SLAVJANŠKI RODOLJUB Mesečni časopis na svitlobo dan od Slavjanskiga draživa v Terstu. JLlsž 5. Mesca iS4S. Slovenske šole. Njih namemba. e keršanske vere prijeli — mile zvezo gradjanslva, vojsko, kmetovanje/ tergovslvo, in obertnijo poznali, vasi, in mesta, svoje bogove, in božje Neže, v kterih so se zarad žartovhja, sodeb, in občniga posvetovanja sni- davali— imeli; de so sicer malikovavci bili, pa nikakor taki okrotniki, ali divjaki, kleri bi nič ne bili vedeli od cniga ediniga narvikšiga Boga, nič od nevmerjočnosli duše; de so čez to vsi cniga zaroda, enakiga jezika, in verozakona — če ravno po večim deli Evrope razprosteni, ravno s pri¬ porno« jo svojiga— vsim kolenarn znaniga jezika v nerazterglivo versto ze¬ dinjenih deržav združeni bili. Po poti tak daleč razprosteniga , in veliko obsežljiviga obnašanja, niso mogli bili brez slovstva, takim okoljšinam omerjeniga; ino tako so morali Slaveni tačas, kadar so se ker.šans(va pri¬ jeli, ino sv. pismo poslovenili začeli, že zadosti izobražen, očišen, ino na stopnjo popolnosti vzdignjen jezik imeli.* Kdo bi po tem dvomili hotel, •de niso naši očaki še dolgo pred rojslvam našega zveličarja, in še ne- fcterc sloleta po tem tudi svoje šole imeli? Od Tatar do jadranskiga, ino od Triglava do čemiga morja v več zedinjenih deržav združeni so imeli stanovitne sedeže, niso, kakor drugi narodi le od pastirstva, lovilve zverin ali ribala živeli, temoč so poznali umetnosti izobraženih ljudstev, obertnost in kupčijo, so obdelovali polje ino vinograde, in redili živino, niso tedaj na nizki slopni omikanosti, ino izobraženosti stali. Da tako ljudstvo brez šol ne more biti, se lahko raz¬ ume, se pa tudi lahko vidi, kaj so sc mogli tadajni slavenski šolarji učiti. Učili so se vse, še ve, jo v maternim jeziku; iu sc le »o so slovenske dežele po dolgih bojah, in serditih bitvah požugane, rimskimu vladarstvu sc podverglc, so bili persileni, se tud plujega jezika pervaditi. Rimljani so iz med njih si bili zbrali nar krepkejši vojšake in bojare, tud vladnike in vladateljc, vojvode; ja jih najdemo tudi na cesarskim prestolu v Srcmi sli Cargradi zlo slovečih. Iz Panonie, stare Islrie, in ijirskiga roda so Kili med rimskimi cesarji imenitni: Klavdius II., Dioklccian, Konstantin Vel., Justinian in še več, ko so drugih. Luč svete keršanske vere njim je Že zgoda od izhoda, iz gerške de¬ žele, ker jo je bil s. Pavl več let bil oznanoval, persijala, in y devetim stoletju sla s. Kiril in Melud že za nje poslovenjeno s. pismo v rokah v »jih slaniščah je obiskovala, ino s. križ tako terdno in globoko v sloven¬ sko zemljo ino v slovenske serca zasadila, de ga nobena moč Še do zdaj ni mogla zrušiti in zmogali, ino de ziniraj lepši sadje vsih keršanskih čed- ,nost ino krepost, zlasti sadje prave ljubezni, otroške pokoršinc, enoserčne »vestnosti, kakor že v sercu vsakiga verliga Slavjana cvete, nese, in do Konca sveta nosil bo. Nekoliko, pa gotovo no dolgo poznej, so Slaveni učenike krisljan- ske vere tud iz Rima — zlasti iz Ogleja, imenitniga Rimčanam podložniga mesta, ki tudi ur slavenski zemlji leži, in slovensko ime ima, dobili. Ta¬ ko častijo kakor svoje Apostcljnc s. Mohora in Forlunata posebno Goro- tani, ki so po gorah v današnii Karnii, po Koroškim in Krajnskim stano¬ vali, kar hoče toliko reči, kar gorjanci. V krajih ker je s. vera od izhoda svoj začetik dobila, in kerška ali greška cerkev se vlemeljila, se je v slavonskih deželah tudi v cerkcvnih opravilah materni jezik rabil; tam pa kjer so Lalinci bili Slovence preobernili ali spokorili, je le rimska beseda veljala; vse cerkvene opravila so se v latinskim jeziku deržale, vse sc je po latinsko učilo, po latinsko se je moralo tudi z Rogam v molih i govo¬ rili. Lalinci so si zbrali v samostanah slovenskih mladcnčov, so jih nau¬ čili narpoprej svoj latinski jezik razumeli in govoriti, po tem pa tudi veliko lepih drugih znanost, posebno bogoslovslvo, ino so jih polic za Učenike in duhovnike v slovenskih krajeh poslavljali. V Rimi je zato vi¬ soka Učilnica, za razprosteranje s. vere, ktera še današnji dan v veliki časti stoji. V šolah sc je latinsko učilo, skorej vsak, kdor je hotel v družbini kaj veljati, je moral latinsko znati, tak sc jc začel domači jezik zaničevali ino zatirati. Po slavnim cesarju Jožefu 11. je v vseh deželah I.atincu Nemec oblast iz rok zvil, tako tudi šole na sc potegnil, ino vse slovenske kraje, mesta in vasi ponemščoval začel. Za slovenske šole se v jugoslavjanskih krajah čisto nič ni skerbelo, tako de so le Čehi ino Poljaci v 15. in 16. stoletju v slovcnšini visoko s«' povzdignili. Le samo v Dubrovniku je bilo v 16. in 17. stoletju nekaj rodoljubnih možev, kleri so svoj materni jezik s veliko radostjo omikavali, )no v lem veliko prav lepo pisanih reči nam zapustili. Pa tud o«l tod so slovenske modrice — od učencev s. Lojola (zavitarjov imenovanih) — pre¬ gnane, potegnile, ino hitro, ko so ti šole prevzeli—■ Latincam in Lalinm proslor davši, po navadni pohlevnosti in ponižnosti sc skrile do sedajmh dneh, oj posameznih izkrenih domorodcev sc je tudi po Krajnskim, Ko¬ roškim in Štajerskim veliko lepiga semena, zlasti svetih naukov v slavon¬ skim jeziku sjalo, zlasti se je preti nekih Jotah v nektereh duhovšnicah pra\i duh med Slovenci zbudi! , pa’slovenskih šol še tak dolgo, tud na kmetih ni Lilo, dokler de so sedajni ljubljanski knez ino škof, sprosili, •le J»i >c saj vaseh krajnske dežele le slovensko učilo. Y tinih čašah Školč ili učionice slavjanske. Njih aamčra IBS. sv»ve u more sagnati. Ali Terst, koji se proliv okolo stoječih gorak branili ne može, u stanju je svakoj od mora opasnosti prolivslali; može, ako je dobro utverdjen, svaki brod, koji mu se s n<*pnjaleljskom namč- rom približava, u ništa preobrntiti; dovoljni dokaz, kako mislimo, da tudt ne čini gora, več moro granieu prirodnu. Terst prinadleži Austriji po dvojakom pravu, po slobodnoj pogodbi od leta 1382 i po svome zemljo— pisnome položaju unutar prirodnih granicah, koje su slavonskima narodi- ma naseljene, koji su svojo politične sudbine sa onima drugih narodah sjedinili. Grad prinadleži Austriji ijošt po jačem pravu — samooderiava- nja. Odločen od močnijega živega derveta, koje ga derži i hrani, bi sa Terst, slaba grana, na nista razpao. Mnogo jih je možda ljudih unutar granicah isloga grada, gradjanah stranih zemaljah, kojih serdca požudo za svoju domovinu, i nikako za Austriju, osečaju. Neka je tako. Njihov* serdca neka budu njihovoj domovini obernuta. Ovdč uživaju samo go- stoprimslvo, za koje su prosili; ali neka nikad nc zaborave, da u kuči svojoj samo gospodar prava ima, a da gost nema drugog, do kuču, ako mu se u njoj ne dopada, ustaviti. Kujlževstvo. Radost mi serce napunjiva, kada vidim, da se slavjanski duh toli krepi, i da Slavjani iz hiljadelelnoga sna počimlju probudjivati se i svo svčtlijo i svetlijo iskre bistra svoga uma puštati; a serce mi igra u rado¬ sti, što imam priliku domorodcam i rodoljubiteljem priporočili verstan je- dan proizvod slovensko umetne glave. nas ičpopisaieij i učitelj lepopisja u c. k. normalnih školah u Tčrsta Jvan Leve na svojem polju doterao do zrelosti sad ili veče iskrenog* truda, koi če svakomu voditelju dece vooma dopasli fe; posebno jerbo malcno ovo delo u proštom jeziku slovenskom i iste Nemce nadvisi, i nam. jedan nov do sada nc poznat put lepopisja odtvori i kaže. L Lcuc zapa— zio je najmre u mnogolčtnom svojem izkustvu, da u Ičpopisu — ako no¬ čemo, da drča kao što do sada žalibože toli često, u želji svojoj, bčrzo i lepopisnikom postanuti, od naučenega odučiti i novoga beržiega pisanj* priučili sc mora — najpervi i najglavniji zakon biti ima: Da sc ruka do¬ linska več od počelka navadja na bčrzopis, da se nauče najprije lagano gibivosli i okresnosti u Ičpih pismenah, i da si ova toli prisvoji, da ih neče više zaboraviti ili pokvariti si. Čujte, što on sam o tom reče: „Ako se deca več iz početka navade uresne poteze berzim i pro¬ stim gibanjem ruke načinjati i slike ili forme prisvojiti si, hoče im ove bez dvojbe i za budučnosl ostali, a prazna ona misao, da se način pisanja, pozdnijim berzim pisanjem pokvari, bit oprovergnuta; dapače če se ovim načinom ruka čim dalje tim više u pisanju razvijati i tim lepša i prijatnij* bivati, čim bude ruka više se navadila berzoga pisanja.* 1 Celo ovo delo imal če okolo dva labaka o načinu Ičpopisnom i o vladanju učitelja kod podučavanja, i trideset izglcdnih listah ili primerah za pisanje. Nekoji iz ovih rukovodc učitelja u včžbanju i vodenju k ber— zopisu; drugi služe včžbanju slovkah ili pismenih spodobah, koje on lepo razumljivo i ruzgovetno iz korenitih i pervinskih potezah ili ččrtah raz¬ vijati i slagati naučava. Ovoj nameri služi ponajviše list, na kojem nam predstavlja kako se sva pismena iz korenitih ččrtah korak po korak pro- izvadjaju i slažu. Dodan jest takodjer pis rimski u svojih prostih i uresenih potezih — zalim gotički sa lepimi uresi, i posebnimi ciframi; a naposle sčrbski ili Kirilica po Vuku Stef. Karadžiču. Ova poslednja priloga osobito priporo¬ čiti če po mojih mislih ovo delo. Jerbo Iko da ne želi, da se što prio to više svak izobražen Slavjan nauči i latinski i kirilski jednako gladko i Ičpo čilati i pisati, kao što čitamo i pišemo malo da ni svi latinski i nemački ? — 1 u izvanjskoj spodobi bit če delo izverslno i svakomu do¬ padljivo; krasan naslov sč\a iz značajnih slovenskih bojah, i isto tako biti če ičpo svezano. Dodane slike kažu deržanje tčla, ruke i pera kod pisanja. Na svetlo iziči če ovo književno drlo na troškove složitčlja, ako m prio, barem mcs. Bujna o. g. i toli jcflivno koliko bit čc moguče. jVovc knjige. Nararoslorje, nove od čnslilog gospodina f>raffufina Robida vČšlO i izrjadno na slovcnskome jeziku spisana knjige moči če se doidučeg* meseca u stanišlu slavcnskoga druživa za 36. krajcarah dobiti. iVapoved Slavjanskoga Rodoljuba- Nasloječi list možda če prcdposledni ovoga časopisa biti, koji če S mesccom Augustom prestati dollc, doklc Slavonsko družtvo u snazi no bude sobstvenoga urednika najinili. juija. Iz Llojdvvc tiskurnicc.