PRIMORSKI DNEVNIK _________GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA leto . Stev. 40 (2659) NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE dolžnost tržaškega proletariata je, da SVOJO BORBO ZAOSTRI IN OD SINDIKALNIH VODSTEV ZAHTEVA ODLOČEN IN BREZKOMPROMISNI NASTOP. TO PA POMENI ODLOČEN NASTOP PROTI VSEJ DOSEDANJI MONOPOLISTIČNI POLITIKI IREDENTISTIČNIH OBLASTNIKOV, KI SO GOSPODARSKO IN SOCIALNO KRIZO V NAŠEM MESTU POVZROČILI. Poštnin« platana v gotovini Spedlzlone in abbon. post. I. gr. TRST, torek 16. februarja 1954 Cena 20 lir ZA TEMELJITO REŠITEV GOSPODARSKE IN SOCIALNE KRIZE Rim spet meša VČERHJ ZOPET ČEZ 2000 DELHVCEV DEMONSTRIRALO PO TRZHSKIH ULICAH «JJafte ladjedelnicam delo!" - Zaposlitev ladjedelnic pomeni zapo-Itev obrtništva, srednje in male industrije, ki zaposluje 40 odstot. seli delavcev * Za solidarno in odločno akcijo vsega prebivalstva treh dneh je oiceg„,200p delavcev ladjedel-ttoe Harlca včeraj popol-tržaSt?iTnjlc. demonstriralo po Šel m ulicah. Sprevod je min, lrn° 'n dostojanstveno Zvn wmagistrata in sedeža 2U.I i° ->e krenil po Kor-s° sc dol ga Garibaldi, kjer čelu °elavci mirno razšli. Na h'ansn=Prevo(*a so nosili več nia 5„,rentov z napisi «Hoče-Can rfii0*’ a^ajte ladjedelni-la y i0*’ *Pomanjkanje de-traonil' ustriH pomeni propast dobili/8’ .“Združeni proti de-itd. 7 P* ladjedelnic» itd. nn*V Daite nam de- brezn,^6!110 Povečati množice siitev "Ih.in hočemo zapo- !ndustrije, so de-Zahtev« V° jasno povedali, da Pravicn ° samo t0> kar imajo iadusFri-llt*v srednje in male Potnem j obrtništva, kar trgovk 610 in zaslužek za Ee mestni VSe druge pan0‘ 8® Dovč, gospodarstva, ki ’n t)nmnail.e z ladjedelništvom la , ’^or^°m. Saj samo ma- ^ zaposluje 40% deliH^ mirnoidoče so delavci «teLaslednii le‘ak: ki in ®"l> trgovci, podjetni-ni 2 rtnikij Bodite soli dar- !e bori; • ur*kiiwi delavci, ki tenjslcih° za 'zboljšanje živ-l'itev rfp? po3ojev, za zagoto-svojim tovarnam, ^nn'cani‘ ki so iedro Ravv Jt ,V.osPodarstva. ?n, d5e'Ps‘uo CHPA je te “počilo zmanjšanje de- lo «; ce, k, urnika za vse delav-!a» n„°.u "Pričakovanju de-Wcrep i . . ur tedensko. Ta ‘toor ’ 1 ®“jo Dom rf" 1? povezan z dej-il. * ti delavci ne dobi- .. Prejemkov, je nT . nlihov zaslužek na Jto pr&t,„evno- Vsakdo si lak-*itiž }ia' kaj pomeni ta-Steu:j Plača! *trtiu j delavcev v «pričako-”■ ki ilh je danes J**i :° malo, se vsak dan \a-djedelmce ne bodo £te»t(0 fj^^kem dela, bo to takoj naraslo na več Kako bodo živeli oni in kako boste živeli vi? Ze danes se opaža znatno znižanje potrošnje, kar viočno občuti vaša gospodarska dejavnost. Upoštevati pa moramo še glasove, ki se močno širijo, da bodo v bližnji bodočnosti odpustili z dela 2000 delavcev. Zato združeni in v interesu skupnosti zahtevajmo delo za naše ladjedelnice in dostojne plače delavcem.» Pred manifestacijo po mestu so delavci zborovali na dvorišču sedeža Delavske zbor. nice. Govorila sta jim tajnik sindikata kovinarskih delavcev Delavske zbornice Cosu-lich in tajnik sindikata kovinarskih delavcev Enotnih sindikatov Semilli. Prvi je protestiral proti ZVU, ki je prepovedala javno zborovanje delavcev na Trgu Garibaldi. De. jal je, da vlada med nekaterimi odgovornimi krogi nerazumevanje za delavske potrebe in za delavce sploh. «Smatramo, je. dejal Cosulich, da bomo z močjo vseh delavcev lahko izsilili nove ukrepe v zvezi z rešitvijo krize ladjedelnic... Obstajajo možnosti dela za ladjedelnice... Treba je pohiteti*, sporočil je, da bo prihodnjo nedeljo javna konferenca sindikalnih organizacij, na katero bodo povabili tudi vse predstavnike tiska Nato je omenil, da vesti o možnosti dela v ladjedelnicah, ki sedaj krožijo, niso ugodne. Sporočil je delavcem, da so sindikalne organizacije na včerajšnjem sestanku s predstavniki ravnateljstva CRDA uspele doseči skoraj celotno izplačilo dnevnic za dan, ko je bila ladjedelnica zaprta zaradi velike burje. Tajnik sindikata kovinarskih delavcev ES Semilli pa je poudaril, da vsi tržaški de. lavci zahtevajo pravico zbo- tržaško vprašanje W ASHINGTON, 15. — Svetnik italijanskega veleposlaništva v Washingtonu Mario Luciolli je danes popoldne obiskal ameriško državno tajništvo, kjer je ime!, kot poročajo iz italijanskega vira, »nekaj razgovorov o tržaškem vprašanju«. Krogi italijanskega veleposlaništva zatrjujejo še, da je bil povod za Luciollijev obisk «vest v tisku, da v Londonu potekajo tajni razgovori o tem vprašanju s sodelovanjem nekega jugoslovanskega pooblaščenca«. Nadalje pravijo v istih krogih, da je Luciolli govoril z ameriškimi diplomati «tudi v zvezi s predlogom, ki ga je v Berlinu postavil Molotov, naj se tržaško vprašanje prepusti Varnostnemu svetu OZN». Nazadnje pravijo še v italijanskih krogih, da je imel razgovor ((značaj normalnega navezovanja stikov«. V političnih krogih ne verjamejo mnogo tem zatrdilom iz italijanskih virov o namenu obiska svetnika italijanskega veleposlaništva v državnem tajništvu in sodijo, da gre ta obisk v prvi vrsti spra. viti v zvezo s sestavo nove vlade v Italiji, ki se mora v četrtek predstaviti parlamentu, Dejstvo pa, da želi italijansko veleposlaništvo speljati pozornost na napačno sled, velja mnogim za dokaz, da’ poskuša italijanska diplomacija spet izvesti kak večji diplomatski manever v zvezi s Trstom in s tem po starem receptu reševati majavo rimsko vlado. OB PRVI OBLETNICI BALKANSKEGA PAKTA Dapčevic, Kanelopulos in Jilmaz o važnosti ankarskega sporazuma Prihod grške vojaške delegacije v Makedonijo Jugoslovanski proračun za leto 1954 pred parlamentarnimi odbori - Predlog družbenega plana pred odborom za gospodarstvo zveznega sveto (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 15. — Proračunska odbora Zvezne ljudske skupščine sta proučila doslej 17 od skupno 67 členov zakonskega predloga o proračunu. V razpravi so prišla do izraza zelo važna načelna vprašanja. V. diskusiji glede dotacij okrajem je med drugimi govoril danes ljudski poslanec Josip Kolar, ki je predložil dopolnilni predlog, na podlagi katerega organi, ki so pristojni za podeljevanje dotacij, lahko določijo namen sredstev, ki jih dajejo na razpolago, Gunnar Myrdal o razgovorih v Moskvi MOSKVA, 15. — Izvršni tajnik gospodarske komisije OZN za Evropo Gunnar Myrdal je po več razgovorih s sovjetskimi ministri in voditelji izjavil, da je bil dosežen »konstruktiven rezultat«. Pojasnil je, da se je zanimal za vprašanja, ki se tičejo dela komisije, zlasti pa v zvezi s sledečimi vprašanji: trgovina med Vzhodom in Zahodom in konferenca, ki bo aprila v Ženevi o tem razpravljala; priprava zasedanja, ki ga bo komisija imela 9. marca ter pogoje, pod katerimi se iz, dajajo dotacije. Večina poslancev pa se s tem predlogom ni strinjala, ker meni. da bi to pomenilo direktno vmešavanje v samoupravnost predstavniških teles, ki podeljujejo dotacije. Odbor za proračun sveta proizvajalcev pa je danes obširno razpravljal o cenah o-snovnih poljedelskih proizvodov, o odkupu žitaric ter o vseh vprašanjih, ki so s tem v zvezi. Dalje so razpravljali o vpra. šanju dviga strokovnih kadrpv v kmetijstvu Ljudski poslanec Ivanovič je dejal, da bo ustanovitev gospodarske zbornice pomenila novo in veliko spodbudo v tem pgledu.. Odbor za gospodarstvo zvez. nega sveta pa je popoldne pručeval predlog družbenega plana. Obravnaval je podrobno proizvodnjo in predelavo premoga. V tej gospodarski veji je predvidena letos proizvodnja 12 milijonov 853 tisoč ton, kar je za 13 odst, več kot lani. Vsi diskutanti so bili enotni v tem, da je predvidena proizvodnja povsem realna ter da obstaja celo možnost večje proizvodnje. Spričo tega je bila diskusija v glavnem o tem, kako zagotoviti tako proizvodnjo, Udarnosti s prizadetimi delav. ci odklanjajo nadurno delo. Pozval je delavce, naj nadaljujejo borbo proti zmanjša-število delavcev v «barakah» naraslo za več sto enot. Dalje je sporočil, da je skupni odbor za obrambo dela v ladje-nju delovnega urnika. Povedal je, da je v zadnjih dneh delnicah, ki ga sestavljajo sindikalne, gospodarske in socialne organizacije in ustanove, izdelal resolucijo, iz katere je razviden težak položaj ladjedelništva, in da ne vidi sedaj nobenih možnosti za rešitev tega položaja. Zahteval je tudi, da je treba vprašanje zaposlitve ladjedelnic korenito rešiti in ne začasno, da bodo rovanja na javnem trgu, in . se je pridružil protestu Co- >meh delavci gotovozaposli-sulicha. Izrazil je priznanje tev.^«Zato^ je zaklj.učil^Semil-vsem delavcem v «barakah», ' ' ki tako odločno nadaljujejo svojo borbo, in vsem tistim delavcem, ki v znamenju so- Konferenca štirih se bliža koncu brez kakršnega koli sporazuma Včeraj so ministri spet razpravljali o evropski varnosti - Bidaultov. predlog o začasni kolektivni varnosti - Razočaranje v Avstriji zaradi sovjetskega stališča BERLIN. 15. — Konferenca štirih se bo, kot so sklenili ministri, končala v četrtek. Do .... i takrat bj morali ministri opra- li, moramo ojačiti borbo, mo-i viti se Skoraj vste delo, Jci so ramo posredovati pri vseh! sa doklej zamudili, če nočejo, ustanovah, da se to vpraša-1 da se konferenca konča z ugo* »Borba": Suženjstvo ^stane suženjstvo 5!0,0tov )B S svojim stališčem do Avstrije pokopali neindustrijskih'obratov. To DltlOtJr, il ... . , .1 j ir7! nam dokazujeta tudi dva got- 'luzije glede spremembe zunanje politike o/, nja govc ra predstavnikov pe- SEogr /i •e/l. 15. — Molotovov rešitev avstrijske- nje enkrat reši.s Včerajšnje manifestacije lad-jedelniških delavcev po tržaških ulicah dokazujejo, da borbenost delavstva iz dneva v dan narašča. Hkrati pa je tre-| ba pribiti, da je ta borbenost spontana, da dve sindikalni organizaciji, ki si lastita monopol v velikih tržaških to-J varnah, še vedno neodločno | nastopata v tej borbi za življenje in smrt največjih mest- {?&>- impe- JPWo»Vprašanja in s £°*a,2al- d“ je i ■nj, Jeo 0ev~ul: da 2un„^°dltna misel sovjet-J«jo y r/,e Politike, poudar-°S '.0srail“- Molotov je »L - t)l0rf^ S° >n Z(l 'V1” 1. MiterJ suoboda ,življenj- I a ter avstrijskega Ijud- !*tu rip* s}abilizaciju miru v * briga. «Okupirani .Dnar°d| poudarja da- J VollB°rba>>. je za gospo- * *ahnm, a kmet na evrop- IW0lnJC1, ki ga žeIi 9°~ °Je «°v izkoriščati v J^jet l He C'lie- » striin zveza je postavila s°' -Ali f^reci težk° ulternatv s, stBarnn0r?la*no neodvisnost « ,°'cuP(icijo ali samo tH’ nadni ,upac'j°- Razumljivo tn4r^, ,,aarha'>- da * »iti 1 .mljivo za Avstrijce, Dim,’ Po 0$tanc suženj- kmra*a> bo še tako zaka-i»Ll- Ju V Ta2n'h lepih obli-lft.ren0 „9?sl°vanski narodi Br°2Zalujejo, da je Mo-2° lZTeČl1- da bi avstrij-j vo dobilo zasluženo n 0bZ.S± ln svobodo. Tak. K. Vor,,,, , ■■ OTOUUOO. X , 1ek naših narodov ‘° !r Prijateljstva do do oL-H }ludstva, temveč Ocv?' z 0a Prepričanja, si, sv°bodu in ne- 9ri m._ nar°dov lahko u- matike, je Molotov v treh tednih v Berlinu pokopal skupno z možnostmi za rešitev avstrijskega vprašanja». lavske zbornice in Enotnih sindikatov. V njih je razvi- j den kompromis . z raznimi j mestnimi gospodarskimi usta-j novami, ki so v rokah izključ- I no italijanskih iredentistov. in | ki hočejo s pomočjo dveh sin- , dikalnih organizacij na vsak i predsedoval ameriški državni način preprečiti odločen na-1'ai11^ John Poster Dulles. je stop delavcev. Toda pritisk govoril prvi Badault. ki se je delavce'? je danes takšen, da obširno ukvarjal s sovjetskim ga ni moč kar tako zausta- načrtom evropske varnostne pogodbe- Bidault je dejal, da je na prvi pogled sovjetski načrt »zapeljiv zaradi svoje pre-prostostis, da pa je ta prepro-niihovo istost le navidezna. Dejansko sedanjo borbenost. poskuša Molotovov načrt točiti « a , Evropo od ostalega sveta; ka- Sprieo vsega tega je dol z- j ^ar pa je to poskušal, nost tržaškega proletariata, da je hotel s tem samo doseči go- Slimir V suetu in da se borijo proti t>lu, DNa tem C,leli«a T .ar]a «Borba», je »‘n« rešiti,Vravični in & *ia*kega Pro' L-i i • ' ^ , juan*i~ 1 prinesla vanskam. crriu ovansfcerjiu ljudstvu. %Tdka zveza z'!udstvu. So* *ih norodi ’ da bi bilo •* »Praianj ?'n Več "ereše-- n0 tn J ,'.n sporov, da bi not ta H °st držav\ZTnanJŠala ’nOrp1kri,)r°»ljeuncfS tem niih°-i*n »Sff* »Preti »e Je ^e‘s)ca om nn>>u' *(e^B°rbn», Je lud°’ zaključu refitvi ™°nm stali ve avstr,jskcga resen miru Wr!QTlia p£enrfQ?*trijskeg £nuci_««bui,,J?/ala rese ln » teV,faciji m'ru v ®Prenip mn°Qe ?fto^?sn° po-i?l«tileeni 6 3oujetskc?e glede Po sfnr zunail je •C?? °d teoa ti*10?' smrti-^ UsPe'la prrijde ™vjet-smrti ?nd°biti po ^Sjih 1 mi n n 1 majhnimi svojo borbo zaostri in od sindikalnih vodstev zahteva odločen in brezkompromisni nastop. To pa pomeni odločen nastop proti vsej dosedanji monopolistični politiki iredentističnih oblastnikov, ki so gospodarsko in socialno krizo v našem mestu povzročili. cJifi mWarori?‘no^'pod- larodne oroble- Dr. M. Ivekovič o berlinski konferenci BERLIN,' 15. — Opazovalec jugoslovanske vlade na ber-|vltl, Zat? dve sindikalni or-linski konferenci veleposlanik I ganizaciji zavlačujeta borbo z dr. Mladen Ivekovič je pove- raznimi '(sestanki«, «konferen_ dal svoje mnenje o doseda-1 carri'» i*d., ki delavce pasivi-, njem poteku berlinske konfe- zlraJ° ln mrtvicijo , . * con n * renče, zlasti pa o sedanji razpravi o avstrijskem vprašanju. Na vprašanje, kako gleda na zahtevo Molotova, da bi avstrijsko vprašanje povezali z nemškim, je veleposlanik Ivekovič odgovoril: «Na berlinski konferenci se je pokazalo stremljenje, da bi med seboj povezali vprašanja, ki niso v nobeni neposredni medsebojni zvezi, To ustvarja velikanske težave sklenitvi sporazuma o nekaterih stvarnih vprašanjih, ki so že davno dozorela za dokončno rešitev. Sovjetski predlog o povezavi avstrijske državne pogodbe z rešitvijo nemškega vprašanja, pa tudi z vprašanjem Trsta je nesprejemljiv s stališča pravice avstrijskega naroda do neodvisnosti in državne suverenosti, za katero se zavzema tudi vlada FLRJ. Namen tega predloga je, da bi podaljšali zasedbo Avstrije «ad calendas grecas». Na vprašanje, kaj misli o predlogu sovjetskega ministra za zunanje zadeve Molotova, ki je v svojih dosedanjih izvajanjih povezal reševanje av. strijskega vprašanja s tržaškim in postavil rešitev zadnjega kot pogoj za rešitev prvega, je dr. Ivekovič odgovoril: «Znano je, da je vlada FLRJ tudi prej zavračala take poskuse vlade Sovjetske zveze. Glede tega se njeno stanje - tudi v zvezi z razgovori na berlinski konferenci ni spremenilo. Poskus postaviti rešitev tržaškega vprašanja kot pogoj za sklenitev avstrijske državne pogodbe prinaša samo nove ovire in težave za izpolnitev teženj avstrijskega naroda po svobodi in državni neodvisnosti in ne daje nobenega konstruktivnega predloga za rešitev tržaškega vprašanja. Sicer pa ostane jugoslovanska vlada še vedno na stališču, da je rešitev tržaške, ga vprašanja mogoča in zaželena z neposrednim sporazumom med FLRJ in Italijo in brez vmešavanja drugih.* tovitvijo. da v nobenem vprašanju ni bil dosežen sporazum. Sestavljanje zaključnega poro. čira bo torej precej kočljiva zadeva., kajti vsaka stran ga bo poskušala (sestaviti tako. da naprti nasprotniku krivdo za neuspeh. Danes se je konferenca spet preselila v sovjetski sektor, v palačo sovjetskega veleposlaništva v Ulici Unter den Lin-den, kjer je že zasedala v svojem drugem tednu. Današnja seja je bila že 22. po vrsti in obenem 11. seja, ki je bila posvečena vprašanju Nemčije in evropske varnosti. Avstrijsko vprašanje, ki so ga ministri včeraj obravnavali, so ponovno pustili ob strani, ne da bi o njem dosegli kakšen rezultat. Na današnji seji. ki ji je spoetvo nad Evropo in nad svetom. «Evropa je danes razdeljena v dvoje, je dejal Bidault. če bi hoteli slediti Molotovu. bi sicer dosegli eno samo Evropo, toda le s kajpdtu-iacijo onega njenega dela. ki je danes svoboden, absolutno premoč v Evropi pa bi imela samo ZSSR. ki se poleg tega razprostira tudi v Aziji)). Nadalje je BiSault dejal, da poskuša' Mijt^ovov načrt o Nemčiji «le&aiižirsti razdelitev dežele in ohraniti to razdelitev trajno«. Poleg tega že obstaja v Evropi biJok držav, ki je postavljen proti ostalim evropskim državam: to je vzhodnoevropski blok, ki bi po členu 10 Molotovovega načrta še obstajal dalje. Na drugi strani pa Molotov ni povedal, kaj misli o ((skupnosti zahodnih držav, ki ohsega tudi izvenev-ropske države, ki so z Evropo povezane s stoletnimi vezmi«. Tu je Bidault postavil vprašanje, na katerega Molotov kasneje ni hotel jasno odgovoriti: «Se zdi sovjetski delegaciji atlantski pakt v skladu z načrtom, ki ga je predlagala?« Bidault je potem prikazal načela, na katerih naj bi po njegovem slonela kolektivna varnočt v sedanjem času; ta r.ačela upoštevajo sedanji položaj in verjetnost, da ga. ne bo mogoče tako hitro popraviti. Bidault je ta načela prikazal v štirih točkah: 1. Kolektivna varnost naj zagotovi organizacija ZN; 2. regionalnih obrambnih organizacij načelno ni mogoče zemljepisno omejevati; 3. splošna ureditev evropskih vprašanj bi bistveno prispevala k evropski varnosti; prvi korak k temu pa bi bila ureditev nemškega vprašanja in 6k)lenitev avstrijske pogodbe; ko bi bil ta rezultat dosežen, bi se lahko ustanavljale skupne ustanove med evropskimi državami, ki bi okrepile varnostna jamstva, ki jih predvidevajo že obstoječe organizacije; med evropskimi državami bi bilo obenem treba postopo- 4.050 metrov globoko pod morsko gladino Častnika francoske mornarice, Houot in Willm, sta z batiskafom „F.N.R.S. 3” za 900 metrov prekosila Piccardov rekord PARIZ, 15. — Francoski kapitan Nicolais Houot in pomorski inženir Henri Willm sta danes ob obali Dakarja dosegla svetovni rekord v potapljanju. S francoskim batiskafom «FNRS 3» sta se potopila 4-050 metrov pod morsko gladino. Do sedaj je največjo globino dosegel prof. Piccard, in sicer 3.100 metrov. S potapljanjem so začeli danes zjutraj db 10.09 in ob 15.20 se je podmornica znova pojavila na površju, tako da je bila nekaj nad pet ur pod vodo, čeprav so za poizkus predvidevali osem ur. Točka, kjer so izvršili poizkus, je 120 milj od dakarske obale. Priprave so se začele že zjutraj zgodaj. Vreme je bilo izredno ugodno. Nad morjem so ves cas krožila letala, da ugotovijo položaj podmornica. Graditev «FNRS 3» sta financirala belgijski narodni fond za znanstvena raziskovanja in francoski narodni center za znanstvena razlskova-ja. Sklenjeno je b:lo, da bo ladja ostala francoska last po treh poizkusih. Študije za zgraditev «FNRS 3» je začel ieta 1951 inženir Gempp, od aprila 1952 pa jih je nadaljeval inženir Willm. Ladja je bila zgrajena v toulonskih ladjedelnicah. Razdeljena je v posamezne oddelke, ki so povezani s centralnim rezervoarjem, ki se lahko prosto napolni z morsko vodo. Balast omogoča spreminjanje teže sorazmerno v vzgonom, tako da se podmornica lahko z gotovostjo zopet dvigne na površje v primeru okvare na motorjih. Podmornica ima dva električna motorja z močjo ene HP in vsak vrti dva vijaka. Pri prvih dveh poizkusih sta Houot in Willm dosegla globino 1300 in 2100 metrov, nakar je podmornica postala francoska last in oba častnika sta bila odlikovana z redom čaistne legije. «FNRS 3» je za 900 metrov presegla Piccardov rekord. V globini 4050 metrov, je na podmornico deloval pritisk 50.000 ton- na vzpostaviti normalne noše; v 4. zajamčiti bi bilo treba varnost sosedov Nen^ijs z naslednjimi štirimi ukrepi: a) priznanje obstoječih teritorialnih razdelitev; ne glede nanje pa bi se štiri veliki lahko prizadevali za ustanovitev skupnih organizmov za vse evropske države, ki se jitn ne bi bilo treba odpovedati obstoječim zavezništvom; b) Nemčija bi se morala u-radno obvezati, da ne bo poskušala spremeniti omejitev svoje svobod-e na vojaškem področju; obenem bi v primeru napada začele veljati zavezniške obveznosti iz vojnega čatsa; c) Nemčija bo sprejela obveznosti, ki jih predvideva listina OZN in bo brez omejitev članica te organizacije; č) Nemčija ne bi smela imeti lastnega vojaškega vodstva brez nadzorstva. Za Bidaultom je govoril Eden, ki je dejal, da sta atlantski pakt in evropska obrambna skupnost v skladu z določili listine OZN, nato pa dejal: «Nisem prišel v Berlin, da bi opravičeval atlantsko organizacijo, še manj, da bi razpravljal' o njeni razpustitvi«. Očital je tudi Molotovu, da njegov načrt evropske varnosti ne predvideva sodelovanja Kanade. Nato je govoril Molotov, ki je predlagal nekaj manjših popravkov k svojemu načrtu evropske varnostne pogodbe. Izmikajoče pa je odgovoril na Bidaultovo vprašanje o atlantskem paktu. Dejal je le, da je njegov predlog naperjen proti evropski obrambni skupnosti, ki stremi za obnovitvijo nemškega militarizma. Ko je kasneje, po Dullesovem govoru, Bidault ponovno zahteval jasen odgovor od Molotova, je ta rajši predlagal preložitev seje, na kar so ministri tudi pristali. Danes predpoldne pa so se ministri sestali na tajni seji. Seja, ki je trajala dve uri in četrt, je bila v sovjetskem sektorju Po nje? je bito izdano naslednje poročilo: ((Ministri so nadaljevali razpravljanje o prvi točki dnevnega reda. Isto točko bodo ponovno proučevali v sredo ob 11. uri na tajni seji*. Dejstvo, da današnja tajna seja ni bila zadnja, kot so sodili, daje krogom okoli konference povod za mnenje, da so ministri dosegli nekaj napredka glede sklicanja mednarodne konference, ki bi se je udeležila tudi pekinška Kitajska. V dobro obveščenih krogih trdijo, da je kancler Adenauer da se je podmornica lahko! povabil tri zahodne zunanje premikala v zelo kalni vodi. ministre, naj se sestanejo z Willm je pripomnil, da je bi- njim, preden bodo po koncu la voda zelo motna morda za_' berlinske konference odpoto-radi izredno drobnega in mno-, vali domov. Zdi se da je Dingo bolj finega planktona, ka- les že poprej obljubil Ade-kor je v Sredozemskem morju, nauerju je eno uro na dnu in je nato potrebovala nekoliko manj ko eno uro, da je zopet splavala na površje. Houot in Willm sta izjavila, da je vse potekalo, kakor je bilo že prej predvideno, in da se je batiskaf izvrstno obnesel. Inž. Willm je izjavil, da se je batiskaf lahkotno ustavil na blatnem dnu. Spravili so nato v pogon motorje, Prof. Auguste Piccard, ki je bil obveščen o tem rekordu, je izjavil: »Kot rekord je velik uspeh, velik podvig in hotel bi prvi čestitati hrabrima Francozoma«. Nato pa je Piccard izjavil, da se bo sestal z njim v Zahodni Nemčiji, ko se bo vračal v ZDA. Francoska delegacija bo verjetno zapustila Berlin z vlakom v petek zjutraj. Ni izključeno, da se bo po prihodu vlaka v Koeln Bidault od- I Na nedeljski seji konference je Molotov predlagal, naj ministri predložijo tržaško vprašanje Varnosjnetnu svet’i OZN. Ooenem je tud; naznanil, da bi pristal na poflpis državne pogodbe z Avstrijo, če ostali trije ministri pristanejo na njegov piedlog o podaljšanju okupa cije Avstrije d< podpisa mirovne pogodbe z Nemčijo. To pomeni, da se je Molotov — vsaj začasno — praktično odpovedal povezovanju tržaškega vprašanja z avstrijskim in da izpolnitve mirovne pogodbe z Italijo glede STO ne postavlja več kot pogoj za podpis avstrijske pogodbe. Omeniti je treba še, da je tržaško vprašanje že na dnevnem redu Varnostnega sveta, ki je samo odložil «sine die« razpravljanje o njem. Molotovov predlog resolucije o Trstu je naslednji: ((Konferenca štirih zunanjih ministrov pošilja Varnostnemu svetu predlog, naj ponovno vzame v poštev vprašanje izvedbe mirovne pogodbe z Italijo v onem delu, ki se tiče STO«. Pred tem je na včerajšnji seji, ki je bila vsa posvečena avstrijskemu vprašanju, ameriški državni tajnik predložil naslednjo resolucijo: aStirje ministri se strinjajo, da sprejmejo člene 9, 16, 27, 42, 48 in 43 bis v obliki, v kateri jih je predložil namestnik zunanjega ministra ZSSR med razgovori o tem vprašanju«. Ameriška delegacija je prav tako pred-! lagala, naj se sprejme člen 35 -s spremembami, ki jih , je zahtevala sovjetska vlada, is tem je bil Molotov postavljen v neprijeten položaj, saj so bile sprejete vse nekdanje sovjetske zahteve, medtem ko njegovo vztrajanje pri novih predlogih jasno kaže, da Moskva noce rešitve avstrijskega vprašanja, predvsem pa da noče umakniti svojih čet iz Avstrije. Avstrijski zunanji minister Figi pa je še enkrat poudaril, da njegova vlada ne more sprejeti podaljšanja vojaške okupacije svoje dežele v nedogled. ((Prišel sem, je dejal Figi, s pooblastilom, da sprejmem in podpišem pogodbo, kot je bila sestavljena do danes in s predlaganimi spremembami. Ne morem pa prevzeti odgovornosti, da bi predlagal parlamentu prisotnost tujih čet v Avstriji kot ceno za svobodo, ki je ne bi mogli imenovati svoboda. Zahodni ministri so še predlagali, naj bi bil podpis državne pogodbe za Avstrijo v četrtek, zadnji aan konference. Toda zaradi Molotovovega vztrajanja pri zahtevi o podaljšanju okupacije se je diskusija vlekla do konca seje brez vsakega rezultata. Kot poročajo z Dunaja, vztraja tudi avstrijska Vlada pri navodilih, ki jih je v soboto poslala svoji delegaciji'v Berlin. Ta navodila pravijo, da je Molotovov predlog o podaljšanju okupacije Avstrije nesprejemljiv, Avstrijski kancler Ju; lius Raab je imel danes daljši telefonski pogovor s Figlom, nato pa se je razgovarjal s podkanclerjem Adolfom Schar-fom. Naslovi in komentarji avstrijskega tiska izražajo globoko ga je Molotov poskušal izvajati na avstrijsko delegacijo, čeprav v uradnih krosih te vesti .pievidno zanikujejo. Voditelji avstrijske socialistične stranke, ki sodelujejo v vladi, so ostro obsodili Molo-tovove predloge. Podkancler Schaerf piše v članku v socialističnem glasilu «Welt am Montag«; «Imeh smo upanje v rezultate berlinske konference. Med njo se je nekoč celo zdelo, da bi lahko bila državna pogodba podpisana v štirih dneh; Toda včerajšnji Molotovov odgovor na Dullesov predlog je praktično uničil vse naše upe. Državna pogodba brez umika okupacijskih čet bi pomeniva za Avstrijo samo nova bremena in nobenega izboljšanja«. Notranji minister Oskar Helmer, tudi socialist, pa je v nekem včerajšnjem govoru poudaril: «Ce Rusi še vedno vztrajajo, da morajo v Avstriji ostati zavezniške čete in da se morajo zahodne čete umakniti z Dunaja, potem bo reakcija vsega avstrijskega ljudstva proti takšni*pogodbi popolnoma negativna«. ki bi omogočila rudarstvu, da izvede svoj plan. Ob obletnici podpisa ankarskega sporazuma so visdki vo. jaški funkcionarji Jugoslavije, Grčije in Turčije dali izjav« o važnosti medsebojnega sodelovanja na vojaškem področju v okviru balkanskega sporazuma. Načelnik generalštaba JLA generalni polkovnik Peko Dapčevič poudarja, da so Grčija, Jugoslavija in Turčija sklenile balkanski sporazum zaradi ohranitve svoje neodvisnost i. s fiimer so ustvarjeni temelji tudi za vojaško sodelovanje. »Armade treh držav so ojačane z medsebojnim sodelovanjem in so pripravljene v primeru napada dati hiter in odločen odpor morebitnemu napadalcu«, je' poudaril general Peko Dapčevič. Grški obrambni minister Ka_ nelopulos pa je izjavil, da so oborožene sile Jugoslavije, Grčije in Turčije pomemben či-nitelj za ohranitev svetovnega miru. obrambe svobode in nacionalne neodvisnosti balkanskih držav. Vojaška posvetovanja treh generalštabov potekajo v duhu resničnega bratstva in z občutkom globoke iskrenosti. «Ni^e sodelovanje, poudarja Kanelopulos. ne služi samo interesom naših držav, temveč tudi interesom miru v svetu« ((Ankarski sporazum je delo bodočnosti in kaže . pot, ki bi ji morale slediti tudi ostale države željne miru«, je izjavil turški obrambni minister Jilmaz in poudaril, da se vojaško sodelovanje med Jugoslavijo, Grčijo in Turčijo razvija v prijateljskem ozračju in v medsebojnem zaupanju. Grška vojaška delegacija, ki vrača obisk JLA( katere delegacija z generalom Radom, Hamovičem na čelu je sredi januarja obiskala grško arma. do, je prispela danes na potovanju v Skupl.ie skozi Djevdje-lijo. Grško delegacijo vodi generalni polkovnik Manidakis Stilijas. V Djevdjeliji jo je sprejela in pozdravila skupi-»n« viiiih oficirjev skupske vojne oblasti. Za casa petdnevnega bivanja v Makedoniji bo grška vojaška delegacija obiskala nekatero vojaške enote skopske oblasti. Protestna stavka londonskih pristaniščnikov LONDON, 15. — Ce ne pride do sporazuma, je nevarnost. da bo v londonskem pristanišču nastal zastoj pri raztovarjanju ladij. Danes se je namreč okoli 4.000 nameščencev na vlačilcih pridružilo 7.000 pristaniščnikom. ki so sklenili, da bodo prenehali z izrednim delom Spor je nastal zaradi tega, ker londonski pristaniščniki poudarjajo, da se mora izredno delo izvrševati prostovoljno in ne obvezno kakor do sedaj. Nocoj se bodo še kontrolorji pri nakladanju odločili, ali naj se pridružijo protestnemu gibanju. „CC. NN. IV. FLOTI. MAS ■ TRIESTT da sta bila oba francoska sestal z Adenauerjem. Prav skega tiska izražajo glc častnika v precejšnji nevarno- tako ne izključujejo možnosti,1 razočaranje, ker je Molotov sti, ker bi bila morala potopiti da se bodo v petek zvečer vsi odklonil predlog, naj se šev med Podmornica je potrebovala prazno podmornico za 6.000 trije zahodni zunanji ministri konferenco podpiše državna tri ure in pol, da je dosegla metrov globoko, preden sta na- . znašli v Koelnu in se sestali pogodba z Avstrijo. Nekateri globino 4.050 metrov. Ostala pravila zadnji poizkus. • . v lil ac ocainti F'-'ft~ .j— -; ‘z zahodnonemškim kanclerjem.I‘listi govore tudi o pritisku, ki Gornjo fotografijo ste lahko občudovali v nedeljski številki «Giornale di Trieste». Pod sliko pa je bilo zapisano: «NA ZASTAVI JE IME, SVETO KOT JE SVET TRO-BARVNI PRAPOR: TRST. HRABRI KAPETAN POVRATNIK IZ RUSIJE. FRANCO MAGNANl IZ TRI-CESIMA, JO POLJUBLJA [N V NJEGOVI GINLJIVI GESTI JE 2GOC SPOMIN TOVARIŠEV PADLIH V BOJU IN IZGUBLJENIH, GRENKOBA ZARADI TRDE USODE NASE ZEMLJE«. Kakšna je ta zastava, ki je tako sveta kot ime «Trieste», pa je razvidno iz njenega napisa, od katerega se lahko čitajo nekatere dobro znane kratice črnosrajčnik razbojniških enot: «CC. NN. - IV. FLOTT. MAS -TRIESTE*. Omenjeni kapetan, ki je pod takimi m podobnimi svetimi zastavami pomagal sejati smrt po naših krajih in vsej Jugoslaviji, Balkanu in ruskih donskih planjavah, sedaj to zastavo poljublja. Zelo je verjetno, da bi bil, če ga ne bi v Rusiji zadržali vse do danes, verjetna že povzdignjen v kakšnega polkovnika ali generala, ki bi tam nekje prav blizu Mar-rassovega generalštaba pomagal kovati maščevalne strateške načrte z onimi za vkorakanje bersaljerjev v naše mesto vred. Se bolj pomembno pa je dejstvo, da je sliko priobčil ((Giornale di Triesten, ki (ja ima danes v rokah isti fašist Alessi. ki je podobne slike objavljal, ko so razbojniki pod takšnimi zastavami še ubijali, klali in požigali po naših krajih. Kaj pravi ZVU, katere zakonodaja prepoveduje poveličevanja fašizma? Pa kaj jo sploh vprašujemo! Saj noče nastopiti niti proti tistim, ki so organizirali in plačali krvave novembrske provokatorje, proti tistim, ki jim načeluje Bartoli, ki so ga s pomočjo svojih protizakonitih ukazov postavili na oblast... tpUMOBfiKi DNEVNIK — 2 — SPOMUiSttl I>\KV1 Na današnji dan so leta 1937 f^žisti zverinsko umorili soriškega kulturnega delavca Lojzeta Bratuža. DANES, torek 16. februar* Julijana, Dobrana Sonce vzide ob 7.07 in zaton*J* 17.32. Dolžina dneva 10.25. vzide ob 16.22 in zatone ob JUTRI, sreda 17. februar)« Frančišek K., Bratomil NEKAJ PRIPOMB K LETOŠNJEMU PRORAČUNU TRŽAŠKE OBČINE TRŽAŠKE OBČINSKE FINANCE GREDO VSE BOLJ RAKOVO POT Iz letošnjega proračuna sta izvzeta 13. in 14. gospodarski načrt, s čimer skušajo prikazati izboljšanje finančnega položaja občine Danes ob 18. uri bo redna seja tržaškega občinskega sveta. Na seji bodo poleg navadnih upravnih vprašanj razpravljali tudi o resoluciji glede stanovanjskega vprašanja, ki je bila prečitana na petkovi seji. Pričakuje se, da bo odbornik Bonetti prečital letošnji občinski proračun. Pred časom smo sicer objavili krajšo vest o dohodkih, izdatkih in primanjkljaju letošnjega proračuna za tržaško .občino. Ne bo pa odveč, če nekatere stvari ponovimo in hkrati tudi komentiramo določene postavke o primanjklja. ju. Pisali smo že, da letošnji primanjkljaj, kot ga navaja poročilo o proračunu, znaša 2 milijardi 208 milijonov lir. Toda v letošnji primanjkljaj niso vključeni stroški za gospodarska načrta 13 in 14, ki znašajo 1 milijardo 225 milijonov lir. Ti stroški so bili v preteklih proračunih vključeni v redni primanjkljaj občine, letos pa so prešli pod neko izredno upravo, ki jo nadzoruje direktno ZVU. S črtanjem postavke stroškov za gospodarske načrte iz rednih izdatkov občinske uprave se je primanjkljaj občine nujno zmanjšal, kar hočejo iredentisti dokazati kot uspeh demo-krščanskih upraviteljev. Ce pa pomislimo, da je lanski primanjkljaj znašal 3,5 milijarde lir in če k 2 milijardama in 208 milijonom lir letošnjega primanjkljaja dodamo še stroške za letošnje gospodarske načrte, ki so bili preteklo leto vključeni v redni proračun, in sicer 1 milijardo 225 milijonov lir, tedaj ugotovimo, da bi letošnji primanjkljaj znašal 3 milijarde 433 milijonov lir, to je skoraj toliko kot lani. Kot vidimo, skuša iredentistična občinska uprava dokazati izboljšanje finančnega stanja občine z navadno igro številk, ki pa v resnici vedno bolj jasno kažejo, da gredo tr.žaške občin, finance, kljub znatnemu povišanju davkov v teh zadnjih mesecih, rakovo pot in da so celo katastrofalne, če še upoštevamo, da je tržaška občina letos zaprosila za posojilo 3 milijarde lir pri zasebnih denarnih zavodih, ki naj bi jih uporabili za zelo nujna dela. V poročilu letošnjega proračuna je pojasnjen«) da bodo to posojilo, ki naj bi ga občina vrnila v 30 letih, uporabili v naslednje namene; 1 milijardo za dela, ki direktno zanimajo občino; 1 milijardo 400 milijonov za razvoj zidanja ■ stanovanjskih hiš in za nujna neodložljiva dela, ki so povezana z regulacijskim načrtom mesta ter zidanjem stanovanj v zvezi s tem načrtom; 600 milijonov za nujna neodložljiva dela občinskega podjetja ACEGAT, ki ne morejo biti krita s skladom za obnovo podjetja. Omenjeno posojilo, naj bi stalo občinsko upravo 7,5 odstotkov obresti letno. V letošnjem proračunu je že omenjena postavka 127 milijonov lir za vsako šestmesečje za kritje obresti in amortizacijo tridesetletnega posojila. Ce zračunamo plačevanje obresti za 30 let in povračilo posojila, pridemo do ugotovitve, da bo morala tržaška občina v 30 letih za dobljeno posojilo plačati skupno 7 milijard lir Nered na novi avtobusni postaji na Trgu Stare mitnice Prebivalci iz Doline in sosednjih vasi, pa tudi številni Tržačani pošiljajo v naše u-redniitvo številne proteste za. radi nove ureditve avtobusnega prometa na Trgu Barriera Vecchia, kjer je sedaj po zgra- ditvi nove postaje odhodna postaja za številne avtobuse. Na račun nove postaje je bilo izrečenih že zelo mnogo upravičenih kritik, saj zadostuje le kratek sprehod okrog poslopja v urah okrog poldne in proti večeru, ko je največ prometa. Avtobusi se namreč ustavljajo na postaji le po nekaj minut tako, da imajo potniki izredno malo časa za vkrcanje. Razne proge poleg tega nimajo določenega stalnega prostora in nastane pri prihodu vsakega avtobusa svo. jevrsten lov, prerivanje — skratka le malo zabavna športna prireditev, katero zmorejo brez nevarnosti le mladi ljudje, starejši, bolniki in žene pa ostanejo večkrat celo na tleh. Pravi čudež je, da ni prišlo na tem trgu do večjih nesreč, saj je trg poleg tega tudi ena izmed najbolj prometnih točk Trsta. Ob postaji gredo poleg tega tu’di vsi pešci, ki se mešajo s čakajočimi in tako še povečujejo /medo in prerivanje. Razen tega je prav pred postajo mnogo lukenj in jam, ki so zelo nevarne za pešce. Po mnenju številnih prebivalcev omenjenih vasi bi morali obnoviti staro stanje, ko je bila odhodna postaja na glavni avtobusni postaji, kjer je bilo mnogo več reda in tudi več prostora. Istočasno pa bi bilo treba podaljšati filo-bus št. 19, ki se sedaj ustavlja pri Sv. Soboti, do Domja. Ta nova proga bi znatno razbremenil?. obstoječe avtobusne zveze in je še posebej u-pravičena, ker se tam gradi OPOZORILO 0H1M. KI SE NISO PRIJAVILI VOJNE ŠKODE Dne 31. marca letos poteče rok za prijavo vojne škode Pričakujemo, da bo ZVU izdala dokončna navodila v spornih vprašanjih - Prijave za obnovo porušene imovine je treba predložiti do začetka junija letos Po dolgih devetih letih je končno v Italiji izšel zakon o vojni odškodnini, ki v celoti velja tudi v Trstu. Pričakuje pa se, da bo ZVU v kratkem izdala več pojasnil, saj je prišlo na našem ozemlju pri razlagah omenjenega zakona do številnih nasprotovanj. Zakon tako predvideva, da imajo pra. vico do vojne škode vsi italijanski državljani. V praksi pa se postavlja vprašanje, če imajo to pravico samo vsi tisti, ki so sedaj trenutno italijanski državljani, ali če spadajo pod to kategorijo tudi tisti, ki so optirali itd. Večina težav pa nastane pri načinu sprejemanja prijav in pri vprašanju odgovornih uradov za izvajanje omenjenega zakona. Upamo, da bo ZVU v krat- novo industrijsko pristanišče, kem prekinila svoj trdovratni IZPRED KAZENSKEGA SODIŠČA Ker je «1« smrti povozil otroka dobil dve in pol leti zapora Razprava proti opernemu pevcu tržaškega «Verdija>, ki si je na račun ženine bolezni sposojal denar, a ga potem ni vračal 25. januarja 1951. leta okoli 13. ure je 11-letni Bruno Fu-mis iz Devina stopil s steze na glavno cesto, ko se je nepričakovano znašel pred drvečim avtomobilom, ki je vozil v smeri proti Trstu. Otrok, ki se tega ni niti najmanj nadejal, je presenečen obstal in že trenutek kasneje ga je sprednji blatnik močno sunil, tako da je Fumis najprej uda. ril z glavo ob vrata vozila in nato odletel v jarek, kjer je mrtev obležal. Vozilo je nadaljevalo svojo pot in za ovinkom izginilo. Kmalu po nesreči pa je nekdo obvestil policijo o najdbi mrtvega otroka. Policija je seveda takoj uvedla preiskavo, ki se je začela s pregledovanjem registrov na obmejnem bloku med Italijo in našim ozemljem. Preiskovalni organi so prišli do zaključka, da je otrok postal žrtev prometne nesreče in je v ta namen začela pregledovati seznam vozil, ki so iz Italije prišla na naše ozemlje. Istočasno je policija izvedela od šoferja podjetja SARA nekatere podrobnosti, ki so ji pomagale pri razjasnitvi problema in pri identifikaciji nesramnega šoferja. Šofer podjetja SARA sicer ni prisostvoval nesreči, vendar je opazil nekatere podrobnosti, ki so policiji pomagale do aretacije odgovornega za nesrečo. Ugotovili so namreč, da je avto, ki je povzročil nesrečo, iz Gorice in da je vozil proti Trstu. O zadevi so obvestili poveljstvo italijanske prometne policije, ki je na podlagi opisa vozila prišla do upravičenega suma, da pripada vozilo, ki je povzročilo nesrečo, nekemu Mariu Benolliju, stanujočemu sicer v Trstu, a z vozilom vpisanim v Tržiču in je kot tako nosilo goriško evidenčno tablico. Agenti so odšli v Tržič, kjer so pred krojačnico Benollijevega očeta res opazili «Topolino», ki je bil na blatniku in vratih nekoliko potolčen. Med zaslišanjem je Benolli potrdil, da je bil 25. istega meseca v Trstu in da se je vrnil, ne da bi se mu pripetila kakršna koli nezgoda. Poškodbe na vozilu je utrpel, tako je namreč izjavil Be-nolli, 21. istega meseca v Bar-kovljah, ko mu je neki pes nepričakovano prekrižal pot. Te izjave seveda niso zadovoljile policijskih organov, ki so Benoilija povabili na ob- mejni blok, kamor je istočasno prišla tudi tržaška prometna policija s šoferjem podjetja SARA. Maria Benoilija in njegovega 71-letnega očeta, ki je bil z njim v vozilu, so povabili na zasliševanje v Trst in tu sta moža spočetka tajila in zanikala vse obtožbe. Končno je Mario priznal, da je on povzročil nesrečo. Dejal je, da je Fumis pritekel s steze in da se je zaletel v vozilo, ki se je zaradi sunka premaknilo na levo in se nato po kakih 30 metrih vožnje ustavilo. Mario je tekaj izstopil in se ozrl nazaj in ker je mislil, da se je otrok ustra. šil in zbežal, je vožnjo nadaljeval, ne da bi o nezgodi obvestil prometno policijo. Na podlagi ugotovitev preiskave je policija prijavila 43- Še ena smrt zaradi zastrupitve s plinom Kakor redno vsak dan je 51-letni Emil Legiša' iz Ul. Ronchetto hotel tudi včeraj kupiti cigarete v trafiki, ki jo vodita 79-letna Marija Weutz por. Kenda in njena 79-letna sestra Ivanka vd. Bonazza, stanujoča nadstropje više kot sestra v isti stavbi. Ker je mož opazil, da je trafika zaprta in ker je dobro poznal ženski, je stopil v vežo, da bi priklical eno od sestra, toda tu mu je udaril v nos oster vonj po gorilnem plinu. Legiša je takoj stekel po stopnicah in poklical Weutzovo, ki se je prebudila, oblekla in prišla na stopnice. Ko je iz Le-giševih ust slišala o uhajajočem plinu, je skupno z njim stopila v sestrino sobo, toda tu je z grozo opazila sestro na tleh v bližini postelje, medtem ko je bila soba napolnjena s plinom Ker sta opazila, da je Ivanka še dihala, sta prezračila sobo in skušala žensko obuditi k zavesti. Istočasno so sosedje obvestili osebje Rdečega križa, kij je prišlo na mesto, vendar zdravnik ni mogel nesrečni ženi nič več pomagati, ker je medtem že izdihnila. Na mesto so prišli tudi agenti kriminalističnega preiskovalnega oddelka in ko so ugotovili, da plin ne u-haja iz pip, ki so bile vse zaprte, so poklicali tehnike, ACEGAT, ki pa niso mogli še dolgo časa ugotoviti, odkod uhaja plin. 1 Zad Inj ia ] pot tov. Ivana Kocmana 1 V nedeljo popoldne smo ipremili na devinsko-štivansko pokopališče ob naši slovenski obali pokojnega tovariša Ivana Kocmana. Ze pred tretjo uro se je zbrala pred pokojnikovo hiio velika množica tržaških Slovencev, predvsem iz devinsko _ nabrežinske občine. Nabrežinski pevski zbor je potem, ko so pogrebci prinesli krsto pred hišo, zapel žalo-stirvko «Vigred se povrne». Nato je dvigi pogrebni sprevod krenil po cesti mimo jrjovečih ufiorentinskih volkova na pokopališče, kjer se je od po- kojnika poslovil predsednik o-krajnega in član glavnega odbora OF za Tržaško ozemlje tov. Janko Furlan. Govornik je poudaril, da na naši tako ogrožani obali zapušča pokojni Ivan Kocman globoko vrzel. Poudaril je tudi pokojnikovo zavednost in borbenost, predvsem pa njegovo vztrajnost v borbi, da naša obala ostane za vedno naša. «Predvsem pa naj bo pokojni tov. Koc-mati vzgled in vzor nuši mladini, ki mora našo skupno borbo izbojevati do krajalv je ob koncu svojega govora po- udaril tov. Janko Furlan. Njegov grob so navzoči, med katerimi sta bila tudi predsednik in podpredsednik glavnega odbora OF tov. Stoka in Dekleva, pokrili s številnimi venci s slovenskimi trobojnicami. Med drugimi so bili tudi venci glavnega odbora OF, okrajnega odbora OF Nabrežine in venec Primorskega dnevnika. Na pogrebu sta šefa Gospodarske delegacije FLRJ prof. Joža Zemljaka zastopala dva člana delegacije, ki sta položila na grob njegov venec. letnega Maria Benoilija, ki je zaposlen kot glasbenik na nekem parniku, in njegovega očeta Carla, stanujočega v Tr. žiču, sodišču. Prvega, ki je slep na eno oko, so obtožili, da je s svojo nepremišljeno in prehitro vožnjo povzročil smrt otroka, medtem ko so očeta in sina obtožili, da sta po dogodku zbežala in da nista zadevo prijavila policiji ter priskočila otroku na pomoč, kot bi bila njuna dolžnost. Med razpravo ni prišlo na dan nič novega in ker je sodišče spoznalo krivdo Maria Benoilija, ga je tudi obsodilo na dve leti in 6 mesecev zapora, vendar so mu kazen oprostili. Za ostale obtožbe pa so aplicirali amnestijo in tako sta bila oče in sin rešena vsega. Maria pa so nadalje obsodili na plačilo sodnih stroškov, na plačilo stroškov odvetniku zasebne stranke v višini 30.000 lir in na povračilo škode materi pokojnega otroka. Višino tega bo moralo določiti civilno sodišče, vendar bo moral Benolli v pričakovanju odločitve sodišča izplačati materi 250.000 lir. ♦ * * Na obtožni klopi smo imeli priliko videti tudi 40-letnega opernega pevca Maria Tom-masinija iz Ul. Venezian, ki je bil obtožen nič manj kot večkratnih prevar. Mož je namreč skušal od raznih ljudi dobiti nekaj denarja in ko ga je dobil, ga v veliki večini ni več vrnil. Končno je padel v roke nekemu človeku, ki ga je dobro poznal in ta ga je kratkomalo prijavil policiji. Ta oseba je prokurator Antonio Geronti, ki je v svoji prijavi pojasnil, da ga je 14. decembra Tommasini zaprosil za posojilo 3.000 lir, katero mu je seveda odbil. Ker pa je Tommasini z jokavim glasom pripovedoval o hudi bolezni svoje žene, ki naj bi bila lastnica nekega stanovanja in vrhu tega tudi lastnica v banki naloženih 2.000.000 lir, mu je Geronti, potem ko mu je Tommasini obljubil, da mu bo denar povrnil že naslednjega dne, ko ga bo dvignil v banki, izročil omenjeno vsoto. Toda mož je presenečeno obstal že ob izročitvi denarja, kajti na potrdilu o prejetem denarju je Tommasini dodal, da bo denar izročil ne naslednjega dne, kakor dogovorjeno, pač pa 18. istega meseca. Geronti je kot dober pravnik začel iskati informacije in ker je izvedel, da Tommasinijeva žena ni lastnica nobenega stanovanja in da nima niti počenega groša v banki, je spoznal, da ga je mož pošteno prevaral. Po kratkem premišljevanju je proti Tommasiniju, ki ga je poznal že izza šolskih let, vložil prijavo. Ta pa ni bila edina, kajti kmalu zatem sta proti Tommasiniju prišli na policijo še dve prijavi iz istih razlogov, in sicer s strani prof. Umberta Zavattinija in Ivanke Pertotove, ki je lastnica stavbe, v kateri je Tommasini stanoval. Med razpravo je prišlo na dan, da je Tommasini prosil posojila sklicujoč se na ženino bolezen in na neko pogodbo z milansko «Scalo». Dodajal je, da pogodbe z upravo «Scale» ne more sprejeti, ker raje poje v «Verdiju» in tako laže pomaga svoji bolni ženi, ki ji lahko osebno streže. Na razpravi pred okrožnim sodiščem, med katero se je Geronti predstavil kot zasebna stranka m zahteval 15.000 lir kot povračilo škode, so se Tommasinijevi izgovori pokazali kot izmišljeni in tako so moža obsodili na 4 mesece in 10 dni zapora, vendar so mu priznali pogojnost kazni, katero mu ne bodo niti vpisali v kazenski list. prevara v škodo prof. Zavattinija pa je v Tommasinijevo srečo na podlagi amnestije odpadla. Tommasini bo moral, vedno na podlagi obsodbe, plačati sodne stroške in 15.000 lir odvetniku zasebne stranke, medtem ko bo moral Gerontiju povrnili škodo v višini 8 tisoč lir. molk in izdala obsežna ter dokončna navodila. Večina oseb, ki so utrpele vojno škodo, je že napravila v preteklih letih potrebne prijave. Vse te prijave so veljavne in jih je nemogoče dopolnjevati ali razširiti. Številni prebivalci, in med njimi mnogi okoličani, pa še do sedaj niso napravili omenjene prijave. Vsi ti lahko napravijo prijavo vojne škode pri finančnem uradu do 31. marca tekočega leta. Ta datum je zadnji rok in vse poznejše, pa še tako upravičene prijave ne bodo več upoštevali. Zakon predvideva še drugi rok do začetka junija. Do takrat je namreč treba podati izjavo, če namerava oškodovanec zahtevati pomoč (con-tributo) za obnovitev razrušene ali poškodovane imovine. Ce oškodovanec ne napravi omenjene izjave, izgubi vsa. ko pravico do pomoči in mu bo samo izplačana po zakonu predvidena odškodnina (inden-nizzo), ki je seveda mnogo nižja. Pomoč lahko dobi oškodovanec za porušene stanovanjske zgradbe, za poškodovane tovarne, ladje in za vse tisto imetje, s katerim je izvrševal neko dejavnost. Nikakor pa ne more dobiti pomoči za uničeno pohištvo, perilo, blago, zaloge in razne surovine. Do junija morajo torej vsi tisti, ki so že ali ki nameravajo obnoviti porušene zgradbe ali druge naprave, ki spadajo v kategorijo, za katero zakon predvideva izplačevanje pomoči, napraviti posebno izjavo, da nameravajo obnoviti porušeno imovino. To v. Tatjana, žena našega delovnega tovariša Jožeta Korena, je v nedeljo povila ljubko hčerkico VOJKO. Tov. Jožetu in družini prisrčno čestitamo z iskre_ nimi željami za zdravje in lepo uspevanje male Vojke. Delovni tovariši s ((Primorskega dnevnika« Osvobodilna fronta OF I. OKRAJ Okrajna skupščina bo >utri 17. t. m. ob 20.30 na sedežu v Ul. R. Manna 29. Na dnevnem redu poročila, volitve glavnega in Izvršnega odbora, sklepi in slučajnosti. IV. OKRAJ OF 19. t. m. ob 20. uri bo skupščina OF sektorja Skedenj. Na dnevnem redu politično organizacijsko poročilo ter volitve novega odbora OF. Zaradi važnosti skupščine naprošamo vse člane za točno udeležbo. IZLET V PLANICO OF dolinskega okraja vpisuje za izlet z «b«lim vlakom« v Planico 14, marca ob priliki mednarodnih skakalnih tekem. Vpisovanje se vrši v večernih urah na sedežu OF v Dolini, pri Benjaminu v Boljuncu, pri Sedmak Danilu v Borštu, pri Kuret Silvestru v Ricmanjih, pri Tul Danici v Mačkovljah, pri Rapotec Kristini v Prebenegu in pri tov. Angeli na Pesku. Vpisovanje se zaključi 28. t. m. Ljudska prosveta TAJNIŠTVO ZVEZE PROSVETNIH DELAVCEV sklicuje za jutri 17. februarja ob 18. uri redno odborovo sejo. Prosimo za točnost. PD «IVAN CANKAR« Odborova seja bo jutri 17. t. m. ob 20.30 v Ul. Montecchi 6, soba št. 50. Na sejo so vabljeni tudi člani gospodarskega odbora. Zaradi važnosti priporočamo polnoštevilno udeležbo in točnost. Tajništvo S H P Z Ze danes opozarjamo prosvetna društva, da pripravijo v mesecu marcu večer posvečen pesniku naiega Krasa Srečku Kosovelu ob petdesetletnici njegovega rojstva (rojen !8. marca 1904). Snov za prireditev dobe društva pri SHPZ. * * * V nedeljo 21. lebruarja t; 1. ob 9. uri dopoldne bo na sedežu SHPZ v Ul. Roma 15, II prva seja glavnega odbora. Obvezna je udeležba vseh odbornikov, nadzornega odbora, razsodišča, zastopnikov prosvetnih delavcev in prosvetnih društev in dijakov. PD VOJKA SMUC IN PINKO TOMA2IC Odborova seja v zvezi s pripravo pustne zabave bo danes 16. t. m v društvenem sedežu v Ul. Roma 15. ob 20.30. GLASBENA MATICA V TRSTU V petek, 19. t. m. bo v društvenih prostorih v Ul. Ruggero Manna 29 ob 20.30 uri 14. redna odborova seja. Za člane upravnega odbora je udeležba obvezna, zaželeno pa je, da pridejo k seji tudi člani nadzornega odbora. «fllFA ROMEO* TRČIL S POLNO BRZINO V «T0P01IN0> Huda prometna nesreča terjala smrtno žrtev Medlem ko je šoferka lopolma izgubila življenje, so morali ostalih šest potnikov zaradi dobljenih poškodb odpeljali v bolirco Dolgo je že, odkar je zad-j so z isto prognozo pridržali nja prometna nesreča zahte- j na istem oddelku, 59-letno ma-vala smrtno žrtev. Minilo je \ precej razmeroma mirnih nedelj, ko ni bilo treba registrirati hujših nesreč. Toda z lepim vremenom se promet po naših cestah poveča in po krivdi nepremišljenih vozačev, ki jim je blazna hitrost gola zabava, bo treba, kakor že v nedeljo, spregovoriti o kaki smrtni žrtvi in ranjencih. Tokrat je usoda spravila v prerani grob 46-letno Ivanko Gra-honja por. Simoni iz Ul. Re-voltella. medtem ko se je moralo 7 oseb zateči po zdravniško pomoč in celo ostati v bolniški oskrbi. Grahonjeva je namreč v nedeljo vozila za volanom «Fiata 500» v družbi svojega 49-letnega moža Alberta, mehanika pcr poklicu, po trbiški cesti. V trenutku ko je obračala vozilo, ker se je hotela po isti poti vrniti proti domu, je v njeno vozilo z vso silo priletel avto «Alfa Romeo«, v katerem je bilo poleg 38-letnega šoferja Virgilia Marangonija z Vrdel-ce Timinjana še 5 oseb. Pri strahovitem trčenju, ki je dobesedno razpolovil »Fiat 500», je Grahonjeva izgubila življenje, medtem ko se je njen mož rešil z raznimi zlomi in verjetno hrbtenično poškodbo, za kar so ga sprejeli s prognozo okrevanja v 30 ali 50 dneh na ortopedskem oddelku. Tudi potniki «Alfe» so se ranili in so jih morali odpeljati v bolnico: šoferja so pridržali s prognozo okrevanja v 20 ali 30 dneh na II. kirurškem oddelku, njegovega 67-letnega očeta Virgilia VtoG ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Jutri 17. februarja 1954 ob 20.30 uri v kino dvorani v SKEDNJU premiera u n ■■ v.. ii dramska reportaža v dveh delih Spisal: Jože Zemljan V narečje slovenskih ribičev ob tržaški obali priredil: Miha Grljan Režiser: Jože Babič Scenograf: Jože Cesar Godi se v slovenski vasi blizu Trsta: prvi del pred zadnjo vojno, drugi del med vojno, predigra in medigra danes. Začetek točno ob 20.30, konec pred 23. uro. V četrtek 18. febr. 1954 ob 20.30 uri v kino dvorani v NABREŽINI „ Odločitev" V soboto 20. febr. 1954 ob 20.30 in v nedeljo 21. febr, 1954 ob 16. in ob 20.30 v AVDITORIJU v TRSTU gostovanje Mestnega gledališča iz Ljubljane z dramo v treh dejanjih J. B. Pristleja ,«» V._ ( GLEDALIŠČE VERDI) Danes ob 20.30 druga predstava «Tosce» za red «C» in «A». AKADEMSKI KLUB «JADRAN» vabi na PUSTNI PLES ki bo 20. t. m. ob 21. uri v mali Rossettijevi dvorani v Crispijevi ulici. Maske zaželene. Predprodaja vstopnic in rezerviranje miz na sedežu «Jadrana», v Machiavellijevi ulici 13/11., tel. 36491, v dneh 18., 19. in 20. t- m. od 18. do 19. ure. Prostori kurjeni! ter Marijo in 38-letno šoferjevo ženo Ellade pa so sprejeli s prognozo okrevanja v 6 dneh na opazovalnem oddelku, medtem ko so šoferjevega 10-letnega sina Fabia pridržali s prognozo okrevanja v 5 dneh na nevrološkem oddelku, Zadnja, 12-letna Ful. via Mattioni, znanka in soseda Marangonijevih, pa se je rešila le s praskami in se je lahko po prvi pomoči vrnila k svojim staršem. Po preiskavi so truplo nesrečne šoferke odpeljali v mrtvašnico splošne bolnice, medtem ko so obe vozili, ki sta utrpeli ogromno škodo, odpeljali v policijsko garažo. Razna obvestila OBČNI ZBOR PLANINSKEGA DRUŠTVA V TRSTU V četrtek 25. t. m. bo redni občni zbor planinskega druStva v Trstu ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani v Ul. Roma 15. z naslednjim dnevnim redom: 1. poročilo predsednika; 2. poročilo tajnika; 3. poročilo blagajnika; 4. sprememba pravil.; 5. izvolitev volilne komisije 6. volitve; 7. slučajnosti. TR2ASKI FILATELISTIČNI KLUB «L. KOŠIR« V sredo 17. t. m, sestanek za zamenjavo znamk od 18. do 21. ure. Vsi filatelisti, ki so se prijavili kot novi člani in še niso izvršili vseh formalnosti glede vpisa, naj se zglasijo čimprej v klubu. Občni zbor kluba bo 7. marca t, 1. v klubskih prostorih ob 9. uri. V sredo ob 20. uri redna seja upravnega odbora. ZLATA POROKA 9- OD VČERAJ DO DANES ROJSTVA, SMRTI IN POROKE POROČILA STA SE: tehnik Rudolph John Zeblisky in gospodinja Graziella Barberovich. UMRLI SO: 83-letna Giovanna Bassanese vd, Vesnaver, 72-letna Anna Tamburlini vd. Petronio, 73-letni francesco Cossu, Nello Novel star en mesec, 78-letna Alojzija Stor vd. Verčon, 81-let-na Josipina Mozetič vd. Voučič, 82-letna Viktorija Rutar vd. Si-vltz, 41-letni Virgilio Sponza, 62-letni Tiziano Vlslntin, 71-letna Marija Bole vd. Clama, 81-letna Dorotea Klauičik vd. Spanger, 2-letnl Maurlzlo Tamaro, 76-letna Vita Orlando por. Bonivento, 77-letna Virginia Cossu por. Cucca-gna, 71-letni Amedeo Rugo, U2-letna Anna Zahn, 74-letna Barbara Boschini vd. Brili, 74-letni Massimiliano VVallner, 52-letni Ivan Stokovič, 86-letni Giuseppe Bussi, 53-letna Elda Liz/ul por. Pezzlno, 50-letna Evelina Sbarba. ti vd. Bacciocchi, 61-letna Maria Morrone vd. Barone, 24-letna Xe-nia Aldohin, PRIHODI IN ODHODI LADIJ Predvčerajšnjim prispele ladje: Ob 8.00 uri z Reke s 348 t raznega blaga grška ladja «Christina»; ob 8.30 iz Genove s 439 t raznega blaga in 2 potnikoma grška ladja «Athinai»: ob 9.00 uri iz Va. ione s 412 t asfalta albanska ladja «Teuta«; ob 10.30 iz Benetk s 1198 t raznega blaga ital. ladja «Chioggia»; ob 12.15 iz Splita s 212 t raznega blaga jug. ladja «Solin«; ob 18.30 iz Benetk s 85 t raznega blaga angl. ladja ((Manchester«; ob 18.40 iz Benetk s 440 t raznega blaga in 2 potnikoma jug. ladja #Zagreb». Odpotovale so: Ob 7.00 uri prazna proti Reki jug. ladja «Ba-kar«; ob 18.30 prazna proti Na-garju (Afrika) ital. ladja «Orso-lina». VREME VČERAJ Naj^išja temperatura 11,7, najnižja 8,1, ob 17. uri 10.6. Zračni tlak 1008,2 stalen. Veter vzhodnik 4 km/h. Vlaga 87 odst., 2 mm dežja, nebo pooblačeno, morje mirno. temperatura morja 6,8 stopinj, V soboto 13. t. m. sta praznovala zlato poroko Ivan in Antonija Cok iz Lonjera, po domače dobro znana kot Ven če in Tonca. Poročil ju je pokojni slovenski župnik Jože Stržinar, ki je služboval na Katinari celih 23 let. Naš dragi jubilant Venče je kmetovalec in se še dandanes bavi s kmetijo. Mnogo let je bil od bornilc pri domačem gospodarskem in pogrebnem društvu ter poljski čuvaj. Celih štirideset let je bil preglednik živine in 47 let starešina v naši katinarski fari. Njegova žena Tonca pa je ^ot pridna gospodinja vedno pomagala možu pri vsakem delu. Kot zavedna Slovenca sta vedno podpirala in pomagala naši stvari. Svojih S otrok, od katerih so še trije živi, sta vzgojila v zavedne Slovence. Jubilanta sta redna čitatelja «Primorskega dnevnika». Čestitkam njunih otrok, sorodnikov in vseh Lonjercev, med katerimi sta zelo priljubljena, se pridružujemo tudi mi m jima želimo še mnogo frečnih let. M. M. Rossetti. 16.30: »Ubijalska tolpa«, E. G. Robinson, P. Goddard. Excelsior. 16.30: «Vojna svetov«, G. Pal, B. Lindon. Fenice. 14.30: »Julij Cezar«, M. Brando, G. Garson. Nazionale. 16.00: «Gospa kakor je prav«, D. Darrieux, H. Vilbert. Filodrammatico. 16.00: «Kino nekoč«. W. Chiari, L. Padovani. Arcobaleno. 15.30: «Smer Sever«, J. Mills, P. Calvert. Auditorium. 16.30: ((Izdajalec For-te Alama«, G. Ford, J. Adams. Astra Rojan. 16.00: «Telički», L. Ruffo, F. Fabrizi. CristaMo. (Trg Perugino) 16.00: »Trdnjava T», G. Montgomery, J. Vols. Grattacielo. 16.00: «En dan na sodniji«, W. Chiari, S. Loren, S. Pampanini. Alabarda. 15.30: »Moulin Rouge«, J. Ferrer. Zsa Zsa Gabor. Ariston. 16.00: «Bil sem vojni za-ročenec», G. Grant, A. Sheridan Armonia. 15.30: »Strašni Dan«, R. Ryin, J. Adams. Aurora. 15.30: «Lili», L. Caron, Zsa Zsa Gabor. Garibaldi. 15.30: «Narodi, ki umirajo«. Ideale. 16.00: ((Dogodivščina v Kairu«, J. McDonald. R. Young Impero. 15.30: ((Ciganka«, J. Mc Donald, N. Eddy. Italia. 16.00: «Norost Roberta Don-ge», D. Darrieux, J. Gabin. Mia. doletnim prepovedano. Viale. 16.00: «Fantastični mušketir«, R. Podesta, T. Lees. Kino ob morju. 16.00: »Eeleni pekel«, D. Fairbanks, J. Bennet. Massimo. 15.30: «Trader Horn«, H. Carey. Moderno. 16.00: «Ivanhoe», H. Taylor, E. Taylor. Sv. Marko. 16.00: «Trgovina z belim blagom«, S. Pampanini, E. Rossi Drago. Savona. 15.00: -«Smrtonosno zapeljevanje«, R. Mitchum, J. Sim-mons. Secolo. 16.00: «Vem da me boš ubil«. J. Crawford. Vittorio Veneto. 15.30: «Ciganka». J. McDonald, N. Eddy. Azzurro. 16.00: «Zenska z železno krinko«, L. Hayward. Belvedere. 16.00: «Nebeška pota«, J. Wyman. Marconi. 16.00: «iNa mejah zločina«, E. 0’Brien, L. Scott. Novo cine. 16.00: ((Prevara«, G. Ferzetti. Mladoletnim prepovedano. O (Ko n. 16.00: »Pozdrave in dosti sinov«, U. Tognazzi. Radio. 16.00: »Dnevnik obsojenca« R. Hudson. Mladoletnim prepovedano. TOREK, 16. februarja 1954 JICONLOVASISK A COK A TllSTA 254,6 m ali 1178 kc Poročila v slov. ob 7.00, 13.30, 19.00 in 23,30. 7.10 Jutranja glasba; 7.30 Pregled tiska; 14.30 Kulturni razgledi; 14.45 Domači zvoki: 17.00 Partizanske pesmi poje ljubljanski komorni zbor; 17.15 Priljubljene me. lodije; 17.40 Narodne pesmi iz Jugoslavije; 18.00 Poročila v hrvaščini; 18.15 Pojo razni pevski zbori; 20.00 Peter Iljič Čajkovski? »Pikova dama« opera v 3 dejanjih; 23.00 Zadnja poročila v italijanščini; 23.10 Glasba za lahko noč. T K IS T 11. 306.1 m ali 980 kc-sek 11.30 Zabavni orkestri: 13.00 Glasba po željah; 14.00 Klavirski jazz; 14.15 Kulturni obzornik; 14.20 Razni samospevi; 17.30 Plesna glasba; 18.00 Prokofjev: Koncert za violino in črkester; 18.40 Zabavna glasba; 19.00 Slovenščina za Slovence; 19.20 Russell Bennett in njegov orkester; 20.00 Šport: 20.05 Operne arije in dueti; 20.30 Stavki iz znanih koncertov: 21.00 Ra-dijsiki oder - Cvetko Golar: Dve nevesti, nato večerne melodije; 23.00 Veseli ritmi; 23.30 Polnočna glasba. NliOVKNIJA 327,1 m, 202,1 m. 212,4 m Poročila ob 5.35. 6.30, 7.25, 12.30, 15.00, 17.00, 19.00 in 22.00. 12.00 Spored slovenskih vokalnih in orkestralnih skladb; 12.45 Zabavna glasba; 13.00 Modni Kotiček; 13.10 Orkestri in solisti; 13.45 Glasbeni razgledi; 15.15 Zabavna glasba; 15.30 Športni tednik; 16.00 Popoldanski simfonični koncert; 17.10 Za dobro voljo Vam bodo igrali Štirje fantje. Vaški kvintet in Veseli godci; 18.00 Zabavna in plesna 'glasba; 18.30 O partizanskem taborišču na Mokr-cu; 18.40 Samospeve Fr. Schuberta poje mezzosopranistka Dana Ročnik; 20.00 Okno v svet; 20.10 Od Mozarta do Richarda Straussa; 21.00 Cervantes in njegov Don Kichot; 21.30 Igrajo veliki zabavni orkestri. Društvo slovenskih srednješolcev v Trstu priredi drugi jdetni venček ki bo 20. t. m. ob 20.30 V Ul. R. Manna 29. Na sporedu so razne šaljive točke. — Igra jazz orkester »Aurora«. — Zabavni program in dobro založeni bife bosta zadovoljila tudi starše in vse prijatelje mladine, ki jih iskreno vabimo. Maske zaželene, V prostorih bo zakurjeno. Izšla je sedma števiH* j- reprezentativne, ume*®- j ške revije .JIIDIIMI posvečena Bosni in H«r cegovini. Dobite jo v srbohrvaške®' j angleškem, francoskem * nemškem jezitfcu. V prodaji je v slovenjjjjj1 knjigarnah v TRSTJi GORICI in SBStLJAT^ ter pri važnejših ( dajalcih časopisov v Trs**' j CENA 750— Ll« PLANINSKO DRUŠTVO V TRSTU 28. t m. priredi društ'® let na Lokve. MOTOKLUB kAMATORI* vP1, obvešča vse člane, ki so se ^ sali za izlet v Novo Gorico i v Opatijo 21.- t. m. da je biti izlet zaradi tehničnih gov preložen na 28. t. W, ^ se hoče še vpisati, lahko to ^ do 18. t. m. na sedežu med I in 19. MOTOKLUB «JADRAN» OPČINE Opf organizira 28. t. m. izlet v ^ tijo. Vpisovanje danes, v 5, in četrtek med 18. in 19. ur sedežu, ADEX IZLET] 27. in 28. FEBR. H** IZLETI V POREČ ILIRSKO BISTRICO KNEŽAK PIVKO 28. FEBRUARJA 19®* IZLETI V KOSTANJEVI^ KOMEN POSTOJNO . flV Vpisovanje do 6., 7. in 8. MARCA IZLETI V ZAGREB LJUBLJANO 6. in 7. MARCA 19^ IZLETI V ŠTANJEL BRANIK DORNBERG 7. MARCA 1954 IZLET V SEŽANO ŠTORJE SENOŽEČE „ ♦ 10' Vpisovanje do 25. *• pri «Adria-Express». .j F. Severo 5-b - tel- 2“ Sporočamo žalostno vC’ jf, je ' preminil naš draž1 star! oče itd. Franc: Pai/le^ star 86 let. 17 *• Pogreb bo v sredo ob 15.30 v Ljubljani - p . Žalujoči ZAHVAuA Najtopleje se zahvaljujemo vr-em, ki so spi’el nS*zadnjo pot našega r.epozabega moža, očeta, rega očeta, tasta in strica IVAMA KOCMANA Posebno zahvalo izrekamo častitemu gospodu * j. niku, vsem darovalcem vencev in cvetja, šcmP0 ^ skim in nabrežinskim pevcem, učitelju Furlanu .j nagrobni govor ter vs^pi, ki so z nami sočustv® ob bridki izgubi. Stivan, Aleksandrija (Egipt), 14. febr. 1954. Žalujoči osta11 'Seli- AdaU- v T^lan^ DNE 14. MARCA 1954 smucaB^ ZA MEDNARODNO PRIREDITEV V ............. POLETIH NA 120-METRSKI SKAKALNIC1 Informacije in vpisovanje do 2. marca pri EXPRESS», Ul. F. Severo 5-b - telefon 2924J primorski dnevnik — 3 — 16. februarja 1964 r IZ BORBENE ZGODOVINE TRŽAŠKEGA. DELAVSTVA ..J tRVAVI FEBRUAR LET.I« C RAZGOVOR CBKEZ BELEŽK) Z VELIKIM PEVCEM Vsa Zgodovina delavskega gibanja je prepletena * vec ali manj krvavimi ami in le-tem je treba pripisati dejstvo, da živi danes delovni človek v razmeroma nekoliko boljših razmerah kot pa je živel Pred kakim desetletjem in Prej- T udi tržaški proleta-rjaV ima za seboj vrsto ,aynih borb, ki so nm Pripomogle k emancipaci-J1« ki so pa zahtevale tudi precej krvi. Vprav te dni praznujemo obletnico ene najbolj žalostnih in hkrati ,U(*i najbolj slavnih borb ln a,1ag tržaškega proletariata. je to pred dvainpetdesetimi leti, in siioer 1902 lt ir15- feb,uarja . * ^eden pa spregovo ritno o dogodkih samih, se moramo nekoliko poniu-pri vzrokih, ki so pri Vedli do tega. Osemurni delavnik, kol Poznamo danes, je bil tedanjo dobo le sen ali i ^jernu želja posamezni-?V' Delavec je pač delal v d° mr'aka, seveda i °'ikor ni delo zahteva- 0 tudi nočnega dela- Po- 1 aniezni delavci, ki so se v tedanji socialdemokratski stranki, pa so ace“ uvidevati, da bi se s*«° to kritično stanje rl vi ati, in ker je bil 0 lem občuten, se je teh Jt -i 0Prijeio tudi večje -|V* 0 delavcev, ki so za-Wl' minirati oči. da Tržaškega Lloy- m S° tudi bili v takih raz- CVe-da je bil°nji_ “tanje zaradi nočne ,j i* e ®e težje. Posebna , rlfmja teh del avcev je Predi Ua V0dstvu podjetja * naj bi se delovni dela skrdil -na deset ur na ba dan, ko so kurjači dela t ^ 'n na n®0™ ur leg ’ ®o na inorju. Po-litev l^8 S° delavci za-tudi * *’ „naj bi se skrčita jetij n°^na služba stražar-8U * n® kopnem. Delavci bi adalje zahtevali, naj ldačalbltl nadurno delo nj r.,0’ kar seveda prej mo ' ° ^ navadi- Kot vidi n0 ,.S0 .le zahteve skraj-p^.^^jcne. Toda vodstvo bilo jT ^ te zabteve od-s0 ^ ^topniki delavcev Haiv,„ Zaf° obrnili na samo ria]0.S|tnistvo v Trstu in °dmev' tj1 U!kaj na cnak Goe^ ’• edanji namestnik Vi] - ,JC delegacijo odšlo- kakT’ " ces da z njo nima ni- ^eSa posla, gacib, Sc Je delavska delc-Pri . ,I)onovno pojavila jo VodstvVU podjCtJa’ ,j° in spet odslovilo mesto p, Ukoi PozvaIo na fkren °’ naJ Podvzame bitmi ° Za zadušitev morc-bilj \ Neredov, ki bi jih riti m avtd utegnili sto-i*°kiiCares,,dštvo je zato lja v a ® ^ Gorice in Pu-stv0 Ll8 ojačen j a- Vod raSvi n„°yda Pa jc v istem iijai* nT R°l -V°jim agfn' tržaške kurja-ko. y S° st°pili v stav- s4VkoViCm T'"11 l>a SC JC '''rilo u Stkan j e še raz i* • . Sa^a ladj ki ia nam- Pri8t, a..nove stavkače. V Jeni« l c.u Jc začelo živ- Jt dal-JC P'ispcla v Trst, stai Jc, 1C; Plc.',a1tl in mnoge lad-Muti bl kile morale od-itJkj.' b° osla!e v tržaški Pri , , 'vali d‘?keni ®tanju so sku-V stik »aVCl ponovno priti l°da vLV°dslv°m Uovda. 'Zt*aial„ U° Jc trmasto š., ra svojem stali ^ ^ bot ,Vodslv<> L1°y- * »indikaTo . , azP' avljali ^ da ti1"'"’1 zastopnik,. ?Javccv ;JS° Pre^stavniki !'Pmi kai Zal° nimajo z tasu Pa L °P,:aviti- V tem LV «»dilrli ........... a Jači z R ;6- p,cJ najrti 'I .^‘ikajali vzho L,ki- Tod ,So Grki in S»oi :tako «> «i t Sika V Zl. , So zvedeli se za ujj , “ločim Tn o5*dr}lžili slav- l-1’v »luik"Thwcli si«- kl°vd t... 01 stavkoka Pa Je kljub tc- Proletariat ni prav gotovo nikoli prišel do kake g a izboljšanja življenjskih in delovnih razmer brez borbe, in zelo redko celo brez krvi■ ln v tem ima svojo svetlo zgodovino tudi tržaški proletariat. Vprav te dni praznujemo obletnico ene najsvetlejših, pa čeprav najbolj krvavih strani zgodovine borb tržaškega proletariata. Bilo je to pred dvainpetdesetimi leti, in sicer 13., 14. in 15- februarja leta 1902- mu vztrajal v svoji trmi Ker je bilo stanje že nevzdržno, je zaprosil za pomoč pri vojaški mornarici, ki mu je rade volje odstopila svoje kurjače. Tržaški proletariat, ki je z navdušenjem spremljal vztrajno borbo Llovdovih kurjačev, ni mogel mirno prenesti tega podlega udarca. Zaradi tega je bila za 13. februarja napovedana splošna stavka, ki je bila zares stoodstotna, le v strogem središču mesta je bilo nekaj večjih trgovin odprtih. Že v dopoldanskih u-rah so se delavske množice usule v središče mesta in ga tako rekoč preplavile- Večje in manjše skupine in povorke so mirno krožile po središčnih ulicah in v vsem mestu je vladal popoln mir. Le tu in tam je prišlo do malenkostnih incidentov med posameznimi delavci in preveč vestnimi policaji. Do večjih incidentov pa je prišlo tedaj, ko so delavci skušali prisiliti tiste redke trgovce, ki so imeli odprte trgovine, da bi jih zaprli. Tedaj je namreč policija grobo napadla delavce in poklicala na pomoč tudi vojaške oddelke, katere pa je ljudstvo sprejelo z žvižganjem- Pri teh incidentih je sicer bilo več aretacij, vendar pa je dan minil brez hujših posledic- V istem času, ko so se po mestu valile množice delavcev, jc odšla posebna delegacija k vodstvu Llovda, kjer je predlagala, naj bi posebno razsodišče rešilo spor. Llovd je sicer nekoliko popustil, vendar le v toliko, da je rekel, da bo naslednjega dne dal dokončni odgovor. Stavka sc je nadaljevala tudi naslednjega dne- Tu di ta dan so se delavske množice usule v mestno središče in dvorana Rosset-ti, kjer je bilo napovedano zborovanje socialdemokratske stranke, ni mogla sprejeti tolike množice, ki je napolnila vso okolico gledališča Rossetti. Tu sta govorila socialistična voditelja Pittoni in U-čekar- Na zborovanju so bili izvoljeni tudi delavski zastopniki za arbitražno komisijo, ki naj bi reše vala spor Lloydovih kurjačev. Ker je v tem času vodstvo Llovda sporočilo, da je pristalo na arbitražno rešitev spora, jc bilo navdušenje delavstva veliko in vsa množica se je kar spontano uredila v mogočno povorko, ki je krenila proti središču mesta, proti Korzu in Velikemu trgu- Že na Akvedo-tu je skušala policija s pomočjo vojske zaustaviti povorko in prišlo bi bilo skoraj do večjega incidenta, če bi ne bil tu posredoval uvidevnejši policijski častnik. Sprevod je šel nato mirno dalje mimo icerkve sv. Antona do Borznega trga- Ko so hoteli delavci zaviti na Veliki trg, je nastopila poleg policije tudi vojska. Delavci so se morali umakniti in tedaj jc vojska začela streljati v bežečo množico. Obležali so trije mrtvi in več ranjenih. Namestništvo in oblasti sploh so hotele pokazati svojo moč. Poklicale so poleg že prej omenjenih okrepitev še vojsko iz Ljubljane, Celovca in Beljaka, v tržaško pristanišče pa je priplula celo vojna mornarica- Kljub temu pokolu je bilo delavstvo ostalo mirno in naslednjega dne so se ponovno usule v mesto množice s periferije. Na ulicah je bil mir, le po- samezni policaji so c kali incidentov ter aretirali več delavcev. V zgodnjih popoldanskih urah pa je policija in vojska sklenila napraviti konec. Vse delavce je skušala izriniti iz središča mesta in jih je zato potiskala proti cerkvi sv- Antona- Delavstvo se je sicer upiralo, vendar pa počasi umikalo pod pritiskom. Brez vidnega povoda jc prišlo pri cerkvi sv. Antona do najhujšega incidenta. Tu je namreč začela vojska streljati v množico in obleža lo je 12 mrtvih in okoli štirideset ranjenih- Ljudstvo se je pod tem terorjem umaknilo in proti večeru je bila objavljena vest, da je arbitražna ko misija sprejela zahteve Lloydovih kurjačev. Tako sc je torej iz krvi petnajstih tržaških delavcev rodil prvi viden in hkrati začeten uspeh tržaškega proletariata v njegovi borbi za emancipacijo, v njegovi bo>bi za boljše živ-ljenje. Tržaško namestništvo je ob teh incidentih sicer proglasilo obsedno stanje in napovedalo celo smrtne kazni za vse hujše prestopke, pripeljalo v Trst tudi vešala in krvnika, vendar pa je vse to tra jalo le nekaj dni in v Trstu je ponovno zavladal mir. Proletariat pa je svojo borbo nadaljeval. Ko se danes po dvainpetdesetih letih spominjamo teh veličastnih borb, te krvi in tudi uspehov, se nam vsiljuje misel, kako to, da si tržaški proletariat danes, ko so razmere tako slabe, ko delodajalci ne ravnajo nič bolje kot nekdaj vodstvo Llovda, kako to, torej, da se tržaški proletariat, ki ima tako preteklost, ne zgane- (Nadalj. na 4. strani) Anton Dermota Po turnejah po vsem svetu, se vedno rad vrača domov - Ljubo mu je, da starši kaj o niem berejo Na plakatih se je nenadoma pojavilo ime Antona Dermote. Najavljen je bil njegov koncert z nevsakdanjim programom samih «Lieder». Pozanimali smo se kje bi prišli z njim v stik, toda dan pred koncertom so nam povedali: če ga danes še ni, tedaj pride gotovo jutri z letalom iz Lizbone, In res je drugi dan prišel in zvečer nastopil. Ko smo ga v odmoru poiskali, nas je veselo sprejel. Toda za daljši razgovor — kako bi naredili? Dermota odpotuje namreč že naslednje jutro ob pol osmih na Dunaj. Dogovorili smo se, da bomo V hotelu Excelsior je že precej mirno. Le iz bara za stopniščem se čujejo neprekinjeni zvoki plesne glasbe, ki prihaja po zvočniku iz «Rouge et noirs. V to mednarodno glasbo se nenadoma vmešajo melodije «Tamo dalekon, ki se potem zopet zgubijo v popevki iz kdove katerega filma. Končno pride po stopnicah Dermota s soprogo. Zopet nerodnost — pred vrati hotela ju namreč že pričakuje gostitelj z avtomobilom in gosta prav nič ne vesta, kam ju nameravajo zapeljati. Končno Dermota odloči naj gre žena v avto, midva pa za nekaj le nekako uredili kar po kon- j hipov sedeva v hali, certu. * * * | Brez uvodov in ovinkov pa- ŠESTNAJSTI PREDSEDNIK ZDRUŽENIH AMERIŠKIH DRŽAV ABRAHAM LINCOLN Iz družine ubogili pionirjev, ki se je selila iz kraja v kraj, se je z bistrim razumom in kristalnočisto poštenostjo dvignit na naj višje mesto v ameriški državni upravi - V borbi za odpravo suženjstva je sicer zmagal, a podlegel je krogli fanatičnega secesionista Abraham Lincoln, mož, ki i tudi sam iskreno strinjal, z ja postal šestnajsti predsednik I zahtevami zemljiških lastnikov Združenih držav in njihov re. šitelj v državljanski vojni, se je rodil 12. februarja 1809 na kmetiji v gozdovih Kentucky-ja. Izhaja iz družine ubogih pionirjev, ki se je selila iz kraja v kraj, kajti oče Tomaž Lincoln, kmet in tesar, se je moral preseljevati pač tja, kjer je bilo najti dela. Abraham je prebil svojo otroško in mladeniško dobo v gozdovih Kentuckyja in Indiane, izkusil vse težave pionirskega življenja in študiral kolikor je pač mogel. Z 21 leti je prišel v vas New Salem v Illinoisu, kjer je bil zaposlen najprej v neki drogeriji in kasneje kot poštar; kot poveljnik stotnije brambovcev se je udeležil vojne proti Črnemu Sokolu, u-pornemu indijanskemu glavarju, nato pa se udejstvoval ne. kaj časa kot agrarni izvedenec; končno pa je s pomočjo odvetnika Johna Stuarta začel študirati pravo in se zanimati za politiko, leta 1834 je bil izvoljen za poslanca Nem Salerna v illinoiški parlament. Leta 1837 se je preselil v Springfield, postal družabnik odvetnika Stuarta in kmalu zaslovel kot odvetnik in politik napredne stranke Whig z nacionalističnim in republi. kanskim programom. V Springfieldu se je leta 1842 poročil z Mary Toddovo, lepo, izobraženo in energično hčerko u-gledne družine sorodnico odvetnika Stuarta, Po prvem porazu leta 1843 so njegov o-sebni čar, njegova govorniška nadarjenost in predvsem njegova kristalno čista poštenost, ki je postala v Ameriki pregovorna, pripomogli, da je postal poslanec Whigov v kongresu za dobo 1847—1849; v Washingtonu je pošteno zastopal koristi svoje stranke, vendar brez vsake pretirane vneme, pridržano in umerjeno. Edini pomemben zakonski načrt, ki ga je predložil kongresu, je zadeval osamosvojitev sužnjev Kolumbijskega di-strikta, v katerem je skušal vskladiti stališče zagovornikov odprave suženjstva, s katerim se je sicer v glavnih točkah ameriškega Juga Predlog je bil zavrnjen in po koncu zasedanja Lincoln ni bil znova izvoljen, kajti njegova umerjena modrost ni nikogar zadovoljila. Razočaran nad politiko se je ves posvetil odvetniškemu poklicu, ki ga je vneto izvrševal pet let in si končno pridobil premoženje. Leta 185-4 so razprave o zakonskem načrtu Kansasa-Ne-braske, ki je v zvezi z notranjo ustavo za nova ozemlja postavil v ospredje vprašanje suženjstva, spet priklicala Lincolna v politiko. Lincoln se je postavil proti demokratu Ste-phenu Douglasu, zagovorniku suženjstva, medtem ko je Lin. coln zahteval, da je treba nova ozemlja odpreti revnim belim naseljencem. Zakon je bil sprejet, Douglas je izgubil vso svojo priljubljenost, ugled Lincolna je pa, zlasti po njegovem velikem govoru v Peo-riji 16. oktobra 1854, silno po-rastel Leta 1856 je pristopil k novi republikanski stranki, ki so jo ustanovili po razcepitvi stranke Whigov, v katerih severni del se je združil z raznimi manjšimi frakcijami. Leta 1858 je pristal na kandidaturo republikanskega zastop. nika v senatu in začel svoj volilni boj prot; istemu Douglasu, ki je prišel v opozicijo in si s tem spet pridobil izgubljeni položaj ter predložil svojo kandidaturo. V številnih debatah je Lincoln prisilil z neizprosno logiko in strnjeno zgovornostjo svojega nasprotnika, da je moral točno povedati vse svoje misli, zaradi česar je izgubil vse simpatije Juga. Doseženi uspeh je že pokazal, da bo Lincoln bodoči Republikanski kongres v Chi-višje mesto v ameriški upravi. Leti 1859 in 1860 sta mu prinesli nadaljnje znatne politične zmage v njegovi energični borbi proti zahtevam demokratske stranke, ki so se strinjale z zahtevami južnih plantažnih posestnikov; v tem boju je obsojal politiko popuščanja v vprašanju suženjstva, uveljavljal pravico Črncev do svobode in pristojnost kongresa za rešitev tega vprašanja. Republikanski kongres v Chicagu v maju 1860 je izvolil Lincolna za kandidata proti samemu predsedniku stranke Williamsu Sewardu in pri novembrskih volitvah je bil izvoljen za predsednika Združenih držav proti dvema kandidatoma demokratske stranke. Poročilo o izvolitvi Lincolna, katerega človekoljubni nazori so bili splošno znani, so v južnih državah sprejeli kot pravo nesrečo in v decembru je Južna Karolina proglasila svojo odcepitev od Unije. Dne 4. februarja 1861 je drugih sedem secesionističnih držav proglasilo v Montgomeryju v Alabami Konfederacijo južnih držav in izvolilo za predsednika Jeffersona Davisa. To je pomenilo vojno, vendar je Lincoln, dobro poznavajoč težaven položaj, še skušal rešiti spor na miren način, smatrajoč secesijo za notranji upor proti vladi. V svoji prvi nastopni poslanici z dne 4. marca 1861, s katero je nastopil svoje mesto, je proglasil svojo trdno odločenost, da bo spoštoval ustavne pravice držav in da bo prepustil upornikom strašno odgovornost za državljansko vojno. Kljub vsemu j njegovemu trudu je dogodek i z utrdbo Sumter sredi apri- la sprožil začetek sovražnosti. Med vojno je pokazal Lincoln kot predsednik v polni meri svojo velikodušnost, svoj blesteč in globok razum in svojo zvestobo demokratičnim načelom. Težaven položaj ga je prisilil k raznim varnostnim ukrepom, ki so jih nekateri najostreje grajali,, vendar so razen ukinitve zakona «Ha-beas Corpus«, ki jo je pa za izredne primere tudi predvidevala ustava, bili vsi drugi ukrepi proti ekscesom tiska, proti defetizmu in proti vohunstvu tako lahko in vedno tako omiljeni s pomilostitvami in amnestijami, da so se vse obtožbe despotizma in kršitve ustave, ki so jih naperili proti njemu, razblinile kot smešne. V zunanji politiki se je pokazal previdnega in preudarnega. tako da mu je u-spelo odstraniti nevarnost angleške intervencije in pridobiti Uniji simpatije Evrope, ki so se sprva nagibale v prid južnim državam: končno mu je uspelo vzbuditi spoštovanje vsega sveta za stvar Zdru. Ženih držav s proglasom z dne 22. septembra 1862, ki je postal zakon 1. januarja 1863 in ki je proglasil osvoboditev sužnjev Kljub svoji trdni roki v vodstvu vladnih poslov ni nikoli popustil v svojih plemenitih etičnih načelih, ki so bila v skladu z njegovo prirojeno nepodkupljivo poštenost, jo; nikoli ni podlegel skušnjavi, da bi zlorabil oblast, ki so jo izjemne razmere položile v njegove roke. Jeseni 1864 je bil položaj kljub odločilnim zmagam Granta in Shermana še vedno resen, kajti odpor južnjakov nikakor še ni bil zlomljen, v notranjo, sti se je pa moral boriti z močno opozicijo; demokrati so obtoževali Lincolna, da je uničil državo, da je kršil ustavo in’da stremi po diktaturi; očitali so mu McClellana, večkrat premaganega generala, kateremu je Lincoln moral dvakrat odvzeti poveljstvo; tu. di radikalno krilo republikanske stranke je napadalo predsednika in mu očitalo pomanjkanje energije za zatrtje opozicije. Lincoln si kljub temu, da je bil užaljen in utrujen, ni niti trenutek pomišljal ponovno stopiti pred volivce in je šel v svoji poštenosti tako daleč, da je javno proglasil, da ne bo v obdobju med volitvami in ustoličenjem novega predsednika storil ničesar, kar bi ne bilo v skladu z odločitvijo in voljo naroda, pa naj bosta kakršna koli. Volja naroda je pa po zmagah v avgustu in septembru opozicijo v stranki naravnost pogazila in Lincoln je bil ponovno izvoljen z 212 glasovi proti dvanajstim, ki jih je prejel njegov nasprotnik McClellan. Leto dni prej, 19 novembra 1863, je imel Lincoln na posvetitvi vojaškega pokopališča v Gettysburghu, ki je bilo posvečeno padlim v najbolj krvavi bitki vojne, svoj najplemenitejši, najbolj iskren in pesniški govor, v katerem je povzdigoval ideal svobode in se zavzemal za preporod države. In o tem preporodu je sanjal stalno. Se pred Granto-vo zmago v Richmondu, ki je odločila vojno, se je ukvarjal z obnovitvenimi načrti, pripravljal predloge za mir brez maščevanja in povračilnih u-krepov in velikodušno sodelovanje za bodočnost. To je vsebina njegove slavne druge inauguralne poslanice z dne 4 marca 1865. ki je skupaj z govorom v Ggttvsburghu ena od najplemenitejših in najvaž. nejših listin v zgodovini svobode. Dne 9. aprila je v Appoto-max Courth-housu podpisal general Lee za Konfederacijo častno predajo, ki sta mu jo v svojem zmagoslavju ponudila Grant in Lincoln in ki je že bila. priprava za delo v miru. Na večer 14. aprila je pa v Fordovem gledališču fanatičen secesionist, igralec John Wilkes Booth, s strelom v vrat smrtno ranil Lincolna, ko je prišel v gledališče s svojo ženo. Naslednje jutro je največji ameriški predsednik za Washingtonom, Abraham Lincoln, ne da bi se zavedel, izdihnil svojo plemenito dušo, ne da bi mogel izvesti svoj veliki sen o obnovitvi Pravzaprav smo bili zdaj že na črnogorskih tleh. V novi Jugoslaviji so bili Herceg Novi in Kotbr ter vsa obala med njima priključeni k republiki Crni gori, s čimer se je izpolnil stoletni sen Črnogorcev. Toda med Herceg Novim ali Kotorom in med pravo Crno goro je razlika tolikšna, koli-kršna je, denimo, med veselim zajetnim proštom in med puščavskim asketom. Bilo je okrog enih ponoči in potniki so se usuli s postaje na nasprotno stran ceste, da bi dobili prostor v hotelu. Postavili smo se v vrsto, a kakih šest ali sedem nas je moralo oditi v drug hotel, ker ni bilo dovolj sob za vse potnike. Pravili so mi že prej, da je oni drugi hotel lepši, le da se je treba vzpenjati po visokem stopnišču do njega, Ni mi bilo žal, da sem moral iti v ta drugi hotel. Noč je bila topla in tudi kovček ni bil posebno težak. Sledil sem starejši dvojici, za nami je pritiskalo še več ljudi. Zavili smo po strmi serpenti-nasti poti, ki so jo prečkala še strmejša, skoraj navpična stopnišča. Končno smo zagledali razsvetljen vrt in prekrasen hotel. Ko sem stopil na vrt in sem se razgledal po zelenih drevesih okrog sebe, se mi je ponovno zazdelo, da sanjam. Drevesa so bila namreč polna zrelih, zlatih pomaranč. — Ali sem zares v Jugoslaviji? —1 sem se vprašal. — Ali ni to dežela vseh moč- V. BARTOL: NOVA JUGOSLAVIJA - NEZNANA JUGOSLAVIJA Pri zibelki modernega Med pomarančami in dateljnovimi palmami - HonavljanKe, najlepša jugoslovanska dekleta • Kopitarjev nasvet Vuku Karadžiču » Mestni arkiv Herceg Novega nih kontrastov na svetu? Ima planine in panonske ravnice, ima morje s palmami, pomarančami, mandarini in vsem mogočim južnim sadjem. (Naslednji dan sem videl prave dateljnove palme. Nisem verjel, dokler nisem pobral nekaj sadežev s tal). Vpisovanje v hotelsko knjigo je šlo precej počasi od rok Dodelili so mi sobo, v kateri je že spal neki upokojeni polkovnik. Za eno noč — nisva si bila v napoto. Naslednji dan sem pri zajtrku v svoje začudenje zagledal starega znanca iz Trsta, «Bokelja», gospoda D., ki se je vrnil po mnogih letih v svoj rodni Herceg Novi. Priznam, v Trstu mi je šel kdaj tudi na živce s svojim neprestanim poudarjanjem čistosti in lepote hercegovske srbščine. Dvakrat, trikrat bi bilo dovolj. Toda desetkrat, petnajstkrat? Zdaj sem se svidenja od srca razveselil. V Herceg Novem sem ostal do treh popoldne in gospod D. je postal moj vodič, brez katerega bi ne bil videl ne samo polovice tega, kar sem, marveč skoraj ničesar. (Pozneje, ob povratku sem spet naletel nanj. In v nekaj urah, ki sem jih tam prebil, mi je razkazal spet nove stvari in me o marsičem poučil). V Herceg Novem je bil se-manji dan. Videl sem ženske v lepih narodnih nošah, ki šo prijahale na otovorjenih konjičih v mesto. Po ulicah so se sprehajale krasotice v prečudovitih nošah, čistih in zlikanih, kot da bi bile pravkai zapustile mestni salon. Na dol. gih, temnoplavih ali črnih krilih so nosile bele predpasnike. V nedrjih so nosile vse, tudi starejše, šopek umetnih cvetk žolte barve, če se ne motim, resede. Dekleta so bila nenavadno visoka, v pasu Tenka, obraze so imele klasično izklesane, oči velike, temne, lase neke posebne blond barve, pšenično plave s primesjo kavine barve. Take barve las še nisem bil videl. Prepričan sem bil, da so to mestna dekleta, ki so se bila za semanji dan oblekla v narodno nošo kot posebne vrste praznično obleko. «Kakšna mestna dekleta!« me je ognjevito poučil moj znanec. «To so Konavljanke, dekleta z okoliških hribov, iz vasi okrog Konavelj. To so r.ajlepša dekleta v celi Jugoslaviji! Dubrovniški aristokrati so se prihajali ženit v knnavljanske hribe«. Moj znanec je mož če/ 60 let. Da bi mi dokazal svoje trditev, je na lepem zaustavil vitko, 16-letno krasotico, ki se je bila nekoliko oddaljila od svoje starejše spremljevalke, in jo povprašal od kod je in po kaj je prišla v Herceg Novi. 2eniralo me je, pa .sem ostal nekoliko zadaj. Zato tudi nisem prav slišal besed, s katerimi ga je dekle prav krepko, a vendar ljubeznivo zabilo nazaj. Le toliko sem razumel, da je bilo mojemu prijatelju dovolj. «Ta dekleta imajo presneto nabrušen jezik«, je dejal gospod D., ko sva šla naprej, ne brez nekega odkritosrčnega občudovanja. Na trgu. kjer so prodajale žene v narodnih nošah, med njimi tudi mlade lepotice, ki so se zdele kakor «iz škatlice vzete«, raznovrstne domače pridelke od sira, vina in oliv do domačega platna in lončenega posodja, me je moj vodič neprestano opozarjal: «Po_ slušajte vendar, samo poslušajte, kako ti ljudje krasno govorijo. Jasno, čisto m odsekano. Tu ne slišite nobenih nečistih vokalov, nobenih izpuščenih konzonantov, tu je vse ostro in precizno, kakor bi sekal z nožem. Ta govorica je pogoltnila jezik starih Ilirov, Rimljanov in Italijanov in je ostala zmagovita zaradi svoje zvočne lepote in jasnosti v izražanju. Sem je poslal Kopitar Vuka Karadžiča, da je našel osnovo novemu sedanjemu srbskemu jeziku«. Ker se gospod D. ni ravno najbolj laskavo izrazil glede jezika nas Slovencev in tudi Makedoncev, sem mu rekel: «Vidite, Kopitar je bil Slovenec, in vendar pravite, da je on sam prav sem poslal Vuka, da se nauči najčistejše veliko francoskih (starejših) knjig. Med njimi sem opazil prevod srbskih narodnih pesmi (Poesies populaires Ser-bes. August Dozon. Edition Dčutu, Librairie — Editeurs 1859.) Kot motto ima knjiga sledeči citat iz »Slovanov« (Les Slaves) poljskega pesnika Mickievvicza. ki je predaval leta 1840—41 na pariški Sorbonni; «Srbi, ta narod, ki se je zaprl v svojo’preteklost in ki srbščine. Odkod je tako dobro je po usodi določen, da po- vedel, kje se govori najčistejša srbščina?« »Vaš Kopitar je bil veleum, velikan in vi .ga še vse premalo cenite. On je natančno vedel, kako in kam naj u-smeri našega Vuka«. ((Toda Kopitar je imel dva obraza: enega za Slovence, drugega za Srbe«, mu odvrnem in mu pojasnim naše, slovensko stališče do tega nedvomno pomembnega moža. * # * Nato me je g. D. popeljal v mestni arhiv Herceg Novega, kjer nama je ljubezniva arhivarka pokazala starodavne knjige in žapiske mesta, ki segajo nazaj v šestnajsto stoletje. Te arhivske knjige mestnega sveta so iz prvih časov pisane v italijanščini (da so Italijani na našem mestu in bi bili zapiski pisani v slovenščini, bi jih bili gotovo že davno uničili), pozneje pa v starocerkveni slovenščini. Ogledal sem si tudi ne sicer številno, toda zelo zanimivo knjižnico, v kateri je zlasti stane glasbenik in pesnik celokupne slovanske rase, ne da bi se pri tem sam zavedal, da bo nekoč postal največja literarna slava Slovanov«. (Mickiewicz, Le Slaves, T. I. p. 334.) Iz arhiva naju je peljala ljubezniva arhivarka in knjižničarka v čitalnico, kjer je sedelo pri mizah precej čita-teljev, predvsem mladine. Mlad dečko brez obeh rok je vešče prerisoval s svojima o-krnjenima okončinama reprodukcije nekega renesančnega umetnika. Nekdo je zagrešil nerodnost, da je pozval mladega risarja, naj pred mano nadaljuje započeto risbo. Njemu in meni je bilo mučno, pohvalil sem njegovo spretnost in se umaknil iz sobe. G. p. mi je povedal, da je dečko gotovo na slikarski šoli za umetno obrt, ki je v veliki stavbi, ki mi jo je pozneje pokazal, kjer se učijo ruladi fantje in dekleta iz vse Crne go risarske in slikarske u-metnosti. de nekaj vprašanj in kar vidi se, kako bi pevec rad bolj na dolgo govoril o vsem. ((Zvedel sem že, da ste prišli iz Lizbone. Ali je bila to le etapa s kake daljše turneje?« «Ne, v Lizboni sem bil daljšo dobo in imel sem tam dee set nastopov«. «Ko je bil tukaj Slovenski oktet iz Ljubljane, sem govoril z vašim bratom Gašperjem tudi o vas in omenjal mi je nekaj Južno Ameriko in Avstralijo«. «Da, bil sem v Južni Ameriki, toda potem sem se vrnil, V Avstralijo pojdem septembra. V Avstraliji bom od septembra do decembra«. Ste že bili v Trstu ali st« danes prvič tukaj nastopili? Boste mogoče pozneje kdaj nastopili tudi v operi?« «Da, v Trstu sem danes prvič nastopil. Za kak nastop v operi ni nikakih razgovorov. Pač pa me vabijo, da bi nastopil okrog božiča, torej po povratku iz Avstralije, v Benetkah.. Ni izključeno, da ne bi pozneje gostoval še kje, razen v Benetkah». «Razen vaših nastopov v Scali se spominjam, da ste nastopili predlanskim tudi v Tu. rinu ob otvoritvi novega radijskega avditorija«. «0, tudi to veste? Da, tedaj je nastopil naš kvartet s Furtvoaenglerjem. Peli smo IX. simfonijo«. ((Mimogrede — s katerimi dirigenti najraje nastopate?« eTeiko bi rekel. Vsekakor zelo cenim Furtuiaenglerja. Sicer pa ie na Dunaju Kara-jan, dr, Boehm in sploh naletim na svojih gostovanjih na toliko odličnih dirigentov... Lani sem pel tudi z Vicforjem De Sabata in je bilo to zame zelo interesantno». «0 vas gre glas kot o specialistu za Mozarta. To pa gotovo ne pomeni, da ne pojete drugih oper?« »Res, kjer dajejo Mozarta, me povsod uabijo. Seveda pa pojem tudi ves ostali operni repertoar, od Glucka do modernih«. ((Spominjam se, da ste imeli predlanskim koncertno turnejo po Jugoslaviji. Ce se prav spominjam je bil vaš takratni program približno takšen kakor danes tukaj«. «Da, samo da je bilo pol programa nemških eLieder«, pol pa slovenskih oziroma jugoslovanskih avtorjev. Saj sedaj me zopet vabijo, da bi tudi letos ponouil tako turnejo in m izključeno, da do tega ne pride. Vsekakor pa bom julija meseca v Ljubljani na ((Ljubljanskem festivalu«. «Zgolj na obisku ali boste dali tudi koncert?« «Ne, ne, s koncertom, s koncertom«. Vstala sva že in se napotila proti vratom. «Ali imate kake zveze z Ljubljano. Rad bi, da bi bil ta moj koncert tudi tam omenjen«. »Saj so tu tudi poročevalci jugoslovanskih in tudi ljubljanskih časopisov«. «Toda kdove, če so bili n« koncertu«. ((Bodite brez skrbi, bom že poskrbel«. «Veste močno mi je všeč, če moji starši včasih zaslede kako vest v časopisih o meni«. Obljubil mi je še, da mi bo pusiil pri hotelskem vratarju drugo jutro pred odhodom fotografijo. Sedaj bi res ne mogel še enkrat teči v sobo. Pred hotelskimi vrati je nam. reč stal avto, po malem je deževalo in oni v avtomobilu so bili že nestrpni; odpirali so vrata da bi lahko kar smuknil v avtomobil. Kot da mi izroča pozdrave za domače, se je prisrčno poslovil z obljubo, da se bova ob kaki drugi priložnosti lahko bolj mirno in bolj "na dolgo pogovorili. Potem je skočil v avto, ki je odbrzel po mokri cesti. Drugi dan sem dobil pri hotelskem vratarju pismo, v katerem je bila slika. Na hrbtni strani sem bral: «... v prijazen spomin na koncert v Trstu. Anton Dermota«. rho * * si V petek je bil v kinu Au-ditorium v Ul. Giustiniani eden tistih koncertov, za katere širša tržaška publika še nima mnogo razumevanja. V. dvorani se je zbralo razmeroma pičlo število ljubiteljev intimne glasbene umetnosti, ki so pa z največjim užitkom sledili izvajanju samospevov nemških skladateljev. Dunajski tenorist Anton Dermota, po rodu Slovenec, je pel pesmi skladateljev Franca Schuberta, Roberta Schumanna, H Wolfa in Riharda Straussa. Njegov prijeten in mehak tember je kaj primeren za repertoar te vrste. Njegova velika glasbena kultura in brezhibna pevska (Nadaljevanje na 4. strani). K f g S< Bi Vremenska napoved za danes: Pretežno oblačno in možnost padavin. — Včeraj je v Trstu dosegla najvišja temperatura 11.7 stopinj; najnižja pa 8.1 stopinj. DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI BO PO LETOS IZPOLNILI OBLJUBO? STANDREŠCI PRI ŽUPANU zaradi napeljave vodovoda Delegacija, ki jo je vodil tov. Pavlin, je izročila pismeno zahtevo 100 gospodarjev - Zupanove obljube = Nesporazum glede cene za vodo, ki jo Jugoslavija dobavlja Gorici Goriški župan dr. Bernardis je včeraj ob 10.15 uri sprejel tričlansko delegacijo iz Stan-dreža, katero je vodil svetovalec DFS tov. Bogomil Pavlin. Delegacija izvoljena na masovnem sestanku štandre-ških prebivalcev dne 12. t. m., je goriškemu županu izročila pismeno zahtevo, ki jo je podpisalo 100 gospodarjev, naj go-riška občina po dveh letih obljubljanja vendar napelje vodovod v stranske ulice Stan-dreža, kar je nujno potrebno. V razgovoru z delegacijo je župan pokazal zanimanje za vprašanje, ki že precej časa muči predmestje goriške občine. Izjavil je, da se je pred kratkim ponovno obrni’ v Rim na Ministrstvo za delo, ker da je od tega odvisna dokončna napeljava štandreške-ga vodovoda. Država mora namreč kriti 75 odst. vseh izdatkov, ki bodo znašali približno 1.2 milijonov lir, pa tega denarja do danes še ni nakazala goriški občini. Po sprejemu pismene zahteve Stan-dežcev in ustmene intervenci. je zastopnikov vasi in svetovalca tov. Pavlina je župan obljubil da bo cela zadeva dokončno rešena v 14 dneh V tem času bo zahteval odgovor od pristojnega ministrstva, da mu odobri zahtevani znesek za gradnjo vodovoda; če pa bi odgovor bil negativen, bo goriška občina vzela potrebno posojilo in bo napeljava vodovoda izvršena v najkrajšem času. Vsekakor je delegaciji bilo obljubljeno, da bodo Standrežci prišli do dolgo pričakovanega vodovoda še v tem letu. Po dveh letih izglasovanja goriškega občinskega sveta za napeljavo vodovoda tudi v stranske ulice Standreža, smo danes še vedno pri obljubah. Žalostna ugotovitev, če pomislimo še na negotovost v primeru, da država, odnosno ministrstvo za delo, ne bo v teku tega leta dalo občini potrebne vsote denarja. Goriška občina je še vedno v deficitu in je zato precej drzno verjeti, da bi mogla vzeti posebno posojilo za napeljavo štandreškega vodovoda. Vendar pa je v okviru samega proračuna goriških občinskih podjetij možno nabaviti vsoto 12 milijonov. To je pokazala diskusija, ki je bila na seji goričkega občinskega sveta dne 5, februarja. Takrat se je med razpravo o izdatkih in dohodkih občinskih podjetij pri postavki za vodo razvila diskusija med ing. Prin-cijem, ravnateljem občinskih podjetij in svetovalcem tov. Pavlinom. Na vprašanje tov. Pavlina o primanjkljaju 64 milijonov 589.660 lir v postavki za vodo v pTOročanu za leto 1951 je ing. Princi odgovoril, da ta vsota denarja leži neizkoriščena v blagajni goriške občine, ker pogajanja z Jugoslavijo za vodo, ki jo dobiva goriška občina, odnosno Italija so še vedno v zastoju zaradi nesporazuma. Jugoslavija namreč zahteva 10 lir za kubični meter vode, Italija je bila pripravljena plačati le 5. lir za kubični meter, goriška občina pa je v svojem proračunu določila 8 lir (potrošniki v goriški občini plačujejo 21 lir za kubični meter). Goriška občina ni prav zaradi tega nesporazuma še ničesar izplačala Jugoslaviji. Diskusija se je vrtela okoli proračuna za leto 1951, prav gotovo je goriška občina tudi za naslednji dve leti določila vsoto, ki jo bo morala plačati sosedni državi za dobljeno vodo. Ako ne iz tega kapitala, bi goriška obči. IZ BENEŠKE SLOVENIJE rJ Ca kc ► ii le more naprej Državni prispevki pokrajini za gradnjo in popravilo šoi Ministrstvo za javna dela je odobrilo prispevek, ki ga bo država dala goriški pokrajini, s katerim bodo izvršili šolska gradbena dela. S temi prispevki bodo delali v sledečih krajih: Poljan: gradnja šolskega poslopja, 18.919.360 lir; Gorica: šolsko poslopje v Stražicah, 30 milijonov lir; Doberdob: šolsko poslopje v Jumljah, .5 milijonov lir; Ro nke: šolsko poslopje v Vedmiglianu 23 milijonov lir; Turjak: šolsko poslopje, 16 milijonov lir, Skocijan: razširitev šolskega poslopja v Pierisu, 19 milijonov lir. Glavni ravnatelj «Cas-se Depositi e Prestiti« je nadalje zagotovil, da je odobreno posojilo v znesku 25 milijonov lir za gradnjo otroškega vrtca v Ronkah. Ministrstvo za delo je dne 12. februarja odobrilo podaljšanje delovnega centra v Gradežu, Starancanu in Gradiški. Nesrečna nogometaša Na nedeljski nogometni tekmi, ki je bila v Moraru za prvenstvo ccjunioress med igrale: iz Morara In onimi od društva ANTON DERMOTA (Nadaljevanje s 3. strani) tehnika mu omogočata, da odlično operira z dinamičnimi efekti in da smiselno stopnjuje melodično linijo. Le tu pa tam ga temperament zanese, da izstopi iz okvira čiste komorne glasbe in zaide v operni stil. Verna in inteligentna sodelavka mu je bila pianistka Hilde Berger Weyerwald, ki je s svojo kristalno čisto in — posebno pri Shubertu — lahkotno, eterično spremljavo dopolnjevala in podpirala umetniške intencije svojega druga. Hvaležno poslušalstvo, med katerim so prevladovali Nemci in so bili močno zastopani tudi Slovenci, ni šte-dilo z aplavzi in umetnika sta rada dodala še nekaj skladb, vu «Alba» iz Gorice, sta se ponesrečila dva igralca. 18-letni Fau-sto Coviz iz Gorice, Ul. Leoni št. 54, je med igro trčil v svojega nasprotnika 18-!etnega Renza Vecchieta. Oba sta padla in se poškodovala. Coviz si je zlomil levo nogo. Odpeljali so ju v bolnico Brigata Pavia v Gorici; Coviz bo ozdravel v približno 40 dneh, Vecchiet pa v desetih. na lahko vsaj z obrestmi, ki jih od njega vleče že nekaj let, lahko zgradila vodovod tudi v stranske ulice Standreža. Od tega bi imela samo koristi, kajti prebivalci bi plačevali vodo, dočim jo sedaj iz vodnjakov dobivajo brezplačno; obenem pa bi v tej gospodarski krizi dobilo začasno zaposlitev vsaj nekaj desetin članov številne brezposelne armade, ki jo imamo na Goriškem. I Nepravilno popravljanje ceste Doberdob-Tržič Pokrajinska cesta, ki pelje iz Doberdoba proti Tržiču je vzdrževana na način, s katerim se prebivalstvo ne strinja. 2e na jesen so pričeli cestišče posipavati s peskom. Toda namesto, da bi delo dokončali, so posuli samo nekaj stotin metrov ceste, potem pa so delo opustili in z njim nadaljevali čez nekaj tednov. Dogodilo se je, da pot v presledkih popravljajo celo zimo. Ali bi ne bilo pravilneje, ko bi pokrajinske oblasti na jesen popravile vso pot, odnosno vsaj popravile potrebne cestne odseke, tako da bi se grušč v nekaj tednih ulegel in da bi bilo cestišče uporabno? Zaradi «flikanja» poti pa je skozi celo zimo nevarnost da kolesarji in motociklisti padejo zaradi grušča. Voziti morajo na nevarnejših mestih, posutih z gruščem, zelo poča- ; si, in kljub temu so v nevarnosti, da padejo. TEKMOVANJE ZA JUGOSLOVANSKO NOGOMETNO PRVENSTVO SE ZOPET NADALJUJE Odred izgubil v Novem Sadu Na lestvici vodi Partizan pred Crveno zvezdo in Hajdukom z istim številom točk KINO CGRSO. 17: ((Kristinina ljubezen«, L. Parker. VERDI. 17: ((Tihotapci v Mac-cau», D. Curtis. CENTRALE. 17: ((Povpraševanje je odprto«, V. DenieUd, V1TTORIA. 17: »Ubežnik iz Gvajane«. MODERNO. 17: ((Sin Legarde-re», R. Brazzi in M. Vitale. Le malo dni je, odkar se je razširila novica, da neodgovorni elementi krožijo po naših vaseh in silijo naše ljudi, da bj podpisali neko spomenico naslovljeno na cerkvene oblasti Ta spomenica zahteva, naj bi cerkvene oblasti priporočile slovenskim duhovnikom v Beneški Sloveniji, da naj odslej rabijo v cerkvi samo italijanski jezik. Se pred pobiranjem teh podpisov pa so razširili po naših vaseh neki letak, v katerem vabijo naše ljudi naj zgoraj navedene stvari zahtevajo, Ni potrebno opozarjati naše ljudi naj se ne pustijo ujeti v to zanko, ker poznamo predobro njihovo zvestobo in privrženost svojemu rodnemu jeziku. Ni bilo dovolj 87 let zatiranja in raznarodovaine politike. ki so jo izvajale razne italijanske vlade in ki se je popolnoma izjalovila. Pri tem se samo vprašamo, kdaj bodo vendar enkrat nehali nadlegovati naše ljudi, ki ne zahtevajo nič drugega, kot tiste pravice, ki so vključene v republiško ustavo. Kaj čakajo oblasti, da bi napravite konec takemu stanju in nehale tolerirati podobne akcije, ki so sramota za neko demokratično državo, kakršna je Italija. Naši ljudje imajo pravico živeti v miru, imajo pravico do zaščite, imajo pravico, da se ravna z njimi tako, kot z ostalimi državljani. To je, kar zahtevamo. Leta 1945, ko je naše ljudstvo še mislilo, da bo lahko uživalo sadove zznage, ki je bila dosežena s porazom fašizma, so mu naprtili trikoilori-ste, ki so izvršili najbolj tolovajska dejanja, kar jih pomni zgodovina. Leta 1949 so zahrbtno ubili blizu Sv. Petra Slovenov Andreja Juša in morilci so ostali nekaznovani. V istem času je bilo zaprtih več danes nočejo dati možnosti, da foi lahko šli v inozemstvo, samo zato, ker zahtevajo spoštovanje in upoštevanje naših narodnostnih pravic. Kam hočejo priti s toleriranjem takega neznosnega položaja? Obstaja ali ne obstaja politična in narodnostna strpnost v Italiji? Ce ne obstaja, povejte to odkrito in ne pišite, da so obtožbe, ki so bile napravljene tudi na drugih mestih in od tujih vlad in njihovih zastopnikov glede na ravnanje nasproti slovenski manjšini v Italiji, enostavna izmišljotina, medtem ko se v resnici ravna s Slovenci na način, kakršen ni v navadi niti med črnci v Afriki. Tem je vsaj dovoljeno, da se učijo katekizem v svojem jeziku, pri nas pa bi še to radi preprečili. Ne objavljamo teh obdolžitev morda zato, ker bi hoteli z njimi škoditi ugledu Italije, kot bi radi prikazali nekateri. To delamo samo za dobro Italije, ker se prestiž neke države ne brani z metodami, kakršne so pri nas v rabi. Z nastopom proti takim krivicam delamo samo svojo dolžnost, ker protizakonitost protidemokratičnost i in končno protiustavnost nekaterih sistemov, ne smejo biti tolerirane. Dolžnost vlade je preprečiti, da bi tako stanje pri nas, ki je postalo že nevzdržno, še nadalje trajalo. Resnica je, da se v Beneški Sloveniji preganjajo slovenski ljudje, da bi jih radi zadušili in da so jim zato odvzeli najosnovnejše pravice, ki bi morale biti zajamčene slehernemu človeku. Padec po stopnicah Rešilni avto Zelenega križa je včeraj ob 13.30 pripeljal v bolnico Brigata Pavia 64-letno Giusepplno Pilat iz Gorice, Ca-sermette 3, ki je nesrečno padla desetin naših borcev za svobo- stopnicah svojega stanova- do brez vsakega vzroka in mnogi izmed njih so morali potem, ko so jih zopet izpustili na svobodo, zbežati v bližnjo Jugoslavijo, kjer so našli zavetišče in kjer žive še danes, da bi se izognili preganjanju trikoloriatičnih banditov. Mnogim beneškim Slovencem še ZAKLJUČEK PROCESA KOAAEl-FURLAN Sodišče obsodilo obtožence na štiri do šest let zapora Zaradi prestanega zapora in amnestije so vsi že na svobodi - Proces proti trikratnemu morilcu Marri Zaradi pomanjkanja prosto-I no sodišče, da so Furlan, Vol-ra objavljamo šele danes po- pe in Lucidi krivi le telesnih rečilo o zaključku procesa, —J"-“Ju' kil" '~“- ki je bil prejšnji teden na porotnem sodišču v Benetkah Furlan, Volpe in Lucidi so bi. li obtoženi, da so skušali namerno umoriti gostilničarja Venceslava Komela iz Gorice, da bi tako omogočili nadaljevanje odnosov, ki naj bi po izjavah številnih prič, obstojali med Komelovo ženo in obtoženim Furlanom Na sodišču v Benetkah so vsi trije obtoženci hoteli na vsak način dokazati, da so Komelu hoteli le dati lekcijo zaradi njegovega političnega pre. pričanja in zadržanja, ne pa zaradi odnosov med Komelovo ženo in Furlanom. Obtožencem, kakor tudi njihovim zagovornikom, posebno pa odv. Sorgatiju iz Benetk se je posrečilo prepričati porot- poškodb; vsem pa je bilo jasno, da politika prj tej nesrečni zgodbi ni igrala nobene vloge, čeprav so se tega opravičila trdno oprijemali obtoženci in njih zagovorniki. Po dolgem posvetovanju je sodišče pozno v petek zvečer izreklo obsodbo. Adolf Furlan je obsojen na 5 let zapora in trajno izgubo dr-žavljanskih pravic, Dominik Volpe na 3 leta in 4 mesece zapora in 5 let izgube državljanskih pravic, Roberto Lucidi pa na 4 leta zapora. Vsi trije pa so bili deležni pomilostitve in sicer vsak za tri leta. Ker jim je bil vštet čas, ko so bili v zaporu, so jih takoj izpustili na svobodo. Včeraj pa se je začel proces proti trikratnemu morilcu Francescu Marži iz Gorice. nja. V bolnici so ji ugotovili rano na glavi. Krvavi februar leta 1902 (Nadalj. s 3• strani) Odgovor jc preprost: Vodstva monopolističnih sindikatov so ustvarila v trža-kem proletariatu tako mrtvilo, so ga tako uspavala, da se ne zgane. Da nes namreč ni v interesu sindikalnih voditeljev in to tako Enotnih sindikatov, kakor tudi tako imenovane Delavske zbornice, da se sindikalno in sploh delavsko gibanje poživi. Njihov interes je, naj se o težkem življenju v Trstu čim manj govori in piše, kajti to bi ne bilo v prid rimski vladi; kar se pa tiče interesov tržaškega proletariata in delovnega človeka nasploh, to jim je itak že deveta bri ga. In ker je tako, je na delavcu, na vsem proletariatu in ne samo na njem, ampak na vsem tistem prebivalstvu, ki živi od svojega dela, da tudi ono pove svojo besedo, če noče, da bo tržaško gospodarstvo nadaljevalo svojo rakovo pot- REZULTATI : Radnički - Sarajevo 2:1 (1:1) (odigrano v soboto) Vojvodina - Odred 3:1 (1:1) Partizan - Dinamo 1:0 (1:0) Rabotnički - BSK 1:0 (1:0) Spartak - Crvena zv. 0:3 (0:0) Hajduk - Vardar 0:0 (0:0) Lokomotiva - Proleter 2:0 (1:0) Po skoraj dveh mesecih prekinitve se jugoslovansko nogometno prvenstvo zopet nadaljuje. Zaradi zime je skoraj nujno, da se tekmovanje prekine, zlasti če zapade visok sneg, ki ne ovira samo igre ampak dostikrat tudi promet in je potovanje večkrat lahko zelo zamudno. Letos se sicer v času prekinitve zima še ni pojjolnoma odpravila in na nekaterih igriščih je še sneg. Vendar sedaj >se je začelo tn mora iti naprej. Sicer se ču jejo tudi glasovi, da bi prvenstveno tekmovanje prekinili zaradi priprav za svetovno prvenstvo. Toda temu se marsikdo protivi in tistim, ki navajajo, da so moštva utrujena in bi ise taka prekinitev prilegla, spet drugi odgovarjajo: prt Zvezi naj bi bili na to mislili, preden so dovoljevali dolgotrajne in utrudljive turneje. XVI. kolo se je pričelo že v soboto s tekmo med Radničkim in Sarajevom. To je bil dokaj slaib začetek pomladanskega dela prvenstva. Igra zaradi grobosti ni bila preveč podobna nogometu, česaj. pa je v glavnem kriv sodnik, ki ni znal takoj v začetku energično nastopiti in pa biti dosleden pri prisojanju kazni. Končalo se je kljub temu tako. da so bili štirje igrači izključeni. V nedeljo je ljubljanski Odred nastopil v Novem Sadu proti Vojvodini. Pričakovati kaj več kot je Odred tamkaj dosegel, bi bil neumesten optimizem. Poznana je namreč vrednost Vojvodine — in Odreda tudi. Sicer so v prvem polčasu odredovci dovolj dobro igrali in uspeli tudi izenačiti; (prvi gol so namreč prejeli že kar v prvi minuti). V drugem polčasu so domači že kar v začetku zopet povečali rezultat in si tako zagotovili zmago. Gostje so bili v glav nem prisiljeni v obrambo, vendar pa je bila tekma dovolj zanimiva tudi za občinstvo. Lepa je bila tekma dveh enakopravnih nasprotnikov Partizana in Dinama. Čeprav je bil teren blaten in spolzek, sta moštvi predvedli lepo igro. Pri Partizanu je bila najboljša krilska vrsta, v napadu pa Milutinovič in Bobek, pri Dinamu pa Horvat, Mantula in Dvornič. Gol je dosegel Bobek v H- minuti prvega polčasa. Tretje beograjsko moštvo Crvena zvezda je gostovalo v Subotici in se vrnilo z visoko zmago. V prvem polčasu je Spartak bil nadmočen, ni mu pa uspelo priti do gola. V drugem polčasu pa je zaradi izčrpanosti popustil in tedaj je Crvena zvezda zabila tri gole. BSK, četrto beograjsko moštvo, je odšlo v Skoplje. Na igrišču je bil sneg, vendar se je igra kar regularno razvijala. Gostje so bili tehnično boljši, vendar tega niso znali izkoristiti v streljanju na gol, pač pa so edini gol tekme dosegli domači v drugem polčasu. Hajduk pa je na domačem igrišču igral tako mlačno s skopljanskim Vardarjem, da bi lahko še tekmo izgubil- Vardar si pač lahko šteje v velik uspeh, da se je vrnil neporažen iz Splita, čeprav brez gola. Z neodločeno igro pa je Hajduk zapravil prvo mesto na lestvici. Prihodnjo nedeljo prav gotovo še ne bo prehitel Partizana in Crvene zvezde, pa čeprav bi v Ljubljani zmagal nad Odredom. Ni namreč verjetno, da bi Partizan »e premagal BSK in Crvena zvezda bo igrala z Vojvodino na domačem igrišču. Nadalje bodo v ne- nedeljo igrali: v Zagrebu Di-, dea je Nacional (Montevideo) namo in Radnički, v Sarajevu | premagal Americo (Rio de J; bo prišel Proleter, v Skoplju Vardar in Rabotnički, v Subotici Spartak in Lokomotiva- LESTVICA : Partizan 16 12 1 3 51:20 25 Crv. zvezda 16 11 3 2 31:14 25 Hajduk 16 12 1 3 31:17 25 Dinamo 16 10 3 3 35:13 23 Vojvodina 16 10 3 3 45:24 23 Spartak 16 7 3 6 28:26 17 Vardar 16 3 7 6 21:22 13 Proleter 16 3 7 6 18:31 13 BSK 16 4 4 8 25:28 12 Sarajevo 16 5 2 9 12:27 12 Radnički 16 4 3 9 18:28 11 Lokomotiva 16 3 4 9 20:26 10 Rabotnički 16 3 2 11 14:50 8 Odred 16 2 31123:46 7 ZA SVETOVNO NOGOMETNO PRVENSTVO neiro) z 2:0. Dunajski Rapid je premagal Luqueno (Montevideo) s 3:0 (1:0). * # * ALEKSANDRIJA. 15. — Madžarska reprezentanca je včeraj premagala mešano moštvo Port Saida in Aleksandrije s 14:2 (4:1). TENIS w pi cllldg-ctl. poijaKcg« eilll Paragvaj-Cile 4:0 (1:0) “S ASUNCION (Paragvaj), 15. — Paragvaj je v prvi izločilni tekmi XH. skupine za svetovno prvenstvo premagal Cile s 4:0 (1:0). Med pravo ploho je tekmi vendar prisostvovalo 25.000 gledalcev, ki jih je navdušila igra Paragvajcev. Povratna tekma bo še ta mesec v Santiagu del Cile. V tej skupini je tudi Brazilija. Pokal Montevidea MONTEVIDEO. 15. V okviru tekmovanja za pokal Montevi- Bergelin azijski prvak MANILA, 15. — Azijsko pr-venstvo si je osvojil Sved Ber-gelin, ki je v finalu premagal Filipinca Ampona s 6:3, 5:7, 6:2, 6:0. * d >5 PARIZ, 15. — Pred 4000 gledalci je Danec Torben Ulrich premagal poljskega emigranta 3 ter si osvojil francosko mednarodno prvenstvo. SAO PAOLO, 15. — Na mednarodnih motociklističnih tekmah sta včeraj zmagala Italijan Lorenzetti in Anglež Amm. Prvi je zmagal v tekmi na 80 km za motorje 250 ccm na Guzzija, drugi pa na 200 km za motorje 500 ccm na Nortonu. ((w (* BUENOS AIRES, 15. — Argentinec Emilliozzi je zmagal r.a avtomobilski cestni dirki ((Tisoč kilometrov« s povprečjem 170,902 km na uro. TUDI PO 20. KOLU DVA NA VRHU LESTVICj Genoa - Triestina 1:0 (0:0) Fiorentina proti Juventus ni dosegla zmage, P3 tudi Jnter je iz Ferrare prinesla le eno točko REZULTATI : Atalanta - Napoli 1-1 Fiorentina - Juventus M Genoa - Triestina 1-0 Lazio - Novara 2-1 Legnano - Palermo 3-0 Milan - Sampdoria 1-1 Spal - Inter 2-2 Torino - Bologna (prekinjeno zaradi neuporabnosti igrišča) Udinese - Roma 2-1 Med Fiorentino in Inter je bil pred nedeljsko tekmo vsaj na papirju gotovo na boljšem Inter. Čeprav je namreč Fiorentino čakala tekma na domačem igrišču, je bil nasprotnik vsekakor vreden vse drugačnega spoštovanja kot Spal, pa če tudi v Ferrari. Vendar se je prvi polčas v Florenci kot v Ferrari končal tako, da sta si bila prvaka še vedno vštric. Fiorentina je igrala na način, da je bilo njeno vodstvo po prvem polčasu popolnoma upravičeno. Lahko bi se v glavnem isto reklo tudi za drugi polčas, da ni že v 3’ Ricagni dosegel gola tako. da je Costagliola zagledal žogo šele v svojem golu; prej; je sploh ni videl, ker je bil Ricagni pokrit in bi se zdelo, da iz take pozicije sploh ne more doseči gola. To je fio-rentince nekoliko potrlo in Juventus je obdržala neodločen rezultat do konca. Inter je v Ferrari po prvem polčasu že vodil z 2:0. Oba PRESENEČENJA IN A SVETOVNEM SMUČARSKEM PRVENSTVU RUS KUSIN IN FINEC PIETIKAEINEN PBVft DVA SVETOVNA PRVAKA V FflLUNU Polda se je kol drugi iz Srednje Evrope (prvi je Bradi) uvrstil med ska kalci na šestnajsto mesto, v teku pa so med Srednjeevropejci najboljši Italijani S tekom na 30 km se je pričelo v Falunu svetovno smučarsko prvenstvo. Ze dolgo dobo veljajo za dolge proge kot favoriti Finci in so veljali tudi letos. Vendar so strokovnjaki računali z zelo verjetno možnostjo, da pripravi Rus Kusin presenečenje. In pri teh računih se niso ušteli. Zmagal je re.s Kusin s 26 sekund prednosti pred Fincem Kakulinenom. Do osmega mesta je bilo sicer še nadaljnjih pet Fincev in le en Sved na četrtem mestu. Deveti in deseti pa sta bila zopet Rusa, Finci so si tako še ohranil množično prvenstvo, toda Kusin jim je pretrgal tradicijo nepremagljivosti na dolgih progah. Jugoslovan Kordež je med tekom odstopil, Janez Pavčič pa je dosegel šele 48. mesto s časom 2;08:5. Italijanski tekmovalci, med katerimi je najboljši Ottavio Compagnoni dosegel 19. mesto, so se pokazali kot najboljši Srednjeev-ropci. Zasedli so še mesta: 20. De Florian, 26. Delladio, 27. Chatrian. Prvi Norvežan Stok-ken je zasedel 11. mesto, prvi Ceh je bil na 23. prvi Francoz na 29. mestu. Finci so se za poraz na 30 km takoj maščevali v skokih, ki so bili včasih domena Norvežanov. Osvojili so si kar prvi dve mesti, nato je prišel Sved Oeetman in šele četrti je bil Norvežan; peto in šesto mesto pa si je moral Norvežan Fal-kanger zopet deliti z nekim Švedom. Avstrijec Bradi se je kot prvi iz Srednje Evrope uvrstil na deseto mesto. Med njim in Jugoslovanom Poldo pt je še en Sved. dva Finca in dva Američana. Rezultati: 30 km: 1. Vladimir Kusin (SZ) 1;50:25; 2. Hakulinen 1;50:51; 3. Lauthala (oba Fin- Prizor s tekme Crvena zvezda - Racing, ki se je končala z 2:1. ska) 1;5Q:52; 4. Jernberg (Švedska) 1 ;51:30; 5. SippilS 1;52:08; 6. Tili 1:52:15; 7. Kontinen 1;52:52; 8. Vutanen (vsi štirje Finska) 1;52:57; 9. Terentijev 1;53:29; 10. Kolčin (oba SZ) 1;53:52 itd. Skoki: 1. Pietikainen (Fin.) 232 (76,5, 78); 2. Heinonen (id.) 222 (72,5, 76); 3. Oestman (Sved.) 221,5 (75, 77); 4. Knar-vik (Norv.) 220,5 (74, 75.5); 5. Styf (Sved.) 218 (76, 75) m Falkanger (Norv.) 218 (72, 74); 7. Klokken (id.) 217.5 (72, 76,5); 8, Naess (id.) 217 (72,5, 75); 9. Hyvarinen (Fin.) 215,5 (73, 76); 10. Brad! (Av.) 214,5 (75, 72); 11. Erlandosson (Sved.); 12. Vuorinen (Fin.); 15, IVageman (ZDA); 14. De-vlin (id.) in Kuronen (Fin.); 16. Polda (Jug.) 210 (65, 65.5). Qd Italijanov se je najbolje plasiral R*zzi na 54. mestu' s 178 točkami in skokoma 66,5 in 68. HOKEJ SZ-CSR 2:0 MOSKVA, 15. — Sovjetsko hokejsko moštvo, ki bo nastopilo na svetovnem prvenstvu, je premagalo češko reprezentanco z 2:0 (0:0, 2:0, 0:0). Sovjeti bodo nastopili še 17. in 19. t. m. v Moskvi proti švicarski reprezentanci. ODLOČILA SE JE BORBA ZA NASLOV ŠAHOVSKEGA PRVAKA JUGOSLAVIJE Prvak je Va sja Pi rc gola sta padla do 20’, tri O*1 nute pozneje pa se je Lor*"; zi poškodoval in ni bil uporaben za igro. V drug«® polčasu so si domači t°"®| opomogli, da so dosegli ®v* gola in izenačenje. M Milan se sicer še drži viha lestvice, vendar se J3® ko ugotovi, da že dlje č33 ni več moštvo, ki bi lahke { njem govorili kot o velik**! nogometnem moštvu. S a®fl doria letos res ne igra PreVvj podrejene vloge, toda da l3". ko ta Sampdoria v tekmi Milanom v prvem polčasu c lo vodi in se končno vrne i Milana domov z neodločen rezultatom, je vendar dog slabo spričevalo za Milan. je mogoče Milan brez Gre3 letos za toliko slabši, koli*3 je Fiorentina z Grenom ša? Sicer Milan vodi med štvi po danih golih, a od golov jih nosi 31 švedsž dansko znamko, (Nord3®1 Soerensen, Liedholm). . , Triestina je bila v Gen3''1 Tam je bila nekaka vatefp® lo tekma. Dež je lil, da i sodnik celo prekinil tekm° četrt ure. Na igrišču P3 * bilo tudi dovolj vode za F* vanje; poleg tega pa se Je. žogo poigraval še veter. ; ko je reči, da je kdo iš®3' vendar je Genoi uspelo do-'*-či gol, medtem ko je Fr3BCIT si dobro opravil svoj P03 1 tako da Triestini kljub nap3-dom ni uspelo pritj do S°.( Ce bi sodnik odločil, da 1 igrišče neuporabno, bi t®2 kdo mogel taki odločitvi eP0” rekati. Triestina je izgubi tesno, vendar je sedaj v ; tako nevarni coni, da potfen' odslej vsaka nadaljnja tek® borbo zo obstane^ v prvi gl. Prihodnjo nedeljo stvar bo prav lahka, vendar je čakovati. da se bo na z zmagami. Res je imela to aeljo v gosteh nassprotnik3. Mladi Andrija Fuderer, ki so mu mnogi pripisovali največ možnosti za osvojitev prvenstva, je ostal na tretjem mestu Vasji Pircu odločitev o troboju med njim, Fudererjem in Rabarjem, ki naj bi odločil, kdo bo šahovski prvak Jugoslavije, ni bila najbolj po volji. Verjetno pač zaradi tega, ker je bil troboj prekratek in so bile vsakemu igralcu do. ločene le štiri partije. Vendar pa se je na tekmovanje temeljito pripravil in si privedel s seboj v Zagreb celo sekundanta, dobrega teoretika Ger-meka, s katerim sta sj lani delila naslov prvaka Slovenije. Fuderer in Rabar tako zelo resno le nista vzela vse zadeve, ali pa vsaj nista pričakovala tolikšne resnosti od Pirca. Eden od njiju je celo skoraj porogljivo dejal, ko je zvedel, da ima Pirc sekundanta: Gotovo naju bo Pirc skušal utruditi z maratonskimi partijami. Med širokim občinstvom je mogoče imel največ pristašev Fuderer in to še zlasti po drugem kolu, ko si je po remiju s Pircem v prvem kolu osvojil celo tečko v igri z Rabarjem. Toda njegova druga partija s Pircem se je končala za vse njegove navijače zelo presenetljivo: izgubil je. (Naša vest, da se je tudi druga partija med Pircem in Fudererjem končala z remijem, ki smo jo objavili, kot smo jo prejeli po telefonu, se je izkazala za netočno.) Pirčeve šanse za osvojitev prvega mesta so s tem narasle. Fuderer premaga Rabar j a, Rabar pa Pirca... Toda obrnilo se je drugače. Fuderer ni premagal Rabarja, pač pa Rabar Fudererja in s tem se je zadeva spet drugače zapletla. Z zmago nad Pircem v zadnji partiji bi lahko še Rabar postal prvak. In Rabar je vedel, da ne more ničesar izgubiti, če igra riskantno, na zmago. Tako je tudi poskusil igrati, toda Pircu je bilo za prvo mesto dovolj pol točke. Rabar je moral uvideti, da proti Pirčevi izkušenosti tudi s tvegano igro ne prodre. In zedinila sta se za remi. Končalo se je tako, da je Pirc dobil 2,5 točke, Rabar 2, Fuderer pa 1,5. Šahovski prvak Jugoslavije je torej Vasja Pirc. * * * Minule dhi je bil dvoboj med zmagovalcema Zah. in Vzh. Nemčije, Unzickerjem in Schmidtom, Zmagal je Un-zicker z rezultatom 3,5:0,5 in tako postal nemški šahovski prvak. * * * Nedavno je bilo v Helsinkih zaključeno letošnje šahov, sko prvenstvo Finske. Zmagal je Kaila z 8 točkami. Nadaljnji vrstni red: Solin in Salo po 7,5, Katajisto 7 in drugi. Večkratna prvaka Finske Okjanen in Bbock nista k t« pri’ st* dionu zbralo mnogo ljudi: vič zaradi dovolj ugled ne’ nasprotnika — Milana — gič, da bodo bodrili mošt**, ki so mu točke krvavo r trebne, j Atalanti gre letos zelo- 'e,f n« ii • Ho* ((gornje hiše«, toda čim j« segla vodilni gol, je že PrlS' po treh minutah do izenačen Sicer pa njeno zadnje n®*5 j sedaj nj posebno oddaljeno I.egnana, Triestine in Pale®? j ti trije so samo za dve na boljšem. . Roma je prišla v Vid«,, močno okrnjena, vendar prvi polčas končala v v« z 1:0. Furlanom pa seveda _ ni šlo, da bi pustili obe ,, In tako se je igra sprevrgl8^ drugem polčasu v grobosti, pa jih je dovolj strogi primerno kaznoval, tako sta bila od vsakega moštva ključena po dva igralca. Z®13 pa je le ostala doma. (9, Novara bi v Rimu ziu mogoče še zmagala, % boljšo igro je pokazala. * ^ nesreča je hotela, da sta Sentimenti V. in Piola zal® ( la drug v drugega ter ' ,|0 trčila z glavama, da je % Pioli potrebnih na polikl®1« pet šivov; ozdravel bo v’ * j mih dneh. Sentimenti. se ^ vrnil na igrišče z obv*’2*m glavo. O igri Lazia pa je ® jž občinstvo priznanje z " ganjem. Zasluženo je zmagal k0®^ še Legnano nad Paler*11^ medtem ko v Turinu m uj tekme zaradi neuporab«^, igrišča. Ce bi bil v Turinu r.ik, ki je' sodil tekmo GeB ^ TrieMina. bi najbrž tekmo dar odigrali. Kdaj se h° pi grala odložena tekma. se določeno. LESTVICA : j) 20 12 7 1 32 3! 20 12 7 1 37 31 20 12 6 2 36 ji Fiorentina Inter Juventus Milan Napolj Roma Sampdoria Bologna Lazio Genoa Torino Novara Udinese Spal Legnano Triestina Palermo Atalanta 20 20 20 20 19 20 20 19 20 20 20 20 20 20 20 9 7 4 39 j jj 7 8 5 2\ 7 7 6 32 7 j« 7 6 7 23 2 ,) 7 5 7 2» f. )) 7 5 8 25 ,) 8 3 9 22 f ,, 5 8 6 21 ,1 5 7 8 21 - )i 5 6 9 23 3* j( 4 8 8 22 3- ,j 4 6 10 22 3 |j 4 Sl*** 6 2,12 2 ii 3 6 112" Z otvorIinV in žre.O Stvar pa še ni bila odločena, sodelovala na prvenstvu. ,,,rcu,STANISLAV HfcNKO - UREDNIŠTVO: ULICA MONTECCHI St 6 III nad. - Telefon (ttevtlka »3-808 In H-63«, - Postni “ .(PHAVAiTlt.ICA SV. FRANČIŠKA St. 20 - Telefonska Številka 37-338 - OGLASI: od 8. do 12.30 In od 15 • 18 - Tel. r? «r _ rvn* oelasov' Za vsak nun vtSme v »trtni 1 stolpca trgovski 60 finančno upravni 100, osmrtnice »0 Ur — Za FLRJ *a vsak nun »irtne 1 37-338 - Cene oglasov, za vsa* mm Tttlf#(.gll( _ P(>(jrilin fi<)nca Ul. a Pelllco t-Il Tet 33-82 - Rokoolal se n- vračajo stolpca za vse vrste oglasov po 2S.. dtn. OSLO, 15. — mi svečanostmi ... -za vrstni red moških °b ffi, !'kov se je danes zve^fio * čelo svetovno prvčn* umetnem dnsanju. BORDEAUX, 15. Jju * zvečer je v tekmi v n°‘ kotalkah Francija Pre Anglijo s 4:2. di® NAROČNINA: Cona A: mesečna 350, četrtletna 900 polletna 1700, celoletna 3200 Ur. Fed. IJud. repub. Jugoslavija: Izvod 10, mesečno 2*° PoStni tekoči račun za STO ZVU Založništvo tržaškega tiska Trst tl.5374 — Za FLRJ: Agencija demokratičnega tnozem. tiska. Drž. založba ritje, Ljubljana. Stritarjeva 3-1., tel. 21.928, tek. račun pri Narodni banki v Ljubljani 606 . 7- 892 — Izdaja Založništvo tržaškega tiska ' ' RA RIO Opozarjamo vas na sledeče oddaje: Jug. cona Trsta: 17.00: Partizanske pesmi poje ljubljanski komorni zbor. 20.00. P. I. Čajkovski: «Pikova dama«, opera v 3 dejanjih. ~~ Trst II-: 19.00: Slovenščina za Slovence. — Slovenija: 12.00: Spored slovenskih vokalnih in orkestralnih skladb. 1KST, torek 16. februarja 1954 PRIMORSKI