jihiU vsik im ruen
Bdeli ln priimkov*
PEO
, H W
VETA
glasilo slovenske ma rodne: podporne jednote
Jumd d*ily except Sund*ys
*nd Holidsys
LETO-vearxl
^■srrjrr ms
chlcago, ill., torek 4. junija (june) 1918.
Stev.—number m
Publi*k*d	dtalribnUd tuuUr p*rmit (N«. 143) «uthorii»<l i>. tkj"a Y <
' «m»>oru— by t»* Act ,f OcUb#r t, l»|f. •• fiU »I ik. P«t Offk« «f Cklc*t«. UH»«k. Bf •rJ.r ol ll» Pr«.i4*»t, A. t. Buri**««, pMtmuUr C.s.r.l.
za 24, 674 Zbornica sprejela
prostovoljcev.
PROSTOVOLJCE POftLJBJO
V TEHNIČNO ftOLO.
*■ ■
levilo nasprotnikov vojaške ■i iloike ja majhno.
fubington, D. 0. •— General ,fder je izdal odredbo, aa 24
I nož v narodno armado, ki so jiiili ljudsko šolo. Te novince Ijcjo v posebne tehnične šole izzvani so v artnado iz 36. dr.
s 15. junija jih odide v ar 1,300, In dne 20., 27. in 28. jih pojde zopet po 1,300. naborne komisije so do-nalog, da sprejemajo do 7.
prostovoljce. Po tem dne-olnijo potrebno število z no-ki so bili potrjeni k voja-po nabornem zakonu. Od ],300,000 moi, ki so bili poni v armado, se jih je prigla-600, da jim vest ne dopušča ti v armadi. Na vsakih 2,000 mikov pride ena oseba, ki prijeti za puško. To števi-bo seveda še skrčilo, ko bo ■kovalni odbor zaslišal vsa-posebej.
Ameriški vojaki, ki so rojeni i inozemstvu, imajo prvi držav-iki papir in ne drugega, potjo državljani, preden odri-i v Francijo. Po novem na-»eijskem zakonu dobi > 100,000 vojakov državljan-pravice. Ravnotako postane-državljani vsi ameriški voja-v tujezematvu, ki se že ijajo v Franciji.
Državljanstvo dobe le tisti vo-ki jih priporoče njih oficir-ezemci, ki niso priporočc-oficirjev, ostanejo v Zdru-državah in bodo tukaj vrši-iko službo, i države Illinois oddide v juni-8.500 mož v narodno arma-\Odhajati prično dne 24. juni-dne 24. julija so pozvani »■belopoltniki iz prvega razre-Odili hodo v. sledeča vojaš-i taborišča: Camp Oordon, At-,0a., 1000 mož; Camp Grant M, 111., 5,000 mož, Camp on, Colutnbia, S. C. 8.500 Camp Taylor, Louisville, 7,000 mož, Camp Wheeler, Mto., 7.000 mož.
armadni proračun.
$12,ml,682,000 določenih za
armado.
——— *
Pologa je zdaj v senatu; ura poraza za avtolcrate se bliža.
Waahington, D. 0. - Kongres-na zbornica je sprejela armadni proračun, ki določa v vojaške svrhe $12,041,682,000. To je največja vsota, ki je bila dovoljena v ta namen. Predloga daje predsedniku oblast, da pokliče v armado toliko mož, kolikor jih lah-ko opremijo in izvežbajo.
Predloga je bila odposlana senatu in v kongreanih krogih pri-čakujejo, da bo hitro aprejeta.
V zbornici so debatirali o predlogi le tri dni. Do aedaj še ni bi la tako važna predloga sprejeta v tako kratkem času. . Hprejet je bil dodatek, da se ne smejo rabiti ure ali druga ared-stva, ki zaznamujejo hitrost pri izvrševanju dela, za katerega je dovoljen denar. Z drugimi besedami bi rekli, da je prepovedan Taylorjev prigan jaški sistem. Prepovedane so tudi pogodbe, po katerih dobi podjetnik plačane delovne t roške, h tem troškom se pa prištejejo gotovi odstotki kot |frofit. Določeno je, da ae 8me taka pogodba skleniti le v skrajni sili.
Po tem proračunu se lahko oskrbuje v prihodnjem letu armada, ki šteje tri miljone mož.
Drugo leto bodo Združene države imele tako veliko armado, da bodo lahko odločno posegle v bitke na evropskih bojiščih.
Tako se vedno bolj bliža ura poraza za centralne avtokrato, H zo gradili tvojo milltaristfčno mašino štirideset let in izzvali to svetovno vojno, ko so mislili, da so pripravljeni, da lahko užuga-jo ves svet.
Demokracija ni bila pripravljena za to vojno, toda dokazala je, da je zmožna Izvršiti več v par letih, za kar ao avtokratje potrebovali desetletja.
Povišanje vozntae za lokalni promet.
družbe zahtevajo cente od milji.
TU
Svojo zahtevo pradloia državnim komisijam.
ca Skoda vsled požara.
jo, DI. — V Nozinu, Po. požar uničil Moserjevo m za usnje, ki jo kontroli-Nemctarska tvrdka Armour lo penijo na $3,000,000. *> povzročile poškodovane Sne žice.
t- Louiaa, Mo., poročajo, da lr v zveznem arzenalu na* ^ode za $1,000,000. Zvezne *<l»j preiskujejo, kako je
požar.
tirali so 23-letncga avatrij-Manika Anton Ronjaku, Hotel preplezati šest čevljev Pl«t, ki obdaja arzenal. Ho-[j"jt da ni v zvezi z ognjem, [ * hotel preplezati plot, da "v«jo zijalost na požaru.
Utt&IftKI RDEČI KRIŽ.
n, D. O. — Za sklad Wa rdečega krila" je Popisanih $166,43«,291 In " Iz raznih krajev nazna-d" Im> za $70,000,000 več »nih za sklad, kot je bilo v " določeno za akfad. P«ro«*ili»i j« 47,000,000 oseb

za "Ameriški rdeči
UMORJKV Ul OIO pa*.
— Rjrlance flem-''"^•r petnajst milj od Raci-»morjen pri delu na po-■erfl* >	Uvršcr-cm
J* ">gov dom in okradel ' ''»mil v kovčeg in iz nje-$2.(100 do $3 000.
J' bil »tar 60 let in jc T* kot puščavnik na avo-I m ^ rjet^ farmarja so
"Pazili njegovega konja
NAVIHANCI OOIOANILI ZAKONSKO DVOJICO ZA 140.000.
Ohioago, 111. — Policija išče nekega Harry Emersona in Thomas Manna, ki «ta nasukala zakonsko dvojico O ustave A. Mueller zo $40.000.
Mann je pregovoril Muellerja, da je stavil na konjske dirke, ki se niso nikdar vršile. Jtann je na-atopal kot oljni magnat, da je lož-je ujel žrtev v spretno nastavlja-no mrežo.
Mueller se je seznanil s sleparji v marcu 1917, ko je potoval na jug. Na parnlku, ki je plul proti Kubi, ae je sešel z Mannorn. V llavani je peljal Mann avojo žrtev v hotel Natlonale, kjer jo je seznanil s svojim tovarišem K-mersonom. Sleparja sta znala zasukati pogovor na konjske dirke v Daytonu, Fla. Pripovedovala ata mu, kako lahko je dobiti de-nar pri konjskih dirkah, če zna in onadva pa znata. Mueller jc prijel za vado. Navihanca zta pe-Ijala svojo žrtev v Dajrton, Ha. Tam sta ga "podučevala" v taj-noetih pri konjakih dirkah. Žrtev je obvisela v mrešl, kajti dovolila sta mu, da ja dobil majhno stavo pri konjski dirkikl se nI
nikdar vršila. Zdaj je bllajgra^
aa navihanca pridobiti žrtev se za večjo stavo. Mueller je zastavil $40.000, in ko stesleperjal-tnela densr, sta ae poslovila brez slovesa, Mueller je pa za eno «*uš-njo bogatejši.
oBro»oTTmow» VEM PROCESU NEKRIVI UMOR*.
EdwardsviHe, m. — Porotniki
ki ao sodili, enajst obtožencev^ toženih llnčanja nemškega podanika Robert Paul Pragerja. so Izrekli, da niso krivi umora. Za P* svetovanje so rabili 45
Sodnik Bemreuter je inštrulral -oeotaike. da vojna nims nič o. praviti z obravnavo, temveč naj
<m ** »rbCda hodi "okoli 1 vpotlavajo, da aa ^Kn g^podarja	jat«ika vzall U ja*e in u«or.ll
Washington, D. O. — Cestnože-
lezniške družbe, ki vzdržujejo V< kalni promet med raznimi mesti, so.se združile, da bodo zehte vale pri državnih komisijah povišanje vožnje na tri cente od milje za pasažirje in 25 odatotkov povišanja voznine za tovorno blago.
Ta zahteva gre mar tiaočem j»x tisočem mestnih občin, skozi ka-itera tečejo cestne železnice in tvorijo vez med njimi.
Državnim komisijam bo predložena peticija, da naj prlčno z zaslišanjem o povišani voznini.
V Ameriki merijo tiri teh cestnih železnic nad 20,000,000 milj. Ta številka govori, da bo priza-to na miljone meščanov, ki se poslužujejo cestnih železnic, Če bo povišanje dovoljeno. Najbolj razvite cestne železnice so v državah Indiana, Ohio, Illinois, New York; n New Hamphire. Oeatnoželezni-ike družbe bodo večinoma zahte-
no na tri cente, le cest neželezni-ške družbe v Indiani bodo mo goče vprašale za nižje povišanje
voznine.
Cestnoželezniškc družl»e so organizirane v organizaciji "American Electric Railway Asaoclatb
on,
Weslern Union družba ni za spravo.
NOČE PRIZNATI VOJNEOA DELAVSKEGA ODBORA.
Brzojavni ualuibenci aa pilprav. Ijajo in stavko.
Naw Tork, N. T. —• Narodni vojni delavakl odbor naananja, da Weatern Union Telegraph kompanija noče priznati princi po v odbora o razmerah med us-lužbenci in delodajalci, raditega ne more izravnati apora med družim in njenimi uslužbenci radi od pusta 800 uslužbencev, Z drugi mi besedami bi rekli, da braojav na družba ne prlana razsodb voj nega delavakega odbora, vsjed tega ne prizna tudi odbora.
Vojni delavaki odbor nima mo či, da prisili družbo, da ae pod vrže njegovi razaodbl, valedtegi tudi ne more podvaeti akcijo, da pride do kompromianega aporp-j zuma.
Stališče, kl ga je zavzela druŽ ba, dokazuje, da ae prav nič ne o žira na to, da smo v vojni zbru talnim sovražnikom.
8. J. Konenkamp, predaednll organizacije brzojavnih ualužben cev, je po tej odklonitvi od stra
vale, da sc poviša voznina direkt- ni družbe izjavil, da bodo razpo
slane zaupne inštrukclje organi zncijam v 20 glavnih meatih, d< Jac pripravijo za ztavko, ki lahki Izbruhne vaak trenotek.
M*. Konenkamp pravi, ~ da b« stavka mogoče razglašena pr Poatal Telegraph In Commerela
Nemci ustavljeni vsi črti*
na
Zavezniki v protiolenzivi.
Nemci cepajo pod kroglami kot trava
pod koso.
da branijo svoje Intertne, Cable druibi in Western Unlot
dasiravno se nekatere družbe vpi rajo priznanju organizacije na-užbencev, kar dokazujejo stavko uslužbencev. Organizacija ji migočuje, da skupno n za svoje interese.
NAROČAJTE PREMOG SEDA!
Woahington, D. O. — Ta teden
;ie posvečen kampanijl, da vsak lonzument naroči pravočaano premog. Konzument, ki lahko naroči »premog, pa ni tega storil do koncem tedna, dokazuje, da noče pomagati Združenim državam do zmage.
Že parkrat so listi povedali, da bo letos pomanjkanje premoga, ker ga ne morejo toliko producl-rati, kot ga potrebujejo. Produ-eirati je treba 650.000,000 ton premoga, da bodo krite vse potrebe, medtem ko cenijo, da bo mogoče producirati le 590,000,000 ton premoga.
Ce bodo konzuraentje čakali z naroČilom za premog, bo pomanj canje še večje pozimi, ko bo največja potreba za premog.
Kurivna uprava sodi, če bo W odatotkov konzumentov naročilo premog za domačo vporabo, te-daj bo lahko oskrbovati s premo-goin naročnike po zimi. Ako kon-zumrntje sedaj ne naroče premaga, bodo rudarji počivali, ker ne bo naročil. Pozimi pa rudarji nc morejo nakopati toliko prenfoga, da zadostuje za industrije in do mače potrebe.
EANDITSKI KARNEVAL.
Ohioago, m. — Banditje ro po daljšem odmoru zopet Imeli svoj karneval. V eni sami noči je bK.i zopet Izvršene cela vnrta eestnh ropov.
Na raznih policajakHi po«tajab sa je prijavilo .edem oseb kl posule žrtve cestnih roparskih v» tezo v Roparji so jim pobrali de-nar, ure, sploh vse vrednosti, k I so jih Imeli pri eebl Največjo škodo je trpel Jesee W. Bernes, kateremu so tolovsji vzeli $40 in zlato uro. Jo*ph Plltkjr je kot žrtev na drugem a»e«tu, so ga zaprli v njegovi prodajel nI v posebno sobo ln mu vaeM $60.
Rlmer Archer -e je po.tevll ro pArin z nošem v bran. nanll f tolovaja z nošem. kl je potem U kel, kar eo ga nesle noge, prit** je pa parkrat uetrelll bi zgrešil
policija nima fte nolianega ptic-, ka pod ključe«
Telegraph kompanijl, če prvi družlui ne ravna bolj prijazno i svojimi uslužbenci kot Wastari
Ujrton kompanija.
pravi, da ha zastavkalo It
trideset tisoč komercialnih bHo javnih ualušbeneev, 50,000 Aelez ttlšklh telegrafistov pa oatane m delu. Ta odredba bo Izdana, d< stavka bo direktno zadela voj neg* dela.
Organizirani brzojavni ualuž bcnci agitlrajo, da drŽava prevza me brzojavne naprave v Združt. nih državah iz dveh raslogov: Pf vič bo imelo ljudatvo korlatl m podržavljcnja, ker pojde doblčel v državno blagajno In tudi een< bodo mogoče nižje, drugič so u* lužbenci prepričani, da bo vlad ravnala z njimi pravično. Usluž benei opozarjajo na dejstvo, da s« bile poštne naprave nekoč t ud privatnih rokah, ln takrat j« bila poštnina visoka. Odkar j* vlada prevzela pošto, je znižan, poštnina in po vaeh Združenih di žavah so bila zgrajena lepo pošt na poslopja, kl lahko služijo tud za brzojavne urade. Brzojavna družba Western Unl on je odpustila več usluftbeneet ker ao pristopili k organizacij brzojavnih ualužbencev. Družb/ namreč zavzema stališče, da nji ni uslužbenci nimajo pravice s organizirati. Uslužbenci ne zs htevajo priznanja organizacij.' smpak hočejo, da družba ne od ppstl uslužbencev, ki so člani nr ganlaacije ali delajo zanjo.
Družba se Izgovarja, da želi da uslužbenci s splošnim glaso vati jem odločijo, Ae so za organi zaeljo, preden odstopi od svoj. opozicije proti organizaciji. Dru> ba je pri tem Izgovoru pozabili na dva vtlevalna dejstva:
ROO ualužbencev, kl so odpušč* nI, na bodo Imeli pravice do gla
so vanja.	.
lfslužl»enci ae bodo bali gleeo vati za organizacijo, da jih ne do lati usod« njih odpuščenih tova rišev.
10,000 MOS ODIDE O CAMP ORAMT
tl hit. Mian, — flenaralnl sd jut a n t W. V. Rhlnow je prejfll .»d generala Crowdarja nalog, ds odide >0,000 novincev iz Mlnne Mite v Camp Orant, Koekford III. v taka petlk dni, prlčonll dne 34. junija
iambe v tem peraturi, mogoče delevnl nalivi. BoHiMI vzhod ob S:lf a. m ; aoln čol rakod ob«^0p. m.
Paria, 3. jun. — Francoske čete drže fronto na vai bojni M. Tako javlja danea francoakl vojni stan. Sovražnik ima velikanske iagube; mnogo Nemcev je ujetih. General Foeh je pričel protiuapa-de na val črti. Nemci ao sinoči is-vršili mogočni napad na obeh atra-neb eeate Chateau-Thierry-Paris, toda ogeuj francoskih tupuv je o-ne omogočil vsako prodiranje sovražnika,
Pariz, 3. jun. — 11 Pet It Pari. slen" ln "Matln" napovedujeta protlofenzlvo zaveznikov v najkrajšem čaau. Vojaški kritik Ha vaaova časnikarske agent ure pravi, da je aopet aavladalo ravnotežje na val bojni Črti, Čeprav Nemci Še vedno napadajo « strahovito silo. Zavezniki pričakujejo velikih dpgodkov rim general •Vh otvori protlofenzlvo. Vojni atan je poročal opoluočl i "Bitka se je nadaljevala ves lan, posebno pa v okolišu med re. tarna Mamo in Ourcq, kjer je sovražnik napadal s največjo idlo. •Naše čete ao hrabro odbile vae HA pade. Nemci so ponovno on\«>.|iIi aVerolles, toda njihovi napadi na Corcy in Troesnaa so se izjalovili. Aapadno od Neully-Ht. Fronta so laie lete a protinapadi vrgle Nam * nazfj na črto Paaay-Ualoia. Po m bo j u smo reokupMi hrib
»rej omenjenega okoliša. Dalje iroti jugu, na črti Torcjr-lioures-•ha sta aa Izjalovila dva sovražna fiapada. Na dasnetu krilu so naše *ete reokupirale Champlot In po-maknlle avoje prednje poetojaitke v ameri proti Villa-an-Tardenolsu Va ostalih krajih fronte je položaj taitpremenjen."
ftondon, 3. jun. — Angleški voj-il atan javlja danea, da so Angleži pognali Nemce nazaj na dveh toč-<ah v Fla udri Ji. Pri lokalnih na mdlh bllzo Merrlsa in južno od Arraaa ao angleške čete ujele 213 Vemcev bt vplenile večje število krojnih pušk ln zakupnih mož tarjav.
Pariz, 3. jun. Nemci so oh-itall kakor zakovanl na aevernem uregu Marue ln vsi njihovi včeraj-in ji poskusi prediranja proti Pa-•izn na zapadneui krilu fronte so dli šaman. Franeoake čete niso le tadržale sovražnika, temveč o nu tudi iztrgale šest postojank, d jih je bil osvojil zadnje dni.
V nedeljo Je I rajala strahovita ^Hka v dolini oh reki Oourcq; ve> lan ao grmeli topovi vseh kalib •ov in drdrale strojne puške. Na /zhodnem boku fronte so Fran •ozi vzeli iniciativo In napadajo nad Verneuilom In Itemsom.
Nemci so na enem mestu 44 milj hI Pariza, toda v glavnem mestu Francije so popolnoma normalne razmere, kakor da bi bili Nemci še iiAf kjer ao bili pred ofenzivo. V nedelja ao bile parilke ulice polne ljudstva, kl aa ja zabavalo kakor io navadi. Kdino znamenje, ki pri rfa, da ja sovražnik zopet ob Mar ni, ao velike množice beguneev, kl «0 pri bežali pred Nemil v Pariz la ostala meeta na Jugu.
Nemci napreMtano mečejo sveži čete na bojite in jih gonijo v boj brez ozira na izgube Toda polj 4ka-alve maac nemškega vojaštva sa tope kskor sneg na solneu, Čim pridejo pod ogenj francoske srti le rije In strojnih pušk.
Zavezniške razeve, med kateri ml ao omenjena tudi ameriške d i vizije, neprenehoma prihajajo na bojno fronto. Avljatikl eo opazili, da Nemrl vlačijo tefko artllerljo na eprednjo črto. Obkrožujoči paracije aovrsžniks okrog Kem«« sa nadaljujejo lo allovlll boji ee rele sa posest trdnjave Pompelle ob reki Vesli,
Itojrvanje ae povsnd vrši na ml
gra veliko vlogo. Cente v bojnem pasu so polne vojaštva, pešcev iu konjikov, vozov in topov.
Nemški vojni stan je javljal a|. noči, da ao Npmcl aajell več kakor tisoč vozov " fraucosko-amerlška-ga" streliva bllzo Fere-en-Tarde-noiaa. Plan Imje vaebuje več kot pol miljona topniških granat.
Ameriški avtjatik izgubljen.
WAaldngton, 3. jun. — Nočno poročilo generala Perahiuga se Krasit "Danes nI kaj poročati a okolišev, kjer se nahajajo naše če-
Z ameriško armado v Franciji, 3. jun. V aoboto popoldne je padel ameriški avljatlk, čigar Ime še nI znano, v boju med štirimi a-tnerišklml ln šestimi nemškimi lo-talcl. Videti jc bilo, kako je Iz a-meriškega .eroplnna bukull plamen In nato Je padel na tla.
Na fronti v okolišu Imnevilla no bile včeraj aktivne naie patrulje, toda v ost a Im 11 ae tii zgodilo nič posebnega,
Zdaj je znano, da ao Američani pri napadu ua t'antigny ujeli )I44 Nemcev. Ujetniki ao ae čudili, ko
so
videli; v čigavih rokah ao, ln ao dejali, da nemški poveljuikl nikdar ne omenjajo ameriške armada, kakor da ja nI na aapadul fronti. Naki vjetnlk, ki ja bolj ja iaraail at rak, da bodo Nemci alaho opravili a avojo ofeu» živo, ako ae bodo Američani povsod tako borili kakor pri Cautlg-niju.

Dnevni isaaam iagnb.
WAshiugton, I, Jun. — Vojni department je danes obelodanit liuto 341 Imen. Izguba ao pornade-Ijene t Atlrje ubiti v boju, trije so umrli za ranami In sedem vsled bolezni, dva sta smrtno poitearečl' la, 16 mož Je težko in rden Je lah* ko ranjen. Na llestI ao tudi trije častniki.
V nedeljo obelodanjena liata vsebuje H5 Imen. Izgube ao porazdeljena! 16 ubitih v boju, U mož je umrlo za ranami lu štirje valed bolezni, trije so smrtno ponesre. čili, 13 jih je lahko in 27 teško ranjenih, 9 mož |»a pogrešajo.
Med ubitimi je tudi Ime Mike (Irlia iz Atiucoude, Mont,, ln med težko ranjenimi Hteva llojdlč U Detrolta, Mich.
Avstrijo! izgubili 1*6 letal v ma
J*.
Hlm, 3. Jun. — Polufadno poro. čajo, da so angleški avljatikl ua italijanski fronti uničili m<NMM-e maja 2M a vat ro-nemških eroplanov In dva halona, italijanski avljatikl pa 54 eroplanov In dva balona. 1* talljanl ao Izgubili štiri eroplane, Vojni atan je poročal sinoči o lahkih topniških bojih na val fron tl bi med lokalnimi apopedi mul stražami. Utabl ao včeraj vrgli pet ton bomb na sovražne avljati-ška taborje. Pet avatrijsklh letal ja padlo na tla In drugega ao aru* šili Italijanski . topovi ua levem bregu llave.
Čehi opazujejo bitko nn aapadu s vrhko napetoetjo
Curih, Avla«, 3. jun — ^Vškl rurod zre z veliko napetiMlJu na zapadno fronto, kjer je zopet Izbruhnila nova bitka. Nič mauj za-interaslranl so o«tall narodi v Avstriji, ki komaj čakaj«i na poraz Nemčije. Zadnji Izgredi na frt kem dokazujejo, kako je ljudstvo
tamkaj razpoloženo l P"raz nem
Ške armade v Franelji ho nedvomno prIAelek češke revolucije, ki «e razširi na avstrijaki jug. Calk! llat "Udov Novluy" na Dunaju plš»t "l'ra našega naroda bo kmalu u-darila ^eika zre evojl uaodl v ob-ras a stisnjenim! zobmi, rdrušena
prta« polju In kavalerija zopet i- in pripravljena1
*
mm
' " Ti
PROSVETA
ffl ft^ Sffg]3^ HABOPHE POOfOMU JEDNOTt


W7- ri
LASTNINA SLOVENSKE NARODNE PODl-OENg JKDNOTg
"THE ENUGHTEKftfENT*

^ iMV vojni ^ Mitozi«	^
besedo, njik oboroženi hlapci sq uganjali kruU*|J nad civilnim prebivalstvi v osvojenih tajih, da se p^ro vstavlja pri popisovanju teh grososL In ce pridejo kronani avtokratje zdaj z mirovno ponudbo, je to mmmmit, da aa zavedajo, da bodo ponvam, če do konca, in ne bodo nikdar ved	pripraviti
ae za dn^o svetovno vojno.	^
Kaj je naša dolžnost?
Združene države in njtpi zavezniki ae bojujejo za dlje svetovne demokracije in prati militarizmu in avto-
SMSUASK SSt	irs-s
bodo nafti otroci kldv ko bomo počivali v grofa ker nismo j ^ na4a lbu p^ta in p, o storili svoje dolžnosti v uri nevarnosti za demokracija leuree, se opaža živahno družtve-
Z. no življenje na kulturnem, pojiti »tt-j hhhh nem iu gospodarskem polju Zv
I to je največja dollnost slovenske
S. zavednega delavstva v Arneri-, da razširjajo naie lisic, kajti
UM .
več, pa v koliko" je me«! ni tu uiti enega alovenakega I fttva la morda jik ni niti deset, so Mani kakih podpornih dr.iaiev. Lahko rečem, di jik ai izmed sto niti pet, ki ao naročeni na Proave • fo aH Proletarea. In vidite, tukaj je vzrok, zakaj ne morem porodi o napredka. Sati lieti niao Urjaai med temi ljudmi, ki bi Ur HM mednje izobrazbo. Ako sloven
titih Matov, potegi ni govora o kaki izobrazbi ia o
v«e strani, da ai poitte.o delo * dobo naiih Mak* pečitui. io A na t. način prtyobimu nekoliko sredstev za nadiljoe fcujBTt pam, da ae prihednje jesen zopet ----« iovam u OuJ*^
vanem m*.
P^rjiujv
niuo
■ • I
_	----W	w-----s f«11, Ml
•ki dalaval ae Utajo ovojih delev- vendar dospeli prihodnjega dn»l med njimi sploh CHnaho, Xeb. Ko aem d ogledal ne-
snidemo val učiliiča v slu in da fttevilo no vik. V Uubu««ae aem aajahal konja preti Mebraski. I>a*i. ravno je dirja! bolj počasi, amo
v
D»IM e	»• 9*>___
h" dm m !m m »Ufi
POGODBA AVTOKRATOV.
DOPISI.
'Tajna" pogodba, ki sta jo sklenila med seboj nemški kajzer in habsburški Korl, je sedaj znana vsemu svet«. Pogodba govori jasno, kaj nameravata vsemu svetu vsiliti kronana avtokrata. Sklenila ste pogodbo za dobo pet in dvajset let, da zagospodujeta vsemu svetu, če se njima
posreči, da jo izvedeta.
Pred vsem pomeni pogodba, da se avstro-ogrska monarhija popolnoma poprusjanL Vai moški prebivalci, k' ao zmožni noaiti orožje, ae izvežbajo vojaško. To je popolnoma po okusu pruskih junkerjev, pri katerih prične človek šele pri lajtnantu, kar je pa manj, je pa v njih očeh navadna žival. Bankrotna avstro-ogrska monarhija, ki je bila ie pred vojno čez n^ro v dolgovih in je bil« n* pragu bankrota radi blaznega posnemanja pruskega militarizma, si po vojni ustvari fte večjo militaristično mašim in se zakoplje ie v večje dolgove. Avstro-Ogrska je bila pred svetovno vojno "velika beračija", vsako leto se jc iz nje izaelilo na tisoče in tisoče njenih podanikov v Zdru žene države in druge kraje, da ubeže beračiji na domači! tleh. Na miljone kron so vsako leto pošiljali domov t izseljenci, da poplačajo dolgove. Ali ti miijon) kron sc ravnotoliko izdali, kakor pravi narodni pregovor: "če kdt jude meče v pekel". Vse je šlo za militarizem in penzijo niste v najboljši dobi iz višjih škricarskih in militarističnil krogov. Nova pogodba avtokratov pomeni več militariz ma, več škricarije, več generalov in vladnih svetnikov t pokoju s 46 leti in večjo butaro za delavce, kmete in obrt enike. Lepi miljoni so šli vsako leto tudi za avstrijskega cesarja in njegovo žlahto, ki so vsi skupaj poznani poc imenom habsburški lenuhi, da so lahko živeli * brezdelji in pasli lenobo. PVed vojno je šlo za vzdržavanje teh po stopačev 22,250,000 K na leto, poleg so pa vlekli še mastne plače od služb, ki jih niso nikdar opravljali. Po vojni bt Korl zaae In svojo postopaško žlahto brezdvomno zahteva še več, če se uresničijo njegovi cilji in cilji njegovega ma lopHdnega pajdaša — nemškega kajzerja. Podaniki bode že garali in plačevali, kajti k tlom jih bo držala trda ii kovana militaristična pest.
Lepa perspektiva se torej odpira, če pojde po željal teh avtokratov.
Malopridna kronana avtokrata se že zdaj bojita, di bi se mogoče končno ljudstvo vprlo in ju spodilo. Prot takim neprijetnim dogodkom za kronane avtokrate sta st zavarovala o skupnim poveljništvom nad armado in iz menjavo častnikov. Oficirje slovenske ali češke narod nosti bodo lahko prestavili v Berlin, pruska oficirje pa t Prago in Ljubljano. Ce bi ae dvignilo na primer ljudstvi v Ljubljani ali Pragi, bodo že pruski častniki skrbeli, di vtope ljudske želje v potokih krvi.
V 25 letih upata avtokrata, da tako poprusjaniti Avstrijo in sosedne dežele, ki jih mislita sedaj s silo pri družiti črnožolti monarhiji in Nemčiji, da lahko pričneti s poprusjanjenimi hlapci drugo svetovno vojno, s katere ubijeta demokracijo |>o vaem svetu, odpravita vse repu blike in ^gospodarita vsemu svetu.
To je cilj obeh avtokratov — nemškega kajzerja ii habsburškega Korla in povedan je tako jaano v pogodbi da "hi dvoma o njem. Za šalo se nihče ne pripravlja zi drugo svetovno vojno, ko še prva ni končana. Če se avto krsta i<» zdaj pripravljata za drugo svetovno vojno, jt jasno, da bosta skušala zo|*»t ponuditi nekakšen mir, k* njima naj služi za Ščit, da ne lahko še boljše pripravita z& drugo svetovno vojno.
Kaj naj odgovori svetovna demokracija na mirovne ponudbe kronanih avtokratov, ki služijo za plašč, da se z njim prikrijejo priprave za drugo, še bolj strašno in krvavo svetovno vojno?
Demokracija ne more na take mirovne ponudbe odgovoriti z drugim. Boj do končni Mir ae ne more sklepati, dokler ne bo avtokracija poražena in atrta railitarietične aila avtokratov.
iPIcaaat Vaflej, Pa, — V
žini Plešam Vallej, kjer ee nahajamo, je nova naeelbina, maj eno leto, pa nima ia ofieijelnega imena, zato tndi dopi ne morem nasloviti iz tiate naselbine, iz katere ga pi
Delavskih razmer ne bom opiao-vai, ker ao take, kakor drugod.'
Slovencev naa je tn malo, le dve družini in nekaj samcev. Pri dru-itvih amo vai na Pleaant Valley Druitva v imenovanem meetu dobro napredujejo, poaebno društvo Slovenija, it. 41, SNP^ za kor gre zaaluga naiemu neumornemu druitvenemu tajniku, ker je izvr sten delavee na agitatorakem po-
M
Po več naselbinah se pritoSuje jO, da imajo po par avatrijakan tov, pa tndi tukaj nismo brez njih. So to zelo čudni ljudje. Prišli ao v Ameriko, da služijo tu avoj krqh, ki ga v starem kraju pod vtylo neslavnega Frane Jožefa niao imeli, pa zabavljajo čez državo, kjer ae jim godi boljše, kot ke-daj poprej v življenju. To ao naii duievni revčki, zaostali sto-za civilizacijo, pa četudi ae jo za zelo "kunatne". onih, ki sicer niao tako navdušeni avstrijakanti, poč po mlačni za vaako narodno gibanje, bi pričakoval nekoliko več zanimanja za javno življenje v teh. resnih
> Na seji nekega društva sam a-peljral na navzoče članstvo, naj oa udeleži ahoda, ki ae je vrittl 5. maja na White Valley, na katerem je
govoril B. Kristan iz Chieage o pomenu Slovenakega republičanale ga združenja. Veate koliko ae jih je odzvalo mojemu apelnf Samo trije! Poleg tega mi pa ia očitajo, da Jih jaz ne bom ker aem ie p rep. Ind. Se v zamero aem priiel pri j njih, kar me aeveda niti najmanj ne ženira. Tudi trdijo, da jih Kristan ne bo podučeval, ker sami več vedo kot on. Iz tega razvidite, da ao to oni revčki, ki ao kljub »«voji starosti — fte vedno otroei, di pa H slabil, kajti otroei ao pristopni učenju, med tem, ko ne "ulljei" ničeaar v glavo, ■U jim predaval dan za dnem. Ilo bi se taki ljudje vaaj hoteli nekoliko zanimati za naie napredne Časopise in jih par krat preči-»ali od konca do ki^ja, pa bi kma In dobili drugačno prepričanje o aitupciji. Tako pa žive v Ameriki, njihove mlali ao pa ie vedno v Av. atriji.
Ko bi ae udeležili Kristanovega Oi.-da, bi ae bi njegovega govora tud( marsikaj naučili Ampak, kaj ae l^oče, "če pa ie aedaj vei vedo, kot drugi".
I le, čitanja je treba ngiim lju de«v čitanja z razumom. Potem bi izpnrvideli, kako ailno ae bora naii rojaki v domovini za avojo poMtt* čno svol»odo; če pridejo do tega spoznanja, pa |th bo morda aram, dia ao tako dolgo apali In ne aamo *pali, nego ovirali pri delu tudi ti ste, ki hočejo pomagati naiemu narodu v domovini za dosego svo
Poaiialhe, koliko lažje je nam tu ^luj delovati aa oevoboditev Slo-rv, kot pa onim v domovini, j Tukaj tega nihče ne zabra-ui*" ii ju je, medlem, ko pazijo Um na vaak n#hov korak avatrijaki rab-!Jt Ve», da me boste zopet mreva-ia kritizirali, toda, če ate Uko jMgpfitai. kot ae itejete, potem bi bile priporočljivo, da ae streznite ia premislite atvar, pa boste morda prflH do spoznanja, da ate bili v smeti. Boljie je, da pridete do taga afogaanja ie jutri kod poju-
vaaj i
tent r pa če
iiodse in demokratične države, na-odvjsne od dinaatičnih vplivov.
enda niste toliko omejeni, da bi vedeli, da je delavatvo in kmečko prebivalstvo v Avstriji izmed vaeh velikih držav najbolj si romaino, po krivdi eettarake Wade AU potofa taka vlada zasluži, da m za njo kdo navduiuje f Vi veate da ne, aH vaaj upam, da veste.
Priznajmo, da je na tisoče Slovencev napravilo v Ameriki dobro eksistenco. Delavstvo v Ame rik| je plačano najboljie na avetu, kajti to ae ne da uUjiti. Oblečeni ao kakor po nekaterih državah ifcriei" in če se dostojno obnaia jo, to je, da niso duievno za ost a li, uživajo ugled in se jih nikjer ne prezira, kot je to v navadi na primer v Avstriji, kjer delavca vsi od biriča naprej zaničujejo. Hrano imajo ameriški delavci naj ieljao, tndi sedaj v vojnem času dasiravno sa nekaterim zdi, da ao ailno prikrajianL Vae take atvari je treba vzeti v obzir, pa boste prilli do zaključka, da je Ameri ka viedaa, da ji pomagamo v sedanji fr*£ai do zmage, kajti pom | niti moramo, da pomeni poraz A-merike tndi poraz ameriikega delavstva. Saj ne boste leteli ataro domovino po vojni. Kdo ho tel, temu bo ial Že prvi dan. To velja v tem alučaju, če Avstrija o-atane Uka, kakor je danea. Dru gaSe ko, če zmagajo zavezniki kajti potem dobi tudi nai narod neodvisnost, ki ai bo s avojo prirojeno Žllavoetjo pridobil pogoje za kulturni in gospodarski napredek.	' h Marsikaterega natega rojaka aa dotika pregovor: "DobroU je ai rota". Dežela, ki mu je dala zavet jo ln ekaisUnco, nima pri njem nobenega ugleda, pač pa ji morda ia leli kdo poraz. Taki ljudje, da airavno upam da jih ni doati, ne zaslužijo drugega, kot da se jih poilje veličanstvu Kariu in Viljc mu, pa bi kmalu spoznali, da ao mialili a laganjem mesto z možga al za dasa svojega hlvanja v Zedi njenih državah.
Velika večina ameriikih Slovan c^v jo demokratična po svojem mi iljeaju In pripravljena mfakk* pomagiati v boja za demokracij«) ne aamo, da ae pripravljeni, nego 'oni ia aedaj pomagajo po avoji > močeh Ameriki do zmage, kar bo pomenilo poraz avtokracije. Slo venei, delujte v vrstah SRZ., Idt| a tam iatotako vrtite avojo dol; v boju proti prnakemn irnjK in in militarizmu, ki hoč<-zaanžnjiti vaa fvet, Danea j« dol>a bojev, ne počitka. Ce čutii v sebi moč, pojdi v bojne vrste SRZ., aH kjeftoli	da lahko največ
aa amago demokracije.
Frank Kaduii'
a tem vatvarjajo podlago or^ani-zatoričnemu delu, podlago za na -bavo nadaljnih sredstev za uoo-raževanje ameriških SlovencejfJI Hariskomu ae čudno zdi, da ni v taki naselbini, ki ite^e čez sto Slovencev, nobenega slovenakega druitva, medtem ko so po neka-terih, ie manjiih naselbinah po dva ali celo več druitev. Vi dol go tega, ko je tu neki rojak po-uesrečil in po Šestdnevnem trp-jenju v bolpiinici umrl. Akp ui m umri, ne da bi bil zapustil kaka sredstva, bi ljudje dobili Za-dosten vzrok, da bi spoznali po • trebo podpornega druitva. Vsakdo lahko ve, kako apremljajo druitva pokojne člane k zadnjemu
počitku, kako jim pomagajo v bo-ezni, nesreči in v kah. ■
dru Kili neprili-
spognali bi, da morajo atarokraj-jaki v avojem boju proti av-;eta militarizmu in avtokra • oblastim riakirati avojo svoboda in premoienja, toda to jik no atraii, da bi aato poatali inaloduini, nago vria avoj boj ae vst raieno naprej, kljub ječam, ki SO zanje vedno otvorjene, kljub vi-slleam in puftam, ki jih Ima vlar da an Hlovonee vedno pripravlje na. Ali ne čntite, da Igraie jodefte-vo vlogo vpričo takih isdajate boj
laitaega naroda v korist kahsbur-|*
ih» ia^Bfl
9. ¥. — O delav. ne bom poročal, četudi naa dalavee akoro najbolj aa-r imajo, pa« pa aa bom držal bolj drugega predmeta. Zelo rad č^. Um dopise is miličnik naselbin In največkrat vidim v njih poročila o napredku v naselbini, o gradnji Aamo, ustanovljen jo d mite v, • dramatičnih preeUvah. gibanju aa ilovenako repoMičansko zdru-iaaje Itd. Na iaioat moram pri k<> znati. da ua aiatam nič takega p<» vaiega ročotl ia tukajinje okolice, kajti
tem oziru ao
tnkaiiaii mjahi Ta ja o-
Doatikrat aem že čul od kakega rojaka argumet: "Kaj mi hoče druitvo? Jaz imam denar in ne potrebujem nobene pomoči od podpornega druitva," Taki izgovori in argumenti so aeveda pis-kavi in brez vsake stvarne podlage. Znan ml je alučaj, ko je i. mel eden moj znanec par tisoč dolarjev. Zadela ga je nesreča, di je nevarno ponesrečil. V par mesecih po tistem ao mu na banki naznanili, da j« njegova vložna knjižica izčrpana. Kam je »el denar! Za operacije, zdravila in zdravnike, za vaakdanje potrebščine družini in navsezadnje so mu morali pomagati dobroarčni rojaki iz bede. Taki slučaji niso osamljeni. Ni treba misliti, da vam zadostujejo tinti centi, ki jih i mat«fprihranjene za Slučaj bolez nI ali neareče. Dobro je, če ima človek nekaj prihrankov; dobro je pa tudi, če ate -Član podpornih druitev, da ate v njih zavarovA-ni za vae eventuclnosti. Ako bi bil jiiž Rockeffele^.potem bi že morda rekel: kaj ml če druitvo, aaj denarja imam tako dovolj. Toda mi smo delavci, pa moramo računati na bratako pomoč, kadar smo v stiskah in nezgodah.
Kjer nimate ie druitva, ga uati-novite, kajti druitvo o v korist le vam samim.
Tu je amrtno ponesrečil neki rojak, katerega ao hoteli njegovi preostali pokopati po katoliikih obredih. Toda dobri aveti katoliški mož, ki ae razume na take ob-rede, je dejal, da X6 nikakor ne gre, ker ni bil umrli že eno leto v cerkvi. Menda je duftni pastir pričakoval, di bodo pdkleknili pred njega ih mu zraven ie ponudili poln žep denarja. Ker se to ni rtrodilo, se je moral vseeno zadovoljiti. Obetajo nam nebesa na "o-nem svetu," sami jih pa žele kar tu na greinem svetu. Zakaj oni sami aebe ne tolažijo s'tem kot T oje vernike f
(GrajaU duhovne zato, ker nočejo opravljati cerkvenih obredov pri pogrebih ali poročati in kriče-vati otrok*ljudi, ki ee v življenju ne brigajo aa cerkev, je neumestno Cema taki ljudje aplok silijo V cerkev t,Človek, ki se v življenju nI bfigsl za eerkvene obrede, L» tudi mrtvega ni treba nositi v cerkev, kajti to ga gotovo ne bo "epreabroilo" v boljšega vernika. Tisti ljudje, ki na vaak na • in iele verakih ceremonij, morajo zaajf aeveda tudi plačati, kajti drugače ae "4uino puatir-atva" ne izplača. Op. ured.)
Kadar bom imel aopet kaka pola, ki bode ufaalajia kot da-nainja, aa aopet ogUeim, Upam, no\ |te, kajti drn^rp ba v kork. zganili In delovali na polju na-P redka spoeedno s drugimi aaael-Mna mL Takrat bo tudi moje po-roHlo zadovolnajie.
J. K.
Ml	~ l*red doli-
aa razil« d ija UabiMius, Iewa, aa
koliko mesto, aem 4 uželel kar najhitreji odhod, kajti pkk varniikih piičalk mi ni prav nič ugajal. Ni bilo treba dolgtf čakati ko amo dirjali zopet naprej po krasni obdelani planjavi Nebrat-ke. Proti vpferu amo ae gsUvili v malem fanoarakem mestecu Valparaiso, Neb., ker je moje ae-dan je bivgliiže, daleč od apettne-ga suma in prahu industrijskih meat.
Poprijel sem ae farmars*.-^ dela. Od začetka ae mi je rdelo nekako "neumno" delati od.ranega jutra do poznega večera, to. da ker ni bilo drugače, sem »e moral podvreči tej farma rs k i "navadi". Sedaj aem ae ie toliko privadil, da ae mi delo na farmah bolj dopade, kot pa v tovarnah, kjer sam delal pred mo jim prihodom v Dubuque, Iowa Ko aem priiel na farmo, sem si ogledal poljako orodje, ki se pri je jako dopadlo. ifialil sem si: to pa bo zame, kajti v*gk poljsl i stroj ima sedalo, na katerem lahko človek sedi in ae vozi po polju, medtem, ko mora nai atarokiaj aki kmet hoditi za plugom, ali pa rabiti arp in druga ročna o-rodja za obdelovanja polja ali pri pospravljanju pdljakih pridelku Ker niaem prijatelj hoje, so mi ti stroji ie bolj dopadli.
Kot znano je .drŽava Nebranka jako rodovitna. Farmarji v tem kraju ae pečajo največ s pridel >• vanjem koruze. Ako niaem napal no informiran, ao farmarji v tej okolici večinoma čehi.
Bil aem nekako presenečen, ko aem prišel v ta kraj in opa*il, ds lastuje akoro vaak farmar velik krasen avtomobil, medtem ko ai dela vei v mestih ne morejo kopiti niti kolfsa (bieyele), Le malo navadnih delaveev lastuje avtomobile, kajti primanjkuje jim sredstev za druge bolj važne po-trebttine. Tudi jaz eem ai saielel postati farmar in laatovati rnmo-drč, kajti drugače ga tako ne bo-a nikdar imel.
Daairavno mi je včasih mah dolgčas, si ga vaelej preienem r. delom, katerega imam dovolj ia a čitanjem. Škoda, da nisem 1* vee, kajti zajcev je ty dovolj, ki so precej krotki, toda tako vendar niao, da bi jih kar z roko U-hko lovil in prijel.
Zelo važno opravilo na farmi je molžnja. Tudi jaz se učim rnoUti krave, kar mi gre ie bolj »lato izpod rok,, pa počaai ae bom tudi tega privadil. Ce bi me pri tem o-pravilu videla kaka slovenaka farmarica, bi gotovo mislila, da ji delam konkurenco.
S predatoječimi vratiraini *m nekoliko opiaal moje življenj« na farmi ki upam, da mi tega čitt-telji tega lista ne bodo iteli r »lo.
Puskuail aem že različna dela i» aedaj tudi farmarstvo, kar rai aeveda ne bo prav nič ikodovalo, <« kaj velja pregovor, da "kdor ve« zna, ve« velja;" ne .vem, ali je m ali-ne, ampak ljudje vsaj ponu .jo ta pregovor.
i Pozdrav vaem dijakom tovari-aem in prijatel>m po Združenih državah ln upam, da ae v jr«e-ni aopet snidemo skupaj v Iw»n que, kjer aa bomo m^ff^ vorili kaj več d naiih doživljajih tekom iolskih »ffltnk
Frank t&emenčie. Road 4, Boz Valparai^. N^
Zveleth. Igrnu —
drSrKveSTšUv. j
priredi dne 9. junija koa^ "Trije.ženini" v mestnem Aaai-toriumu. Zafctek igre toeno ej poloamih zvečer.^ Po igri »«e«n plea in proeta zabava. ^fe(>jake it Kvtlatka la okoh" vabimo na udeležba aair pnre-ditve, da nam
iega uspeha liroltve ae ho po>r» Slo, rtlTO^ri -J več zabava, me pa da naa obttnatvo aaffadi »• w trud a obiMm peeataai. .
psil Ut; M
* bdiiajS«
(jicjiiku
dvorani, ki jo,
hudomušni imenu deuo protirevolucioiiarno zaroto » V njegovi dvorani Nebroj uacb je bUo aretiranih zad eno poljsko in dva nje dnj. V Moskvi je razglašeni, vojno atanj«. BottevlŠka\Tada j« drastično nastopih prot)i čoopig.
, * sedaj vrše naše ee t«iua »e je pričelo pre gibanja za zgraditev
'dovenskega doma. ija smo imeli sejo radi praznika Kinčanja gro-je sklenila, da skup-fitoalumo v cerkev, ker j< Ifcpnik dejal, da moramo U Lliu. Nekoliko Članov n%* „]o po seji in smo raz 'o narodnem domu. Kei t vedeli u zelo ugoden pro je bil naprodaj za zmer-smo pooblastili enegr
i, yaj P* tak°j
| prostor. Med nami je pa hiL čllvek, ki mu ni prav nič za napredek I pa je tekel k Gačni-obvestil o našem skle dediča je bila ta, da jc il pri laatniku dotlčnega prej kot pa tisti, kato-
i	im pooblastili in nas t prehitel. Iz tega lahko
e, da on hoče, (la smo o 1 sni, zato nas oviaa v nv enih postaviti naša dru samostojno stališče, da odviana od kakega po-človeka. »ijsc je, da zato ne obu-, ampak vstrajamo na začeti Re*, da nimamo finančnih , i katerimi bi lahko kmn-graditi svoj dom; nič ne borne vst rajni, bomo v je kakor so rojaki po dru-renakih naselbinah, kjer društvene domova, ijte se na tiste ljudi, ki ejo kamenje pod noge a nas ovirajo pr} delu. N, od strani nasprotniko*. biti vedno pripravljen' podvzet jih; skoro v vae-bini je kuka oseba, v či-esn je, da razbija skup To smemo pričakovali
ii	naselbini, toda zato te vreči orožja, i KtJcera-

Sovjet je razkril široko
lgzpre-
, drultva.
r, Indiana je eedaj Jiuha	,...... ^
•ruadfle tudi lastnlk4 ju Iu podpira protirevolucionaruo
v katerih zborujejo na gibanje.
« pa nam je povišal na Kontrarevolueija je baje naj. .Članstvo je že razmotri- toočnejša v kubaiinkem in don-, bi spremenili zborovalne tkem okrožju od koder dobavlja , pa kakor se vidi, so mno- Velika Kuaija zadnje aaloge iita * odvisni od lastnika dvo-1odkar je Nemčija odrezala Ukra-
1ino od ruske republike. I Sovjet dolži protirevoluciouar-ife, da jočejo militariatično inter -veneijo zunanjih driav. Gotovi če sko-slovaški zbori, ki se nahajajo na gotovih važnih železniških kri-žiaČih, so tudi obdolženi, da podpi-Tajo protirevolueijo. \ Izvi-ševaliii odbor sovjeta, ki je izdal nalog za mobilizacijo, pravi v avojem poročilu: "Delavci in jcmetje so pripravljeni boriti se za bo-litične in socialne Radove revo-lucije. Borili se bodo proti vsa-komur, kdor jim zastavi pot".
Dalje poročajo iz Moskve, da je bolševifika vlada pripravljena Skleniti mir s Finsko na podlagi nemških pogojev, ki uo: Finska ^odstopi Rusiji luki Ino' in Riavo-lo v okrožju Vlborka in Rusija Odstopi Finski v sameno kos Mur-manije ob Ledenem morju. 'i Stoctholm, jun. — Sem je prišlo poročilo, da je Nemčija sklenila s Finsko tajno pogodim pa ustanovitev finske monarhije "pod nemško dinastijo in da Fin-ska odstopi Alandske otoke Nem čiji.
tmmo Značilno je, d. se zdaj ne oglašaj,, ^o »orielletičnl iu
drugi radikalni čaeopiHi, temveč tudi vaenemška "Kreuzzeitung"
zahteva, da naj vlada obelodani konkretne mirovne pogoje, češ da je zdaj najbolj primeren čas za to.
Socialistični "Voraaerts" vidi v teh zahtevi vsenemeev Želje po novih anekaijah, ki jih polagajo na začasni uspeli na zapadui fronti.
Ameriške vesfl.
-BITKA Z ZAMORSKIMI UBR& VIKI.
Huntavills, Ta«. - George Ca-
hineses vojaški ubežnik, je bil ustreljen, ker je s samokresom grozil, da ne pojde v armado in da ubije vsakega, ki se mu približa in ga hoče nrijeti.
To je podžgalo vso njegovo družino in bratje so se oborožili, da se znosijo nad A. P. W. Alle-nom, ki je ustrelil Georga.
Froti jutru je meftčanska pa-trulja obkolila hišo in sprejeta je bila h atrell iz lovskih pušk. Pa-trulja je odgovorila s salvami in hiša je bila kinalu v pgnju. Ko »e je ogenj razširil, je pričela mati nositi svoje mrtve ainove Peta, Čuta, Tenolo in Thomasa iz hiše. Ustreljena je bila tudi ona, njena hči Hessie pa težko ranjena.

PROSTOVOLJCE IŠČEJO EA LETALSKI ZBOR.
Poljski demokrat interniran.
Amsterdam, 3. jun. — "Koel-fiische Volkszeitung" poroča, da so nemške oblasti na Poljskem internirale Vladimirja Orabskega, gnanega voditelja poljskih narod -nih demokratov, ki je nedavno prišel iz Rusije in skušal organizirati politično gibanje proti centralnim državam.
Chioago, 111. — Lokalne naborne komisije so prejele obvestilo, a potrebujejo prostovoljee za letalski zbor, ki bodo dodeljeni ne-etfilskl diviziji. Prostovoljce spre* jemajo izmed fantov in mož, ki to.bili potrjeni k vojakom po nabornem zakonu. Vsak prostovo-jec, kl želi vstopiti v letalski zbor, »e mora priglasiti za vstop pri svoji lokalni naborni komisiji.
Id« za napredek.
POLOŽAJ STRIJI.
V f A V,
(ponujajo pohištvo, obleko rtvari za peščico Jedi.
, 3. jun. — Pomanjkanje žl-' Avstriji je že doseglo zelo »Wk0. Kna številka neke Wa Ihta, Kl je prišla \ i uje oglase, v katerih po-Wacanje pohištvo, oble-Po^biio žensko obleko • «t vari za majhno količino
ki so prišli iz Avstrije pripovedujejo, 4a je ci fljenje v Avstiji zelo de »o ln notranji položaj v
> awmarhiji je naravnost ka na bojišču bi zdaj neizogibno katastrofo za
in na fronti, k-oblast! so zasegle št i P°'>kib pridelkov v in »deželah in odmerek hra-"iviliate je znižan na Četrt »tiri korene in dve ki ae pa ne dobi red tore občine v okupirani ]*• bile prlailjene podpre l»j»ko vojno poaojilo. in*kp zmage v zadnjem Wsvi in v tirolskih go-^križale svstro-nemške w ofenzivo porti Italija-^jmela pričeti Mo^asno »ka ol> reki AJsuj na P® Kljub temu še niao Petm-i prenehali s sumlji r** ns italijanski fron
Nemčija je izgubila deset odstotkov prebivalstva.
London, 3. jun. — Če se bo vojna nadaljevala še eno leto, bo Nemčija izgubila osem miljonov duš ali deset odstotkov vsega svojega prebivalstva. Na bojišču ln •r bojnih pasovih je Nemčija izgu->1)« oksog tri miljone mož, medtem pa so porodi na Nemškem taco padli, da bodo znašale izgube na naraščaju v prihodnjem letu 3,330.000; toliko bi bila namreč Nemčija pridobila na novem naraščaju, ako bl ne bila vojna. N drugi strani je naraela umrljivost med civilnim prebivalstvom vsled mnogih bolezni, stradanja in dru gih neprilik na miljon oseb čez normalo na leto.
V Aretliji je v tem oziru še alabše. Že letos jc Avwtrija osem odstotkov revnejša na prebival etvu in čez eno leto bodo izgube padle na enajst odstotkov.
Vojna v Južni Rusiji.
Amsterdam, 3. jun. — Iz Kijeva Čez Berlin poročejo, da ge po ir. javi delegatov iz Dona, ki so prišli mirovno konferenco v Kijev, južnoruska republičanska federacija, obaezajoča Don, Kuban in druge kozaške pokrajine v severu Kavkaziji, v vojni s sovjetsko rc-publiko Velike Rusije.
IlOVJZT CI K O
DiL4V.
Ruska vojaška okrožja.
Moskva, 3. jun. — Sovjetska vlada je a poaelmim dekretom nu-delila velikoruako republiko v sle-dečih enejat vojaških dletHktov Jsroelav, Moakva, Orel, Belo mor je, Urali, Volga, centralna S.Wr ja, vzhodna fliblrija, severna Hibi rije, Kavkazlja in Turkestan.
itrajk v Varšavi.
Amsterdam, 3. jun. - Berllnak "Lokal Anzelger" poroča, (la izbruhnil v Varšavi velik št raj k med delavci v raznih <«činakiB dgpartmentih . SUvko eo pričet ualnžbenct v šlvežnem depart men-tu, ker niso dobili zahtevanega pel višanja plače in drugih koneruij I njihov štrejk je povzročil, da so morali zapreti vse javne kuhinje Nato ao sledili poštni os ln delavci v mestnih psrkih.
POROKA B POMOČJO BRZO-JfVA.
Kansas Oity, Mo. — Homer T. Orrick, prostak pri oddelku atroj-nih pušk v Oamp Millaon, N. Y., in gdč. Goldie Cardeu sta postala mož in žena, čeprav sta bila od-i daljena drug od drugega nad-,800 milj.
Poroka je bila izvršena s pomočjo brzojava. Nevesta je aede-v brzojavnem uradu v Kanse* Cityju, Kans., poleg nje pa duho-ven, ki je stavil vprašanja. Orrick je bil v taboriščnem brzojavnem uradu, poleg njoga je bil drug duhoven. Tako so se meujslu vprašanja in odgovori, dokler ceremonija nI bila izvršena.
Nevesta jc dobila od avojega ženina obvestilo, da mogoče n kratkem oddide v Francijo ln Je-lela je, da se poroči, preden njen ženin odide ba bojišče.
Do prvega maja ao prejele Železnice $90,614,000, od tega Čatn
pa #83,700,000.
KOMISIJA PRUROI ZDRAV STVEHO STANJE LUfKtJVt
| Vv^JjiJ^V *Tlrif "i
Waukeeha, WU — Gdč. Lus kova ae še vedno obnaša nemo rslno ln najbrž jo preišče zdrav-atvena komisija radi njenega du ševnega stanja. D. 8. Tullar, dr-žavni pravdnik se je v tem že po-svetoval s sodnikom M. L. Luee-kom. Sodnik je baje naklonjen, da eksperti preiščejo njeno zdrav afvcno atanje, preden iareče >md-
Sloiijijki Nnrodga
Ghleaevtjeaa 9. aprila 1804.
P9d|orn Jtdioii
Inkorp. IT. juniju 1I>0T v dr«. Itllaola
INDUSTRIJALNI SPORI.
Chicago, 111. m Vojni delavakl odbor ima dela Čez glavo, de izravna naatala spore v industriji. V soboto je prišel glaa, da odbor izravna spor na Aurora, RU gin in rhieago ceatnl šeleznb i, takoj je pa došla vest, da ao spori nastali na železuiei ttock ls-land, nuduličnl železnici v t/'hic:i. gu, v velejezerekih ladjedelnicah ln v tiskarnah v Chleagu.
Ceatnoželezniške družbe v Chlcagu so odklonile zahteve svojih uslužbencev.
GMVlfl BTANt I08T-M HO. LAWNDAIJS AVE., OHIOAGO, 1UJN01B.
' t PBAVN'I ODHORi 1'redaadatki Joka VogriJ, b«z 890, Ta BalU, ni.
I.	Podpredtedniki J. Uratkovi«, U. F. D. 4, boa 80, Oirard, K»aa. . I). TodpredMilnlki Jolof KuhelJ, MAO Kwlng Ava., Bo. OlUfugo, 111. Tajafkt Joka Vordarbar, 8708 Ho. !Awn<t»)a Ave., Ckleago, III. Btagajalk: Aatoa J, Tarbovee, P. O. 1, Olearo, Tli. Kaplulkart Joha Molak, 4008 W. Stat Bt, Ofcleagu, 11U
NADSOKNI ODSEK. Jofta Anabruli^, box 331, Caaoaaburg, Ta. Paul Berger, 741—lat Bt., U Hali«, 111. f. B. Tascher, 874 A h aaj Ave., Bockaprtaga, Wyo.
1*0HOTNI ODSEKI ' Aatoa Hrast, »oa 140, Caaoaaburg, Pa.	*
•toio Badlivk, boa 4B8, H«ithton, Pa. Rudolf Plettrftok, boa 430, Prt«lgavillo, Pa. Jakob Mtklavfli«, I., Ho« 3, WUtoak, Po.
II.	Pet rov tek, 14813 Hala Ave., Oolltavrood, O.	i	i
EKSPLOZIJA V TOVARNI GAZO LIN.
ZA
Okmulgae, Okla. — Atlrl osebe so bile ubite tn dve tako hudo opečeni, dS najbrž umrjeta za <v peklinaml, vsled eksplozije v to* varni za gazolin, ki jo lastuje neka lokalna kompauija.
ameriAki
zorajen
STIH DNSH.
razruAbvaleo v SKDEMBIAJ.
VEHOVHI ZDRAVNIKI	.
P. J. Kafa, M. D., 0808 Bt. Gtstr Ave., Otevelaaš, Ohio.
VHK DENARNE ZADEVE IN HTVARI, kl aa tllsjo gl. upravaega odbora la S N. P. J. aaj aa pollljajo aa aatlovi
JOHN VERDERBAR, 8067—00 Bo. Uwadala Ave., Ohioago, III. PRITOŽBE OT.EDK OENERALNEOA POBLOVANJA so polUJajo aa saalov JOŽE AMBROŽ I f1, boz 801, Oaao aaliurg, Pa,
Prttolba prepirljivo vaablaa, kl ata jih rallU prva ia šraga ialtsnas, ae poli I Jajo aa aaatovi	•
ANTON HRAST, boa 140, Caaeaabarg, Pa.
VSI DOPISI, naprave, llaakt, aaaaaaUa Itd. aa "Presvoto" ae pošiljajo
oa naslovi
UREDNlATVO "PROBVETE", 8007—08 lo. Lawadtla Ave., Ohtaaga, III. VSE UPRAVNlAKE HTVARI, aarolalaa, oglaal, sa pollljajo aa aaalovt UPRAVNlATVO "PHOHVKTE", 1007—07 Ho. Lawndalo Ave., Ohlaago, III. V koreapoadoael a tajalltvoaa S. N. P. J., arodalltvem la apravalllvoai Proavota" aa rabita imon uradalkov, mnrvol saplllte aaalov, kl ja te aavadaa, ako loltto, da bo vaaka stvar hitro relaaa.
Washington, D. 0. — Ameriški delavci ln Inženirji so sopet po-kazali, da jim gre prvo meato pri gradnji ladij.
Na More islandu ao spustili v morje torpednega razruševalca, ki so ga d/ogradill v 17Va dneh od 4neva, ko so položili rivčasto dno. ,Prl grgdnji trgovskih ladij so si Američani priborili prvenstvo,
Ž;o je bila apuščena v morje, lad* a "Tuckahoe," ki bo alužlla za prevažanje premoga. Zgradila jo je New \ orku Shipbulldlng kom pa uijp y Ctjnpdfnu, N. J. Gru-dlli fo jo, 27 dni od dneva, ko j<-bila položna prva plošča za rlv easto dno, .
ZADNJE VESTI.
NEMŠKA BREZOBZIRNOST IN BRUTALNOST.
NAPREDEK
"Prosveta" piše za blagoetanje judstva. Ako se strlnjsš a njenimi idejami, podpiraj trgovce, ki oglašajo v Proavotl. — V zalogi mam vae za vaakdsnje potrebščine po zmerni ceni.
ANTON ZORNIK, Herminle, Pa
MUNICIJSKA TOVARNA DO KONČANA TRI ME0IOB PRED ČASOM.
ob
Nashvills, Tenn. — V veliki tovarni za smodnik pri liadley»
Bendu ob reki Cumberland, ki jo jc zgradila Du Pont Kngineerlng kompanija za vlado, so piičeli s delom. Tovarna je bila dogrnjc-tri mesece pred čaaoin.
na
'^jartlo
Q Moskvi la Kabamu
Kihanje.
h«. 1
Kun. - Ik Koakve »'vrševalni odlrnr "kleni! poklleat' K v^je števila delavcev
Petrogrsds
1 Aehana ln l^i
PROHIBIOIONISTIfiNI PRID LOO PROPADEL.
Baton Rooge, La . — l^eglala
turni zbornici je bil predlolep predlog, kl določs 25 mUj širok prohlblclonlsUčen pes okoli Jgck-Kooovlh kasarn, Camp Nlcluilaa la mornariške postaje. Zbornica Jtr odkbuilla predlog z veliko vcčl-no , če bi bil predlog sprejet, W postalo mesto New Orlcann suho
i tr • « • ——
Waahington, D. 0. — H povtta njem voznlne za potnike pride po višnje cene za postelje v spalnih vozovih In Pullmenofa kompanl-je določi nejbrž v kratkem ko« minimalno ceno od ftH do «1.00
p<.rišana ha ' tudi voanlne Ptdlmsnovlh vozovih.
Nsw York, N. T., 8. Jun. — Da-siravno je bilo še skozi ved dn slišati, da nemške potapljače sio-^ode operirajo ▼ ameriških vodah, je prvo vest o modemom piratstvu prineslo moštvo s škune "ldvrard R. Oola", ki je tukaj doepelo na suho. iknna je bila potopljena newj«rsejskem obreŠj«,' Po izpovedi kapitana Newcom ba sta dve potapljači napadli škn no. Prikasail sta sa nenadoma ob kuni ia poveljnik eaa potapljaš« dal moštvu deset minut časa, da jo sapuste. Mornarji so sapu stili fiksno v čolnih, nemški po morššaki so pa nanjo položili bom be in jo razstrelili.
MORNARllKI DEP TAKOJ ODREDIL PROTI K
v Prueiji
— Pmakl dr- VLADA
Polki
Kodanj, t junija lavni Zbor je poslal
JE POSODILA NAD
rajhaiart "5IoSoOO,000 tELRZNlC^^
gk>čineenL	"
, ječe, ali; Waahington. D. 0. - Želer
__ ....	_ Hemšiji i-ia^ala železuleam kot posojilo
JttS9*ii z -iruvno O jaauarja do 3L maja im
Washington, D. 0., 8. jun -Odbor sa javna laforpiac^js, je po-
ZS varaozt plovbe ob ameriška« obrežja.
jMNftp potapljače eo izvrttle laadoma napad v ameriških vo dah, ia napravijo vile, ia ja la kaj večja Morila potapljaš, rres nld je pa same eaa sli k večjem dve
fBANOOZI SO DOSROLI USPE 11 IA CELI ČRTI
Pariš, 8. jaa. - Francozi eo i noši aa celi bojni črti neU moe, kl eo ImeU velike Izgube aneasft so »JeU ujetnike. Tako poroča ofidjelno vojni stan
OBREŽNI PARNI* NAPADEN OD KORZARJA
UREDNIK PROBVETE i
Jolo Zavertaik.
Ta'
RAD BI IZVEDEL
za svojega strica Uril Jagodici, doma ls Reuturše gore na Gorenjskem ln mojega prljstoljs Alojziji Kepica, doma Iz Muat pri Kamniku lis Gorenjskem. Poročstl Jima Imam nekaj zelo važnegs. Oe kdo ve, kje se nahajata, naj ml naznani njuno bivališče, ali pa naj se mi sama prijavita na naslov: Frank Jagodic, P, O. Hox ;I48, Uermlnie, Pa.
RAD BI IZV1DRL
za naslov mojega prijatelja Viktor Oblaka, domS s Gorenjskega illzo Hmelednlks. Prod dvema le ti sva bila skupsj v Chlsholmu, Minn. HllŠal sem, da Je odšol menda v Clevelend, Ohio. Ce kdo cenjenih čltateljev ve za njegov naalov, ga prosim, da ml ga nszna ni, sa ksr mu bom zelo hvsležen, ali pa nuj ae ml aam prijavi na naalov t Frank Komatar P. O. »os AS', Kast Mollne, lil.
Prof. Dr. Mullin
ZDRAVNIK — SPECIALIST RA SL0VH01
411—4th Avenue
(NA SPROTI POttS)
Pittsburgh, Pa.
BLEKTRlCNA^PSJMILBDBA
Htarl la taksleal adravnlk, «18 laUo prakao. Zdravi aapalao ta kttro vso bo-Ivaal, plula, lolodaa, oblati, trgaoj«, narvuaaoat, krvna boloaal, kskor tudi drugo bolosnl aiolklh. Ozdravi vaako boleaaa kataro provaaaia e svojo oskrbe. Uporablja aejbolja ovropaka, aaiarl •ka la oatellh dolov aveU adravlla. Nta ko aaaa, Neavat breapleiae. To'ae pre-glad popoleeaaa jaailas. Pri sm»*I m »<travl valike Movllo Nisvossef. Uradaa uro od e. ajutraj do • sveler, ob sodo ljub saiae od 10. do I. pepolšaa.
RAD BI IZVEDEL
zs svojega brats Jakob. Orlmšlča Leta I90G je odpotoval ls VVauke na, lil., v Orcgon Clty, Orcgon. Par let avs al doplsovsls, potem ml pa nI piaal več, Uko du sedaj ne vem, kje se nahaja. Iščem gs radi evoje zapuščine, ker bom mo-ral kmalu odriniti v Htrlc Hamo-vo armado. Cenjene rojske pro elrn, še kdo ve za njegov nsslov, nsj ml ge sporoči za ksr bom zelo hvaležen. Če ps bo ssm čltal ta oglss, nsj se ml sam prijavi na naslov: Frank Orlmšlč, 0'JA Msr-ket St. Wsukegsn, III.
Dr. Koler
SLOVENSKI ZDRAVNIK
«SI Pesa Ave.
POTREBUJEM SLUŽKINJO
V elužbo sprejmem služkinjo sred nje etaroetl zs Mina dela iu oa-krbovanje otrok. Če katero veeall, naj se R^laal V teku desetih dni
Pleča po dogoforu. Dekle ali vdo- lilifc £______
va. Pisati je na upravnlštvo S«, la iss eSfie,«^
"Prosveta," MM Uwndale Ave., Chicago, III.
New
t** -ja oddal breaštčno
brzojavko S. O. i. W naztmaja od potapljače
........................
nvo soaiarvs sttarl m
Ssseeilljaai raaaa saho roSo la
"ešreeaC^
IJaMI ■aagaintM lUar* ki ! ee agieaea v kehlej^th hajlgah
aOaMrth H". '•«** ^»Jh »T fc--r — •"tate, p<H»r*tlj, n M. karanja, Md. PISK« f aeaMio.
matu rar.Dia, ■
p O BeZ teu. Ser Vera M. V. ....................
• •vlile.
fl tT t
ar eTlrtlsa
.11 ml
MBSi&efrdiELvI
*4tJkm
^ a Si »al anOatfa M
kl •.•.<•«•>»	fMUt tf¥i,	m
hresima *m« i. al
I'I*4M i V
malff
■H aleiH
la NeveSot
Mr»««a

......^^
zajedavci.
Spisal I




(Nadaljevanja.)
Hudobni ljudje ao ma delali krivico, toda on jim odpušča. Bo« jim daj erečo! Prijatelj M ur ai-cer ni bil hudoben človek, dasiravno oe fa je otreseI in hitro pozabil nanj. Čital je v čaaopisti, da •• je oienil z MariČko in trenotek mu je bilo čudno pri srcu. Marička I — Ali mu ni bila zmetala možganov, da ae je — bedak — apozabil in zatajil evojo ženo? In takrat je on — neumnež — celo mielil, da ae Mue aamo šali in da je njeno ar«« avobodno. Kako ae je varel! Krača, da ni zdaj v njuni hliiini. ker bi ga bilo aram pogledati jima v oči. Toda — Bog jima daj srečo! Vee to je Uo mimo — in zdej so zadovoljni vai trije.
Martinova sreče je pa doaegla vrhunec, ko jc čez nekej tednov prejel piamo od avoje žene. Mar-geta je t veliko zadovoljnoatjo sprejela njegov naavet in mu odpiaala, da rada pride za njim v Ameriko. Med drobnimi vrsticami njenega pisma jo Martin lahko čital, da je seme že davno želela tako, toda omenila ni tega nikoli v avojih pismih, ker je bila v dvomih, da li je on a tem zadovoljen. Zdaj pa, ko Martin aam želi, da pride k njemu, je aeveda vae vesele in komaj Čaka, da ji pošlje potreben denar za vožnjo. Sinček je zopet popolnoma zdrav In drugega zadržka ni. Posestvo lahko ostane pod vodstvom njegove matere, ki ae itak vedno krega, češ da zna več kot einaha in da mora biti po njenem. Kaj se hoče; stari ljudje so navadno «ltni ln Margeta ji rada prepusti vae, pa naj mamica goepedari po svojem. Martinov brat je le dovolj velik, da lahko pomaga materi, e one dve boste že skrbele v Ameriki, da pošljeta denar ca davke, obreeti in pomoč na poljn. V ostalem pe Margeta kom*j čaka, da se združi z njim, ker ji je tako dolg čaa brez njega.
M ,,. Tisoč pozdravov, Mertln, in na veselo svidenje čim prej tem boljo! . . . "
Toliko, da ni Martin Bolnik plesal od veselja, ko je prečital piamo. Njegova srčna lelja se jc izpolnila in zdaj bo zopet srečen človek. Kaj preteklost, ksj spomini!... Vse je izbrisano in pozsb-Ijeno. Od Msrgete se je bil poslovil čil in zdrav, ko je odhejal v Ameriko, ln ona ga bo našla čilega in rdravega. Kar je bilo med tem časom, je šlo mimo — in Martinu se ne bo treba skrivati, ne lagati, ko se snidsts. Knkrst se je legel v pismu — fej, vražji spomini 1 — ampak to je le pozabljeno, odeto ln pokopano.
Iz prijetnih aanj ga js pa zdramila mračna misel, da je brez denarja. Zdravnik je pobral zadnje cante. Ali Mertln se ni dal oplaliti. Saj je bil čil in sdrsvl Dva meseca bo treba potrpeti in on bo delsl s teko vnetostjo, kakor nI ie nikoli — in denar bo tukaj, dovolj denarja, ie preveč ga bo. Amerika js bogata ln dosti jo densrjs zs pridne ljudi t...
Msrtin ai js kmslu čestital, da Ima čudovito srečo, v resnici večjo, kot je zaslutil. Tovariš, s katerim je prenetal telke železne drogove v to-, varni, je pustil delo ln odlel v drugo mesto v dr-lavl Illinois. Martinu je bilo lal dobrega tovarlia, v čigar druibl so mu tako hi^ro tekle ure pri delu; toda čez teden dni je projol od ujega plsiyo, ki ga je zelo rasveselllo. Tovori* mu je p|pal, da naj pride za njim, kjer ga čaka Izvrstne služba. Rož-uik se nI obotavljal; odksr je bil zdrav, bi bil t veaeljem pozdravil vaako izpremembo dela ln kraja. Na Joliet nI bil posebno nsvezsn ln večkrst je sklepal, da bl bilo ugodneje, ako se z ženo naseli v drugem krsju, kjer bl labko začel popolnoma novo življenje med novimi ljudmi. Z lahkim oreem se je torej poalovtl od Joliets in odbite! ss svojim prljsteljem. Slovo mu je bilo veliko lo-Ije, kot pa ls prve naselbine v Michiganu. Pravzaprav js čutil, da zapuiča kraj, kl ga je te spominjal na nesrečno holeezn in bledi obraz utopljenega Krnea. Vse take spomine je pa treba za-dulitl ln Izbrisati vsako sled za njimi. In Martinu ee je odvalila sadnja tela s srca, ko ga je vlak neksgs prijaznega Jutra ločil od dima in aaj jolletake naselbine, kjer je preiivel nekaj mesecev. Zadnja sled je bila lzbriaana.
V novem kraju je našel Martin več, kot je bil bil pričakoval. Res ag je čakalo delo, veliko lolje, kskor je bilo v Joliet u in tudi plačs je bila boljla. Tovarna je bila nova In snažna, da js bilo veselje delstl v nji. Illvslltča delavcev ao bila nekoliko oddaljena od tovarne, zelo čedne, iz opeke sidane hite s enim nadstropjem ln t vrtičl v ozadju; apre-daj ob ulici jc bilo drevje, ki je delalo lep hlad v poletni vročini. Martin je bil popolnoma zadovoljen ln ie je aanjal, kako veaela bo Margeta, ko pride v ta prijazni kraj z novimi tovarnami, lepimi liiŠ4.m' v senci dreves, kakor v parku, z gladkimi ulleami, po katerih brenče vaak hip krasni avtomobili, ln a divno okolieo, kjer so bogate farme lu vabljive turne daleč naokrog.
Martin je hvalil Bova »a izreden košček sreče, ki ga je končno doletela. Zdelo nc mu je, da je te le zdaj priftel v Ameriko — v t lato pravo Ameriko, kakršno sl je Idi slikal v nt are m kraju; razočara-nje tn trpljenje poslednjih dveh let je pn primerjal a usodo grešne duše, ki mora čakati pred pe • klom odrešenja. Da, — trpel je! V Ameriki je bil, a kje je bilo tlato življenje, ki si aa je bil našli-kalf Toda vse je pretrpel, »»čistil se je in končno je tmll nanj poaijal gorak žarek ... Ali nsj ae ae kremlit
Nego vi računi so se obnenll. Plačo je prejemal vaak teden in v testih tednih al je le prihranil toliko, da jc |Mmlat leni vozni listek in nekaj de narja *.a nujne potrrlie. obenem ji je piaal pismo, polno goreče ljubezni in hrepenenja, kakrftnega te ni piaal, odkar je bil loče« od nje. Bilo je njegovo aadnje piamo, na katero nI več pričakoval pismenega odgovora, pač pn njo samo in otroka, da ju pritUne na srre Zato je pa ekutal taliti M papir vne občutke, kl mi m* igrali i njim tUtl
kip, kolikor mu je peč dopuščala okorna roka in
Šs bolj okorna beaeda pod peresom.
Ko je odšlo piamo z voznim listkom, je Martin kite! s pripravami sa bodoče stanovanje svojo družine. Najel je prijazno stanovanje a štirimi sobami v prvem nadstropju hiš« v senčnati uliei, katero krasita dve vrsti košatih drevea. Kupil j« tudi čedno pobištviee in ga aam uredil, ko ao mu ga izložili v stanovanju. Martin ae je amejel od same zadovoljnosti, ko je opremil sobe. Bil je prepričan, de bo Mergeti zelo ugejelo. Pritrdil je zavese ne okna in po tleh je pogrnil par kosov pre -proge; prvi hip je aieer mislil, da ao preproge po-trata, ali soba je bila mikavn«jia in Margeta bo veaela. V sprednjo aobo k ateni je postavil zofo, o kateri je sprva tudi sodil, da je nepotrebna; ali ko ae je v*edel ne njo in ae parkret pogugal na mehkem sedežu, se je zopet smejal sam sebi, kajti pomislil je, kako prijetno bo, ko ae bosta z Margeto včaaib takole zagugala. Ne steno je obe-ail nekej nabožnih alik, brez katerih ne ame biti po njegovem mnenju nobene krščanaka hiša. Najbolj je pa bil arečen, ko je vsel v roke Velik zavoj in ga previdno razvezal. V zavoju je bil lepo pobarvan avtomobil, precejšen medved s žameta • atim kožuhom, potem trobentica in še nekaj drugih igrač sa Martinčka. Rožnik je videl v duhu otroke, s kakšnim votel jem premete ve lepe igrače, in ni ai mogel kaj, da ae ne bi tudi on poigral. Navil je avtomobil in ae priarčno amejel, ko je stver-ea zdrčala po tleh v kot.' Medveda je postavil na mizo, kjer je moško aedel in zatrobil je na trobent ieo. Vse je bilo v redu.
Čez dobrih pet tednov — listje ns drevesih pred hišo je ie rumenelo in odpadalo, v znamenje, da se poletje umika jeseni — je Martin sprejel brzojavko iz New Yorka, ki mu je naznanila, de je Margete z otrokom lo na ameriških tleh. • „.
Bil je skrajno razburjen. Sicer je bil pri-pravljen ne to novico in v skrbeh je ie bil, ker ni dobil toliko časa nobenega glasu od nje, al^ veat sama ga je vrgla naravnost iz rsvnoteljs, da, je bil bkratu malone zmešan. Pokazal je brzojavko znancem in sosedom in pri tem se je vedel teko bedasto, da so se mu smejali in obenem čudili. Msrtin ni znal prvi trenotek, kaj bi počel, tatel je na kolodvor, dasiravno je moral biti prepričan, da vlak, ki Rripelje leno, še ne more priti. Hotel je pustiti delo xa nekej dni, toda boss mu je od -rekel prošnjo, češ da ga ne more nadomestiti. To ga je ujezilo in prvič se mu je zamerila tovarna.
Ko je pa prišel tretji dan z dela, je našel Margeto z otrokom, ki ate ga čakala pri ljudeh, kjer ue je bil nastanil, ko je prltel iz Jolieta. Martin ni nič vedel o njenem prihodu in zalo je bil tako iznenaden, da je obetal na mestu kakor prib^f|tresoč se od prevelikega razburjenja. Komaj K tUPr gcl spraviti eno samo besedo iz ust.
"Margeta!"
"Msrtin!"	./f
Stsl je kakor lipov bog ln nekaj trenotMv jo je gledal s nekakim neumnim nasmehom na ustnicah, kot da ne sme bliie ln da ae je ne sm^dfr! tekniti, , Ves čas, odkar je dobil brzojavko iz New Yorka, si je slikal prizor sestanka, ali pričakovana slika se je mahoma razblinila — in Martin je stal pred svojo leno kakor otrok, ki^trml v prijaznega tujca, ne vedoČ, da 11 se bi čudil ali bel. Is tegs položaja ga je rešila Margete, )ii v, svojem kipečom vzradoščenju ni opazila njegove zadrege. Skočila je 1c njemu ln sledil je kratek objem s sramežljivim'poljubom, kolikor se spodobi vpričo drugih.
Tedsj se je šele zdramil Msrtin in opszil si-ns, ki ae je dri«) msterinegs krila in debelo gledel neznanega človeka, ki objemlje mater. Fsntek je bil prava ulika svojega očeta j svoje otročje sa čudenje je izražal s ravno tako bedsato potezo ne ustnico)!, kskor Msrtin mslo prej. Rožnik je prijel plsšnega otroks in gs strastno pritisnil ns lice. Ksko je zrsstcll Nikakor ga ne bl poznal, ds je to njegov ain, če bi ne bil prišel z njy, ln, zdaj bl se nsjrajše igral s njim ln gs peatovsJ, kakor takrat, ko je bil še droben dojenček.
"O, ti moje dete, zlato dete!"
In ona T Martin je tekoj opazil, da ae je Is-preraenlla. Ni imela več tako polnih, rdečih lic* kakor prej in oči ao ji bile malo udrte in kalne. Znamenje samot srenje, dolgočasja, skrbi in samo zatajevan ja. Toda Margeta je tudi našla Izpremembo. Mertln je mlalil, da ae je precej zredil in popravil, odkar je živel v veri, da je zdrav, ali ona je videla na njegovem obrazu aled bolestnih potez, ksr je seveds tskoj pripisala teikem delu.
Martin je vzel družino v avoje stanovanje, kjer ima biti odslej dom sreče. Medtem ko ae je Msrtinek neksko boječe lotil igrač, ki jih je oče polotil okrog njega, ata al ona dva Imela veliko po-vedeti.
Martin je v tem trenotku čutil, de ne bi menjal s nobenim smerilkim miljonarjem. Bil js
kskor človsk, ki ae truden ln lačen vaede k bogato obloleni miai In v hipu, ko ge prevseme okus »lastne jedi, pozabi popolnoma, da je bil kdaj truden 4n lačen. Hipnoza trenotne opojnosti —- ln hlsgor jim, ki si ne belijo gleve, kej je bilo in ksj bol ....
XV.
STAVKA.
Preteklo so tri leta.
Mondkomu minejo tri leta. kokor bi pihnil, tods Johnu Mucu ln njegovi leni Merički ao bile ts tri let s dolgs in trn jeva. Kdor js poznal Muca, ko je Ml te aamec. mn je zdaj po vsaki pravici lahko rekel, ds to nI več on; in Johnu ni bilo treba tega povedati, kajti čutil je sam. Veoeljak Muc je bil ie dsvno mrtev — večkrat je rekel, ds je umrl tiNteg« dne, ko se je oienil — in Uvel js I« te činerneŽ in sitnel. ki as j« vfdno jeail na** in ve« svet.	(NedeUmRlM
Kraljica Dagmar
(Nadaljevanj«.)
Bolniki na posteljah so se dvignili, gledali po vaai, oči so se , im lesketale, kakor bi se jim naenkrat vračal prejšnji svit, liea, ki so bila, kakor da je ne nje smrt pritisnila svoj pečat, so se pomodrele ustnice ao šepetale: 'Kraljice. . .Dagmar .... nam prinaša zdravje. . . "
In predno ao ae nadejali, ao se odprle duri, na pragu se je pojavila prikazen, kakor poslana iz neba, a čarobnim amehljejem in a tako ljubkim glaaim. . .
"Dej vem Bog zdravje, srečo ..
"Dej to, daj . . . jasna gospo .In tebi neštetokrat toliko!" Bolniku je bilo nekoliko laije, kakor da pada i njega teiko breme. . .Otiral si je raz čelo pot ln že tudi hotel vstati. Samo da so se mu noge vsled oslabelosti upirale. Drugje je bila zopet na žilču mati, okoli nje kopa otrok, in eden je tarnal bolj kakor dru-fi
"Kdo nas bode iivil. "Kdo se bo menil za nas!" "Mati draga. . . Ne umri nsm! — Ne zapuščaj naa! — Saj te ne bomo nikdar več žalili — nikdar, ljuba naša mati!"
Na dragi strani v sobi je pokojnik —- mol — te žene in oče teh otrok. . . Umrl je včeraj zvečer. In nikogar ni bilo, da bi ga pokopal. ...
"li nas ne smeš zepustltl! — Kako bi živeli, mati naša.
Otroci so pritiskali omrzujočo materino roko y ustnicam in jo najgorkejše poljubljali. . .
"Za vas, otroei, poskrbim jaz ..." '
Na pragu, vodečim v sobo, je stala zopet gospa s svojimi spremi jovakami.
"Dobrotni Bog!. . . Svojega angelja pošiljaš.
Bolnica ni mogla dalje govoriti. fhtenje je zamorilo njen glas . Mat! si je položila posušeno slforo prozorno desnico nad oči, d& bi videla, če se ji morebiti one besede katere so prišle pred ne-Kiii časom na njena ušesu, niso samb sanjale. . . Nato je oklenila obe roki in ai j>rizadevala, da bl se vsaj vzravnala. . . Med tem so' prišli molje, položili {tokojnl-kVnn nosil nieo in ga odneali na pokopališče. . . I "Z Bogom — na svidenje, kar naj preje moj mol. . Moliti, otroci, sa ateja . . "
V izbici je bilo nekaj časa rl-ho. . . Vsi so sklenili roke in mo lili: "Oče naš."
"Okrepčaj se žena. . .omoči si ustnice. ..."
Bolnica je prijela steklenica v obe roki in pila — pila olajšanje Koliko lažje je zdaj dihala.
"Kdo ste, svitla gospa, da se n« ogibat« teh naših koč, da se ne bojite kuge!. . . O, povejte mi! ... da bom mogla tam gori povedati vaše ime. . . ."
*To je tvoja kraljica!" je zs šepetale ons izmed drulle, kl ie stale najbližje. _*Moja kraljica T. . . Degmar! . . .Tako se n| ponižala le nobena kraljica. . . nobena. ... In mogoče da ne bode teke nikdar več pri nest. . . O, dovoli, naj svltlejla gospe, de te vsej pogledom. . . O, otroci ljubite te roke, te noge. . . Moje kraljica! . . Ona prihaja med nas, med svoje ljudstvo . . .Ons se nss ne ogl-bije....."
» Bolnico je vpirale svoje kalne oči na kraljico s dolgim — vprašajočim pogledom. . . "Samo morske lene se varujte,
flemenlta gospe. . . Ta je nešim raljiesm ie od pamtiveka sa videla ljubesen naroda. . ."
Bolnica je omahnile ne postelje, oči so se ji eaprle, priti o je spanje, — dobro snamenje. , .
Kraljica je puatlla tukaj ste. iklenieo močnega vina, naročile otrokom, ko ae meti prebodi, de naj K dajo krepile, in nato ndtla zopet za prag naprej. . .
Bolnica je spela dolgo — zelo dolgo. . .
otroke okoli leiilče jc tudi premsiroval spim^*" flTaviea za gla-viee ss je .klonila nilje ln nitje, teko de ao ss dotiksla druga druge.
Bolnica se je prebudile šele drugi dan zjutraj. Otroei sa Is vedae dremali ab Iji v najprijHMjtih sanjah Mati sl je" oddahnila, kar naj-
bolj globoko si je mogls. Otroei so s* tudi zdramili. . .
"Strešno sanje! , , , Kako mi je danes dobro!. \ . To jo bil sam angel j. In kje je moj možf"
Žena se je vsa začudila ozirala po sobi. . . Zdelo se je, da sene more vsega spominjati.
"Ateja so odnesli ua pokopališče. .
"In gdoT"
"Ti^ki ao prišli z ono gospo — s kraljico!"
"Bila je tukaj pri tebi . . . go vorila je s teboj. . . dala ti je'piti vino. . . tu je je še pustila, naj ti damo, ko se prebudiš! — Svarila si jo pred morsko ženo. . ."
Mati se je šele zdaj pričela spominjati
"Že vem, ljubi — otroei — vem. S čim ji poplačam. . Če bi vedela! — Naj bi bila njena kri najarčnejša do najpoznejšib rodov!"
Kraljica Dagmar je hitela od vaai do vasi, niti oddahniti si ni marala, in res je bila angelj tukajšnjemu ljudstvu. . .
Žena v sivem oblačilu s kre-dastim obličjem se je pri tem pojavu umikala in neenkrat pustila svoj plen, katerega je že držala v objetju. . . Zdelo se je, da je prvič, odkar se potika po svetu, premagana.
Kuga je ginila, kakor do so jo zanesli vetrovi na dno globokega morja. . . StroSna žena se je Ringstedta j>opolnoma izognila.
Kraljica je bila samo za spoznanje bolj bledo, toda zdelo se je, da je tem podobnejšn nad-zemeljaki prikazni.	/
'In kdo si ti, mladi mo i k vojo življenje m liu'vd druge, da ao šli za teboj?"
Dagmar je z nepopkljiv„ jainim pogledom obstala ru |
dniku, ki je je bil stopil /a
akor U ga bil prinesel v*
"Ti ai irtvovala večji daj neizmerno večji —. jaz aemB vek, katerega življenje majhne cene. . /• «
"Zakaj skrivaš prej svoje ime?"
V Ni mi na tem, da bi se ga spominjul, — veruj, svitla J — ni mi na tem I"
Brodnik je govoril sicer v skem jeziku, to.la njegov nag s katerim je govoril te bese<|<1| bil popolnoma podoben , , t činemu.
"In če bi želela vedeti?'|
"Odpustiš — vem da o<lpu] svitla gospa, če je skrivam kljM» temu. .
"Rada bl te plačala. . . Kal vkjim, si priprost brodnijt, kraljevski soprog me vslttt, korhitro se vrne. . . Naj izv za koga bi prosila. . . Mož, ki bili enaki tebi, ni mnogo... Vi da tvoje .požrtvovalnosti ni goče poplačati. . . toda svojo aoprogovo hvaležnost bi ti dar rada pokazala!"
"Najljubše plačilo tvoj pogled.
Brodnik je še vedno govoril d ski, toda glas sc mu je tresel PROSVETA Mrs Koshak
Nadaljevanje.
mi je
Iz lica v lice resnica je—
vsi ljubimo
Helmarice.
aajfcotjto vtata tnrout.
I rrtr 1« vt "I )1