PROSTOVOLJNO DELO
Sivina mlade odbija
Kljub temu, da v zvezi soclalistlčne mladine name-n/a/o veliko pozornostl m/adinskemu prostovoljnemu delu, pa moramo tudl v naši občlnl ugotovltl, da je med mladlmi premalo zanimanja za delo v brlgadah. Temu/e na/ver/etne/e krfva »uniformlranost« akclj, kl od mladega človeka zahteva vellko, vendarpa mu ne nudi tistega, kar bl mu lahko.
Tako približno bi lahko str-nili oceno letošnjega dela cen-tra za mladinske delovne ak-cije pri OK ZSMS Ljubljana Genter in dela brigadirjev iz naše občine, ki jo je obravna-valo predsedstvo OK SZDL na svoji zadnji seji. Čeprav so začeli evidentirati brigadirje že februarja in da so evidenti-ranje ponovili še dvakrat, jim ni uspelo zbrati zadostnega števila brigadirjev, zato so ne-katere brigade izpopolnili z brigadirji iz drugih republik. Brigade tako niso bile dobro pripravljene, izpeljali pa tudi niso lokalne mladinske delov-ne akcije.
Tako v občini sploh ni bilo čutiti mladinskega prosto-voljnega dela. Mladi so sicer sodelovali v okviru akcije za čisto in zeleno Ljubljano in pri ižgradnji Poti spominov in tovarištva, niso pa izkoristili možnosti, da bi organizirali lokalne akcije po krajevnih skupnostih, kjer bi lahko gra-dili športne parke in podob-no. Take akcije bi bile korist-ne tudi zato, ker bi jim ob stal-ni aktivnosti na koncu, ko je treba zbrati brigadirje za bri-gade na republiških in zvez-nih akcijah, ne primanjkovalo brigadirjev. Najsposobnejši med njimi pa bi tvorili jedro brigade oziroma bi vodili pri-prave brigad pred odhodom na akcije. To delo pa je bilo prepuščeno le nekaterim po-sameznikom, zelo redko pa so bile priprave skupinske.
Kje so torej vzroki, da mla-de mladinske delovne akcije ne privlačijo? Polovica odgo-vora je že v dejstvu, da sploh ni nujno, da bi MDA za mlade ne bile zanimive, ampak da v času, ko potekajo, mladi ali študirajo za jesenske (pa tudi poletne) izpitne roke; dijaki in tisti študentje, ki ne študirajo, si prek študentskega servisa služijo denar, saj je standard iz dneva v dan slabši; marsi-kateremu delavcu, ki bi rad odšel na MDA, pa še vedno delajo težave v nekaterih or-ganizacijah združenega dela. Priznati moramo namreč, da družba in družbenopolitične organizacije še ne dajejo do-volj velikega pomena rnladin-skemu prostovoljuemu vdelu.
To so tako imenovani ob-jektivni vzroki. Po drugi stra-ni pa moramo tudi pogledati, kakšne so sploh danes mla-dinske delovne akcije. Mladi se pritožujejo, da so preveč »uniformirane«, pa ne po bri-gadirskih uniformah, ampak po vsebini. Vemo pa, da je bi-la vsaka togost, uniformira-nost že od nekdaj tuja mla-dim. Verjetno je to različno od akcije do akcije, odvisno je to-rej od vodstva akcije. Medtem ko so nekateri brigadirji zatr-jevali, da jih akcija ne bo več videla, pa drugi komaj čakajo naslednje brigadirsko poletje. Delati bo treba torej tako, da bo teh drugih vedno več.
Janja Klasinc