 17.00 ure. Za ta dela bomo zaračunavali skladno s cenikom s 50% dodatkom za delo izven rednega delovnega časa. POJAV! PRIVATNIH INTERESOV Da pa je v občini Domžale v kurilni sezoni 85/86 prišlo do tako zaostrenih pripomb na urejenost dimnikarske službe kljub vsem ukrepom, ki so bili storjeni leži razlog v temeljni organizaciji. Že leta so prisotne tihe želje naših delavcev v Domžalah in prav tako poizkusi, da bi se dimnikarsko službo poverilo privatnim obrtnikom. Zbranih je dovolj dokumentov, informacij in postopkov naših delavcev v Domžalah in ne tajimo prepričanja o zavestnosti njihovih postopkov oz. prestopkov z namenom ustvariti nezadovoljstvo pri občanih in S t«m GGSGCi pniKSRepuuudS "3 pristojnih službah občine Domžale, da bi se odvzelo pooblastilo za opravljanje storitev temeljni organizaciji »Dimnikarstvo« in preneslo opravljanje dimnikarske službe v privatni sektor. I 1 ^ VELIKA DENARNO BLAGOVNA ^ I TOMBOLA I l V DOMŽALAH, NEDELJA, 21. SEPTEMBRA OB 14. URI |j ^ Glavni dobitki 5.000.000 din (pol milijarde) |$ § Zastava 101 & I 126 p I I 50 SM § § 20SM « $5 in ostali dobitki v skupni vrednosti 1 milijarde tx 1 1 ss Vabi Smučarsko društvo Domžale S t J V VELIKI VASI IN SPODNJEM PREKRU Posledice orkanskega neurja V soboto, 23. avgusta se je razbesnel zlasti na področju občin Vrhnika in Logatec orkan, ki je napravil največ škode v kraju Hotedrščica. Malokdo ve, da je v istem času napravil tudi veliko škodo v naši občini in sicer v kraju Spodnji Prekar. Vsi občinski pristojni dejavniki so že 25.8. v jutranjih urah obiskali področje, koder je pustošil vihar in oblikovali predlog, kako pomagati prizadetim občanom. Škodo pa sta si ogledala tudi novinar in fotoreporter ter pripravila tale zapis. Občinska konferenca SZDL skupaj z uredniškim odborom se je odločila, da določi novo rubriko za našo mladino. Borci smo to z veseljem sprejeli, zato predlagamo, da vse osnovne šole, ki že imajo slovenska mladinska uredništva, da bi imeli čim več pridnih dopisnikov, ki bi se pogosto javljali. Vaše vneme bomo vsi zelo veseli in če bo le mogoče bo uredniški odbor objavil vse kar odraža vašo mladost, vaše iskrene misli in poglede na svet. Vsak vaš prispevek, ki ga skrbno napišete in odpošljete, vsaka vrstica, ki nastane neobvezno in z veseljem, je namreč imenitna vaja in urjenje materinščine, hkrati pa vas iz sveta sramežljivosti in osamelosti vodi med ljudi v širni svet in k širšim razgledom. Za začetek smo se odločili, da objavimo najboljše proste spise, katere ste pisali lansko leto ob 40 letnici osvoboditve in letos ob 45 letnici vstaje. To naj bo začetek kot spodbuda, saj je podobnih naslovov še veliko, kot na primer: Dan mladosti — mejnik moje mladosti, Adijo osnovnošolci in pozdravljeni srednješolci, Očetje in mame naj mjslijo na našo prihodnost, Svoboda in mir — to je skoraj vse. Pozdravili bomo tudi ostale krožke na osnovnih šolah kot so: zgodovinski, raziskovalni, likovni in podobni, saj tudi ti vrednotijo moralne norme različnih generacij. Zakaj ne bi napisali svoje predstave o načinu življenja v preteklosti, sedanjosti in prihodnosti. Že lansko leto pa tudi letos smo za tiste, najbolj pridne organizirali srečanje v Puli in Reki z pripadniki JLA, tako bi nadaljevali tudi v bodoče, daj le v slogi in enotni politiki je naša moč. Zato bi se zahvalil OK SZDL in OK ZSMS Domžale, ki sta v samem začetku z vso prizadevnostjo sodelovali z nami. Pišite in povejte nam, da želite živeti v svobodni domovini in zdravimi zelenimi gozdovi, s čistim zrakom, čistimi rekami in potoki in tako, da nam ne bo treba ob nevarnih deževnih dneh tičati doma. Sicer pa se pridno učite, da boste vedeli več in bolje kot mi, da boste z znanjem spreminjali svet v cvetlični in zeleni vrt. Predsednik Obč. odb. ZZB NOV Alfonz Avbelj Najhuje je v Spodnjem Prekru, koder je prizadeta najbolj družina RIBIČEVIH. Oče, težak invalid in mama Antonija sta le zahvaljujoč sreči ušla izpod gospodarskega poslopja, ki je utrpelo veliko škodo. Kozolec — dvojnik se je v celoti podrl in pokopal pod sabo precej mehanizacije, ki je bila deloma v domači lasti, deloma pa je bila last krajevne strojne skupnosti. Ob tem, ko je vihar razkril ta kozolec-dvojnik, je bila uničena tudi velika količina sena, ki ga RIBIČEVI še kako potrebujejo za živino. K sreči je zanjo poskrbel sosed Franc Uštar iz Hriba št. 1, sicer tudi sam zelo oškodovan zaradiu loma drevja, uničenja zelenjave, pridelka, nasadov. RIBIČEVI so — kot smo rekli — najhuje prizadeti. Kako so se veselili boljših možnosti , ki so se kazale z mehanizacijo—samo-nakladalko, prekucno prikolico, vaško skupno mlatilnico, vozovi. Koliko škode na sadju, orehih!! Pa niso oškodovani samo Ribičeviž. Škoda je velika tudi pri NOLIMANOVIH iz Spodnjega Prekra, Učakarjevih, Griljevih in drugih. Pogovarjali smo se tudi s Francem Uštarjem, starim 56 let. Sam je. Nikogar nima, pravi. V šestih letih so ga v družini doletele 3 smrti. Kaj mu pomaga 12 ha zemlje, ko pa je nima kdo obdelovati. Dva kozolca mu je podrlo, pa fižol je uničen, koruza, krompir. Sadnega drevja pa je porušilo toliko, da ga sarh ne bo mogel sesekati niti za kurjavo. Ker je imel prazen hlev, je lahko prevzel 7 sosedovih — Ribičevih krav... Težko, zelo težko. Ko se poslavljava, nama vaščani namenjajo nenehoma eno samo vprašanje: »Ne bo ostalo le pri besedah?« B. Škoda pri Ribičevih je ogromna (na sliki) V sadovnjaka Franca Uštarja v vasi Hribi je lomilo tudi debelo sadno drevje ^/////////////^ trgovsko gostinska DO napndtk Sk. cfontafe NAPREDEK 'Ik. o.sub.0. domžale S prihajajočo jesensko-zlmsko sezono v domžalskem Slamniku spet odpirajo lokal svojim gostom in zato že 15. septembra uradno otvarjajo sezono. Preko jesenskih in zimskih mesecev bodo spet poskrbeli za različne družabne prireditve in razvedrilo gostov. Igral bo ansambel Studio, gostje pa se bodo vsako soboto lahko zavrteli s prlčetkom ob 20. url. Seveda obetajo obiskovalcem tudi celotno gostinsko ponudbo, na začetku pa obljubljajo, da bodo tekom leta poskrbeli tudi za priložnostne specialitete, kot jih narekujeta čas in kulinarična tradicija. Kot prva prireditev bo pripravljena spet MODNA REVIJA BOUTI-QUEA »NENA«, In sicer 20. septembra ob 20. uri. Tiste, ki so si ogledali že prvo modno revijo In tudi druge, ki jih svet mode zanima, vabijo, da si to zanimivo prireditev ogledajo in se razvedrijo v prijaznem okolju domžalskega Slamnika. Vabijo vas, da Slamnik obiščete! Spet modna revija v Slamniku BOUTIOUE "NEHA " DOMŽALE Dober dan, domžalski občan Spomini, ki ne smejo zbledeti: Ivan Tomsic-Toko Ivan Tomšič, s partizanskim imenom Toko, je eden izmed tistih MengSanov, ki je bil ves čas trdno povezan s svojim rojstnim krajem; občutil je tudi na lastni koži dobre in slabe strani razvoja; med vojno ni stal ob strani, ampak se je z vso odgovornostjo odzval notranjemu klicu po osvoboditvi domovine; prejel je celo vrsto priznanj, aktivno kot partijec dolgo časa deloval v zvezi borcev in tudi kot predsednik vojaških vojnih invalidov v svojem kraju; še vedno pa zna kritično oceniti današnjost in ga marsikdo pozna tudi po tem, da mu obraz pove resnico, ne glede na posledice. V_ Ko so bili Mengšani še v večini kmetje Ivan Tomšič Ziične pripovedovanje o svoji prehojeni poti kar pri tistem 17. juniju 1916. leta, torej med prvo svetovno vojno, ko je zagledal luč sveta v Velikem Mengšu. Doma so bili štirje otroci, a je ostal sam, ker je eden umrl po dveh mesecih, dva pa je leta 1922 vzela škrlatinka, ki je množično razsajala vsepovsod. Ko ga vprašam, kako je bilo na njihovi kmetiji - na manjši kmetiji - v povojnem času, skomigne in začne pripovedovati podrobnosti: „Kaj posebno dobrega ni moglo biti. Standard je bil slab, na zemlji se je slabo pridelalo, orali smo še na kraje, sejali in sadili skoraj vse za domačo potrebo. Pozneje se je marsikaj obrnilo na bolje, nekaj pa vendarle pogrešam - ajdo!" Bila je premajhna kmetija, da bi Ivan lahko ostal kar takoj doma, zato sije moral iskati svoj kos kruha, kjerkoli se je ponudil. Najprej je dve leti delal težaško delo v mengeški Opekarni. Se zdaj se nerad spomni težkih samokolnic in vroče opeke. Potem je šel na cesto. Imel je na skrbi cestni odsek med Mengšem in Buka.vico. Posipaval jo je z gramozom, urejal odtoke, popravljal useke; vse skupaj tudi dobri dve leti. Prometa tedaj le ni bilo veliko: poleg konjskih vpreg je tu in tam pribrnel kakšen tovornjak, osebne avtomobile pa je lahko preštel na prste. Pozneje se je zaposlil pri Stanetu Gregorcu, ki je imel ličarstvo koles. Potapljal je blatnike, vilice in celotne „geštele" za kolesa v poseben bazenček, vse dele za kolesa pa so pri Gregorcu tudi sušili v posebni peči. Kot delavec se je naučil ' delati z laki, kar ga je po treh letih prineslo tudi na Količevo, v Lack Fabrick Marx. Tu je ostal vse do odhoda v partizane. In fantovsko življenje v predvojnem Mengšu? Je bilo kaj veselja, petja, romantike? „Tako ti bom povedal: Zvečer smo peli in pohajkovali od Velikega Mengša do Malega, ko pa bi bilo treba iti spat, si moral dati koso na ramo in hajdi kosit. To je bila tedanja romantika!" Spomini na partizanska leta Najpomembnejše obdobje v življenju Ivana Tomšiča so bila prav gotovo partizanska leta. Ko je spoznal od blizu „nemško kulturo": izseljevanja, ubijanja talcev, požiganja domov in vsa druga grozodejstva, se je odločil tudi Ivan. Ob koncu marca 1943. leta je šel v hosto, kjer se je najprej priključil Rašiški četi. Tam je bil dobra dva meseca, nato pa so šli vsi skupaj v Kamniški bataljon, od tam pa v Pohorski bataljon,'ki je bil nanovo osnovan po zims kem pokolu. Maja 1943. leta, ko seje ustanavljala Šlandrova brigada, se je priključil s soborci Slandrovi, kjer je bil do avgusta 1943.1eta, od avgusta 1943 do 12. septembra 1944 pa v brigadi Miloša Zidanška, ker je šel ves bataljon Slandrove brigade v Zidanškovo, da je bila močnejša in da je lahko napadala najmočnejše sovražni—kove postojanke. 12. septembra 1944. leta je bil Ivan Tomšič ranjen, zdravil se je v partizanski bolnici nekje v hribih med Zgornjesavinjsko dolino in Koroško, na „stanici 1/10, imenova na pri Svatu". Bolnica je bila 24. decembra 1944. leta izdana in kar je bilo zmožnih za hojo, je ušlo in se resilo, veliko soborcev pa so Nemci pobili ali pa zažgali z bolnico vred. Zdravil se je na Zlatem polju, v Dupeljnah in Lukovici. 17. maja 1945 je bil odpeljan v ljubljansko vojaško bolnico Mladika, kjer so ga po skoraj letu dni šele operirali in mu začeli zdraviti roko, ki pa je ostala vse življenje krajša od normalne. Po zdravljenju je bil izpuščen kot 50% invalid in nesposoben za vojaške namene. Kaj je bilo v partizanih najlepšega? „Ko smo se ustavili v kakšni vasi, kjer so' imeli radi naše fante, pa smo priredili miting, dobro so nas postregli in nas sprejeli za svoje. Tedaj sem vedno začutil, da se borimo za pravo stvar." In kaj je bil najhujše? ,'JCo smo napadli kakšno sovražnikovo postojanko, jo že zavzeli, pa je sovražnik dobil močno okrepitev in smo jo morali spet prepustiti njemu, kljub žrtvam. Vsak normalen človek lahko ve, da so bila partizanska leta sestavljena iz zmag in porazov. Držalo nas je pokonci samo to, da so bili ljudje z nami, ko so občutili namška grozodejstva na svoji koži. Od avgusta 1944 sem bil tudi sam partijec, saj sem bil sveto prepričan v našo zmago, v našo pravilno pot in v skorajšnjo osvoboditev domovine." In kako je bilo, ko ste bili ranjeni? »Zadeli so me drobci granate v roko. Prestavilo me je za štiri metre. Bil sem še vedno pri polni zavesti. Ko sem se hotel pobrati, sem začutil grozno bolečino v roki. Potem sem začel močno krvaveti. Kmalu sem omedlel. Z zavezanimi očmi so me potem prenesli v partizansko bolnico. Komajda sem se obdržal pri življenju .. ." Zanimivo morda je tudi to, da Ivan Tomšič partizanskega zdravnika z imenom Svato sploh ni nikdar pozneje več srečal, čeprav mu je rešil življenje, zdaj pa je po pripovedovanju menda že umrl. Velike spremembe v kraju Po vojni, po zdravljenju v Mladiki, je bil Ivan Tomšič najprej zaposlen na Ministrstvu za notranje zadeve, pozneje pa na Notranji upravi v Ljubljani, celih 15 let, leta 1960 pa je odšel v pokoj. V teh enainštiridesetih letih se je tudi v Mengšu veliko spremenilo. Ivana Tomšiča najbolj moti, da se je pozidalo toliko rodovitne zemlje. „Po eni strani smo pozidali toliko lepih njiv, po drugi pa propadajo stare hiše. Ali res ni nikjer nikogar, ki bi to uredil in sprevidel, da se dela dvojna škoda!" Sam je ves čas sodeloval s svojim konjičem pri različnih gradnjah v kraju: vozil je pesek za Zadružni dom - zdajšnji Kulturni dom, toda pred leti so vsak skupni dom imenovali zadružni - veliko je sodeloval tudi pri izgradnji vodovoda: vozil je cevi, gramoz, cement, priključke; ves čas pa je bil prisoten tudi v družbenopolitičnem življenju kraia, saj je bil od 1947. leta do 1960. predsednik krajevne organizacije vojnih vojaških invalidov (WI) in od 1960. leta do bolezni tovariša Tita predsednik Zveze borcev v Mengšu, tedaj pa se je z nekaterimi „veljaki" razšel in — odstopil. „Med vojno smo bili med seboj ves čas iskreni in smo si znali povedati resnico v obraz, pozneje pa vedno manj. Močno me moti, da je v borčevski organizaciji veliko tako imenovanih majskih borcev, vmes pa so bili celo takšni, ki niso bili niti dneva v partizanih, celo na nasprotni strani. To smo vsaj v Mengšu počistili..." Seveda se ob takšnih dejstvih razburi in se v hipu iz dobrodušnega človeka spremeni v zagretega aktivista, ki je občutil vse grozote vojne od blizu- Rad pokaže tudi različna priznanja in medalje, od Ordena za hrabrost do Ordena za zasluge za narod III-reda, Ordena dela s srebrnim vencem, Ordena bratstva in enotnosti ter seveda medalji Slavka Šlandra in Miloša Zidanška. Kaj bi bilo treba v Mengšu izboljšati? Ivan Tomšič pravi, da je osebno kar zadovoljen, tudi s pokojnino in z vsem drugim okoli sebe. Rad pohvali tudi skrbno ženo in pove, da tudi mlada družina - sin z ženo in hčerkama - lepo skrbijo z kmetijo. Sam si želi, da bi bil mir, da se ne bi porušilo bratstvo med narodi, tako v našem najožjem smislu kot v svetovnem merilu, pričakuje pa tudi nekoliko več discipline in reda na vseh področjih. Pravega reda ni, od tu pa izvirajo tudi vsa neskladja. In kaj najbolj pogreša v Mengšu? „Včasih se mi je zdelo zelo lepo, da je/ godba nastopala zunaj, pred Kulturnim domom ali kje drugje, zdaj pa tega skoraj ne poznamo. Promenadni koncerti godbe bi se morali spet vrniti v kraj ... Še slabše pa je z igrami dramske skupine. Kako radi smo šli v letno gledališče. Ves Mengeš je živel s tem. Zaradi nekaterih osebnih nesporazumov pa tega ni več, sami pa tudi ne znamo presekati takšnih gordijskih vozlov, da bi šlo na bolje ... Škoda je tudi, da se tako slabo poznamo med seboj. V Mengšu je veliko novih priseljencev, ki se ne vključijo nikamor in ki kar zdijo po svojih hišah in stanovanjih. Menim, da je bilo lepše, ko je bil Mengeš še prava vas in smo se vsi poznali med seboj ..." In ko se že posloviva, še enkrat poudari, da je glavno mir, mir in sloga med ljudmi , pa bomo zlahka prebrodili še tako hude čase. Še veliko življenjskega optimi-zma je v njem in prenekatera iskriva misel! Ivan Sivec Ustrelitev talcev pri Bistriškem mostu v Domžalah V Dolu pri Ljubljani je bila nemška carinska postaja, ker je bila v bližini nemško-italijanska meja. Janez VVutte, Korošec, zanoslon pri tej pCat5jj :5 - KO\esom vozjj pogto v Domžale. Zadnjič prvega septembra 1941 popoldne, ko se je smrtno zadet zgrudil blizu mosta čez Kamniško Bistrico. Nanj so streljali borci Mengeško-moravške čete iz zasede na hribčku Sumberk nad mostom. Na levi strani mosta je bila vas Podrečje, danes priključena Domžalam. Na Cerarjevi hiši v podrečju je spominska plošča z imeni desetih poleg te hiše ustreljenih talcev. Marija Cerar, ki je bila tedaj stara trideset let, se pretresljivega dogodka spominja takole: »VVutteja sem videla mrtvega ob mostu. Okolico je prevzel strah, kajti pričakovali smo maščevanje. Posebno moški so bili preplašeni, ker so se bali, da bodo iz bližnjih hiš pobrali talce. Udarci krampov občinskih delavcev so mrtvaško odmevali kot zvonovi ob pogrebih. Precej znoja so iztočili, preden so izkopali deset jam in vanje zabili kole. Talce so pripeljali z avtobusom. Ob vsakem je sedel policist. Oficirji so se pripeljali z kopali pet talcev, ki so bili ustreljeni na Brezjah pri Dobu.« 3. septembra 1941 so bili pri bistriškem mostu v Domžalah ustreljeni: 1. Franjo Golob s Prevalj, slikar, star 28 let; 2. Ferdinand Hrovat iz Mekinj pri Kamniku, star 29 let, rudarski tehnik; 3. Ferdinand Janušek iz Slovenj Gradca, elektrotehnik, star 21 let. Njegovega imena ni na nemškem letaku. Nemci so pomotoma na letak zapisali Lovrenca Dragarja, ki pa je že bil ustreljen v Jaršah. 4. Franc Kos iz Zaloga pri Ljubljani, miner, star 44 let; 5. Andrej Korošec iz Spodnje Loke pri Blagovici, skladiščni delavec, star 28 let. Most čez Kamniško Bistrico pri Domžalah. Blizu hiše na drugI strani so septembra 1941 (41 let je tega!!) Nemci ustrelili 10 talcev. O tem priča spomenik (foto Jože Vidic) osebnimi avtomobili, vojaško pa na tovornjakih. Pred streljanjem so policisti pregledali bližnje skednje, drvarnice, kleti in podstrešja. V seno so zabadali železne palice. Po stanovanjskih prostorih niso opravljali preiskave. Ko so ugotovili, da gošarjev ni nikjer, so z vzhodnih vrat zaklicali, da moramo vsi ven. Naj gremo kamor hočemo, le proč moramo. Tudi sosedje Likarjevi so morali iz hiše. Bila sem tako zbegana, da sploh nihče od moje družine ni opazil, da je v hiši ostal gluhonemi stric Karol Tičar. Bil je edini, ki je skrivaj skozi okno opazoval ustrelitev vseh desetih talcev. Živci so se mi cefrali. Nisem vzdržala, nisem čakala strelov. Stekla sem k teti v Domžale in ji povedala, kaj se godi pri naši hiši. Prižgala je sveče in rekla: Zdaj pa moliva zanje. In sva molili, molili... Teta je mislila, da bodo zato manj trpeli. Postreljene so na dveh kmečkih vozovih odpeljali v osem kilometrov oddaljeni Škoc-jan in jih tam pokopali za pokopališkim zidom. Morda zato, ker so ob tisti cerkvi že po- 6. Pavel Korošec, Andrejev brat, delavec, star 28 let; 7. Mirsočav Pirnat iz Jarš, študent in delavec, star 20 let; 8. Oskar Slemenik iz Slovenj Gradca, klepar, star 19 let; 9. Peter Šparovec s Primskovega, delavec, star 46 let (njem mi ni uspelo dobiti kaj več podatkov, niti naslova sorodnikov); 10. Ludvik Vertnik iz Ruš, kovač, star 19 let. Po talcu Franju Golobu se v Prevaljah imenuje osnovna šola. In še pojasnilo, zakaj so jih iz Prevalj in Slovenj Gradca streljali v nekaterih krajih na Gorenjskem. Zato, ker je do februarja 1942. leta Mežiška dolina spadala pod upravo šefa civilne uprave na Bledu in s tem tudi blejskega gestapa, od takrat naprej pa pod Maribor. Iz Dravograda in Prevalj so poleti 1941 pripeljali v begunjski zapor precej aretirancev, ker so tam odkrili organizacijo OF, ki je pripravljala sabotažne akcije na železniških mostovih in objektih pri gradnji hidroelekrarne na Dravi pri Dravogradu. Jože Vidic Tone Ravnikar: Domžalska vejo Habjanov kot je Simenkova, ki je tudi tako stara. Prav gotovo je pa ta Habjanova veja še starejša kot Simenkova, saj se je vulgo ime »Pri Habjanu« na tej hiši ohranilo celih 400 let. otroci: Jožefa rojena 1844, Franc rojen 1847, ki se je 1876 poročil s Čolnar Frančiško iz Stoba 27, rojeno 1848 in na hiši Stob 27 ustvaril »Rodetov«-Habjanov rod, Valentin rojen 1850, ki se je 1878 poročil z Markužič Marjano iz Stoba 50, rojeno 1859 in Janez rojen 1854. Valentinu Habjanu rojenemu 1850, ki je bil poročen z Markužič Marjano rojeno 1859 se je v zakonu rodilo 18 otrok ih je tako eden izmed najštevilnejših domžalskih rodov. V zakonu so se jima rodili otroci: Marija rojena 1878, ki se je 1902 poročila z Mencinger Francem iz Velikega Mengša 58, rojenim 1873, Valentin rojen 1879, Frančiška rojena 1881, Franc rojen 1882, ki se je v New Yorku poročil z Ovca Frančiško iz Spodnjih Domžal 6, rojeno 1892 in si v Ameriki ustvaril družino, Ivan rojen 1884, ki se je v New Yorku poročil s Habjan Marijo iz Spodnjih Domžal 15 — Meserkovo in v Ameriki ustvaril družino, Valentin rojen 1886, Karel rojen 1887, ki se je poročil z Zofijo in živel v Mariboru, Vincenc rojen 1889, ki se je 1921 poročil z Zarnik Rozalijo iz Doba 22 rojeno 1890 in na tej hiši ustvaril »Marinčkov«-Habjanov rod, Valentin rojen 1890, Anton rojen 1891, ki seje 1918 poročil s Selan Marijo iz Spodnjih uomzai 14, rojeno 1894 in na tej hiši ustvaril »Dolar-jev«-Habjanov rod, Mihael rojen 1894, ki se je 1925 v New Yorku poročil z Jerman Jožefo iz Homca in tu ustvaril družino, Marjana rojena 1896, Andrej rojen 1897, Katarina rojena 1897, Marjana rojena 1901, Valentina rojena 1901 in Avgust rojen 1902, ki se je 1927 poročil z Zor Apolonijo iz Rašice 17, rojeno 1901, ki bosta prihodnje leto praznovala izreden jubilej 60-letnico poroke, kar jima iskreno želimo. V zakonu so se v Avgustu rojenemu 1902 in Zor Apoloniji rojeni 1901 rodili otroci: Avguštin rojen 1928, ki je sedaj akademski kipar in restavrator v Franciji, Marija rojena 1929, ki se je 1951 poročila s Smolnikar Jožefom iz Rodice 19, rojenim 1926, Franc rojen 1930, ki se je 1964 poročil z Grčar Slavko iz Štude 30, rojeno 1940, Valentin rojen 1932, ki se je 1963 poročil s Koželj Frančiško rojeno 1933 v Ljubljani in si je v Domžalah na Koščevi cesti 1 zgradil hišo in si tu ustvaril družino, Mihael rojen 1935, ki se je 1968 poročil z Zabret Jelko rojeno 1942 iz Domžal in si v Domžalah na cesti talcev 17a, zgradil hišo in si tu ustvaril družino, Miroslava rojena 1941, ki se je 1962 poročila s Pavli Janezom iz Sodnjih Domžal 7, rojenim 1932 in Darinka rojena 1946, ki se je 1967 poročila z Grad Andrejem iz Vevč 47, rojenim 1933. Francu rojenemu 1930 in Grčar Slavki rojeni 1940 so se v zakonu rodili otroci: Drago rojen 1964, Matjaž rojen 1966 in Tomaž rojen 1970. Prvi gospodar te Habjanove domačije, ki ga zasledim v zemljiški knjigi sodišča Domžale je bil na podlagi obravnave iz leta 1832 Franc Habjan, na podlagi daritvenih pogodb iz leta 1889 Valentin Habjan, na podlagi prisojilne listine iz leta 1918 pa Avgust Habjan. Sedanji gospodar te domačije je Franc Habjan, rojen 1930 leta. domača — vulgo imena XVI. nadaljevanje Stob št. 21 — vulgo ime Pri Habjanu. Tu je bilo nekdaj 1/2 grunta, ki je spadal pod Komendo nemškega viteškega reda v Ljubljani. V letu 1929 je ta domačija zapisana kot Ljubljanska cesta št. 32, od leta 1955 dalje pa kot Ljubljanska cesta št. 28. Domače vulgo ime je nastalo po priimku Habjan, ki ga na tej domačiji zasledim že pred 400 leti in je tako na tej hiši že vsa ta leta eden izmed najstarejših domžalskih rodov. Ker za Stob ni ohranjenih starejših knjig kot za 400 let nazaj, nisem mogel razvozljati če gre za isto Po statusu animarum župnije Mengeš iz leta 1811 je bil lastnik te domačije Jakob Habjan rojen 1783, ki je bil poročen z Ano Bobnar iz Homca rojeno 1784. V zakonu so se jima rodili otroci: France rojen 1805, Mica rojena 1808, Marjana rojena 1813, Reza rojena 1816, Katra rojena 1820 in Valentin rojen 1826. Sin Franc rojen 1805 se je leta 1844 poročil z Marijo Gregorc iz Trzina 66, ki je bila rojena 1824. Hči Marija rojena 1808 se je 1832 poročila s Semen Lovrencom iz Podgorice 32, rojenim 1801. Hči Marjana rojena 1813 je imela sina Janeza, ki je bil rojen 1839, poročila se je pa 1839 s Pavlin Francem iz Stoba 16, rojenim 1816. Hči Katarina rojena 1820 je imela sina Valentina rojenega 1842 in Franca rojenega 1845, poročila se je pa 1846 s Podboršek Mihaelom iz Loke 5, rojenim 1813, sin Valentin rojen 1826 se je pa 1854 poročil z Ručigaj Nežo iz Dobena 10, rojeno 1830. Francu Habjanu rojenemu 1805 in Mariji Gregorc rojeni 1842 so se v zakonu rodili Komunalno podjetje Domžale obvešča uporabnike storitev, da je odlagališče komunalnih odpadkov v Dobu odprto vsak delavnik od 6. do 20. ure in ob sobotah od 6. do 14. ure. Ob nedeljah je odlagališče zaprto. Predstavljamo zmagovalca tekmovanja harmonikarjev pri Repanšku Milan Resnik Tale pogovor bi morali opraviti že zdavnaj, skoraj pred enim letom, a vendar ni nikoli prepozno, posebno še, ker je vmes marsikaj novega o lanskoletnem zmagovalcu z medobčinskega tekmovanja godcev pri Repanšku na Homcu. Lani je zmagal namreč Milan Resnik s Poljan nad Blagovico. Doma ga tedaj še nismo poznali kaj podrobneje, v slovenskem glasbenem prostoru pa je Milan Resnik znan kot večkratni zmagovalec na tekmovanju na Pokljuki, v Begunjah, na Ljubečni, posebno priznanje kot virtuoz na harmoniki na jo nroj«! ^ t^mOvanju harnomikarjev v Italiji, kjer so nastopali tekmovalci iz treh držav. Od kod pravzaprav talent, ki ga očitno imaš v izobilju? Od obeh staršev. Tako oče kot mati sta igrala na harmoniko. Tudi sam sem zgodaj začel. Veliko sem najprej vadil sam, nekaj mi je pokazal tudi oče, poslušal sem radio in kar steklo je: že v petem razredu sem nastopil na Veselem toboganu v Moravčah, pozneje pa sem začel igrati tudi na različnih prireditvah, na ohcetih, na veselicah, vsepovsod. Koga izmed znanih godcev ceniš? Ker je danes pač tako, da največ kroji okus radio, lahko rečem, da sta mi najbližja Slak in Mihelič, seveda pa rad igram na svojo diatonično harmoniko tudi Avsenika, poslušam pa izredno rad'odlični Alpski kvintet. Na tekmovanjih si se že vsestransko potrudil... Ne bi se rad hvalil, a je res, da sem povsod že zmagal po dvakrat, trikrat, tako na Pokljuki kot v Begunjah in lani v Ljubečni, vesel pa sem tudi priznanja v Italiji, In kako lahko opiše lansko zmago na medobčinskem tekmovanju pri Repanšku? Vesel sem, da se je tudi v domžalski in kamniški občini nekaj premaknilo in da smo lani začeli s tovrstnim tekmovanjem pri Repanšku na Homcu. Moram priznati, da sem imel pred domačim občinstvom še večji strah kot drugod. Nekoliko mije pomagalo to, da sem zaigral lastno skladbo, kar je žirijo tudi ustrezno upoštevala. Torej se letos ponovno vidimo 23. avgusta na II. tekmovanju? Seveda, če bom le zdrav. Rad sem v tako prijetnem vzdušju, kot je bilo lani pri Repanšku, zato se bom udeleževal podobnih tekmovanj tudi v prihodnje. In to verjetno spet z lastno skladbo? Glede tega nisem več v skrbeh. Melodje kar same prihajajo iz srca. Vedno več jih je. Nekaj časa sem posnemal druge, zdaj pa imam že svojih precej. Ali imaš tudi večje ambicije s svojo glasbo? , Vsekakor. Imel sem že svoj ansambel, a sem se zdaj raje odločil za samostojno pot, da ne bi bil preveč odvisen od drugih. Roko mi je ponudil tudi producent v gramofonski Hši Helidon Vilko Ovsenik. Z njim sem posnel za celo veliko ploščo svojih skladb in kot kaže, bo plošča še letos zagledala luč sveta. Zelo sem zadovoljen, da bo plošča oz. kaseta tako hitro potrdila moje vztrajno dio. Kot lanskoletni zmagovalec boš nastopil tudi na glasbeno zabavni prireditvi Večer na vasi, z lastnimi skladbami... Rad nastopam, kjerkoli me povabijo, od proslave do ohceti, zato sem vesel, da bom tudi zaigral nekaj svojih skladb na Večeru na vasi. Nasploh se v -naši občini kar precej dogaja na glasbenem področju, kar me še posebno veseli. Sam se bom trudil, da bom še veliko napredoval in da bo prišlo izpod mojih prstov res še kaj prijetnega za uho in srce. Ivan Sivec Konjeniki KK Krumperk republiški prvaki Konjeniški klub Krumperk je v sezono tekmovanj za leto 1986 stopil z najbolj laskavimi naslovi iz leta 1985, ko je bil REPUBLIŠKI in JUGOSLOVANSKI prvak v preskakovanju zaprek, tako v juniorski kot seniorski konkurenci. Ohraniti lanski naslov kljub materialnim težavam in problemom z opremo in konji je bil osnovni cilj mlade ekipo na čelu s trenerjem ČIK-om in vodstvom kluba. Klubovci so že v času hude zime in snega redno, brez pavze, trenirali, zahvaljujoč pokriti jahalnici pa tudi sorazmerno blagi zimi. Zgoraj spomladi pa so ob finančni pomoči TKS (za vrhunske športnike) in nekaterih delovnih organizacij ter samih članov bili na krajših intenzivnih pripravah v Lipici. Vsakodnevni trening, strokovno delo in kvalitetni konji hanoveranske pasme ter zagnanost mladih članov so porok za nadaljne napredovanje kluba. Že rezultati na prvih dveh tekmah za pokal TARMAC-a in SOZD EMONE, ki so bili na Krumperku v hudi konkurenci jahačev iz Slovenije, Hrvaške in Av-strije-Koroške so pokazali, da se je vložen trud izplačal, ter da je ekipa sorazmerno dobro pripravljena. Za letošnje republiško prvenstvo sta veljala dva kola oziroma tekme in sicer prvo 25. maja v Mariboru in drugo 8. junija 1986 v Ljubljani. Na hipodromu v Kamenici pri Mariboru je bila v lepem vremenu in odlični organizaciji KK Maribor pva tekma za republiško prvenstvo v preskakovanju zaprek, kjer so naši člani prvič odlično odrezali. V kategoriji juniorjev sta v prverruparkurju (višina 1 m, širina 1,20 m) bila Robi Bombek z žrebcem Weller-jem, tretji, Tina Slovnik pa z kobilo Santa Marijo četrta. Zmagal je Leš M. na Koralu iz Maribora, drugi pa je bil Vivod D. na Daglasu iz Ljubljane. Med člani je bil v prvem parkurju (višine 1,20 m, širine 1,30 m) 1. Marko Brojan z Anito, 2. Matjaž Čik z Aro-nom in 3. Aco Slavič z Donom vsi KK Krumperk. V drugem parkurju (višine 1,30 m in širine 1,50 m) je bil 1. Čik Matjaž z Aronom, 2. Štiftar D. z Atomom iz Maribora in 3. Brojan M. z Anito, 4. Mesaric J. z Dragonarjem iz Gotovelj in 5. Slavič Aco z Donom. Tako je med posamezniki prevzel vodstvo izkušeni tekmovalec Matjaž Čik pred svojo vrsto, tako pri juniorjih kot seniorjih pa je prevzela vodstvo v ekipah vrste KK Krumperk. Drugo kolo republiškega prvenstva je potekalo v spremljavi napetih kasaških dirk 8. junija na hipodromu v Ljubljani. V kategoriji mladih konj se je najboljše plasiral od članov KK Krumperk Tomo Mali, ki je na konju Galope zasedel zelo dobro 4. mesto. Žal za tega člana ekipe po povratku iz JLA, še nismo uspeli zagotoviti ustreznega konja glede na njegove nekdanje uspehe... V kategoriji juniorjev je v obeh parkurjih zmagal perspektivni Tabernik Tomaž na kobili Ledi šušu, naša Tina Stovnik je bila s S. Marijo enkrat 2. in enkrat 3., medtem ko je Bombek Robi z žrebcem Weller-jem bil v prvem parkurju 5. in drugem parkurju 4. V skupnem plasmaju je individualno zmagal med juniorji Tabernik Tomaž s Ledi Šušu, druga je bila Tina Slovnik s kobilo S. Marija, ki je tudi letos pokazala umirjeno in lepo jahanje. Na 4. mestu je Bombek Robi z VVeller-jem, ki bi z malo več sreče, lahko bil tudi na boljšem mestu. Precej smole je letos imel naš Smolnikar Sandi s kobilo Saro, saj je bil pri obeh parkurjih v Ljubljani izključen. Ekipno je med juniorji prvi KK Krumperk z le 30,0 točk, dsruga je KK Ljubljana z 55,75 točk in tretji KK Maribor z 99,0 točke. Za lep in zanesljiv uspeh in naskok v točkah mlade ekipe Krumperk v sestavi Slovnik, Bombek, Smolnikar lahko le čestitamo. Med seniorji je bil boj še bolj hud in parkurji višine 125 do 130cm so pokazali prednost naše vrste. Tako je bil v obeh parkurjih prvi Čik Matjaž s konjem Aronom (taje bil rojen in vzrejen na Krumperku) in je glede na dosežene rezultate v prvem kolu v Mariboru postal REPUBLIŠKI prvah v preskakovanju zaprek za leto 1986. Zelo dobro sta se odrezala tudi Slavič Aci s konjem Donom, ki je bil v Ljubljani enkrt 2. in enkrat 4. in s tem osvoil 5. mesto v skupnem plasmaju ter Marko Brojan s kobilo Anito, ki letos zanesljivo nastopa iz tekme v tekmo ter je bil enkrat 3. in enkrat 5. ter v skupnem plasmaju osvojil zelo dobro 4. mesto v republiki. Pred nami sta še dve koli državnega prvenstva, prvo v Skopju (1.200 km daleč) ter drugo v Zobnatici pri Novem Sadu. Klub si prizadeva, da bi kljub precejšnjem materialnim stroškom in odsotnosti članov šel na obe koli in skušal obraniti lani pridobljeni naslov. Ali bo mlada ekipa dorasla tudi tej preizkušnji, pa bomo šele videli. Dr. Franc HABE USPELA SLIKARSKA KOLONIJA EOUITANA NA KRUMPERKU__ Na Krumperku je bila v organizaciji Galerije ARS, Mladinske knjige in Konjeniškega kluba Biotehniške fakultete Krumperk že tretjič zapored uspela slikarska kolonija EOUITANA. Ideja, pripeljati renomirane likovne umetnike v ta lepi konec naše občine, kjer slikovit stari grad in okolica in iskrivost ter lepota konj na paši in v gibanju, dajejo posebno inspiracijo za ustvarjanje, seje porodila že leta 1984, ko smo organizirali prvo tovrstno srečanje. Srečanje smo glede na osnovni motiv ustvarjanja konja poimenovali EOUITANA. Letošnjega, dosedaj najbolj uspelega srečanja, se je udeležilo 11 priznanih likovnih umetnikov iz Slovenije in sicer umetniki: Boni Čeh, Radovljica, Rajko Ču-ber, Ljubljana, Igor Fistrič, Ljubljana, Črtomir Frelih, Radomlje, Slobodan Ivankovič, Škof-ja Loka, Igor Kregar, Ljubljana, Tone Demšar, Ljubljana, Jože Marinč, Kostanjevica na Krki, Zmago Posega, Renče, Janez Pleste-njak, Škofja Loka in kipar Stojan Batič iz Ljubljane. Umetniki so od 9. dopoldne do 20. zvečer marljivo upodabljali konje in okolico in nastala so številna lepa dela in študije, ki bodo razstavljene v galeriji ARS v Ljubljani ter bodo tudi naprodaj. Za zaključek srečanja je bil organiziran piknik z ogledom treninga, ki je vse sodelujoč pobliže seznanil z okolico in delom ter življenjem v našem klubu ter navezal prijateljske stike z umetniki s toplo željo, da nas jeseni ali ob letu spet obiščejo. Dr. Franc Habe n.sol.o., Ijubljana SCT n. sol. o. Ljubljana TOZD Inženiring, sektor Blagovni promet Nova prodajalna v Mengšu GRADBENI MATERIAL IN BETONSKI GRADBENI IZDELKI IZ LASTNE PROIZVODNJE—VSE PO KONKURENČNIH CENAH — NA ENEM MESTU Nova prodajalna v Mengšu (bivša Opekarna), Ropre-tova 16, telefon 737395. je odprta vsak delovnik in vsako drugo soboto v mesecu od 7. do 15. ure. Nudimo vam gradbeni materiali: cement, mivka, bela mivka, raznovrstno zidno opeko, pregradne bloke, strešno kritino, betonsko železo, armirane mreže, izolacijske materiale, keramiko itd. Izdelki lastne proizvodnje: apno, betonski zidaki (bloki), betonski robniki, plošče, cevi, pokrovi, mulde in drugi drobni betonski izdelki. Obiščite nas, pomagali vam bomo z nasveti in na vašo željo organizirali prevoz. Se priporočamo! SCT n. sol. o., Ljubljana Sektor blagovni promet Kadrovska služba Vošnjakova 8 Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge v Trgovini z gradbenih materialom, Mengeš — Ropretova 16 1 samostojni komercialist v prodaji gradbenega materiala Pogoji: srednja šola ekonomske ali komercialne smeri, 3 leta delovnih izkušenj na podobnih delih in nalogah Delovno razmerje sklenemo za nedoločen čas in dvomesečnim poskusnim delom. Prijave s priloženimi dokazili o izpolnjevanju objavljenih pogojev sprejema 15 dni po objavi kadrovska služba DO, Vošnjakova 8, Ljubljana. Kandidate bomo o izidu objave obvestili v 15 dneh po sklepu o Izbiri. r#####i © © £3 Likovniki na Krumperku. Tema »Konj« Industrija platnenih izdelkov INDUPLATI r.o. Jarše p. Domžale Industrija platnenih izdelkov INDUPLATI r. o., Jarše p. Domžale vabi k sodelovanju VEČ KVALIFICIRANIH IN NEKVALIFICIRANIH DELAVK OZ. DELAVCEV za delo v proizvodnih obratih v Jaršah in Radomljah (tkanje in barvanje tkanin, sukanje, predenje, dvojenje in šivanje tkanin). Kandidati morajo imeti uspešno končano osnovno šolo, zaželen pa je končan srednji ali skrajšan program usmerjenega Izobraževanja tekstilne smeri. Bodočim novim sodelavcem nudimo: — organizirano uvajanje v delo — možnost za dodatno izpopolnjevanje — stimulativne osebne dohodke — solidna raven družbenega standarda (pomoč pri reševanju stanovanjskih vprašanj, povračilo stroškov prevoza na delo in iz dela, topel obrok med delom, možnost letovanja v počitniških domovih v Umagu In-na Mali planini ter zdravstvene storitve v ambulanti). Zainteresirane kandidate vabimo, da se v zvezi s podrobnejšimi Informacijami oglasijo v naši kadrovski službi, bodisi pisno ali telefonsko na naslov: INDUPLATI r. o., Jarše p. Domžale, Zg. Jarše 21 — 61230 Domžale; tel. št. 721911. • • • KULTURA IH KULTURHE PRIREDITVE Naš razgovor z režiserjem: IVAN RUĆIGAJ Ivan Ručigaj je Trzinec od glave do pete. Mami Marjane) in očetu Francetu se je pokazal leta 1937, kakopak v Trzinu in odkar pomni, je bila družina že od kdovekdaj zapisana kulturi. Zelo živo mu je v spominu tudi prvi nastop v letu 1945 (bilo je za 29. novembra), ko so prireditev režirale sil r ~ds!ov:!i učiteljic! M2.ra julova in Ida Trobčeva iz Mengša. Ivan je tedaj igral prvo vlogo, odtlej pa je šlo samo naprej. Njegovo v'SiikG kulturno delo, ki ga je opravil, je bilo razlog najinemu razgovoru. Prešerno fantovsko petje na prireditvi »VEČER NA VASI« na Studencu je skupaj z ansambli pritegnilo množico gledalcev. Na fotografiji: pevci Stobljanskega okteta s protoganistoma prireditve Borisom Kpitarjem in Brigito Jeretina. Večer na vasi Ob izteku poletja smo bili najprej v Mengšu, nato na Studencu priča zanimivi razvedrilni prireditvi, ki je želela po svojem konceptu izstopiti iz uveljavljenih klišejev predstav, kakršne pripravljamo ob revijah narodno-zabavnih ansamblov, oktetov. Po zamisli Ivana Sivca so amaterski igralci KUD MIRAN JARC pod vodstvom režiserja Lojzeta Stražarja pripravili razgiban večer domače glasbe, ki mu je bila zamisel — vasovanje in dojemanje domače glasbe — dobro vsebinsko izhodišče za dosežek nekaj več v razvedrilnih ambicijah. Po zamisli Ivana Sivca je bilo pravzaprav skoraj vse položeno v roke Borisu Kopitarju, ki naj bi kot povezovalec-moderator na prireditvi vendarle sodeloval tudi v nekakšnem dramskem ljubezenskem vasovalskem zapletu in razpletu. __ Borisu Kopitarju gre zahvala za prijetno poletno vzdušje, ansamblom za prijazen domačnostni glasbeni vtis, pevcem Stobljanskega okteta za prepevanje nekoliko pretihih vasovalskih pesmi, organizatorjem pa za trud, da so popestrili sicer nerazgibano poletno vzdušje naših krajev. V domačem scensko-glasbenem prikazu na temo vasovanje so sodelovali: poleg scenarista Ivana Sivca, režiserja Lojzeta Stražarja še Stobljanski oktet, Stanka Kovačič in sin Matej, ansambli Nika Zajca, Rž, Marela, citrar Tomaž Plahutnik, harmonikar Milan Resnik ter folklorna skupina KD Moste. Igralski delež prireditve so pripravili Janez Hafner iz Mengša, Brigita Jeretina, Stane Maselj in Jože Prašnikar. Organizacija in scena sta delo Slavka Piska in Lojzeta Stražarja, ozvočenje Franca Kompareta, luč pa Mavricija Grošlja in Marjana Jančarja. Toliko let kulturnega dela imate že za, sabo, da lahko obujate tudi že spomine... Res je. Spominjam se kakih 70 dramskih del, v katerih sem nastopal bodisi kot igralec ali kot režiser. Najbolj so mi ostala v spominu dela, ki jih je režirala moja pokojna mami Marjanca. Kako je živela za oder v Trzinu se dobro spomnijo skoraj vsi stari Trzinci oz. domačini. O svojem delu na kulturnem področju sem si napravil kar posebno preglednico. Ob pogledu nanjo obujam spomine na naš dramski opus. Mami se vam je globoko vtisnila v spomin ne le kot mama, temveč kot režiserka... Prav dobro se spomnim, ko sem prvič pod njenim vodstvom igral otroka v igrici Mogočni prstan, spominjam se igrice z vlogo psa, ko smo doživeli z uprizoritvijo velik uspeh... Spominjam se Rostandove igre »Vest«, s katero smo gostovali na srečanju dramskih skupin občine Domžale v Moravčah, in sicer tudi z velikim uspehom... Vaši »komadi« vam bolj ležijo, kot se v žargonu reče? Vedno so mi bolj ležale komične vloge, saj tisto, kar ti leži, človek igra z večjim veseljem. Bila pa je tudi vloga Lordchestra v igri »Sirota iz Lowooda«, kjer mi tudi zaradi tega, ker sem ravno prišel iz vojske, nikakor ni šlo in sem se počutil neprijetno, prav leseno. Vesele vloge so vsaj meni mnogo dale. Charliejeva tetka naprimer. V tej igri sem igral vražje živo vlogo in z njo ter ob njej doživel mnogo različnih doživljajev, smeha, lepih trenutkov. Skozi okna sem skakal na oder, vse se je treslo, kulise so šle za mano... To je bilo smeha, ki ga je polna igra. Pravi igralec zna tudi take dogodke vključiti v igro. Čemu posvečate posebno pozornost? Veliko pozornost skušam dati jeziku. Ni mi všeč, če se igralec nauči govoriti Vera Trstenjak-Jovičič v svet prodor Zvedeli smo, da se je pred časom vrnila iz tujine naša rojakinja — domačinka Vera Terstenjak-Jovičič, sicer akademska slikarka. Razstavljala je v New Yorku, v jugoslovanskem tiskovnem in kulturnem centru. Zaradi velikega uspeha, ki ga je tam doživela in zaradi mnogih ponudb, ki jih je dobila, smo jo obiskali na njenem domu v Prešernovi ulici v Domžalah. Pravzaprav je minula razstava že četrta razstava Vere Terstenjak-Jovičič v Združenih državah, druga pa v New Yorku. Tokrat je pripravila izredno zanimiv prikaz likovnih stvaritev — opus triptihov, ki jim je bil ustvarjalni vzgib glasbeni vtis, ki ga kot evokativni ekvivalent Terstenjakovi prinaša glasba. Konkretna glasbena stvaritev, pa naj gre za simfonijo, opero ali kako drugo klasično glasbeno delo, učinkuje s svojo Razstava v New Yorku si je ogledal tudi znamenita operna pevka jugoslovanskega rodu ZINKA KUNC Ob otvoritvi razstave. Množica obiskovalcev v jugoslovanskem tiskanem in kulturnem centru. fonetično pojavnostjo ha ustvarjalca zelo nepredvidljivo, različno. Treba je ujeti z roko likovnika ta glasbeni vtis in ga transformirati z likovnimi izraznimi sredstvi. Seveda ob tem dajejo svojevrsten pripevek tudi povsem individualna človeška razpoloženja in občutja. Na razstavi v jugoslovanskem tiskovnem in kulturnem središču so bili gostje Ignaca Goloba, stalnega predstavnika Jugoslavije v Združenih narodih, še Zinka Kune, svetovno znana operna pevka jugoslovanskega rodu, direktor Metropolitan muzeja, kustosinja tega muzeja, Svetolik Roganovič, direktor centra in organizator razstave, znani ameriški igralec Tony Randall in drugi. Dosežen uspeh je velik, saj so navzoči z izredno velikim zanimanjem spremljali ne le predstavitev avtorice razstave, temveč tudi sama likovna dela. Zanimivo je ob razstavi to, da je Terstenjak-Jovičičeva prejela tudi vabilo za razstavo v Los Angelesu v zasebni galeriji gospe Silver, povabili pa so jo tudi, da naj razstavlja v VVAILOHA CULTURAL CENTRU na Havajih, kjer jo je sprejel župan otoka Dante Carpenter. Predvidoma bo na Havajih razstavljala v letu 1987. Vera Terstenjak-Jovičič je ob obisku poudarila, da vsega tega brez pomoči kulturne skupnosti Domžale ne bi mogla uresničiti, saj je podprla ne le izid zloženke, temveč tudi krila del stroškov transporta in poti v Združene države Amerike. B. izumetničeno, četudi se je treba držati knjižnega jezika. Dogaja pa se tudi, da se poslušalec namesto lepega jezika in se jim nudi nekaj, kar deluje negativno. Tudi to se v naših gledališčih dogaja. Kako se lotite študija nekega dramskega dela? Igro izberem sam. To je dobro. »Otroke po želji« sem denimo videl na TV nekje v letu 1970 in sem si jo zapomnil. Zdela se mi je zanimiva. Nato izberem primerne igralce, ki jih poznam, razdelim vloge, primerne njihovim sposobnostim... Če igralec, kot pravimo, paše na vlogo, je že pol dela opravljenega. Pri »Sumljivi osebi« so igralci samo prišli na oder, ne da bi spregovorili, pa so se ljudje že krohotali, saj smo očitno izbrali prave ljudi za prave vloge... Posrečen izbor igralcev je zelo pomemben. Nato si zamislim mizan-sceno, določene detajle izrišem tudi grafično. Nato sledi delo, vaje, vaje, vaje... Najmanj 30 vaj je treba za eno premiere V Trzinu imate dobro vodstvo društva, urejene pogoje za delo... Vse to imamo organizirano res zgledno, tako da je v osnovi to že dober temelj tudi za igralski ali režiserjev uspeh. Poudaril bi, da imata v Trzinu daleč največ zaslug za to, kar imamo v kulturi Trzina narejeno, zgrajeno in organizirano Franc Mušič in Ivan Novak. Prizadevni pa so tudi mnogi člani društva, ki skrbijo za katerokoli izmed funkcij delovanja našega dramskega oddelka. Pa izgledi za naprej? Tudi izgledi za prihodnost niso slabi, saj dobivamo nenehno kader s šole, koder delujeta v tem smislu predvsem Majda Ipavčeva in Mirni Cotmanova. Zato lahko pričakujemo, da bo podmladek s šole pritekal tudi v prihodnje. Pa vaše povezave z drugimi društvi, kulturnimi organizacijami? Seveda se vsakodnevno povezujemo z ZKO, Kulturno skupnostjo, društvi v Mengšu, Dobu, Škocjanu, kjer na dramskem področju delajo dobro, predvsem pa — kar je zelo pomembno kontinuirano. Ne čutimo se odrezane, pač pa člani velike kulturne družine. Kje vse ste poleg trzinskega odra že igrali? Nekajkrat sem gostoval v drugih društvih, nastopil pa tudi kot statist v manjših vlogah v filmih Idealist, Vrnitev in Praznovanje pomladi. Vidimo vas tudi v Colorjevi TV reklami... Na sodelovanje v TV reklami za medvoški Color me je nagovoril režiser Peter Militarov. Kakih 7 različnih variant smo posneli. Sprva na poskušnji ni šlo kdovekako dobro. . Kasneje pa je stvar stekla. Snemali smo v trgovini v Medvodah in v Pirničah. Celo vrsto nagrad in priznanj za svoje kulturno delo ste doslej prejeli.... Res, celo vrsto jih je. Priznanja ZKO iz let 1973, 1980 in Kersnikova srebrna plaketa, bronasto priznanje OF, priznanje KS Trzin. Mnogi mi pomeni Linhartova značka, ki sem jo prejel leta 1983 za dramske dosežke župnika v »Hlapcih« in vlogo Michaela Kohlhaasa v istoimenskem delu Vabilo h kulturnemu sodelovanju: Lekovi pevci vabijo Komorni moški zbor Lek vabi k sodelovanju tenorja in base, ki jih poleg izvajanja lepih ljudskih pesmi vaseli tudi zahtevnejše zborovsko petje. V svojem 8-letnem delu je zbor lepo napredoval. Nastopal je na mnogih prireditvah, med drugim tudi na reviji Naši dosežki v veliki dvorani Cankarjevega doma ter v Grobljah s samostojnim koncertom. Lani je imel zbor 5 samostojnih koncertov, snemanje na radiu za arhivske posnetke in še dosti drugih nastopov. Tudi za bodoče delo ima zbor lepe načrte. Pomagajte mu jih uresničiti. Odločite se za sodelovanje. Sporočite svoj naslov na tel. 559888 Lek Ljubljana oz. pridite na pevsko vajo, ki bo od 8. 9. dalje vsak ponedeljek in četrtek ob 19.30 v sejni sobi DO Lek Mengeš, pod vodstvom dirigenta Janeza Močnika.' Pevsko društvo Lek Otroci: cicibanove urice Jesen je tu in lepo spočite vas ponovno vabimo na ure pravljic, ki bodo vsak torek ob 17. url v knjižnici. V torek, 16. septembra, se boste poigrali z Zajčkovim zvončkom, 23. septembra pa spoznali Piščančka Pika in Zajčka Uha. Knjižničarke in pravljice vas težko pričakujejo. Razpisujemo: LITERARNI IN LIKOVNI NATEČAJ Z NAGRADAMI. Ali že veste, kaj bo v živopisni stavbi v Domžalah? Seveda veste! Večja in lepša knjižnica! Najbrž se je že vsi veselimo. O tem veselju pa bi želeli, da bi ga prelili v slike in spise na temo VESELIM SE NOVE KNJIŽNICE ali KNJIŽNICA PO MOJI ŽELJI. Literarni natečaj razpisujemo ob mesecu knjige od 1. oktobra do 10. novembra In v tem času bomo v posebno škatlo sprejemali vaše prispevke. Najbolj uspele bomo ob otvoritvi knjižnice razstavili. Čakajo vas tudi lepe knjižne nagrade. 3715 TOZD Usnja konfekcija, ki je v sestavi delovne organizacije Tovarne usnja UTOK Kamnik objavlja na podlagi 10. člena pravilnika o delovnih razmerjih prosta dela in naloge: 1. Vodenje proizvodnje tapetništva 2. Večje število šivilj in krojilj za obrat tapetništva v Mengšu Pogoji: pod 1.: 4-letni program SUI tapetniške smeri ali tapetniški delovodja 3-leta del. Izkušenj v tapetništvu pod 2.: 2- ali 3-letni program SUI krojilec usnja ali šivaiec usnjene konfekcije 6 mesecev delovnih izkušenj Pismene prijave z dokazili pošljite v splošno-kadrovski sektor Tovarne usnja UTOK Kamnik, Usnjarska 8, Kamnik v roku 8 dni od objave. ABC POMURKA Trgovsko gostinska DO NAPREDEK Domžale Komisija za delovna razmerja TOZD Prehrana objavlja proste delovne naloge 1. POSLOVODJA PRODAJALNE RIBA Pogoji: — poslovodska šola ali KV prodajalec — dve oziroma štiri leta delavnih izkušenj - Komisija za delovna razmerja TOZD Opremotehna objavlja proste delovne naloge 1. MESAR-SEKAČ Pogoji: — KV mesar, ali priučen delavec — dve leti delovnih izkušenj Kandidati naj v roku 8 dni po objavi oddajo prijave z dokazili o Izpolnjevanju pogojev v kadrovsko službo DO Napredek Domžale ali pošljejo na naslov: TG DO Napredek, Domžale, Ljubljanska 64. DOM UPOKOJENCEV DOMŽALE Cesta talcev 7 Komisija za delovn? razmerja Doma upokojencev Domžale objavlja naslednja prosta dela in naloge: 4 bolniške strežnice za nedoločen čas Pogoji: — dokončana osnovna šola — 2-mesečno poskusno delo Kandidati naj pošljejo ponudbe z opisom dosedanjega dela in dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh na naslov: DOM UPOKOJENCEV DOMŽALE Komisija za delovna razmerja 61230 DOMŽALE Cest talcev 7 Kandidate bomo obvestili o Izbiri v 10 dneh po odločitvi, najkasneje pa v 30 dneh po preteku roka objave. Direktor: Franc Gostlnčar I I [ 71 BIRO 71 Podjetje za projektiranje, p. o. DOMŽALE, Ljubljanska 110a Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge PROJEKTANTA na področju dela nizkih gradenj Za opravljanje del in nalog mora kandidat izpolnjevati naslednje pogoje: — visoka strokovna izobrazba (dipl. ing. gradb.) — strokovni Izpit — samostojno opravljanje dela cestne In komunalne problematike — 3 leta delovnih Izkušenj. Objavljena dela in naloge so za nedoločen, poln delovni čas. Prijave z dokazili o izobrazbi 1h ustrezni praksi sprejemamo v 8 dneh po objavi na naslov: — BIRO 71 Domžale, Ljubljanska 11 Oa — Komisija za delovna razmerja. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju ponudb. Ob zaključku šolskega leta in začetku novega čutim kot dolžnost, da odmerimo nekaj več pozornosti bralni znački. To zavezanost mi narekujejo mladi bralci, učitelji in knjižničarji, pa Zveza prijateljev mladine in posamezniki, ki se aktivno vključujejo v bralno akcijo in pripomorejo, da je zaključek vedno vsebinsko bogat in lep. Ne bi se rada ponavljala, ne želim uporabljati številk, ki bi prikazale statistično plat bralne značke. Ti podatki so zbrani na vsaki šoli za vsako šolsko leto in če bi koga zanimali, jih ne bo težko dobiti. Pripovedovala bi o prisrčnih srečanjih z umetniki, uspelih kulturnih prireditvah, o zanimivih ugotovitvah, o navdušenju bralcev, ki so vedno pošteni in zanesljivi kritiki. Na prvo mesto moram postaviti filmsko predstavo »Srečno, Kekec«. Ogledali so si jo značkarji od 1.—3. razreda, nudila pa nam je kar največ kulturnega užitka, paše za oči, razmišljanja, sklepanja in čustvene vznemirjenosti. Željo za ogled Kekca so izrazili otroci sami. Izbira filmov je vedno težavna, ker je dobrih filmov malo, na Kekca pa sploh pomislili nismo, ker je to starejši film, ki je bil predvajan v kinematografih in po televiziji. Prepričani smo bili, da so filme o Kekcu otroci že videli. Pa sta čisto samoiniciativno k meni prišli dve učenki iz 3. razreda. Najprej sta vprašali, če bodo šli značkarji v kino in ko sem jima rekla, da ne, ker enostavno ne moremo dobiti dobrega filma, sta predlagali film o Kekcu ter mi v hipu zagotovili, da bi ga značkarji iz njihovega razreda radi gledali. Malo smo se pozanimali še poostalih razredih in ugotovili, da sta imeli deklici popolnoma prav. Dan je bil lep in topel, ne bo brez oblačka, samo zelenje, cvetje in sonce, ko smo se bližali kinodvorani. Na platnu pa so pred nami vzkipele planine, zagledali smo Kekca, zaslišali njegovo pesem, pa mukanje krav in bučanje slapov. Cisto nas je prevzela idilična lepota narave. Otroci so stopili v pravljični svet, se prepustili fantaziji in brez daha sledili dogajanju na platnu. S posebnim zadoščenjem in zadovoljstvom sem sledila razpoloženju v dvorani. Gledalci so se odzivali: popolni tišini je sledil vesel smeh, napetemu vzdušju olajšanju. Nihče ni klepetal, nihče ni prezgodaj vstal, otroci so bili kulturni gledalci. Ko smo bili spet zunaj in se postavljali v vrste, mi je učenka iz prvega razreda rekla: »Tovarišica, jaz sem bila ves čas Mojca, zdaj mi je tako lepo.« To je bilo najlepše, kar bi si želela slišati. In ko smo potem po razredih in v knjižnici poslušali mnenja otrok, njihova razmišljanja in sklepanja, smo enotno zaključili, kako prav je bilo, da smo upoštevali njihovo željo. Tako moramo ravnati pogosteje. Značkarje v naši občini je ob zaključku bralne značke obiskalo več literarnih ustvarjalcev, od starejših priljubljenih avtorjev do mlajših, ki so mladini tudi bolj znani kot odraslim. Taka srečanja so vedno prijetna, za mlade bralce so posebno doživetje, knjižne junake ustvarjalci pred bralci oživijo, vsebina dobi večje razsežnosti. Srečanje, ki pa je bilo res nekaj izrednega in je preseglo vsa pričakovanja, je bilo srečanje z ilustratorko Jelko Reichman. Bralce od 1.—4. razreda je obiskala sredi maja. Veliko se nas je zbralo, da bi jo videli, slišali, se z njo pogovarjali. Iz nje je vela prijazna toplina, preprosta šegavost, posluh za otroške želje, sproščena ljubezen do otrok in vsega, kar imajo otroci radi. Učence je pritegnila in sprostila. Vprašanja so postavljali drugače kot ob podobnih srečanjih, hitro, enostavno, pestro, brez standardnih vprašanj in ponavljanj. In slikarka je na vse odgovarjala prisrčno, prepričljivo in natančno, pripovedovala nam je, kdaj riše, kako nastane ilustracija zgodbe, govorila je o igračah, ki jih kupuje zase in jih ima razpostavljene v delovni sobi. Pred nami je naredila sliko in učenci so doživeli upodobitev zajčka, ki ga poznajo iz Novo v Kamniku V centru mesta je s 1.6.1986 odprta elek-tromehanična delavnica. Previjamo vse vrste elektromotorjev, magnetnih tuljav in raznovrstnih transformatorjev. Cenjenim strankam dajemo 9-mesečno garancijo. ELEKTROMEHANIKA ANTON SKOK Usnjarska 4, Kamnik tel.:831-337 Delo sprejemamo tudi na domu — Loka pri Mengšu, Na gmajni 4, tel.: 737-559! zgodbe in ilustracije. Nazadnje je razdelila še nad sto avtogramov. Učenci so se vrnili v razrede, s kolegico pa sva ostali s slikarko do njenega odhoda na avtobus in zanimiv pogovor smo nadaljevale. Spraševala je, kakšne vsebine pritegnejo otroke, katere ilustracije so jim všeč, kako sprejemajo določene tekste; želela je slišati najino mnenje. Med nami je nabirala nove ideje, potrjevala izkušnje in iskala novih poti. Zelo smo si želeli pripeljati med šolarje tudi ženo pisatelja Prežihovega Voranca, ki je bila v maju v Domžalah pri hčerki. Učenci to pogumno ženo poznajo iz pretresljive Vor-ančeve zgodbe Čez goro k očetu. Zaradi častitljivih let in slabega zdravja pa se za sre- čanje z učenci ni upala odločiti, pač pa sva jo s kolegico obiskali na domu. Zelo prijetno smo poklepetali, marsikaj novega in zanimivega sva slišali, za učence je naročila pozdrave in opravičilo, naju pa je povabila, naj jo še obiščeva in obljubiti sva ji morali, dajo bova klicali Bica; tako jo namreč vsi kličejo, v koroškem dialektu to pomeni babica. Bralna značka v Sloveniji je s preteklim šolskim letom zaključila 25 letnico; četrt stoletja že skrbi za branje dobrih knjig, vzpodbuja k branju, iskanju in razumevanju knjižnih sporočil, seznanja bralce z domačo in tujo mladinsko književnostjo, jih obrača v svet in gradi humane mostove. To so naloge, ki jih bralna akcija vsa ta leta uspešno opravlja in so še vedno njen smoter. Svet Zveze bralnih značk Slovenije pri Zvezi prijateljev mladine Slovenije je ob svoji petindvaj-setletnici podelil dolgoletnim mentorjem bralnih značk posebno priznanje za prispevek h bralni kulturi slovenske mladine. Iz naše občine je dobilo to priznanje devet mentorjev. Za zaključek-naj ponovim sporočilo že iz prejšnjih let—bralna značka poteka ob skrbi in pomoči ZPM pri občini Domžale. Prepričani smo, da bomo te vezi poglabljali, iskali nove vsebine in oblike sodelovanja za širjenje znanja in bralne kulture naših otrok. PISMA BRALCEV Naši zlati zakoni! Niti sanjalo se mi ni, da se to lahko dogaja v naši zlati socialistični domovini. Imamo zasnovane zakone, ki jih moramo spoštovati, imamo pa tudi izoblikovane pravice, ki jih lahko uveljavljamo. Za temi dolžnostmi in pravicami pa se skriva še marsikaj drugega "— t. i. luknje v zakonu. Prisluhnite, kaj se je zgodilo nama z možem. Pred šestimi leti sva uradno postala lastnika zazidalne parcele v Trzinu, kjer sva načrtovala stanvanjsko hišo z manjšim vrtičkom in sadnim vrtom. Ko sva vložila prošnjo za lokacijsko dovoljenje, so nama na BIRO-71 povedali, da je gradnja zaradi osnutka zazidalnega načrta za stari del Trzina ustavljena. Obljubljali pa so iz leta v leto, da bo zazidalni načrt javno razgrnjen ter s pripombami sprejet. Ko sem končno po petih letih le videla zazidalni načrt v javni razgrnitvi, sem dala pritožbo, kajti najino parcelo so razdelili na dva dela in jih kompenzirali z ozko sosedovo parcelo. Na pritožbo ni bilo odgovora, pač pa je ostal zazidalni načrt takšen, kakršnega so si sami zamislili. Po petih letih so nama končno dali lokacijsko in tudi gradbeno dovoljenje, kajti ni bilo utemeljitve, da bi nama gradno še zavračevali, saj je najina stanovanjska hiša locirana na istem delu oziroma mestu parcele, kot je prikazuje zazidalni načrt. Pridobila sva si vsa soglasja in uradno dokumentacijo in šele na podlagi tega sve letos maja 1986 pričela z gradnjo. Mesec dni kasneje pa sva z občine Domžale dobila sklep, da lokacijsko dovoljenje do ponovitve postopka ni v veljavi. Ta sklep je poslal isti organ, ki nama je lokacijsko in gradbeno dovoljenje tudi izdal. Sklep je bil utemeljen s pritožbo tov. M. Likovič — lastnice sosednje parcele. Od njene meje sva odmaknila stanovanjsko hišo v vseh dovoljenih merah. Po razgovoru pri pristojnemu občinskem organu, nama je bilo rečeno, da nadaljnja gradnja ni dovoljena. Kako naj še verjamem v zakone? Bila sem resnično šokirana, kajti občinski možje verjetno mislijo, da denar, ki sva ga vložila že v samo uradno dokumentacijo in začetek gradnje stanovanjske hiše, pobirava na po cesti. Dobila sem občutek, da imajo ljudi prav za lutke, ki jih s svojimi zakoni obračajo na vse strani. Isti organ ti lahko za visoko plačilo izda lokacijsko in gradbeno dovoljenje, potem pa ti na podlagi popolnoma neutemeljenih razlogov, to enostavno odvzame. Ko sem se o tem pogovarjala z nekaterimi izobraženimi in inteligentnimi ljudmi, so se zgražali in dejali, da je to nemogoče. Pa še kako je mogoče, saj se je to zgodilo osebno nama z možem. Dala sva sicer pritožbo in sedaj čakava, kaj se bo iz tega izcimilo. VEIDER ANTONIJA Loka —Na ulicah 412 61234 Mengeš Iz Pančeva se nam je oglasil vojak GAŠPER SARC, sicer iz krajevne skupnosti Homec-Nožice, ki se v pismu na kratko predstavlja in izraža željo, da bi naše glasilo prejemal v JLA. Vojaka Gašperja pozdravljamo in mu želimo, da bi čas v JLA preživel kar najprijetneje. Obenem pa to priložnost izkoriščamo za informacijo, da naše glasilo lahko brezplačno prejemajo vsi vojaki, le Uredništvu morajo sporočiti od kdaj bi glasilo želeli prejemati ter navesti točen naslov. Tovarna elektrotehniških izdelkov ELEKTROELEMENT Izlake n. sol. o. TOZD »SVIT« KAMNIK, n.sol.o. KAMNIK Komisija za delovna razmerja Elektroelement n. sol. o. Izlake TOZD Svit n. sol. o. Kamnik objavlja prosta dela In naloge 1. orodjarja Pogoji: — poklicna šola širokega profila — vsaj eno leto delovnih izkušenj — dvomesečno poskusno delo — odslužen vojaški rok 2. struga rja Pogoji: — poklicna šola širokega profila — vsaj eno leto delovnih izkušenj — dvomesečno poskusno delo — odslužen vojaški rok Delovno razmerje bo z izbranimi kandidati sklenjeno za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev naj kandidati v 8 dneh pošljejo na naslov: Splošna služba TOZD SVIT, Kamnik, Bakovnik 4/a. _ ŠPORT • ŠPORT . ŠPORT . ŠPORT . ŠPORT . ŠPORT . ŠPORT . ŠPORT . ŠPORT . ŠP O motokrosu na Močilniku Prepričljivi zmagi naših tekmovalcev Po začetnih težavah s ponovno pripravo tehmovalne steze za motokros na Močilniku, kjer je tudi naše centralno smetišče za odlaganje vseh mogočih odpadkov, je AMD FAM Lukovici le uspelo izvesti tekmovanje za republiško in državno prvenstvo v motokrosu. Prireditev je nekoliko pokvarilo slabše vreme na začetku, a je kljub temu dobro uspela. Naši tekmovalci in še posebno Miran JU-VAN ter Bernard URBANIJA, so pripravili gledalcem, ki se jih-je zbralo kakšnih 4.000, prijetno nedeljsko popoldne z atraktivnimi vožnjami in zanesljivimi zmagami tako med posamezniki kot ekipno. Nekaj več smole je imel Janez JUHANT, ki je bil v prvi vožnji tretji, v drugi pa je celo vodil, a je moral zaradi okvare motorja odstopiti. Viktor SVETLIN pa je kljub kratkemu tekmovalnemu stažu dosegel zanj dobro uvrstitev na trinajsto mesto. Žal nista mogla nastopiti še dva tekmovalca iz domačega društva, ki si nista uspela zagotoviti motorjev in tako smo bili ob ekipno zmago še v republiškem prvenstvu. Državni prvak v razredu do 125 ccm Ur-banija si je z zmago na domačem terenu in pred navdušenimi gledalci, ki so ga vseskozi glasno spodbujali, praktično že zagotovil novi naslov ter bodo preostale vožnje zanj le še formalna potrditev doseženega cilja. Juvan pa je tudi že vse bližje naslovu republiškega prvaka v razredu do 250 ccm, še predvsem po poškodbi najresnejšega tekmeca Simona Avblja iz Lukovice, ki si je poškodoval roko na treningu in tako ni mogel nastopiti na Močilniku. Enake možnosti za najvišjo uvrstitev ima tudi ekipa AMD FAM Lukovica, ki premočno vodi v DP, v RP pa nekoliko zaostaja za Slovenija avtom, a to predvsem zaradi manjšega števila tekmovalcev. Start tekmovalcev na domači pogi na Močilniku v Dobu. Kolesarji, prijavite se: Prvo občinsko prvenstvo v kolesarjenju _ Kolesarsko društvo Mengeš razpisuje občinsko prvenstvo v kolesarstvu pod pokroviteljstvom skupščine občine Domžale. Prireditev bo dne 21. septembra 1986 na krožni progi v Loki pri Mengšu. TEKMOVALNA PROGA Proga je v celoti asfaltirana, dolga ca. 2000 m. Vozi se desni krog in poteka od gasilskega doma v Loki pri Mengšu, Pot na Do beno, Na gmajni, Stoparjeva ulica, Mušičeva ulica, gasilski dom. TEKMOVALNE KATEGORIJE: 1. Ženske do 30 let 5 krogov 2. Ženske nad 30 let 5 krogov 3. Mladinci 16—18 let 7 krogov 4. Člani 18—25 let 7 krogov 5. Člani 25—30 let 7 krogov 6. Člani 30—35 let 7 krogov 7. Veterani 25—40 let 5 krogov 8. Veterani 40—45 let 5 krogov 9. Veterani 45—50 let 5 krogov 10. Veterani nad 50 let 5 krogov START: Start prve kategorije ob 9. uri, vsaka naslednja kategorija takoj po prihodu na cilj zadnjega tekmovalca prejšnje kategorije. POSEBNA DOLOČILA: Tekmovanje se izvaja ob vsakem vremenu. Pravico do nastopa imajo vsi občani občine Domžale. Tekmovanje se izvaja po pravilniku Kolesarske zveze Slovenije in tega razpisa. Organizator in izvajalec ne odgovarjata za škodo, ki bi jo povzročili tekmovalcu drugi tekmovalci ali tretja oseba. Tekmovalci so nezgodno zavarovani pri Zavarovalni skupnosti Triglav. S prevzemom startne številke tekmovalec prevzame pogoje tega razpisa in vozi na lastno odgovornost. Pismene pritožbe sprejema glavni sodnik v 15 minutah po prihodu zadnjega tekmovalca na cilj v posameznih kategorijah. Ob pritožbi je treba položiti kavcijo 1.000 din, katera se vrne, če je pritožba ugodno rešena. NAGRADE: Prvi trije v vsaki kategoriji prejmejo medalje, če je za posamezno kategorijo prijavljenih vsaj 5 tekmovalcev. PRIJAVE: Vsi udeleženci se lahko prijavijo na naslov Kolesarsko društvo Mengeš, Trdinov trg 14, ali na mestu starta eno uro pred pričetkom tekmovanja. Startnina za tekmovalca je 500 din. OSTALE DOLOČBE: Organizator si pridružuje pravico do spremembe tega razpisa pred startom prve kategorije. KOLESARSKO DRUŠTVO MENGEŠ Predsednik: Jože Rogelj 5 minut s športnikom: Tekmovalec FAM Lukovica Bernard Urbanija med vožnj na domači progi v Dobu... Letos se nam obeta še ena dirka in to za RP v razredu do 125 ccm ter za DP v razredu do 250 ccm, kjer imajo tekmovalci iz FAM Lukovice nekoliko manjše uspehe, zato pa. se obeta njihovemu nekdanjemu tekmovalcu Marjanu Avblju iz Domžal že sedmi naslov državnega prvaka v razredu do 250 ccm. Dirka je predvidena za 28. september in upajmo, da ne bo spet prišlo do kakšnih nepredvidenih zapletov s pripravo steze med Komunalnim podjetjem Domžale in AMD FAM Lukovico. Ta športna prireditev nam mora biti širšega pomena in zato bi se morali že enkrat najti skupni interesi na nivoju občine Da tudi KS Dob bi lahko pokazala več zanimanja za to saj je tekmovališče v njenem prostoru. Sicer so vzpostavljeni neki stiki, vendar v vse preveč ozkem in zaprtem krogu, kjer je preveč odvisno od volje posameznikov temu primerni pa so tudi rezultati. V moji deželi na sončni strani Alp, kjer smo mi doma, še vedno ne znamo ali tudi nočemo, razen v turistično že razvitih krajih, izrabiti možnosti za uveljavitev svojega kraja, ki jo takšna in podobne prireditve nudijo. Potrebno je samo nekaj dobre volje in še malo truda ter več pripadnosti skupnemu interesu in uspeh je tu. Na Močilniku smo imeli izredno priložnost že zaradi naravno razgibane površine prostora, ki je*% svojim zelenim površjem obda-nim z iglastim gozdom ustvarjal izreden am-bient, v katerem bi lahko uredil eno najlepših motokros stez v Evropi. V navedeno sem se prepričal po obisku mnogih terenov, kjer se odvijajo svetovna prvenstva v motokrosu. Na žalost je ta enkratna priložnost ostala v ekološkem onesnaženju prostora, za kar nam je lahko le še žal. Vse še ni izgubljeno in še je čas, da si uredimo rekreacijsko-tekmo-valni športni center za domača tekmovanja. S tem lahko dokažemo, da smo sposobni za skupno sodelovanje, vendar bo to mogoče le s kadri, ki imajo posluh za skupen interes v dobrobit svojega ožjega in tudi širšega območja. Stane Benkovič Atlet Tomaž Drolc Ko spremljamo rezultate Športnih prizadevanj domžalskih športnikov v zadnjem času med drugimi lahko opazimo uspehe atleta, člana AK Domžale TOMAŽA DROLCA. Mladenič prav v teh dneh odhaja na služenje domovini, zadnji dnevi v civilni obleki pa so bili priložnost, da 18 letnemu mladeniču postavimo nekaj vprašanj o njegovi športni poti in uspehih. Kakšni so tvoji športni začetki, kako si se vključil v atletski klub Domžale? Z atletiko sem se srečal v osnovni šoli, v 6. razredu, ko sem obiskoval osnovnd šolo Radomeljske čete. Jože POTRBIN me je pritegnil v atletsko delo že na šoli, pa tudi kasneje v atletskem klubu, kjer je prav tako trener. Ali je šport tudi že nekoliko v družini? Tudi oče se je ukvarjal s športom, saj me je tudi on pritegnil v atletiko. Kot pionir sem prvič nastopil na nekem tekmovanju v krosu, kjer sem zmagal, nadaljeval pa sem seveda zaradi uspeha s tembolj veliko voljo. V katerih atletskih disciplinah tekmuješ? Moji disciplini sta srednjeprogaški — 800 in 1500 m v katerih sedaj kot starejši mladinec tudi nastopam. Prej, ko sem bil mlajši mladinec, pa sem nastopal v disciplini 1000 m. Kakšni so tvoji najboljši rezultati v teh disciplinah? Na 800m sem dosegel rezultat 1:56,1, na 1000 m 2:32,8 ter na 1500 m 4:02,65. Za moja leta so to solidni dosežki, nikakor pa ne nekaj izrednega. Ne vem, če sem z njimi upravičil status tekmovalca perspektivnega razreda, ki sem ga imel, ko sem tekmoval še kot mlajši mladinec. Naštej nam nekaj zadnjih rezultatov, za katere atletski delavci pravijo, da so prav dobri. Na slovenskem prvenstvu za starejše mladince v Mariboru (na 800 m) sem zasedel 3. mesto, 4. mesto sem zasedel na atletskem pokalu Slovenije (1500 m), 5. mesto pa sem osvojil na atletskem pokalu Jugoslavije v isti disciplini. Na Kolovec več kot sto tekačev Številni udeleženci 6. teka na Kolovec so z nastopom potrdili, da je tek vse bolj pribljubl-jen, saj v poletnem večeru zapolnjuje rekreacijsko ponudbo. Večina tekmovalcev je bila zadovoljna z organizacijo prireditve, ki so jo pripravili športni delavci Radomelj. Večina udeležencev ni tekla prvič na Kolovec, ampak so se udeleževali tekmovanj že v minulih letih. Družina Lampe z Jezice, pa je bila letos že šestič na tekmovanju. »Še bomo prišli,« so izjavili, ko so zadovoljni zapuščali Radomlje. Tek je vsako leto posvečen prazniku KS Radomlje in je v programu večjih prireditev TK S Domžale. Teka seje tokrat udeležilo več kot 100 tekačev in tekačic, še več pa jih je bilo ob progi in na startu oziroma cilju. Prireditve se je udeležil tudi predsednik odbora za množične tekaške prireditve Alojz Hvala, ki je pohvalil prireditelja. Tekmovanja so se udeležili tudi atletski sodniki iz ZAS Domžale. Karate in samoobramba Združite prijetno s koristnim in se vpišite v pol leta trajajočo šolo ka-rateja in samoobrambe, ki sta prirejena možnostim in potrebam današnjega človeka. K vpisu vabimo prav vse občane od pionirjev do starejših oseb. Treningi po posameznih skupinah so namreč ločeni in prirejeni za pionirje, člane in članice. Program je pripravljen zelo natančno in strokovno. Omogoča pravilno in postopno sprejemanje gimnastičnih vaj, tako, da jih praktično zmore vsakdo. Obenem pa je trening dovolj intenziven, da je že v zelo kratkem času viden občuten naprek vsakega posameznika. Povsem neupravičen je strah in predsodki nekaterih, da je to grob in neprimeren šport za vsakogar, še posebno za dekleta. Kdor misli tako, je v veliki zmoti in bi bilo mogoče dobro, da si ogleda enega izmed treningov in bo povem spremenil svoje mnenje. Zelo naporni in ostrejši treningi so namenjeni predvsem vrhunskim tekmovalcem in borbeni skupini. V to skupino vadečih se lahko vpišejo člani in članice po preteku pol ali enega leta treningov, ko si že pridobijo ustrezno predznanje in približno enake fizične in psihične sposobnosti. Poleg razvijanja splošne fizične vitalnosti v uvodnih vajah treningov, vsebuje program veliko tehnike do prvega barvnega pasu in 33 tehnik samoobrambe iz najbolj pogostih situacij napada v prostoru ali na ulici. Obrambe so izvedene tako, da jih lahko izvede vsakdo z osnovnim znanjem karateja irrpravočasno reakcijo, kar se nauči na treningu. Tehnika karateja, ki se trenira v Karate klubu Domžale se imenuje SANKUKAI in je kombinacija trdih in mehkih gibov ter krožnih in direktnih udarcev ter gibanja. Zato vsebuje mnogo akcij, ki jih v klasičnem kara-teju ni bilo. Zaradi te svoje raznovrstnosti/in eksplozivnosti ter hitrosti pa postane izredno učinkovit in eleganten način boja v vsaki situaciji. Za vse tiste, ki pa želijo od karateja še kaj več, je po uvodni vadbi možno nadaljevanje v skupinah za barvne pasove in v posebni borbeni in demonstracijski skupini. Pedago- ško sposobnejši pa se lahko usmerijo v izobraževanje za trenerje, ki jih spričo velikega števila članov stalno potrebujemo. Karate klub Domžale organizira tudi družabna srečanja in prireditve. Tekmovalci lahko tekmujejo v rednem tekmovalnem sistemu, vsak mesec pa imajo možnost tekmovanja na prijateljskih turnirjih po vsej Sloveniji. Naj povemo še to, da je v klubu preko 120 aktivnih članov, članic ter pionirjevi n pionirk. Trenerji: ŠOROTAR Slavko, mojster 3. dan KOTAR Darko, m. k. 1. dan ERNART Darko, 3. kya GRIL Brane, 4. kya Vpis in informacije lahko dobrite v Hali KC, vsak ponedeljek in četrtek od 18. do 20. ure do 22.9. 1986. Na tekmovanju v 9. kategorijah sedem tekmovalcev izboljšalo rekorde proge iz lanskega tekmovanja. Pionirji, pionirke ter mladinke so tekli 4 km, drugi pa 11 km. REZULTATI: PIONIRKE: 1. Žekar (Radomlje), 14,52- 2 Anton (ŠD Krašnja) 16,27; 3. Žabnikar (Radomlje) 16.42. PIONIRJI: 1. Gaber 11,28; 2. Žerjav 12,02; 3. Župančič (vsi ŽAK Lj.) 12,26. MLADINKE: 1. M. Jeršin 13,47; 2. A. Je-ršin (obe Junior OL) 14,33; 3. Vodlan (AK Domžale) 14,56. MLADINCI: 1. M.Teraš(V.P. 1098) 39,19; 2. Drobne (Sevnica) 39,56; 3. Golob (V P 1081)40,53. ČLANICE: 1. Bohinec (Unis) 45,21; 2. Smolnikar (Ideja Kamnik) 50.57; 3. Lovša (AK Domžale) 55,58. ČLANI: 1. Podgornik (AD TAM Maribor) 37,31; 2. Rakovec (AK Kamnik) 39,00; 3. Lazar (AK Domžale) 39,07. VETERANKE: 1. Tihole (ŠD Jezica) 54,04; 2. Čamernik (Črnuče) 55,43; 3. Ga-brijan (ŠD Jezica) 57,31. VETERANI A): 1. Vujasin (ŽAK U) 38,48; 2. Žerjav (AK 01) 40,08; 3. Kregar (Zadvor) 43,11. VETERANI B): 1. Kvas (Domžale) 43,17; 2. Kovač (Partizan VIČ Lj.) 46,31; 3. Lampe (SK Brdo) 48,25. Marjan Gorza Vabljeni! Slavko Šorotar Treningi lepega in borbenega športa karateja privlačijo vse ve mladih... 25 let nogometa v Dobu: Pred lokostrelcem Janezom VESOM je že lepa tekmovalna prihodnost. Lokostrelstvo tudi v naši občini Mladinski državni prvak iz Mengša Lokostrelski šport je po nekaterih državah neprimerno bolj razvit kot pri nas. Posebno zahodna polobla se na veliko ukvarja s tem. V ZDA imajo registriranih kar 22 milijonov lokostrelcev. V Jugoslaviji smo glede tega šele na začetku. Deluje sicer 19 klubov, med njimi pa je kar 14 slovenskih. Eden izmed močnejših slovenskih klubov je kamniški, v domžalski občini pa lokostrelskega kluba še nimamo, imamo pa — mladinskega državnega prvaka Janeza Vesa. Marsikdo ga je verjetno že opazil, kako trenira za mengeško osemletko, kjer mu je krajevna skupnost širokogrudno dovolila treniranje. Sicer pa v Mengšu raste zanimanje za ta šport, zato bodo mengeški začetki slej ko prej prerastu v nov klub v naši občini, kar samo pa se ponuja tudi trenerstvo. ZAČEL PRED DVEMA LETOMA Verjetno je prav, da ob tej priložnosti napišemo nekaj več o Janezu Vesu, ki je tako hitro uspel. Začelo se je pravzaprav pri tabornikih, pri mengeškem Upornem plamenu, ki je poslal Janeza v Gozdno šolo, v organizaciji Zveze tabornikov Slovenije. Taborniki morajo med različnimi veščinami obvladati tudi streljanje z lokom. To veščino je Janezu še posebej natančno pokazal Vojc Čolnar iz Gornjega grada, sicer Mengšan. Janeza je ta šport hitro navdušil, zaradi velikega veselja pa se je včlanil tudi v kamniški lokostrelski klub. Začel je resno trenirati, tako v zaprtih prostorih kot na prostem — v Mengšu v športnem parku 8. julij in kmalu se mu je odprlo. USPEHI KMALU NA DLANI Naprej zv6ni skoraj neverjetno, toda mladinec Janez Ves — šele pozimi bo dopolnil osemnajst let — je postal mladinski državni prvak. V mladem Janezu se je očitno izredno hitro pokazal veliki talent za ta šport, seveda pa ne gre zanemariti, da je veliko, veliko treniral. Domači pravijo, daje ves prosti čas posvetil lokostrelstvu, včasih je »pozabil« celo na kosilo. Prvo mesto v državi med mladinci je dosegel povrhu izredno prepričljivo, saj ga je osvojil s kar 144-timi točkami prednosti pred drugim. Janez Ves tekmuje v razredu »instinktivno streljanje«, ob tem pa obstaja še »prosto streljanje«, ko si strelec pomaga z merilnimi napravami na loku. Tudi na vseh nadaljnjih tekmovanjih, na različnih lokostrelskih turnirjih in nasploh povsod Janez opozarja nase. Tudi če je tekmoval že v odrasli, članski konkurenci, je bil izredno dober. 6. pri članih v Volčjem potoku, 5. pri članih v Ljubljani, med mladinci pa, kot kaže, sploh nima resnejšega tekmeca. Janez Ves je bil prepričan, da bo odšel na svetovno prvenstvo v lokostrelstvu v Avstrijo, da bi si nabral še nekaj mednarodnih izkušenj, a je ostal doma. Žal so bile propozicije narejene tako, da naj bi šla iz vsake kategorije najprej po dva, pozneje pa je bilo treba nujno »varčevati« s kandidati in ker eni zastopajo obe kategoriji, za Janeza ni bilo več prostora. Sam pravi, da je to že za njim in da se zdaj že pripravlja na finale mednarodne tekme v Kranjski gori, kjer se bo seveda lahko izkazal tudi v mednarodni konkurenci. OD KDAJ LOKOSTRELSKI KLUB TUDI V NAŠI OBČINI? Zanimanje za lokostrelstvo je tudi v naši občini večje, kot je bilo pričakovati. V Mengšu trenutno trenira ob Janezu vsaj sedem, osem nadebudnežev, sčasoma pa jih bo verjetno še več, zato športni delavci že razmišljajo, da bi ustanovili svoj klub, seveda ob podpori občinske telesnokulturne skupnosti in mengeške krajevne skupnosti, ki pa je že izkazala posluh za to. Janez bi bil pripravljen sprejeti tudi trenerstvo, saj je v Gozdni šoli naredil že izpit za vaditelja streljanja. Janezovi starši pravijo, da gre v tem primeru za izredno lep šport, saj je človek ves čas v stiku z naravo, veliko je gibanja, veliko koncentracije in nasploh vsega tistega, kar človek potrebuje tudi v vsakdanjem življenju, za mladega človeka pa je to še veliko bolj potrebno. Seveda pa je začetni nakup kar precej drag — srednje dober lok stane kar okoli 1500 nemških mark, oprema je namreč v glavnem iz uvoza, tako da vsakomur ta šport vendarle ni dostopen. Res pa je tudi, da si lo-kostrelci med seboj radi pomagajo, izposojajo opremo itd. Janez Ves pravi, da nameravajo pripraviti lokostrelski trim, še v septembru, na katerega bo lahko prišel vsakdo in na njem poizkusil, ali mu je streljanje z lokom všeč. Sicer pa zaenkrat deluje izredno .uspešno kamniški klub, tako da se je možno včlaniti tudi vanj, ko pa bo še več zanimanja v Mengšu, bi to storili tudi v domžalski občini. Odveč bi bilo verjetno pisati, da je ta šport pomemben tudi za potrebe SLO, naši lovci pa se zaenkrat še ne navdušujejo nad njim, ker je streljanje z lokom pri nas zaenkrat še prepovedano, vštevilnih drugih državah pa gre tudi na lovskem področju za posebna tekmovanja itd. Na kratko rečeno: sodobni Robin Hoodi so na začetku pohoda tudi pri nas, Janez Ves je že okusil slast zmage na državnem prvenstvu, prav gotovo pa bo dobil ta šport še veliko privržencev, saj marsikdo hoče ponovno navezati stik z naravo, lokostrelstvo pa je ena izmed sodobnih oblik stika z njo. »Ko prvič s puščico zadeneš v sredino tarče, si zastrupljen s tem športom za vse življenje,« pravijo tisti, ki so poizkusili. Poizkusite, morda vam uspe! Ivan Sivec I h, 5 l © agroemona osutu, domžale tozd poljedelstvo govedoreja o. sub o domžale 61230 domžale, levstikova 39, Slovenija, Jugoslavija olefon: (061) 721-285. 721-239 PRODAJA TELET . . . Prodajamo teleta črno bela, pasme H F v teži do 120 kg na enotah OE PŠATA in OE VODICE — vsak torek in četrtek od 7.-9. ure. 0 Dež pokvaril nogometni praznik Po skoraj dveletnem stalnem gostovanju na drugih igriščih so nogometaši NK Dob doživeli svečan trenutek, da zaigrajo ponovno na domačem terenu. Za otvoritveno tekmo, na prenovljenem, razširjenem in lepo urejenem igrišču, so si za nasprotnika izbrali NK Integral-Olimpijo. Igrišče je uspešno prestalo svoj nogometni krst. Na tekmi se je zbralo kar lepo število (400) gledalcev, vendar manj kot je bilo pričakovati, to pa je posledica slabega vremena. Najbolj je deževalo prav med tekmo in tako nogometaši niso mogli pokazati vseh lepot nogometne igre. Domačini niso bili toliko slabši kot kaže rezultat (5 : 0, polčal 4 : 0 v korist Integral-Olimpije), vendar je to bolj rezultat neizkušenosti in prevelikega spoštovanja nasprotnika, nekdanjega prvoligaša, na začetku tekme. Nogometno tekmo je uspešno vodila domača sodniška trojka, republiški sodnik Pavle Vrtačnik ter Matjaž Repnik in Janez Maček, ki je bila zadovoljna z disciplino igralcev obeh moštev, kar je na nogometnih tekmah bolj redkost. Trener gostov Nedeljko Gugolj je ugodno ocenil teren, na katerem so igrali in je menda boljši od tistega za Bežigradom. Trener domačinov Veljo Veladžič pa je povedal, da ima ta čas le sedem kvalitetnih igralcev, kar je premalo za sam vrh v medobčinski ligi, ki pa ga načrtujejo za prihodnjo sezono, ko bo popolnejša ekipa s štirimi povratniki iz JLA in ostalimi okrepitvami. In še to, vse najboljše igralce jim pobere domžalska selekcija. Prenovitev igrišča sovpada s 25-letnico aktivnega igranja nogometa v Dobu. Igrišče, ki je obstajalo že pred tem. je bilo zdaj že tretjič prenovljeno, a tokrat temeljito. Prizadevni člani NK Dob, ki deluje kot sekcija, poleg kolesarskega kluba »Hrast« in novoustanovljene balinarske sekcije, v sklopu TVD Partizan, so opravili kar za 6.600 ur prostovoljnega dela. Zaradi močvirnatega terena so navozili kar 1.400 m3 zemlje, položili 960 m drenažnih cevi, postavili 340 m železne ograje in izkopali 400 m jarkov za odvodnjavanje. Za ozelenitev prostora (102 x 68 m) so posejali 450 kg seme- na trave. Poleg 800.000 din od TKS so porabili še 4,800.000 din lastnih sredstev,-kišo jih pridobili z raznimi akcijami in aktivnim fizičnim delom. Vsa dela je vodil gradbeni odbor sestavljen iz članov društva. V sklopu športnega parka, kjer je že zgrajeno tudi balinišče in garderobe, imajo še velike načrte za izgradnjo ostalih športnih terenov in spremljajočih objektov. Naj bo še naprej tako uspešno nadaljevanje del in temu primerni naj bodo tudi športni uspehi društva! Stane Benkovič Moštvo NK Dob pred pičetkom tekme z NK Integral-Olimpija, ko so svečano odprli prenovljeno igrišče. POLDE ORAŽEM, balinanje — vicešampion z mladinskega prvenstva v izbijanju 5 minut s športnikom Le slabo leto človeka ni na balinišče BŠK Budničar, pa je tam vse drugače! Kako veliko je opravljeno delo, lahko presodi samo tisti, ki ga ni bilo na terenih Budničarjev dalj časa. Ob starem balinišču so — zdi se — kar vzniknila nova. Zgradili so jih prizadevni člani BŠK Budničar, med njimi pa sta med najbolj marljivimi oče in mladi POLDE ORAŽEM, ki je na nedavnem državnem prvenstvu v PAZINU osvojil drugo mesto. Naslov vicešampiona pa je nemara tudi dovolj velik razlog za obisk, saj ni vsak dan, da bi obiskovali najvidnejše športnike v državi... Mladega tekmovalca, ki je v juniju končal srednjo kovinarsko šolo (strojni ključavničar), smo obiskali na igrišču na Količevem. Ekipa BŠK Budničar, ki je osvojila 1. mesto na turnirju z mednarodno udeležbo za memorial narodnega heroja MAVSAR LADA-RONKA v Notranjih goricah. Na sliki ŽAVBI Stane mi., ŽAVBI STANE st., POLDE ORAŽEM, drugi z državnega mladinskega prvenstva v izbijanju ter SANDI BOREC. Iskrene čestitke za trofede, ki so jih osvojili. V balinarskem športnem klubu Budničar ste izredno prizadevni. Kolikšno delo je za vami? Na pobudo skupine krajanov s Količeve-ga smo leto 1981 zgradili s prostovoljnim delom enostezno balinišče. Zanimanje je bilo ogromno in naslednje leto smo se registrirali in igrali v tretji ljubljanski ligi. Bili smo uspešni in se na koncu prvenstva uvrstili v drugo ljubljansko ligo. Ta liga pa je zahtevala dvojno igrišče. Zgradili smo že tri nova igrišča v mednarodnih merah. Dobili smo lokacijo in zemljo od »Papirnice« Količevo. Še isto jesen smo naredili zemeljska dela, na-voženo je bilo 500 m3 gramoza. Denar smo zbrali od prvomajske budnice in prispevkov obrtnikov domžalskega in kamniškega območja. Sedaj so ta igrišča odlično narejena in negovana ter obiskana za vsakogar, ki ima veselje do tega športa, saj so ta igrišča odprtega tipa tudi za širše domžalsko in kamniško območje, posebno pa za krajane KS Toma Brejca »VIR«. Kaj pa naraščaj? Za tega se ni bati! Vseh članov kluba je kar 95, mladih v vseh kategorijah pa prav tako mnogo. Povem naj, da sva dva člana BŠK Budničar tudi v republiški mladinski reprezentanci. Pa želje za naprej? V tem letu nameravamo vsa ta igrišča pokriti in bi bil to za sedaj edini objekt v kam-niško-domžalski regiji. V poštev bi prišel vsem klubom, ki tekmujejo v ligi, saj tako ne bi hodili ob slabem vremenu v Ljubljano (kjer je bilo zdaj najbližje pokrito balinišče za kamniško-domžalsko območje in bi tako prihranili precej denarja, ki gre zdaj za stroške, le-ti niso tako majhni... Kako je bilo na tekmovanju? Tekmovanje za naslov državnega prvaka je bilo v PAZINU (12 tekmovalcev), in sicer 20. julija 1.1. Dispciplina: zbijanje na razdalji 20 m. V predtekmovanju (dve seriji) sem zasedel tretje mesto in se uvrstil v finale. Pa naprej? V finalu sta me čakali dve tekmi. V prvi tekmi sem v finalu zasedel prvo mesto, nato pa drugo, kar mi je v celoti prineslo srebrno kolajno. Zmagal je tekmovalec BAŠIČ iz Postojne. Kako in koliko treniraš? Treniram vsak dan, najmanj uro ali dve popoldan. Pred tekmovanjem v PAZINU pa sem hodil na pokrito balinišče v Ljubljano, kjer sem lahko treniral kljub slabemu vremenu. Sicer pa treniram vse, bližanje, izbijanje, tudi kondicijo vzdržujem s tekom, kot mislim, da je pač potrebno. VELIKA DENARNO BLAGOVNA TOMBOLA V DOMŽALAH, NEDELJA, 21. SEPTEMBRA OB 14. URI Glavni dobitki 5.000.000 din (pol milijarde) Zastava 101 126 P 50 SM 20 SM in ostali dobitki v skupni vrednosti 1 milijarde Vabi Smučarsko društvo Domžale Mali oglasi Po ugodni ceni prodam opornike (punte) in cementno strino opeko. REZEK, Vir, Osojna 1 Dne 15. 8.1986 sem v bližini plina na Rodici izgubila usnjeno denarnico z motivom grške akropole. Prosim poštenega najditelja, da denarnico vrne na naslov Obrtniška 12, Domžale, oziroma sporoči na telefon št. 722 068. Hvala Kiipperbusch štedilnik, rabljen eno sezono in 6 stolov za jedilno mizo — tip Do-mus »Lipa«, sodobnega videza, temne barve — ugodno prodam. Tel. 721-937. Nujno prodam dvoje novih garažnih vrat in osem rabljenih oken dim. 140, primernih za vzidavo. Ponudbe na tel. 723-420. Prodam skoraj novo moško kolo ROG senior s 5 prenosi, zelene metalne barve. Vprašati v uredništvo 721 686. Iščemo upokojenko za varstvo 13-me-sečnega fantka na našem domu, plačilo po dogovoru. Sedeljšak, Ljubljanska 93 (stanovanje 41), Domžale. Kovinsko-galanterijska obrt s sedežem v centru Domžal išče v delovno razmerje za nedoločen čas kvalificiranega strugarja ali ključavničarja. OD po dogovoru. Nastop službe takoj. NEMEC PETER Domžale, Ul. Ljube Šercerja 8 UTRINEK Žalosten je pogled na nekdaj lepe, zelene smreke, ki sedaj propadajo za Srednjo kovinarsko in usnjarsko šolo - usnjarsko, galanterijska in konf. šola, Cesta talcev 19a. NN IZGUBILA se je perzijska muca, sirka-sto-modre barve. Sliši na ime Tina. Izgubila se je na Rodica, Koder zaprošamo občane da proti nagradi sporočijo na tel.: 723-522 popoldan Hvala za uslugo! Iščem stanovanje v Domžalah ali okolici. Andjel-kovič Grujica, C. talcev 19c, Domžale. »Hvala« mladincev v VVO Mladinke VVO občine Domžale se zahvaljujemo vsem, ki so sodelovali na prireditvi »Ciciban v mesecu mladosti«: delovnim organizacijam in obrtnikom za odpadni material, izdelke in finančne prispevke ter vsem delavcem VVO za prostovoljno pomoč. ZAHVALA Ob boleči izgubi mojega ljubega moža, atija, sina, brata in strica FRANCA JAVORNIKA se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam stali v težkem trenutku ob strani, izrekali sožalje ustno ali pisno, poklonili cvetje in se v tako velikem številu poslovili od njega. Posebno hvala prijatelju Milanu Ju-hantu za organizacijo pogreba, za izrečene globoke poslovilne besede, predstavnikom Obrtnega združenja, OK ZORE, Združenje šoferjev, Kinološkega društva, gasilcem KS Jarše Rodica in drugim gasilcem. Hvala pevcem Mengeš in medicinskemu osebju intenzivne nege Gastroenteu-rološke Klinike Ljubljana. V imenu vseh žalujoča žena Mari in sin Gregor. ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi naše dobre matere, stare mame in prababice ZORKE FLORJANČIČ iz Trzina se lepo zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za obiske v njenih težkih dneh, za tolažbo ter nesebično pomoč. Prisrčna zahvala dr. Cerarju in dr. Vi-daliju za njuno pomoč in tolažbo vsem nam v najtežjih trenutkih. Hvala tudi g. župniku in pevcem za spremstvo do groba, za lep poslovilni govor in zapete žalostinke. Posebna zahvala vsem, ki ste pospremili našo mamo na njeni zadnji poti in ji darovali toliko lepega cvetja. Še enkrat vsem najlepša hvala! V žalosti: hčerka Milena in sin Cveto z družinama. RAZGLASI, OBJAVE, RAZPISI IN MEMORIAM: Stane Šubelj Malo, res malo Je ljudi, ki bi se s svojim življenjem in delom tako nepozabno vtkali v zgodovino kraja, kot se je zasidral v sedaj že minulem času naših Domžal Stane Šubelj. Po naravi skromen in neopazen je vendarle dal svojevrsten pečat, ki se tako hitro in hlastavo motorizira, avtomobilistično dograjuje in izpolnjuje. V tem neslu-tenem razvoju Stane Šubelj ni bil le spremljevalec, opazovalec, sopotnik. Bil je soustvarjalec tega razvoja, sodeloval je v njem... Rodil se je materi kot eden izmed šestero otrok in že kmalu ostal sirota. Življenje ga Je sunilo že komaj nekajletnega na trnovo pot, koder mu je bilo usojeno le nekaj več kot sedem desetletij. Niso bila prazna. Bila so ustvarjalna, polna leta. Spremljal Jih je duh po bencinu, vsakodnevno mastne roke, hlapi izpušnih plinov, svet olj, zavor, svečic, batov, cilindrov, tesnil, obročkov. S kakšno ljubeznijo je desetletja prijemal v roke vse to, kako nežno je ravnal z vsem tem, kar je sicer hrupno, bobneče, umazano, prašno. Zaljubljen je bil v ta svet motorizacije, ki ji je poklonil ves svoj vek, svoje delo, svoje roke, svoje veselje... Pred njegovimi očmi in z močjo njemu enakih navdušencev se je svet avtomobilov, tehnologija zasnove in nastanka nesluteno razvil. Pred dvema letoma je v naši znani rubriki znanih domžalskih obrazov »Dober dan, domžalski občan« takole nanizal avtomobile, njihova imena, ki se zdijo kot zgodovina v malem: Chevroletl, Fordi, Bugattiji, FIATI, SUNBEAMI, TAL-BOTI, nazadnje MITSUBISHIJI. S svojim delom se je naposled vpisal med najbolj zagnane In marljive delavce v društvu šoferjev in avtomehanikov v Domžalah. S svojim športnim prispevkom se je zapisal tudi v zgodovino nogometa, ki prav letos praznuje 65-let-nico delovanja v Domžalah. Stane je bil dolga leta znan kot borben branilec v SK Disk, ki je bil nenehen boj za prestiž v kraju. Stanetu Šublju so z izjemno velikim številom ob slovesu izkazali' spoštovanje mnogi Domža-Ičani, ki so ga poznali in ga imeli radi. S svojim delom si je vtisnil neizbrisno mesto pri nastajanju in preoblikovanju Domžal, katerim je bil eden zadnjih markantnih, prekmalu umrlih delovnih in človeških vzornikov. Zaradi vsega omenjenega, zaradi dela in očetovske skrbi, s katero je vzgojil množico odličnih strokovnjakov - mojstrov, ata Staneta Šublja ne bomo nikoli pozabili. M. Brojan Lani ta čas smo zrli še v tvoj obraz... ... a letos nikjer te vet ni. Gradnik V SPOMIN 13. avgusta je minilo leto dni od smrti našega dragega VLADIMIR J A-MIRA ZAJCA iz Homca, Ul. IV. št. 10 Hvala vsem, ki se z mislijo in besedo spominjate našega ljubega moža, očeta in starega ata. Njegovi najdražji. Takoj zaposlim KV slikopleskarja ali delavca za priučitev. Razpisujem tudi štipendijo za pridobitev poklica slikopleskarja. Križman Franc — slikopleskarstvo, Pšata 73, 61262 Dol pri Ljubljani. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše ljube mamice, babice, prababice, sestre in tete PAVLE ŠARC roj. POVŠE se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za nesebično pomoč in požrtvovalnost, izrečeno sožalje, darovano cvetje ter spremstvo na njeni zadnji poti. Posebna zahvala dr. M. PIPPU za dolgotrajno zdravniško pomoč ter lajšanje' bolečin v njenih zadnjih urah, gospodu župniku F. Vrolihu za tople besede in tolažbo v hudi bolezni, gospodu župniku A. Svetetu za slovesni pogrebni obred, org. Slovenijales Radomlje, tov. Srečku Kočarju za poslovilne besede ob njenem grobu, pevcem iz Lukovice, ZB Prevoje, KS Pre-voje in praporščakom. Vsi njeni. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, babice, sestre, tašče in tete KATARINE ZALOKAR roj. KOŠAK JESIHARJEVE KATI iz Vira izražamo našo najtoplejšo zahvalo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam izrekli sožalje in darovali cvetje. Zahvaljujemo se oktetu Tosama. Hvala tudi g. župniku za besede tolažbe in slovesen pogrebni obred. Vsi njegovi - ZAHVALA Ob boleči izgubi naše ljube sestre in tete MARIJE LOŽAR se iz srca zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, kolektivu Induplati Jarše za podarjeno cvetje. Hvalva vsem, ki ste jo v tako velikem številu spremili na njen poslednji dom. Srčna hvala dr. Svoljšku za dolgoletno zdravljenje in dr. Logarju za zadnjo pomoč. Posebno se zahvaljujemo gosodu župniku Francu Balohu za tolažilne besede in lepo opravljeni obred. Prav tako praporščakoma in pevskemu zboru za lepo zapete žalostinke. Vsem Se enkrat hvala žalujoča sestra Francka v imenu sorodstva. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža in očeta ALOJZA KODEH iz Mengša se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, našim sodelavcem iz DO Emona za darovano cvetje in izrečena sožalja. Hvala tov. Peterlinu za poslovilne besede ob grobu in gospodu župniku za lep pogrebni obred. Hvala vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Marija, sin Lojze, hčerke Majda, Zdenka z družinama in Stanka ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, ata, starega ata, strica in brata JANEZA SLEVCA Birkovega ata — posestnika iz Preserij se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za vse darove, cvetje in izrečeno sožalje. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, g. škofu, duhovnikom, domžalski godbi, pevcem iz Sore in tov. Mavsarju, ki je pomagal izpolniti zadnje želje pokojnika. Hvaležni smo vsem, ki ste ga imeli radi in ga v času težke bolezni obiskovali in bodrili. Lepa zahvala tudi dr. Šiški Mariji in sestri Bredi, ki sta mu lajšali trpljenje. Vsi njegovi! ZAHVALA Ob nenadni smrti naše drage žene, mame, babice, sestre in tete TONČKE TOMELJ roj. Žebaljec iz Mengša se iz srca zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in iskrena hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se gospodu župniku za pogrebni obred, pevcem iz Mengša in praporščakom. Žalujoči: mož France, hčerki Marinka in Fani z družinama. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta, brata, strica in bratranca FRANCA KRALJ-a trg. poslovodja v pokoju se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za izrečena sožalja ter darovano cvetie. Zahvaliuiemo se dr. Farkašu za njegov trud, osebju nevrološke klinike v kliničnem centru tudi velja posebna zahvala. Posebna hvala trg. podjetju Kočna Kamnik, Metalki Ljubljana, Heiiosu Domžale, VVO Črnuče, pevcem za zapete žalostinke ter g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred. Še enkrat hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: vsi njegovi. Pomlad bo na tvoj grob prišla in čakala, da prideš ti — in sedla bo na rosna tla in jokala, ker tebe ni. MILKI STRAŽAR, roj. Grli z Llmbarske gore Odšla si takrat, ko sonce je zašlo. Mineva 3. leto od tistega usodnega dne, a kot bi bilo včeraj. Zame pravega življenja več ni, ker na grobu spiš, mama, ti. Žalujoča hčerka Stanka z družino. Svetloba dneva lahko gine, na zemljo lega mrak hladan, ah, da bi srca bolečine izginile, kot izgine dan. ZAHVALA Ob boleči izgubiljubega moža, očeta starega očeta ter brata Jožeta Srenščka se iskreno zahvaljujemo vsem, kiso nam v teh težkih trenutkih stali ob strani. Hvala vsem sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem in znancem za vence in cvetje, za vsa ustna in pisna sožalja. Iskrena hvala RSNZ za organizacijo godbe na pihala ter Doretu Ribiču in Antonu Cerarju za poslovilna govora ob krsti. Posebna hvala tudi moravskim pevcem. Srčna hvala vsem, ki ste se v tako velikem številu poslovili od njega in ga spremljali na njegovi zadnji poti. V žalosti žena Slavka in otroci. ZAHVALA Ob boleči izgubi smo se 8. julija 1986 poslovili od naše nepozabne ljubljene mami, mame, sestre in tete TINCE PAVLI roj. Mlakar Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in vsem, ki ste jo v tako velikem številu spremili na zadnji prerani poti, ji poklonili toliko lepega cvetja, sočustvovali z nami in nam pismeno izrazili sožalje. Zahvala tudi dr. Cerarju, Godbi Domžale, oktetu bratov Pirnat, Stobovskim gasilcem, cerkvenim pevcem, gospodu župniku in kaplanu za opravljen obred. še enkrat vsem prisrčna hvala. Sin Janez Pavli z družino. ZAHVALA Ob smrti našega dragega moža, ata, deda in strica STANETA ŠUBLJA izrekamo iskreno in najglobljo zahvalo dr. Vekošlavu Janežiču za dolgoletno nesebično pomoč in dr. Ivu Pevcu, vsem dobrim sosedom, darovalcem cvetja, vsem, ki ste nam ustno ali pisno izrazili sožalje. Iskrena hvala Bojanu Bogataju, godbi na pihala Domžale, pevcem, Združenju šoferjev in avtomehanikov Domžale, govorniku Janezu Jegliču za poslovilne besede, gasilcem, njegovim nekdanjim in donedavnim sodelavcem, predstavnikom Zveze združenj borcev, upokojencem in vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih kakorkoli stali ob strani in nam pomagali v dneh in urah slovesa. Hvala posebej tudi g. kaplanu za opravljen obred. Vsi njegovi ZAHVALA Ob prerani in boleči izgubi moža, očka, sina in brata IVANA HORVATA se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, znancem, prijateljem in sorodnikom za podarjeno cvetje in denarno pomoč. Posebna zahvala trzinskim gasilcem in gospodu župniku za lep pogrebni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala, ker ste bili z nami v najtežjih trenutkih in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi V SPOMIN ZDENKI OSOLNIK z Limbarske gore Na grob bomo rože Zdenki nesli, ki spi v globoki jami. Grob s cvetjem bomo otresli, na lahko delali bomo, da se ne zdrami. Minilo je že 10 let, odkar si v cvetju mladosti nas zapustila, naša najdražja vnučka in hčerka Zdenkica. Hvala vsem, ki za trenutek postojite ob njenem grobu. Žalujoča stara mama in ati z družino. V SPOMIN V.... Pogoji: — dokončana dvoletna šola za zdravstvene delavce—smer bolničar — 2-mesečno poskusno delo 3. VEČ BOLNIŠKIH NEGOVALK-STREŽNIC za nedoločen čas Pogoji: — dokončana osemletka — 2-mesečno poskusno delo 4. 2 KV KUHARJA za nedoločen čas Pogoji: — dokončana šola za gostinske delavce — smer kuhar — 3-mesečno poskusno delo 5. 2 KUHINJSKI POMOČNICI za nedoločen čas Pogoji: — dokončana osemletka — 2-mesečno poskusno delo 6. ČISTILKE za nedoločen čas Pogoji: — dokončana osemletka — 2-mesečno poskusno delo Kandidati naj pošljejo ponudbe z opisom dosedanjega dela in dokazili o izpolnjevanju pogojev v 1S dneh na naslov: DOM POČITKA MENGEŠ, Komisija za delovna razmerja, 61234 MENGEŠ, Glavni trg 13. Kandidate bomo obvestili o izbiri v 10 dneh po odločitvi, najkasneje pa v 30 dneh po preteku roka prijave. II i i I II 11 i i 11 11 i i I • r SVEČE, SVEČE Tomaž Gregorinčič, svečarstvo, Prešernova 3, Domžale (pri Urbanija) ' nudi po zmernih cenah, ki so nižje kot v trgovini, vse vrste nagrobnih in okrasnih sveč. Sveče lahko kupite vsak dan od 8. do 15. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure. ,1230 DOM2AU. KOlODVCSSKA ULICA « RAZPISUJE v šolskem letu 1986/87 naslednje šole in tečaje: OSNOVNA ŠOLA ZA ODRASLE Vpisujemo v 7. in 8. razred. KOVINARSKA ŠOLA ZA ODRASLE (V. stopnja) ELEKTRO ŠOLA ZA ODRASLE (V. stopnja) TEKSTILNA ŠOLA ZA ODRASLE (V. stopnja) TEČAJ O VARSTVU PRI DELU Na osnovi zakonskih predpisov o varstvu pri delu bomo organizirali posamezne izobraževalne oblike za tiste delavce v delovnih organizacijah in obrtni dejavnosti, ki morajo biti seznanjeni s predpisi s tega ' področja: a) za vodilne in vodstvene kadre b) za zasebne delodajalce c) za delavce v proizvodnji industrijske in obrtne dejavnosti. Obseg in vsebina bosta prilagojena potrebam posameznih klovnih organizacij in obrtnih dejavnosti. Preverjanje znanja iz varstva pri delu namenjamo tistim, ki že, imajo opravljen tečaj in morajo znanje obnoviti. TEČAJ ZA SKLADIŠČNIKE Tečaj je namenjen skladiščnikom, pomožnim skladiščnikom in pomožnim delavcem v skladiščni službi. Namen tečaja je dati slušateljem osnovna in dopolnilna funkcionalna znanja iz skladiščne službe. STROJEPISNI TEČAJ Program tečaja obsega vadbo slepega desetprstnega sistema in splošne osnove slovenskega pravopisa ter oblikovanje dopisov. TEČAJ ZA PRIDOBITEV OSNOVNEGA ZNANJA O HIGIENI ŽIVIL IN OSEBNI HIGIENI (higienski minimum) Po pooblastilu skupščine občine bomo organizirali tečaje za vse delavce, zaposlene v proizvodnji živil ali prometu z njimi, ki morajo opraviti predpisane izpite. TEČAJ ZA VOZNIKE VILIČARJEV Tečaj je namenjen kandidatom, ki se usposabljajo za delovno mesto voznika viličarjev, in kandidatom, ki že opravljajo to delo. V tečaj se lahko prijavijo kandidati, ki so končali vsaj 6 razredov osnovne šole in so stari najmanj 18 let. Kandidati morajo predložiti zdravniško spričevalo, da so zdravstveno sposobni. (odvisno od števila prijav) JEZIKOVNI TEČAJI a) tuji jeziki za odrasle Jezikovne tečaje za odrasle organiziramo za naslednje jezike: — angleščina, — italijanščina, — nemščina. b) tuji jeziki za otroke Odvisno od števila kandidatov organiziramo nemščino in angleščino (tečaje za predšolske otroke, tečaje za učence nižjih razredov in tečaje za učence višjih razredov osnovnih šol). GOSPODINJSKI TEČAJI a) kuharski tečaji V začetnih in nadaljevalnih kuharskih tečajih vas bomo seznanili s pravilno pripravo hrane za otroke, bolnike, s hitro pripravo kosila in podobno. V teh tečajih boste spoznali tudi pravilno uporabo sodobnih.kuhinjskih strojev, svetovali vam bomo, kako sodobno opremiti stanovanje in podobno. b) tečaj krojenja in šivanja V krojnih in šivalnih tečajih se boste hitro naučili krojenja in šivanja in si prihranili marsikatere stroške. Posebej za OZD prirejamo tudi druge oblike dopolnilnega in funkcionalnega izobraževanja po posebnih in dogovorjenih programih. Organizacija navedenih tečajev je odvisna od števila prijav. Vpišete se lahko vsak dan (razen sobote) od 6. do 14. ure, ob sredah do 16. ure, v tajništvu Delavske univerze Domžale, Kolodvorska 6/I, kjer dobite tudi vse potrebne informacije. Telefon: 721 -082 ali 722-278. Avtomehanik DEBEVC FRANC Gorenjska 13 61234 Mengeš Servis VW — AUDI Elektronski testi motorja, ; : ,,