CHICAGO, ILL., SOBOTA, 20. JANUARJA ATURDAY, JANUARY 20, 1S40 JANUAJt 1<5 P Kanut . + 20 S Fabijan in Bast 21 N 1. Predpostna 22 P Vincencij 23 T Zaroka D. M. 24 S Timotej © 25 Č Sprcobr. sv. P. 26 P Polikarp + 27 S Janez Kriz. . 28 N 2. Predpostna 29 P Frančišek Sal. PRVI SLOVENSKI UST V AMERIKI Geaio. Zrn vero tn narod — ta pravico m remteo — od boja do zmagui tLASILO 6U}\ . RATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA \ LHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. (Official Organ of four Slovenian Organisations) najstarejši in Najbolj priljubljen slovenski list v združenih državah ameriških. j»! i * jet m< 3IV ajl, 0 of aj' m p| r h ter ier pe a t dt . <1 3 1 a* črt st< a \ & pf rži ŠTEV. (NO.) 14. LETNIK (VOL.) XLIX at' jf i i i. is 96* GO Angleški poslanik povdaril, da je Anglija v taki pravični vojni, da zasluži simpatije Amerike. — Sedanjo vojno primerjal z ameriško revolucijo. — Obljubil, da boste Anglija in Francija preliredili svet na bolje. Pariz, Francija. — Na svojevrsten način, namreč s tem, da je Primerjal sedanjo vojno Anglije z vojno, ki so jo »jojevale ameriške kolonije Proti ^angleškim oblastem, je tukajšnji ang. poslanik, Cam-bell, skušal omečiti srca Ame-i')kancev,da bi ti brez pridržkov naklonili svoje simpatije svoji sestri po jeziku. Govor, v katerem je izrazil ta nenačelen apel, je imel poslanik ^ četrtek pred zborovanjem Ameriškega kluba. Povsem novo luč je vrgel Poslanik na vzroke, ki so do-vedli do ameriške revolucije. ~ej.al .ie, da je bila tedaj polovica angleškega ljudstva na strani Amerikancev in jim je Pnznavala upravičenost njih levolte, češ, da so se bojevali Za princip proti poštenemu sicer, toda trdovratnemu kra--Ju> in proti korumpiranemu Parlamentu, ki ni zastopal ljudstva. Ne samo, da angle-co Uudstvo- ni- Am&i'iltancem zam.erii0 za njih zmago, je zvajal poslanik, marveč bilo hZd* Za SV0j P»az celo nvalezno, če« i • , mogel u ' da je ta pnpo' nam, , Je Padla reakcijo-Jeailld ]Iada v Angliji ter se J",1 a "stavna monarhija vlada po zastopnikih. Kavno tako vojno za prin-iPekakor tedaj Amerikanci, 1J° SedaJ Angleži, je dejal govornik ter povdaril, da jo ni navadna vojna, marveč vredna, kakor so časi izredni, a kar je dostavil: "Velika [e "'ia in Francija se bori-Zf'aj za zmago. Iz te zrna-" nameravate ustvariti svet, v katerem ne bo več prišlo do no'1"^ N'iuno finančno in eko- enk° Sodelovanje je samo j, , orak do enakega medna-1 , ?ega sodelovanja, ki se nko doseže, ako, toda sa-mo ni. nad v Pravica triumfira usn -rivico ter se £vet zopet . 11 Proti principom name-r prv°ti brutalni sili." 11 Se enkrat je poslanik Povdaril, ter apeliral na A- daer/, . ce> naJ to verjamejo, ni ta vojna nič več in nič _ — » v/j I1CV 111V, VCU 111 lil*-. ,'Co n.J ^akor borba med pravite^10 krivico, med lučjo in u ..0; borba, da se reši pred da1C°njem vse' kar Pomaga, slarivVredno živeti na tej u akj zemlji." Samoobsebi ZaveVno je, da se Amerika bi pima Pravico in luč, in odo torej, po izvajanjih i osianika, skoraj brezpotreb-> da se apelira na njo, naj t Pojavi na "pravo stran" r Angliji in Franciji na šte-a.l . rp . f, ..... - - ne gostilne "Pri Tomažu." — V Tržcu pri P t u j u je umrl po dolgi, mučni bolezni Jakob Kirbiš, posestnik. — V Ljubljani je umrl Albin Ro- gova tašča Neža Kovačeva. Razmere pri hiši so se vedno ttat.ita posega v politiko vzhodnih drž av uprla zdaj, kakor se je svo-ječasno Amerika. — V proza m.; • - -------Pa'&andi se neljube reči pač P^ncipe, ako bi se ta prezro. odselila domača mati, ki je svojemu sinu predala posestvo, sama pa si izgovorila pi'e-užitek, ki pa ji je nazadnje postal tako grenak, da se ga je prostovoljno odpovedala. Stara mati se je tako izognila vseh nevšečnosti. Pohabljeni Avgust pa je ostal na svojem rojstnem domu, kjer se je sedaj pričel njegov križev pot. Sam je orožnikom pripovedoval, da so ga pričeli strahovito pretepati in da je hrano dobival le po enkrat na dan, pa še tisto tako neokusno, da skoraj ni bilo užitno. Tudi kruha mu niso dajali ali vsaj le silno redko. Z obleko seveda ni bilo najboljše. Oblečen je v bil stare raztrgane cape, spati pa je moral v zatohli kamri na stari postelji s šopom fižolove slame, pokrivati pa se je moral s starimi cunjami. Zaradi takega ravnanja je že itak slabotni pohabljene popolnoma shiral in je bil že bolj podoben mrliču kot živemu človeku. Ko so ga orožniki obiskali in zasliševali, jih je milo prosil, naj ga vendar rešijo tega pekla in spravijo k boljšim ljudem. Reveža so res začasno nastanili pri nekem posestniku v isti občini, trdosrčne njegove sorodnike pa so orožniki prijavili oblastem. Italija skuša čimdalje bolj aktivno igrati "pokroviteljico" nad jugovzhodnimi evropskimi državami, pri čemer ji ie seveda na tem, da zavaruje svoje interese na Balkanu. Pred nekaj daevi je sklenila neko važno pogodbo z Ogrsko, toda že prej je vodila s to državo tozadevne razgovore. Gornja slika' je bila vzeta lani ob neki taki priliki v Rimu. V ospredju stoječi, od leve na desno so: Zun. minister Ciano, ogrski min. preds. Teleki, ogrski zun. minister Csaky in Mussolini. Pod tovornim vlakom Celje, 13. dec. — Na železniškem mostu preko Savinje v Tremerjih pri Celju je zadela smrt 72 letnega tesarja Zavška Mihaela, doma iz Sv. Krištofa nad Laškim. Ob 11,16 je šel čez most, proti kateremu je . privozil v tem trenutku tovorni vlak iz Zidanega mosta. Starček, ves onemogel in izčrpan od poti, se je umaknil s tira, po katerem je pripeljal iz Celja drug to- bič, pleskarski pomočnik. ■-o- Nesreča Na državnem mostu v Mariboru je 58 letna delavčeva žena Terezija Lorberjeva nerodno padla in se tako močno poškodovala, da so jo morali odpeljati V bolnico. --o- Konje so mu odpeljali Posestnik iz Ovsiš pri Pod-nartu, je kupil deset konj v Zagrebu in jih gnal čez Novo mesto proti Ljubljani. Od Novega mesta navzgor se mu je pridružil neki moški,ki je dejal, da je s Primorskega. Zmenila sta se, da mu bo pomagal gnati konje in kmet mu je dovolil, da mu je gnal štiri konje naprej. Do Škofljice je šel kmet še za sledjo tujca, ki je gnal njegove konje, tu je pa sled; za njim nenadoma izgubil. Mislil je, da bo tujca dobil na doftiu, na Gorenjskem, pa se tudi to ni zgodilo. Nazadnje je moral spoznati, da ga je tujec opeharil in mu odgnal štiri konje. -o- S kolesa je padel Desno roko v ramenu si je zlomil pri Sv. Florijanu 51 letni urar Josip Maček iz Rogatca. Padel je s kolesa in dobil nevame poškodbe tudi na glavi. -o- Velika sova Gozdni čuvaj Stjepan Ka-tič je na bregu Save v bližini Siska ujel nenavadno velikega ptiča skovirja, čigar razpeta krila merijo skoraj dva metra. Velika ptica je padla z veje nekega drevesa ki štrli nad vodo, z reke se pa vorni vlak. Strojevodja je dai ni moglo več dvigniti. AMERIKANSKI SLOVEN! Slovenec Aroerikan Dogodki med Slovenci po Ameriki lova vseslovanska radio ura v Chicagi (Popravek) Chicago, 111. — Mr. George /larchan, vodja prve Jugo-lovanske radio ure v Ameri-:i, bo odprl, oziroma pričel z lovim radio programom pod menom "Vseslovanska radio ira" ("The All Slavic Radio lour") na radio postaji VGES' vsako nedeljo od 11 lo 12 zvečer in ne opoldne, : cot je bilo včeraj poročano. — la program bo posvečen nilijonom Slovanskih radio poslušalcev, med katere so 'kijučeni vsi Jugoslovani, Po-jaki, Čehi, Rusi, Ukrajinci, Slovaki in Bolgari. Smrtna kosa Joiiet, 111. — Tu je premimi mladi Slovenec Julij Skelel, star 24 let, sin Mr. in Mrs. Skedel, na 901 No. Hickory, Street. Pogreb se je ;ršil v pondeljek iz hiše ža-osti in nato v cerkev sv. Jožefa, odtam pa na pokopališče sv. Jožefa, kjer so ga položili lc večnemu počitku. Poleg žalujočih staršev zapušča še dva brata Franka in Edwarda. Žalujočim sorodnikom naše globoko sožalje, pokojniku pa R. I. P. -o-- Podlegla poškodbam Cleveland, O. — Pred kratkim je v Polyclinic bolnišnici podlegla poškodbam, ki jih je dobila nekaj tednov.poprej, ko jo je neki neznani in brezvestni voznik avta podrl na tla, Frances Kobe, rojena Arko. Pokojna je bila doma j iz Žigm^ric, pri Sodražici in je prišla v Ameriko pred 37 leti. Zapušča tri hčere in pet ! sinov ter več sorodnikov. Pokopana je bila iz cerkve sv. Vida "na Calvary pokopališče. Oproščen New York, N. Y. — Jugoslovanski kapetan Ivan Podr-žaj, o katerem je že pred časom časopisje poročalo, da je bil obtožen bigamije in ki je bil radi tega obsojen na petletno" ječo v Auburn, N. Y., bo 1. februarja izpuščen iz ječe. Ne bo se pa smel prosto gibati, ampak ga bota dva ameriška izseljeniška uradnika spremljala na Elis Island, odkoder ga nameravajo deportirati v Jugoslavijo. Baje bo pa Podržaj najel odvetnika, potom katerega bo skušal doseči to, da ga ne bodo deportirali v Jugoslavijo, ampak v kako drugo državo. -o- 'Širite amer. slovenca' POSLUŠAJTE vsako nedeljo prvo in najstarejšo jugoslovansko Radio uro od 9. do 10. ure dopoldne na WGES postaji, 1360 kilocycles. Prvi in najstarejši slovenski i™t and the Oldest Sloven* Ust v Ameriki. 'ewspaper in America (Jatanovljen lete 189L ^lished 1891. ___Published by: Ishaja mk dan razun nedelj, pone- eljkov i» dnevov po praanikib Is»ued daily- «cept Sunday. Moo-__day and the day after holiday« Izdaja in tiaka: --* D IN OST PUBLISHING CO EDINOST PUBLISHING CO Naslov uredništva in uprave: Address of publication office: <849 W. Cermak Rd., Chicago 1849 W. Cermak Rd.t Chicago Telefon: CANAL 5544 Phone: CANAL 5544 Naročnina: Subscription: 2a eelo leto —„____$5.00 For one year______$5.00 Za pol ifeta__2.50 For half a year___2.50 Za četrt leta____1.50 For three months___1-50 2a Chicago. Kanado is Evropo: Chicago, Canada and Europe: la celo leto ________________________________ $6.00 Fei one year ......................$b-00 {a pol leta ________3.00 Foi half a year ............ 3 00 la ietrt leta ___________________ 1.751 For three month*------1.75 Posamezna številka ________ 3c 1 Single copy ----------------- 3c Dopisi važnega pomena ta hitro objavo morajo biti poslani na uredništvo «sai dan in pol pred dnevom, ko izide list — Za zadnjo številko v tednu je čas lo četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov ured-aištvo ne vrata. Entered as second class matter November 10. 1925. at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879 J. M. Trunk Se malo spominov Besedo ima le Anglež, drugi samole za njim capljajo, in tu je v prvi vrsti tudi Amerika. Finsko je naredil le Anglež, kakor tudi baltiške državice. Ali mu je bilo za te narodiče? Hm? Angležu, pa za kak narod, ako mu ne gre le za sebe? Ali gre zdaj Angležu res za Fince, za finski narod? Kričijo tako. Propaganda za — Angleža. Ampak Anglež je za kak narod, ako mu gre za lastne angleške interese. bilo je ob pripravah za koroški plebiscit. Lah je bil zlomek, Francoz je capljal sem in tja, Anglež je bil nedostopen, kakor bi imel kol v hrbtu, v srcu je bil za Avstrijo, oziroma za Nemce. Imel pa je besedo, saj je bil načelnik komisije — Anglež. Niti približati se mu nisi smel. Tako je bilo do tedaj, dokler niso boljševiki prišli pred Varšavo. Sakrabolt, pa se je izpremenilo. Ako boljševiki vzamejo Varšavo, potlačijo Poljake, jim je Nemčija na stežaj odprta, ker komunizem bo zavladal med Nemci kar čez noč, in Anglež stoji pred — komunizmom. Angležu je pretila nevarnost, in Jugoslavija je vobče antikomunistična še danes. Angleži so .pri delegaciji postali sladki ko med. Nenadoma pa se je obrnilo pri Varšavi, komunistična nevarnost se je razblinila, in Anglež je imel zopet kol ali ma-relo v hrbtu, bil je za vsako ugodnost Jugoslaviji v prid nedostopen. In tako smo morali plebiscit izgubiti. Angležu za kako narodnost, za male narode, za samoodločeva-nje . . . pejte se solit. Anglež brani Fince, ker brani Je — sebe. L Laška plotarija TARZAN IN OGENJ V THORU (Metropolitan Newspaper Service) Napisal: Edgar Rice Burroughs . raft 1 >™ E.I.T .1« Mim«. 1.1 - .m . ' - Itfcx Py&CtH W»r"p feature »yr.-ATE, me. "Nc, dragi D'Arnot," dalje govori Tarzan, "ljudje so hodili po tej poti, ne ž.vcnjK. In tni morda gremo naravnost v past!" Od tu naprej je Tarzan stopal še bolj varno, kajti odloui-ljena veja je dovolj jasno pričala, da so tod hodili ljudje in to morda pred kratkim, morda šele pred eno uro. — In karkoli naj že ti ljudje iščejo v tem prepovedanem kraju, vsek^ko jim bodo sovraini in nevarni. Gospodar džungle, Tar«au, je skrbeče gledal v prihodnjost. Ni se bal za se, bal se je za te, ki so bili z njim. Rad bi "stopil naprej in si ogledal okolico, toda ni jih hotel pustiti same. Na nesrečo je še veter pihal v smer v katero so stopali,; zato tudi njegov Vonj, ki je bil najbolje razvit in je začutil sovražnika že daleč pred seboj, mu ni ujogel koristiti. "Jaz se povr zpnem na drevo," pravi Tarzan, "da viditn, kako obstoji varnost, vi pa ostanite na mestu, in —" Tarzan ni utegnil spregovoriti vse do konca kar jc nameraval, ko se jc naenkrat prikazala iz grmovja cela armada čudnih obproženih vojakov, ki so, ko so opazili Tarzana in njegove varovance ,takoj naperili proti njim težke, na koncu čudno zakrivljene sulice in hiteli proti njim. m,ran 2 ' AMERIKANSKI SLOVENEC Sobota, 20. januarja 1940 OD ZVEZE SLOVENSKIH i DRUŠTEV V JOLIETU Joiiet, 111. Vsemu članstvu Zveze Slovenskih Društev v Jolietu se naznanja, da Zveza prireja veliki kard party v nedeljo 21. januarja. Na ta zabavni kardi party ste povabljeni vsi | rojaki, od blizu in daleč. Pridite, da nas bo večje število in da bo zabavnejše. — Na-svidenje v nedeljo v Slovenija dvorani. Leo Adamich, tajnik Zveze -o- NAJDALJŠA POEjZEMSKA REKA V francoskem okrožju Lot so pred kratkim izročili prometu nova dvigala, ki omogočajo udoben dohod do podzemskih jam v Fadirac. Za pokrajino je bil ta dogodek velika slovesnost, ob kateri je propaganda spet postavila pred svet stara in nova čuda francoskega podzemlja. Jugozahodni del Francije je sploh bogat na podzemskih jamah in podzemskih vodah. V tem delu Francije je tudi podzemska reka, ki bo najbrž najdaljša podzemska reka na svetu, saj je njen tok pod zemljo dolg 3.5 km. Obiskovalci jame se v dolžini okrog 2 km vozijo po tej reki s čolni. Seveda jami nikdar ne 1 manjka obiskovalcev. Drugo čudo tega podzemlja pa je ; hudournik La Cigaliere, ki tu-1 di teče pod zemljo. Dolg je ' okrog 3 km in dela v svojem " toku velike slapove, od kate-' rih padajo nekateri po 20 metrov globoko v podzemske > prepade. V te'm delu Francije . je tudi veliko jam, ki so ze-) lo obsežne. Tako je apnena i jama pri Miremontu dolga . nad 2 km. jama pri Bethaira-j mu pa celo 3.5 km. Pred krat-5 kim pa so pri Aven de Fouil-. lac odkrili novo mrežo pod-3 zemskih jam in rovov. Med _ novo odkritimi jamami je i največja 150 m dolga, 85 m 3 široka in blizu 50 m visoka. . Poleg te jame pa so v tem a delu še zelo globoki rovi. a Najgloblji je pri Martelu in . gre 460 m v globino, razisko-. valci pa so doslej prodrli do _ globine 300 m. Rov pri Heylu .. je globok 250 m. Je pa še [j kakih pet takih rovov, ki so globoki okrog 200 m. Ta del Francije je sploh poln pod-0 zemskih zanimivosti in tudi e slovi kot tak daleč naokoli. i. -0- , PREMOGARSKA DRUŽINA >,' DOBILA ČETVORČKE Nauvoo, Ala. — Premogar-ski družini Clyde Short, ki ži-vi na deželi, dve milji od tu-a kaj, so se zadnjo nedeljo ro-v dili četvorčki, tri deklice in a en deček. Kakor pravi zdrav-a nik, so vsi pri čvrstem zdrav-t. ju. Za deklice je družina iz-0 brala nenavadna imena,nam-reč Vera, Upanje in Ljubezen, za dečka pa se še nisc j odločili glede imena. HIŠA IN LOTA na prodaj. Sest stanovanj pc štiri sobe. Zelo poceni. Za in * formacije vprašajte Mrs. i. Wolf, 1837 W. 21st Place Chicago. bo prišlo iskat 50 do 60 Kivar-sev, kateri bodo naložili vso njegovo prtljago na ramena in bodo hodili 17 dni peš, da pridejo do k r a j a, kjer go- 1 5pod misijonar pase svoje i ovce po divjem gozdu. Ne s konjem, ne s kako drugo ži-viljo se ne more potovati, ker I ima, kakor nam je pravil, 26 rek preko katerih pride ali z malo ladijco, ali pa kar pre-bredo če se da. Od tukaj je nesel gospod seboj, eno harmoniko, katero bo rabil mesto orgel. Nesel je eno violino, eno kitaro in en 'bandžo.' Poleg tega je nesel nekaj cerkvene oprave, plašč, koretele in oltarne prte. Nesel je tudi sveče. Do s^daj je po večini moral maševati brez sveč. Nesel je tudi zalogo raznih not, katere 'mu je preskrbel g. Ivan Zorman in še drugi. In še veliko druzih reči je transportiral seboj. Vse to bodo morali nesti 17 dni hoda njegovi tovariši, dočim bo on sam hodil poleg njih isto-tako peš in nesel svoj del. Dragi čitatelj! Ti in jaz pa se pritožujeva, če vlak, ali če avto ne teče ravno tako gladko, kot bi se zibal na pero-tih! Toda dosti o tem. Bog naj spremlja g. misijonarja na vseh njegovih potih. Čez dolga leta se morda še kedaj povrne, saj je še mlad. Nas takrat ne bo več v Clevelan-du, pa bodo drugi. Upam, da bodo prav tako pripravljeni pomagati misijonarjam, kot so sedanji Slovenci. Saj s takimi izdatki si le služimo božji blagoslov. HVALO POJEMO. — Kdo bi pa ne pel hvale v tem slučaju. Farani sv. Lovrenca so za pretečeno leto darovali za gradbo nove cerkvc in za navadne potrebščine skoraj $50,000.00. Za to najprej,e srčna hvala Bogu, ki je blagoslovil delo faranov, da so zmogli toliko. ,, Potem pa, seveda, iskrena zahvala vsim dobrim faranom' za njih tako velikodušno, pametno, marljivo in požrtvovalno delo. Če Bog da, bomo prihodnjega meseca junija praznovali naj-veselejši dan v zgodovini fare sv. Lovrenca ko bomo blagoslovili našo lično novo cerkev. Takrat bomo povabili , ves božji svet skupaj,vse Slovence po Ameriki, naj pride- ■ jo in se veselijo z na!mi. Do . takrat pa bomo morali še . precej napraviti: oltar, klopi. ■ orgije, zvonove, razsvetljavo, ■ itd, itd. Vse nam je bilo ob- - ljubljeno, da bo do takrat na- - rejeno. Za vse to bo pa tre-) ba še precej tisočakov nabra-> ti skupaj, da se vse poplača - in, da bo cerkev in oprava v , cerkvi res naša, ne pa kakega i bankirja. Zato pa, farani, na i delo vsi, kateri še niso izpla- ■ čali svojega asesmenta — ste - dolarjev. Vrzimo se s skupni-r mi močmi na delo in šlo bo. - SREČNO NOVO LETC i VSEM! t J. J. O. t i -0-- Prireditve, ki so oglasane i i "Am. Slovencu" so vedno u i »peine. gubi svojo ceno. Ljudstvo ni- 1 ma nobenih pravic. Kakor ži- i vina so, kakor s živino se z 1 njimi postopa. 1 Da, Kristusov nauk je tista 1 moč, ki prevstroja nirode in i dela iz njih pametne, poštene < in mirne ljudi. Zato je pa re- 1 kel naš Gospod: "Pojdite in : učite vse narode. .." čeravno : je vedel, da bodo morali apostoli in njih nasledniki, katoliški misijonarji, tako pogosto zapečatiti ta nauk, s svojo lastno krvjo, ker je bolje,, da se žrtvuje nekaj posamez-l nih prostovoljno za Boga, kot pa da umirajo stotisoči radi brezobzirnega klanja in strašnih vojska. Toda, kam sem zašel? Hotel sem pisati o Father Trampušu. Ljudje Father Trampuša občudujejo, ker je še tako mlad, pa se žrtvuje za divjake. Že štirinajst let je med divjimi Kivarci kjer živi ob opičjem 'mesu in divjemu krompirju in takozvani 'Ciči.' Kakor sv. Pavel, je tudi on v vedni nevarnosti. V nevarnosti pred kačami, v nevarnosti pred zverino, v nevarnosti pred hudobnimi /Kivarskimi čarovniki, kateri ga sovražijo, ker ljudem odpira oči. V nevarnosti je na vodi. Tam nimajo mostov. Reke se mp-rajo prebresti, preplavati aji i pa z malim čolnom' prevesla-, ti. Father Tra'mpuš je tih in . boječ. Sam bi nikdar ne po- 1 prosil za kako pomoč. Neiz-, rečeno pa je bil hvaležen za > vse darove in nas je prosil, - naj še enkrat zahvalimo »vse - one, kateri šo mu dali za ma- 2 še in druge darove. Z naj- - večjim veseljem je nesel na- 3 zaj par sto dolarjev, s kateri- - mi bo napravil leseno cerkvi-c co, ki bo vsaj nekoliko dostoj-i na in bo imela vsaj majhno - obliko borne cei'kvice. Za to - naj bo tem potom vsem, kate- > vi so mu dali kak darček, - kjerkoli že bivajo, tem potom - izražena v njegovem, imenu - naj prisrčne jša zahvala., Bodi- - te prepričani, da še nikoli ni-i ?te investirali svoje cente v - tako dobro reč, kot ste jih se- - daj. Bog naj bo vaš obilni i plačnik. Father Trampušu pa j želimo srečno pot. Dvanajst - dni se bo peljal z ladjo, doli , skozi Panama Canal do Ekva-s dorja v južni Ameriki. Ko pa - se enkrat izkrca iz ladje, ga SAME DOBRE VESTI IZ l CLEVELANDA ) Cleveland, O. (St. Lawrence) Ce bi bil toliko dopisov na- ' pisal v Amerikanskega Slo- i venca kolkokrat sem imel namen, bi bil g. urednik prav ' gotovo rabil besede, katerih : blizu papirja ni varno rabiti. Pretečeno leto mojega življenja pa je bilo tako gosto na- ' polnjeno z vsakovrstnimi drugimi skrbmi, da se nisem mogel pripraviti do pisanja več, kot sem mogel. No, ne bom reke.l, da res ne bi bil dobil tu pa ta'm par minut,če bi bil ravno hotel. Pa je tako: človek ni vsak hip sposoben za pisanje. Včasih kar ne gre, pa ne gre. Tako sem suh, kot Sahara. Nič si ne morem domisliti o čem bi pisal., Kadar pa pišem, se moram zopet bati, da bodo same pleve. Tudi danes nimam' pogve kaj povedati. Ker pa moram poslati naročnino, ki 'mi je bila izročena, se mi pa kar škoda zdi, da bi šla kuverta in trije centi kar za nič skoraj. Toraj, o čem pa naj pišem? Vreme imate tudi povsod drugje. Zato o tem ne bom rekel več, kot da je burja zadnje dva dni, ki piha pa viha, kar more zavihati. Nekaj zanimivega pa vendar le vem. Obisk smo imeli. Da, Father Bogomil Tra'mpus je bil tukaj. Zglasil se je na svoji poti nazaj v Ekvador, kjer misijonari med Kivarci. V nedeljo popoldne je imel skoraj uro in pol dolg govor, rekel bom, da je bilo nekako predavanje o Kivarcih. Ljudje so ga z odprtimi ustmi poslušali in, če bi bil govoril še , eno uro, bi bili še tudi poslu-t šali naprej. Povedal nam je veliko zanimivega pa tudi poučnega. Vsi smo imeli vžitek od tega govora. Duhovniki se ne bomo tako hitro pritoževa-! li, če ni vse tako, kot bi mo-. ralo biti. Ljudje, lajiki, bodo . pa tudi znali malo bolj ceni-t ti dar sv. vere, ki človeka iz-. obrazuje in ga dela civilizira-1 nega. Samo krščanstvo je tista moč, ki more prevstrojiti . divjaka v pohlevnega, kulturnega človeka. Med civilzira-nimi pa, kjer vera peša, tam • peša tudi kultura. Poglejmo i Rusko, poglejmo Nemško, po-I' glejmo vsakateri drugi narod, j ki vero izgublja, ali pa jo je že izgubil. Življenje takoj iz- Kot diplomatje so Lahi potomci Rimljanov, zato na prvem mestu. Po čem ta laška diplomacija diši, je druga zadeva. Hitler je rastel. Mussolini takoj z njim. Skovana je bila os Rim—Berlin. Pa je v pakt Mussolini postavil malenkost. Do 1.1942 nobenega konflikta. Hitler je podpisal. Kaj na taki malenkosti? Ampak Hitleru se je mudilo, začel je že 1939. leta. Po prvih sijajnih uspehih, je postalo ježevo, osasto. Nepričakovano se je postavil na noge Anglež. Nemec je letel v Rim, ampak tam so mu pokazali na — malenkost, do 1.1942 nije nista. Pri tem je do danes, dasi morda Hitler grize jezik. Potem je prišel pakt s Stalinom. Stalin lahko pokliče do 18 miljonov mandelcev, parade v Moskvi so sijajne, zoper Poljake je šlo, kakor bi bilo vse z lojem namazano. Stalin se je pa začel stegovati. Pri baltiških državicah je zopet šlo ko namazano. Pri Finski tudi, je morda mislil Stalin. Pa je začelo iti in gre ježasto, osasto. Ko še ni šlo pri Fincih osasto, je Moskva nekaj namignila na — Balkan, in tu Laha prime, kakor bi ga škorpijon pičil. Mussolini z aeroplani na Finsko in 2000 pilotov, dasi je flitler debelo gledal, ampak ves svet je za Fince. In Stalinu je začelo že sape primanjkovati. Laški poslanik Rosso in mažarski poslanik, ki je prej moledoval, da naj ga Moskva sprejme, takoj odpotujeta. Stalinu in medvedu huda prede. Korajža raste. V Benetkah stikata glave skupaj grof Ciano in grof Czaky. Mažar vidi stare meje, Lah rimske orle na vsem Balkanu, z Rumuni se že kako opravi, in Rumuni so rekli, da bodo odbijali Stalina do zadnjega moža. Ampak na Balkan gleda tudi Hitler, ker tam je kruh z maslom namazan. Kaj, ko bi Hitler pokazal zobe? Pravi in trdi, da je še Bog z njim, in da bo 1.1940 zmagal. Na Balkanu tudi? Kam bi potem sfrčal Mussolini? Laška diplomacija. Ker še ni nič gotovega, mora Gayda gasiti, da z Ma-žari se ni dogovora. Laška plotarija, ampak ptiči so ti Lahi. "Tretji termin" dela ameriški javnosti še vedno hude SKrbi in preglavice. Najbrže pa "tretjega termina" ne bo. Novi časi, nove potrebe gor ali dol, predsednik Roosevelt je toliko Amerikanca, da bi se zato težko odločil. Ampak malo nagajati in povzročati v nasprotnih vrstah nervoz-nost je pa prijetno. In to je najbrže vse, zakar gre. Republikanski krogi bi storili narodu več dobrega, ko bi šepetanja o "tretjem terminu" prezrli, pa se bolj posvetili sestavi res kaj vrednega strankinega programa. Namreč, kako bi na boljši način rešili narod gospodarske krize in še sto in sto drugih sličnih problemov. To bi bilo zanimivo in koristno. Tresti se in kazati le na "bav-bav" tretjega termina je pa nespametno. Sobota, 20. januarja 1940 AMERIKANSKI SLOVENEC Stran 3 KOMAJ VSAKA TRETJA PODMORNICA OSTANE Tudi v tej vojni se potrjuje izkušnja prejšnje vojne, nam-K reč da se od treh podmornic, ki odplovejo na pohod, dve ne vrneta več. In če se kakšna J podmornica potopi, tedaj je I večinoma tudi usoda njenega I moštva zapečatena, i Sicer se brodovna povelj-I stva vsega sveta trudijo na I vse načine, da bi se v takšnih I primer,'ih rešila vsaj posadka I Potopljene podmornice. Te S Poskuse so pospešili, od kar i so se V preteklem poletju za-' poredoma potopile tri najmo-| dernejše podmornice, aineri-I ska, angleška in francoska, pri čemer se je iz ameriške J podmornice rešila polovica ! Posadke, iz angleške samo štiri osebe, iz francoske pa no-fbena. Tisti, ki so se rešili so se morali za to zahvaliti rezilnemu valju, ki ga spustijo |iz podmornice in priplava potem z rešenci na površje. Pri tem pa se lahko zgodi, da Ivdere v podmornico, toliko ! vode, da ostanek posadke u-I tone, kakor se je to zgodilo z | angleško podmornico. Najpopolnejšo reševalno ' napravo je izdelala, kakor ■ vse kaže, italijanska vojna i mornarica. Znana je pod ime-; nom Gerolamijev valj. To je I velika, jeklena posoda, ki gre j vanjo šest oseb. Valj zavza-1 me sicer velik del podmorni-ce m je z vojaškega zrelišča I nepraktičen, toda za reševa-5 nje človeških življenj je pač .najboljša naprava. Cim so j. osebe, ki naj se rešijo, v va-I JJU zavzele svoj -prostor, ga 12 Podmornice "izstrelijo." S 1 svojim lastnim vzgonom gre : na površje, a pri tem ostane Is Podmornico zvezan po je-: kleni vrvi. Zgoraj prevzame presence rešilna ladja, cilinder | sam pa potegnejo z motorno pilo zopet v podmornico. Potem stopi nadaljnjih šest oseb :^anj ltd„ dokler se ne rešijo ! , ,VS1< ImaJ° tudi manjše fGeiolamijeve valje, ki prevail V**0 eno osebo. Ti plujejo seveda počasneje, a Z .njimi na podmornici pri-hranijo^ dosti prostora. 1 Nemške reševalne naprave, ;lu se pa doslej niso prav do-obnesle, so bistveno pre- prostejše. Predstavljajo samo nekakšna "pljuča" za vsakega moža posadke: velike maske s skobami za nos in tank s kisikom, ki ga dihalna cev vodi do ust. Če se je podmornica potopjla maio globlje, je rešitev s to napravo izključena, 'ker vodni pritisk takoj ubije vsakega moža. Razen tega 'je tu še nevarnost, da vdere v podmornico voda, čim se kakšen mož dvigne iz nje. Nemci pa imajo tudi reševalni splav, ki se je v plit-kejših vodah dobro obnesel. Ta splav sestoji iz mase, ki je napolnjena s kemikalijami. V dotiku z morsko vodo se te kemikalije spremenijo v plin in ta plin požene splav na površje. Možje, ki dospejo na površje,se tam lahko vzdr-že na splavu, a v njem imajo I tudi železno zalogo živeža ter pitne vode in signalno pištolo, da prikličejo pomoč. Podmornice skušajo zgraditi tudi tako, da bi mogli s površja pognati vanje svežega zraka in izčrpati iz njih porabljeni zrak. V ta namen dobi zunanji plašč podmornice ventilne vijake, na katere potapljači lahko pritrdijo cevi za dovajanje zraka. Preden pa namestijo takšno cev, utegnejo zlasti v vojnem času izgubiti toliko časa, da se posadka zaduši. Nov angle-šik izum predstavlja zato dolgo cev, ki jo iz podmornice same lahko poženejo na površino. Zgornji konec cevi moli potem kakšen meter iz vode in otsane tam toliko časa, dokler niso telefonske in signalne boje poklicale pomoč. V strokovnih krogih so ta v bistvu preprosti izum sprejeli z veliko pozornostjo, in to tembolj, ker ne ohranja samo posadke toliko časa žive, dokler ima kaj živeža in pitne vode, temveč-ker more pod nekimi okoliščinami spraviti tudi toliko zraka v podmornico, da postane ta spet sposobna za manevriranje in se dvigne sama na površje. Pri poskusih,ki so jih delali s to napravo pred začetkom vojne in so jih morali potem prekiniti, se je vsekako dobro izkazala. AMERIŠKI INDIJANCI NISO VEČ GINEVAJOČE' PLEME ; Ccr* Jasl"ikl. iz ZfrrJi ' Indijanci, imajo vsako nskega stališča Pot žrtPraVlC° smatrati sebe Kjihov:c kelih osvojevateljev. v teku nesreča J'e bila, da so Ameriko St°letij od °dkritja Ji v 0J. prestane zgublja- NseliSi ^ 52 belokožnimi mnogot1V.V teh borbah bilo r, '"danskih plemen je Drž-i! u • V Združenih bm °stanki inra odmeva. — Pozdravljamo te srce blago ......................................................................—■ SOc 9. snopič. — Na betlehemskih poljanah (m). — Kazen ne izostane (m). — Očetova kletev (m). — Čašica kave (ž). 30c 10. snopič. — Fernando, strah Avstrije (m). — Rdeči nosovi (m)- — Zdaj gre sem, zdaj pa tja (m). — Poštna skrivnost ali začarano pismo (m). — Strahovi (ž)......... 30c 12. snopič. — Izgubljeni sin (m). V ječi (m). — Pastirci in kralj (m). — Ljudmila (ž). — Planšarica (ž)................ 30c 13. snopič. — Vestalka (ž). — Smrt Marije Device (ž). Marijin otrok (ž)....................................................................... 30c 14. snopič. — Sv. Boštjan (m). — Junaška deklica (ž). — Materin blagoslov (za mladino) ........................................ 30c 15. snopič. — Turki pred Dunajem (m). — Fabijola in Neža (ž) ........................................................................................ 30c 16. snopič. — Mojstra Kržišnika božični večer (m). — Svojeglavna Minka (ž) ............................................................ 30c 17. snopič. — Dimež, strah kranjske dežele (m). — Oh, ta Polona (ž). — Prisiljen stan ie zaničevan (ž)......-...... 30c Pri naročilih prilo'ite potrebno svoto v gotovini ali Money Odru in poš jite na Knjigarna Amerikanski Slovenec - -.. -s 1849 West Cermak Road, CHICAGO, ILL. Pisano polje J. M. Trunk Vest je iz Moskve. Da so sedanji Moskoviči mojstri v laži in zavijanju, zdaj pravijo taki robi — propaganda, o tem ni prerekanja. Razni stalinovci ali sopotniki ponavljajo, kar pride iz Moskve. Vest je od A. P. Tudi tak dopisnik bo imel v Moskvi pre-kerno stališče, ker se mora ravnati po željah moskovske gospode. Vsak naj ocenjuje vest, kakor mu drago. Vest pravi: "Finland was building these fortifications for four years, with the aid of three foreign states which fought among themselves for influence in Finland as a base of attack on Leningrad and later on Moscow." Sami sodite. Iz M o s lc v e, propaganda, laž, zavijanje. . .sem ali tja. Ako so pri miru v Versaille-su, kjer Rusije ni bilo poleg, dali baltiškim narodičem, ki so gola narodna mešanica, neko samostojnost, je v redu, in v redu tudi, če so Finci dobili svojo neodvisnost, dasi je prebivalstvo močno pomešano. Ampak zgodovinski fakt je, da so imele velesile v Verseillesu poleg ljubezni (?) do teii narodov namen, kolikor mogoče oškodovati Rusijo, jo odriniti od Baltika in ji zapreti pot. Saj so prav resno mislili Rusijo odriniti in izriniti tudi iz Ledenega morja, pa jim ni kazalo. Ker je bila v Rusiji revolucija v najhujšem razmahu, so se Riisi morali ukloniti. Sklicavanje na komunizem .ie izbeganje in prikrivanje političnih namenov. Ko bi jim bilo kazalo, da naj Rusija zastavi pot Jlitleru, so šli Angleži in Francozi v Moskvo, dasi je tam komunizem še vedno v vsi veljavi. 'Ampak tokrat Rusija ni bila več v revoluciji, Angleži so dobili "korbeo," sledil je nenapadalni pakt s Hitlerem. Vrlo resni in nepristranski opazovalci pravi-vijo, da je bila to vrlo dobra diplomatična poteza od strani pretkanega Stalina. Kdo bo "namazan," Hitler ali Stalin, bodo pokazali 'šele na-daljni dogodki. Po ti potezi je zadobila Rusija proste roke. Poljska je točka za-se. Rusija je sklenila pogodbe z baltiškimi državicami, in se je obrnila tudi do Finske, ki ji je zapirala Leningrad in vse ogromno rusko zaledje. Zdaj šele so prišli do sape in kričijo. Finska, .he.he. .political influence, za to gre. Morda se bo Rusija "namazala," je nje- na zadeva, in radi utopisticl nega komuniza bi želel, da bi se namazala. Morda ozdravi.! * Nedavno od tega je bil v New Yorku iz stolnice sv. Pa-tricija pokopan predsednik časnikarske zadruge Hey-| wood Broun, ki je šele 23.1 maja prej prestopil v katolijf ško cerkev. Prestop je bil prava senzacija med časnikarji! Brounu je prinesel tudi nekaj zasmehovanja od strani njegovih, liberalnih kolegov, ka-: kor sam malo potoži, ker "je našel, da svoboda mišljenja pomeni za te, da smeš misliti le, kakor oni mislijo." V* tem so si vsi svobodomisleci enaki. Pri pogrebu je bilo do 3000 udeležencev, med njimi, najbolj znani časnikarji. Ne gre xza pogreb in udeležbo pri pogrebu. Vrlo pomenljivo je, da je Broun postal katoličan po lastnih študijah in iz prepričanja. Bil je razborit pisatelj, ostrost nje--govega duha so vsi občudovali, in ko se je temeljito poučil o naukih katoliške cerkve, je sledil svojemu prepričanju. So med nami Slovenci ljudje, ki se ne morejo ponašati s kakim posebno ostrim du-j hom, le z neko brezmejno predrznostjo, niti najmanj ne z nekimi študijami, resnimi študijami, pač pa z nekitfi prav opičnim blebetanjem te-: ga, kar najdejo v kakih knjigah najslabše znanstvene vrednosti, in taki "študirani" brezštudiranci sodijo in obsojajo katoličane, kakor bi bili katoličani sami bebci, oni pa edini — znanstveniki. Saj poznate razne Zavrtnikei Molke, Pogorelce, Jonteze, Zidanake. Scapine. Z a i t z e. Barbičej Stegenške. . in nešteto drugih, ki se ne morejo dosti zaničljivo izraziti o bebcastih katoličanih in na-zadnjaštvu in praznoverstvtf katoliške cerkve. Ampak Heywood Broun se je celo bal, da bi utegnil biti neza-željen med katoličani. _ -o--- Najdena utopljenka Na jezu na Fužinah so potegnili iz Ljubljanice truplo ženske, v katerem so prepoznali Angelo Perperjevo, vdovo po krojaškem mojstru iz Ljubljane. Perperjeva je pred meseci nenadno izgubila moža ter v žalosti za njim skočila v Ljubljanico in utonila.I Listen to and Advertise over PALANDECH'S YUGOSLAV RADIO Folk Songs and Music Tamburitza Orchestra Station WWAE, Every Sunday 1 to 2 536 s! Clark St., Chicago — Har. 3006 ^■iiiiniiiiamBi>iiiRw>ii.-iR!ii]ii>!iiiniiniBiiiiMi!iiWiiiw a Pregleduje oči in predpisuje očala I 23 LET IZKUŠNJE | OR. JOHN J. SMETANA | OPTOMETRIST 1631 So. Ashland Avenu* fel. Canal 0523 j§ Uradne ure: vsak dan od 9. s| 1 zjutraj do 8:30 zvečer. "lllllBI!ll«|ll!IHIIIHIilll*»!Blll«IIIIIIIBIII»