Izhaja vsakih štirinajst dnij vsak drugi torek in stane po pošti ali na dom pošiljati za celo leto jjar- so kr. —»us Za tuje drž. več poštni stroški. „So£a“ z ,Gosp. Listom1 in .Primorcem* stane na leto .5 gld. 20 kr. Oglasi se plačujejo za tristopno petit-vrsto: enkrat 8, dvakrat 7 in trikrat 6 kr., večkrat po pogodbi. Vsa plačili vrše se naprej. Posamične številke po 3 kr. Uredništvo in upravništvo je v Gosposki ulici At. 9. Rokopisi se ne vračajo. -*«(g Izdajatelj in odg-ovorni urednik Vinko Levičnik. — Tiska in zalagra »Gor. tiskarna11 A. Gabršček (odg-ovoren Jos. Krmpotič). Bovof iial. poslanca dr. |izzi-ja I v poslanski zbornici dne 13, maja 1897. Visoka zbornica! Smoter, za katerim slavitelji predlogov stremijo s pomočjo predlogov, ki se baš razpravljajo, bije naravnost v oči. Ko smo mi v seji od G. aprila izročili interpelacijo, tičočo se nasilstev od Slovencev in Hrvatov v Primorski, bilo je, po mnenju gospodov, primerno, poskusiti, da dosežejo čim večji učinek v protivni smeri.1) Predlogi so tudi tako sestavljeni, da nekak efekt morda ne izostane. Pač ni nikogar tu v visoki zbornici, ki ne bi visoko spoštoval narodu ustavno zajamčenib pravic ter ne bi glasoval za te predloge. Cim pa so predlogi vzprejeti, pripovedovalo bode hrvaško in slovensko časopisje naivnemu kmečkemu prebivalstvu Primorske, da je državni zbor, pritrdivši predlogom, očitno in brez ovinkov potegnil s Hrvati in Slovenci ter odobril njihovo vedenje pred dobo zadnjih volitev, med isto in po njej. Na ta efekt merijo ti nujni predlogi! Zelo se bojim, da ne bi me premagalo in bi žalil parlamentarno dostojnost, ako bi pobliže pojasnjeval in dznača! ta korak, na kateri so si slavitelji predlogov drznili s svojima nujnima predlogoma. (Tako je!) Saj je znano, in neovržna dejstva so dokazala, da terorizem, ki vlada dandanes v Primorski zoper laški živelj, so raznetili slovanski korifeji (Tako je!), da so ti gospodje moralno povzročili, da naše kmečko ljudstvo organizovano hudodelski2) nastopa! (Čujte! Čujte!) Zdaj bi pač vsakdo mislil, da bi imeli zastopniki teh fanatizovanih mas vzroka več kot dovolj, da bi lepo mirovali v visoki zbornici; naj bi se čim prej pozabilo hudobno početje njihovih strankarjev. Toda ne, gospoda moja! Prav kakor o pretepu tisti, ki najbolj udarjajo, najhujše kriče, da bi se zdelo, da se nje pretepa, iz tega vzroka so gospoda spravili v razpravo nujne predloge, da bi zmamili javno mnenje, sebe kazali za nedolžna jagnjeta ter vzbujali vero, da naša stranka nosi vso krivdo obžalovanja vrednih izgredov zadnjega Časa. (Tako je!)3) Prepuščam vsakemu objektivno mislečemu in poštenemu možu, da izjavi sodbo o takem vedenju gospodov: jaz opuščam kvalifikovanje takega vedenja! Kljub temu, gospoda moja, bodemo glasovali, naj se predlogi nujno obravnavajo in isti sami tudi vzprejmo. (Dobro ! Dobro !) Želimo namreč iz vsega srca, da bi bila ustavno zavarovana prava za vse živo veljavna, saj smo bili povodom nedavnih izgredov mi prvi, ki smo pozivali vlado, naj zopet napravi mir in red ter omogoči rabo z ustavo podeljenih prav.1) Ali nameram in utemeljevanju predlogov moramo ugovarjati. Ako naj predlogi stvari dajo lice, kot da se v nas s Hrvati in Slovenci slabo ravna, 'ste tlači, istim dela nasilje, to moramo svečano ugovarjati ter temu nasproti izjaviti, da baš protivno je istina. (Tako je !)5) Ne, gospoda moja, da se predlogi bujno obravnavajo in vzprejmejo, smatramo Za potrebno ne morda, ker Hrvatje in Slo-Vend trebajo varstva, marveč ker mi Lahi U'pimo v Primorski od nečuvenoga terorizma H ako je!), ker naši nasprotniki, dosegši v Pulil iškem oziru že vse, kar je bilo možno, čemur se nič ne čudimo o politiškem [ položaju, za katerega živimo v Avstriji — hote zdaj šiloma zadobili še nemožno; ker je vsled ustahovalne agitacije v nevarnosti Lahov življenje in imovina; ker je terorizem, ki je za volitev oviral mnoge naše somišljenike v rabi volilne pravice, zdaj tolikanj narastel, da se morajo Lahi bati v mnogih okrajih, čim je nastal mrak, iti na ceste izven mesta (Tako je!), kajti zgodi se često, da se javno na cestah osebe napadajo in se na-nje strelja. Iz teh vzrokov, in ker dobivamo vsak dan poročil0) o novih nasilstvih, katerim so žrtve Lahi v Primorski, moramo glasovati za predloge. Za te moje trditve bi razpolagal z obsežnim dokazilom, s katerim pa nočem zadrževati visoke zbornice, ker ne smem iti na podrobnosti. Sicer bode stvar mojih gospodov kolegov, da pridejo o meritorni obravnavi na podrobnosti. Jaz samo kažem na odgovor, podan 12. maja na interpelacijo poslanca Malfattija in tovarišev. Gosp. minister, predsednik je rekel, da so slučaji izgredov, našteti v interpelaciji, po večini dejanski uradno bili izkazani. Izkazalo se je nadalje, s kakšno vrsto neosnovanih govoric so se ljudje razdruževali. Vsled odgovora7) na to interpelacijo bi so lahko zdržal, baviti se z rečmi, na katere so se sklicevali gospodje slavitelji predlogov za utemeljevanje istih. Vendar se vračam na nekatere stvari, katere so tu nhvajali. Kar se najprej dostaje prvega predlagatelja, gospoda poslanca pele kurije goriške, bode naloga mojih kolegov iz Gorice, da mu odgovore. Zdaj trdim, da ni povedal visoki zbornici bogve kako resnih rečij, in da se je vsakdo, ki ima srce za tlačeno ljudstvo, le radostil o veselosti, s kakošno se je vzprejel govor imenovanega gospoda poslanca tu v zbornici. (Vrlo-klici in Jako dobro!)8) Hočete-li pa. gospoda moja, takoj vzgled, kako resen je položaj v nas? Hočete-li takoj zvedeti, kakšen način razburjenosti ;se je umetno vnemal, do katere stopinje so se vzburkavale strasti našega kmečkega ljudstva ? 7. t. m., mislim, se je vršila v Rovinju kazenska obravnava zoper nekatere Hrvate, ki so se udeležili poslednjih . izgredov. Zdaj čujte, kaj pravi nesumna priča, vodja orožniške postaje. (Smeh v Hrvatih.) Moram vzeti, da je ta priča nesumna. Prevajam iz laščine, namreč iz tržaškega lista „Piccola“, in z dovoljenjem g. predsednika prečitam to pričevanje (čita): Priča Jožef Theiert, vodja orožniške postaje, pravi, da je dne 16. marca zjutraj šel, vrše dobljen ukaz, radi volitev v Poreč. Prišedši v Monpaderno — govori priča —, našel sem pred župniščem množico, oboroženo z gorjačami, in ko sem vprašal, kaj da se je zgodilo, dobil sem odgovor, da je v župnikovi hiši dr. Laginja. Ko sem videl človeka, od katerega sem pozneje zvedel, da mu je ime Matko . Mikolič, oboroženega s sabljo, približal sem se mu, da bi ga vprašal za ime, in ko mi ni hotel odgovoriti, sem mu ukazal, naj gre z menoj do Poreča. Med potom sem opazil, da je naju zasledovalo kakih 10 ljudij; ko smo prišli blizo Varva-rov, začeli so kričati: Na pomaganje! Zdi se, da je šlo za dogovorjen klic za medsebojno spoznanje, ker mahoma je množica oboroženih ljudij grozeče prihajala iz Varvarov nam naproti. (Čujte! Čujte!) Velel sem za tem drugemu orožniku Buliču, naj gre z ujetnikom naprej, in ko se je množica vedno bolj bližala ter si prizadevala, da me obkoli, zaklical srni ji: V imenu zakona, stojte ! Množica z vzdignenimi gorjačami je kričala kakor obesnela: Ubijte orožnika, osvobodile našega brata! (Čujte! Čujte!) In kolovodji, Villamet in Malisse sta mi rekla, prišedša mi naproti: To je naša kri, ne trpimo, da se odvede v Poreč ; izpustite ga! Dočim sem miril najbližje, so drugi potegnili ujetnika k sebi, rekši; „Idi z nami“, ter so zahtevali, da se vrne odvzeta sablja. Tedaj sem zagledal, da mi mladenič stoji prav blizo ter je naravnal samokres na-me (Čujte 1 Čujte!), in da so mi zato-ženci Dumovič, Bodetič in Jurgan baš tako stali opasno blizo, dočim so bili drugi pripravljeni, da me napadejo. Mislil sem tedaj, da je bolje, da odjenjam, kajti videlo se je, da so imeli pravcatega vraga v sebi".9) To, gospoda moja, so orožnikove besede. Če so se ti izgredi zgodili, lahko se reče, pred očmi poslanca, zaupne osebe tega naroda. tedaj mislite si, gospoda, kaj se je godilo tam, kjer ta oseba ni mogla pomirljivo poseči vmes. Težko, da si morete predstavljati, go ■ spoda, kakšna agitacijska sredstva so rabili naši nasprotniki za poslednjih volitev. Toda o tem nočem govoriti. Kako naši nasprotniki ravnajo zoper nas, kako se ne plašijo nika-kega sredstva, da bi le dospeli do smotra, rad bi osvetlil z malini vzgledom. Predvčeranjem se je vršilo razdeljenje poročil v legitimacijskem odseku, in gospodje Slovenci in Hrvati, ki vsled zdanjega parlamentarnega položaja razpolagajo z večino, so uredili stvar tako, da sta nastavljena za poročevalca o volitvih poslancev Bartolija in Hortisa gospoda Ferjančič in Laginja (Čujte! Čujte!), ki pripadata med glavne nasprotnike Lahov v Primorski, dočim se je dostavilo poročilo o volitvi poslanca Laginje poslancu Ferjančiču. (Posl. dr. Ferjančič: Bodite prepričani, da bodo naša poročila pravilna 1 Vmes je zaklical posl. Spinčič). Predsednik: Gosp. posl: Spinčič, saj vi ste že govorili! Posl. R i z z i: To je tako nečuvena brezozirnost, da je ni treba komentovati; iz nje se lahko sklepa na drugo politiško vedenje naših nasprotnikov. Gospod govornik pred mano, mislim, je govoril tudi o zlorabah pri volitvah. Rad bi gospode prašal, zakaj vendar niso glasovali za predlog, ki se je izročil pred nekaj dnevi, da bi se legitimacijski odbor izrekel javnim ? Glasovali so zoper, dočim smo mi glasovali za-nj; to je po mojem mnenju znamenje, da nas ni strah objavljenja dogodkov o volitvah, ampak morda njih. Gospod govornik pred mano je govoril o zaprtih množicah. Rad bi prašal, ali je čudno to, da so se tačas zaprli mnogi kmetje blizo Poreča, ko je vendar množica naroda od 2—3000 oborožencev bila blizo Poreča, ki je hotela napasti mesto Poreč! Ali je čudno, ako so se tam nekateri res zaprli ? A rad bi še nekaj drugega povedal; množice so se zaprle, a množice so se tudi izpustile, tako da se je število zaprtih znižalo na zares neznatno. Torej stvar ni tako posebno resna, kakor se zdi na videz. Vendar, gospoda moja, mi smo kljub temu za to besedilo predlogov: namreč mi želimo, da se vlada i v tem zmislu peča s stvarjo, toda le v namen — in to bi bilo po našem mnenju zelo potrebno, — di vlada preišče, ali bi ne bilo bolje, da bi se namesto mnogih ubogih kmetov, na katerih je konečno malo krivde, morda pozaprli nekateri agitatorji 10), na katerih je največ krivde. (Odobravanje v Lahih. — Posl. dr. Laginja: Popolnoma se zlagamo; jaz to dokažem!) Glede agitacije bi gospodom rekel: Kdaj so pristaši naše stranke zlorabili sveto vero in lečo v cerkvah v politiške smotre? (Klici:.Nikoli!) Kdaj so pristaši naše stranke resno grozili življenju in imovini nasprotnikov? Kdaj se pristaši naše stranke pustošili nasprotnikom vinograde ali pa zažigali njihovo last? Dokler, gospoda moja, gospodom ne bo moči — in ne bo jim moči — odgovoriti na ta moja prašanja, dotlej pravim po vsi pravici, da se moram čuditi, da imajo — milo rečeno — srčnosti, da stopijo s svojimi predlogi pred visoko zbornico! (Jako prav ! v Lahih.— Posl. Spinčič: Besede, besede, nikaka dejstva!) Da, gospoda, mi ne gremo na podrobnosti; iz čisto prostega vzroka: Ker smo preveč plemeniti, da bi prišli pred vis. zbornico s podobnimi ovajanji kakor ti gospodje. Skoro da bi stavil visoki vladi predlog. Gospodje, ki so tedni tu govorili, zdi se, da imajo posebnih zmožnostij za mesta državnih pravdu.kov. Skoro da bi stavil vis. vladi predlog, naj se postavijo ti gospodje za državne pravduike. (Posl. prof. Spinčić: In Rizzi njim za načelnika! — Veselost). Zdanjim državnim pravdnikom, kateri so v nas v službi, ni moči zasačiti ni enega sumnivega, in ti gospodje so vendar čisto na lahkem obtožili cele sloje prebivalstva državi nevarnih zločinov. Bil bi zares hvaležen vis. vladi, ako bi se ti gospodje namestili v nas za državne pravdnike. Gospoda moja! Bode stvar gospoda ministra predsednika, da bo ščitil vlado od napadov gosp. govornika, ki je govoril pred mano; jaz zares ne čutim, da bi bil pozvan v to! Gospod govornik pred mano je vzel števil iz statističnih tabel, da bi dokazal, da so Slovani v Primorski mnogobrojnejši od Lahov. Pozabil je pa opomniti, da je veliko število Slovanov, ki hote živeti z nami v miru in spravi. Iz tega se razvidi, da se baš večina tvori iz nas Lahov in iz teh Slovanov, ki hote sprave z nami. (Jako prav ! v Lahih). ") Gospod govornik pred mano je rekel, da so se v voloskem okraju godili nemiri, odkar so se tam naselili Lahi. Temu nasproti konstatujem, da so gibanje začeli Slovani sami, namreč oni Slovani, ki niso zadovoljni s svojimi poslanci in S' tamošnjo občinsko upravo. (Posl. Spinčić : Lahi so je plačali!) Predsednik: Gospod posl. Spinčić, nikarte vedno prekinjati, saj ste sami govorili čez uro časa! Posl. Rizzi (nadaljuje): Gosp. govornik pred mano, se zdi, da je bil slabo poučen, ko trdi. da so Lahi v Pulju demon-strovali skoz. tri ure. Konstatujem. da so lokalne oblasti ukrenile kar najobsežnejše naredbe, da bi se tie demonstrovalo pied „Čitalnico", in da se demonstracija dejanski ni godila. (Čujte! Čujte!) Nujno potrebno je, da vlada konča žalostne razmere v Primorski. To mora storiti, tem bolj, ko je narastlega terorizma mnogo kriva. Ni danes prvič, da opozarjamo vlado na strahujočo agitacijo, ki se širi po vsi deželi. Tu v visoki zbornici, po časopisju v javnih ovestilih se je opetovano pravilo vladi, da takšna agitacija, kakor se trpi v nas, mora vesti do skrajno nevarnih izgredov. (Jako prav!) Gibanje tolike moči in razsežnosti, — pomislile na 3 tisoče oboroženih kmetov, ki so se zgrinjali v najprvi bližini mesta Poreča, da ga napadejo — gibanje take vrste ne skoči, kakor Atena Divu iz glave, mahoma v polni bojni opravi iz niča, marveč razvija se polagoma, raste počasi, in vlada razpolaga s sredstvi, — ne mislim sredstva sile — da lahko zajezi takšno gibanje Povsod, kjer se je razvila belo-modro-rdeča zastava — omenjam mimogrede, da bi se udom drugih rodov v Avstriji štela raba narodnih barv za hudodelstvo (klici na desni: Zakaj ?) — povsod lam se -.e smela brez zaprek vršiti agitacija brez vsake mere. In ko je agitacija porajala nevarnih sadov, seje pač odposlalo vojaštvo, to la oblasti se kljub temu niso odločile za potrebno strogost.12) V dii-ušlvenih prostorji „Č talnice" v Pulju so se oboružali ljudje, ki so streljali zoper ljudstvo in orožnike. Mar misl.te, gospoda, da se je to društvo razpustilo? Ne!18) Res dolgo bi se lahko govorilo o tem, toda nočem zahtevati predolgo za-se pozornosti vis. zbornice. Sklenem z besedami, ktere je pred nekaj dnevi govoril tu Nj. vzvišenost minister, predsednik. Isti je nedavno izjavil tu v v's. zbornici: „. . . da je vladi dolžnost, da varuje javni red in mir, ter ščiti pravne svoboščine, ali na vse kraje, potemtakem i zoper tero-ristno agitacijo, ki se, nemogoča nikakor odgovarjati, ne plaši nikakega sredstva, da dožene svojo voljo. Polagam važnost na to, da tukaj izjavljam" — je rekla dalje Nj. vzvišenost — „da si je vlada svesta te svoje dolžnosti ter je je volja, izpolnjevati isto o vsakršnih pogojih in v polni meri". Nadejamo se, da Nj. vzvišenost, upo-trebuje ta načela, ne izvzame niti Primorske. In steni sklepam.14)*(Živahno odobravanje in ploskanje. — Govorniku častitajo.) ') Tu ga imate, lisjaka! Vedeli so, da slovanski poslanci ne bodo molčali na vsa nasilstva, ki so se dovršila, zat6 so že naprej sami inlerpelovali vlado, dobro vede, da imajo na svoji strani mogočne pokro-vite.je, kateri bodo pisali, govorili in zahrbtno rovali proti Slovencem in Hrvatom. Tu pa očita dr. H zzi slovanskim poslancem nekaj, kar so boleli Lahi že naprej doseči s svojo interpelacijo. Taka lokavost pa naravnost meji že ob smešnost! — Ured 2) Hudodelski? Ko je pa bila 1. ISiJS. cela ustaju po isterskih mestih proti dvem trem slovenskim napisom na sodnih poslopjih, da da je bilo poslano nad upornike vojaštvo, katero je bilo zasramovano na najdrzniše načine, tedaj so imenovali, tako ravnanje plemenit odpor „del nobiie sangue latino". — Ure d. a) Zares: Tak6 je! Prav isto moremo z vso odločnostjo trditi o primorskih Lahih ! Oni so hoteli doseči tak namen s svojo interpelacijo in z govori v tej razpravi. .Ali jim bo pa kdo verjel, lo je drugo vprašanje. Kdor je slišal ali čilal govore naših poslancev, bo znal prav soditi odnašaje na I rimorskem, če tudi jih osebno prav nič ne pozna. — U red. 4) Kako lokavo! Oni so bili prvi, res! Toda ne za to, da bi se varovale v ustavi zagotovljene pravice, ker Lahi so povsod temu najhujši nasprotniki, marveč da bi se udušil odpor proti njih dosedanjemu pa-ševstvu in se naredil zopet on. „mir", v katerem bi se Slovenci in Hrvatje dalje polaščevali in povsod pritiskali na steno! Ured. r‘) Ur. Rizzi mora imeti dovolj drzno čelo, da se upa javno tako trdili. Vsi primorski Slovani nimamo ne ene svoje srednje šole, v Trstu, Gorici, v Pulju in drugje ne ene ljudske šole; po celi Istri vlada le laški jezik v vseh uradih ; dež. odbor istrski se ne zmeni za slov. večino v deželi, kakor bi bila cela dežela italijanska, a dr. Rizzi takd slepi one, ki razmer ne poznajo ! Kak6 naj se vredno označi tako govorjenje? Ured. °) Da so ta poročila največkrat gola laž, ali vsaj da muho povečujejo v slona, tega spoštovani dr. R. seveda ni povedal. U r e d J) Ta odgovor je dokazal la eno, namreč, kakb je bila osrednja vlada poučena o razmerah na Primorskem. Ua pa bo poučena na take načine, to je zatrdil poslanec dr. A. Gregorčič naprej na vo-' lilnem shodu V. kurije velikonočni ponedeljek v „Goriški Čitalnici". V tem ravno je iskati vso težo nenavadnih odnošajev na Primorskem ! U r e d n. 8) ..Dobro" se je odrezal! Kdor zna pa zna ! Samo resnično n, kar je povedni! Ogromna večina poslancev je dobila uprav nasprotne utise ! - Kaj pa pravijo na to ožji tovariši dr. R,, nas prav nič ne briga! — Uredu. ”) Prav zanimivo pričanje tega oiožnika! Le tega ni bilo v ,,Ficcolu", kdo je bil kriv tolike razburjenosti naroda! Ured. I0J Vedno ista pesen ! Kaj pak ! V Istri naj bi obesili dr. Laginjo, Spmčiča, oba Trinajstiča in še nekaj drugih, jia bo ,,mir" v deželi! Iako razume „mir" dr. Rizzi! Isto pesem poj6 že nekaj let! Isto pesem pojo celo razni sedanji olicijozi! — Ured. “) Ali ste ga slišali? Zares izborno! Torej oni Slovani, ki hoti z Labi „v miru živeti", se zapišejo ob ljudskem štetju kar za Lahe, in to se zdi dr. R. čisto naravno! Kje na svetu se dobi človek, ki bi verjel dr. R.? Taki ljudje, ki se zapišejo za Lahe, so renegat j e, a kako spoštovanje zaslužijo taki ljudje, to je znano. — Dr. R. je torej sam pripoznal, da število Lahov na Primorskem se je pomnožilo s slovanskimi renegati, a to isto je trdil tudi prof. Spinčič in dokazal svoje trditve z uprav grozovitimi številkami! — Ured. **) Res je! N. pr. 1. IS!)."), v Piranu m drugod! Tu ima dr. R prav! Ured. ,8) Seveda, dr. R. hi bilo prav. ako bi se bili dah napadeni čitalničarji kar pobiti! Ako so se branili, kdo je kriv, če so morda tudi streljali? .\a to naj tii odgovoril dr. R! — Ured. G.of Badeni je M sam na Primorskem ; ako je ho:el videli in slišati, je videl in slišal dovolj. Ako so pa „viši oziri" krivi, kakor je poročal ljubljanski „Slovenec", da ne more proti slovanske*1111 prebivalstvu dobrohotno nasproti do sredpota, tedaj naj se pa zgodi v božjem imenu, karkoli hoče. Primorski Slovani smo pretrpeli že mnogo, prestanemo tudi sedanje viharne čase! — U r e d n. Dopisi. Iz Branice, dne 31. maja. (G e Rovi n o v spomenik). — V nedeljo so bili tukaj, glede spomenika pok. Andr. barona Čehovina, predsednik Anton Jucobi, denar-ničar Ivan Simčič in kiparja Bitežnik oče in sin, katerima slednjima se namerava delo iztočiti. Kip bo iz marmorja v naravni velikosti, podlaga pa, okoli 3 m visoka, iz kraškega kamna; postavljen bode 18 m. pod rojstno hišo na vzvišenem kraju; od spomenika pa do nove ceste nekako 100 m. Cesta, katera bode na obeh straneh z drevjem obsajena, bode 8 m široka in od Občinarjev s pomočjo okoličanov napravljena. — Načrt za to monumentalno delo je napravil arhitekt g. Fabijani, privatni docent na dunajski tehniki. Gospod predsednik je tudi povedal, da slavnost se bode vršila drugo leto v nedeljo pred rojstnim dnem Nj. Vel. cesarja. Da bi se ta po gosp. Jacobiju sprožena misel vresuičila, v to se gospodje odborniki veteranskega društva v Gorici zelo trudijo. Ker pa se bodo stroški za spomenik poravnali le iz radodarnih doneskov, in ker k precejšnji svoti tih slednjih še zelo pri-mankuje, prosimo, naj naše slavno občinstvo, katero se za to zanima, blagovoli po svoji možnosti pripomoči, da čim dostojneje slavimo našega rojaka-junaka Andrej baron Čehovina. Domače in rame novice. * Vesela vest. — Čujemo, da se pripravlja v zasluženi pokoj deželiiosodni svetnik g. Gorjup, državni pravilnik g. Vidulich pa prosi za premeščenje in — povišanje za zasluge, katere je dosegel v Gorici z zaplembo „Soče". — Podpiramo prošnjo prav iz srca ! Vabilo. — Dne 1. julija t. I. ob 9. uri dopoldne bode zborovalo podpisano društvo v Gorici na slov. oddelku deželne kmetijske šole. Dnevni red: 1. Izvolitev dveh zapisnikarjev. 2. Prebere se zapisnik zadnjega zborovanja. 3. Nazorni pouk. 4. Volitev delega-tev k Zavezinemn zborovanju. 5. Razni predlogi in nasveti. Solkan, dne 8. junija 1897. Odbor učit. društva za goriški okraj. * Vabilo na XXXII. občni zbor „Slo- venske Matice" v sredo dne 23. junija ob pol petih popoludne v klubovi sohi „Narodnega doma" na Fran-Josipovi cesti št. 10. Vrsta razpravam: 1.) Predsednikov ogovor. 2.) Letno poročilo tajnikovo v dobi od L junija 1896. do 31 maja 189/. leta. 3.) Sklep računa o društvenem novčnem gospodarstvu za 1896 leto. 4.) Volitev treh računskih presojevalcev, (i;. 9. a dr. pravil). 5. Proračun za 1. 1897. 6.) Dopolnilna volitev društvenih odbornikov. 7.) Posamezni predlogi in nasveti. V Ljubljani dne 5. junija 1797. Fr a n č i še k Levec, D r. J o sip S t are, predsednik. blagajnik. * Nečuvenu lalionskn predrznost. —^ Iz Gorice smo prejeli: Došeduj so bili ubogi Slovenci izzivani v mestu in na deželi, javno in zavratno, od olikanih in postopačev. Da pa brezverna lačna luhonska sodrga začne skruniti tudi svetišča, tega se nismo nadejali. V kapucinski cerkvi so bile napisane s kredo na spovednici besede: „Evviva Gorizia italiana". na zidu pa s čopičem, „merda ai sclafsl" — Tako! Tudi svetišče, kjer biva Najsvetejše, ni varno pred la-honsko sodrgo. To je laška dostojnost, laska omika. Kaj takega se ne čuje celo od Cu u kafrov. Kaj bi bilo, ko bi se zgodilo kaj nasprotnega v židovski sinagogi? Pač > divjala Sara. V Izraelu bi grmelo m strele bi padale na vbogi slovenski narod. Vi pa gospodje moraliste pri „Ecu", namesto rta frčite od zavoda do zavoda m prepovedujete slovensko petje, podučujte svoje nevertne bratce, da bodo vsaj vedeli, kaj je „60o skrunstvo", in kako se glasi prva in druga božja zapoved. Svojo nepravično politiko pa pustite, in čas, kar ga vam preostane, vpo-trebite za podučevanje brezverne laške mladine. — *Zu tehnika sr. Koršiča nabralo se je v krčmi Josipa Pahorja v Matjarišču gld. 2-60. * V Solkanu se osnuje posebno pevsko društvo s samostalnimi pravili. V nedeljo teden je bilo o tem že prvo posvetevanje, katero se je vršilo na inicijativo g. dr. H. T u m a. Lepo so govorili o potrebi in namenu novega društva gg. dr. Tuma, naduč. Jug, kaplan Dermastija in mladenič Golob. — V Solkanu je prav veliko mladine; upamo torej, da novo društvo začne kmalu čvrsto delovati! — Solkanci! Vi ste zasloveli kot vrli narodnjaki že pred 30 leti; pokažite vsemu svetu, tla od tedaj niste nazadovali. Naprej, k časti in slavi domovine in naroda! * Iz Črnič. — Te dni smo imeli v Črničah kaj sijajen pokop; nesli smo k večnemu počitku Marijo Kosovel, v naši vasi obče poznano kot dobro in skrbno gospodinjo ter uzorno mater, ki jo izrodila 6 sinov v krepke mladeniče, kateri so deloma doslužili, deloma še služijo v vojakih ; zraven teh tudi dve hčeri. Znano je tudi, da je bila jako radodarna in usmiljena za tukajšnje ubožce. Ker ima družina Kosovel jako razširjeno sorodstvo, se je videlo pri pogrebu izredno dosti sorodnikov t. j. iz Ajšovice. Dornberga, s Krasa in iz Trsta. Črniški in batujski pevci pod vodstvom našega izvrstnega organista in pevovodje g. M. V inči Ca so zapeli pred hišo pokojnice „Slovo" jako dovršeno, isto tako na grobu „Jamica tiha", ter tako za vekomaj izročili materi zemlji njene telesne ostanke. Blag jej spomin! Bolezen provzv. knezo - nadškofa. — 30. m. Ti), je dušel k prevzvišenemu sloveči profesor dr. baron Kraft - Ebing. z Dunaja. Zbrani zdravniki so popolnoma odobrili dosedanje zdravljenje, ter izdali naslednje zdravniško spričevalo: Njega prevzvišenost knezo-nadškof dr. Alojzij Zorn boleha že dva meseca na melanholiji, ki je v provzro-čilni zvezi z nevropatično konstitucijo in razburjenjem duha. Pri zdravniškem opazovanju nismo našli nikacega znamenja, ki bi se moglo neugodno tolmačiti. Pričakovati je tedaj, da bolezen, ki traja navadno 4 do G mesecev, v prihodnjih mesecih popolnoma poneha, ter da prevzvišeni zopet vzame svoja opravila. Da se to doseže, je poleg zdravniške pomoči sosebno strogo paziti na to, da se odstrani vse kar razburja duha. Ker na takega bolnika vpliva vsak vnanji utis, je neobhodno potrebno, da bolnik ne pride v nobeno dotiko s svetom, ter ga smejo obiskovati le njegovi najzaupniši prijatelji, zdravniki in strežeče mu osebe. V Gorici, dne 30. maja 1897. Dr. baron Kraft-Ebing. c. kr. dvorni svetovalec in univers. profesor dr. vit. Ble\veis - Trsteniški dr. Andrej Lisjak. Osebno vesti. — Stolni vikanj, veleč, g. Andrej Pavlica v Gorici, je dovišil na dunajskem vseučilišču zadnji strogi izpit ali rigoroz. Čestitamo rodoljubnemu duhovniku ! Slovence, novomašnik v Ameriki. -— Doznajemo, da č. g. Andrej S m reka r, naš rojak iz Kneže pri Tolminu, je služil dne G. t. m. novo mašo v To\vru v Minnesoti v Ameriki. Čestitamo ! Odlikovanje. — Višji oskrbnik c. kr. poštnega in brzojavnega urada v Gorici g. Peter A u g s c h e 11 e r je bil odlikovan z zlatim zaslužnim križce s krono. V nedeljo, 30. maja je bil odlikovanec slovesno »križan* v navzočnosti vsega uradnega nsebja. Glavni nagovor je imel ravnatelj g. Pokorn y iz Trsta. Gospod A u g s c h e 11 e r službuje že 42. lete, ali zdi se, da nič kaj ne 111 ara iti v pokoj in pustiti tako do povi-*anja kakemu drugemu uradniku, ki morda dolgo željno na to čaka. Mi bi g. A. iz sfca privoščili zasluženo pokojnino. t O. Kaphacl Oblak. — V petek po-Poldan, 2I. maja, je umrl tukaj prečastiti o. Raphael Oblak, velezaslužni provincijal čč. oo. kapucinov. Pogreb je bil v nedeljo 23. maja. Preč. oče Raphael se je rodil v Školij Loki na Kranjskem l. 1841., v red je stopil 1.1861. Provincijalom pa je bil že tretjič izvoljen 1. 1894. — Bil je blagega značaja, pobožen in vsem priljubljen. Priporočamo ga vsem znancem in prijateljem v blag spomin. Da je bil pokojnik res blaga duša in dober rodoljub, nam priča dejstvo, da mu laški časopisi ne-zaprinašajo niti po smrti. Lahka mu bodi slovenska zemljica! Furlanska železnica. — Občni zbor delničarjev bo 10. junija na Dunaju. Dividenda bo letos baje zopet jako mastna. Tržaško podporno In bralno društvo vabi na izlet, ki ga priredi v nedeljo, dne 20. junija t. 1. v Tomaj. Ker pa je treba pravočasno vozove in še marsikaj druzega pripraviti, prosi še gg. ude in goste, ki mislijo udeležiti se izleta, da se prijavijo v društvenih prostorih (Via Stadion, štev. 19) prej ko je mogoče. Jako zanimiv program veselice, ki se bode vršila v Tomaju, objavimo pravočasno. Odbor. Kolesarsko društvo „Gorica* naproša svoje člane, da poravnajo čim prej svojo članarino, na kar se jim dopošljejo izkaznice. Enaka mera Slovencu, kakor Italijanu. — Ko je gosp. Budin proti listu „Čorriere di Gorizia" in Židinji Luzzatto vložil slovensko obtožnico zavrnila jo je ta, češ, da kot Italijanka ni dolžna sprejeti slovenske obtožnice. Okrožno sodišče je to tudi koj sprevidelo ter brez vsakega obotavljanja vročilo Židinji obtožnico obtožitelja Slovenca v italijanskem prevodu. Ko sta pa te dni dva kmeta, ki ne poznata niti besedice italijanske zavrnila italijansko obtožnico, zahtevajoča jo v slovenskem jeziku, ju je preiskovalni sodnik zavrnil, Češ, da to ne gre. Od nekod, 23. maja. — Sedaj, ko je že ljudstvo skoraj v najskrivnišem kraju naše Goriške prebujeno, nahajajo se vendar mej njim kukavice, ki bi imele biti vzor. a prav iste naravnost pred svetom sramotijo značaj slovenskega življa. Evo slučaj: Dne 16. t. m. je bil pri meni Anton Koeoj iz Gor. Lokavca h. št. 181. in mi je pokazal svojo delavsko knjižico, v kateri sem videl v svojo največje presenečenje: Inchaber dieses Buches lest Alzenbahnarbeiter nach Schnaberg in Wien. Giimeindeamt. Lokovec 14./3. 1897. Burgermeister: Šuligoj 1. r. Zraven je pritisnjen slovenski obč. pečat! Ali se ni za „frdamati?!" Možje na krmilu nam podirajo! Ako so že toli nezavedni, da jim je v ponos, če bi si morebiti v največji sili znali mej Nemci s težavo kupiti kruha, naj vendar svojo neumno grman-ščino, kateri bi se še vsak nemški otrok smejal. prihranijo zase. Volilci, pozor pri obč. volitvah! Tudi iste so važne! Razpisana prebenda. — Deželni odbor razglaša : Ena izprazn jena prebenda ustanovitve za plemenite gospe poknežene gro-fovine goriške in gradiške se s tem razpisuje z opazko, da imajo prosilke podati svoje dotične vloge v šestih tednih goriškemu deželnemu odboru. V ta namen naj dokažejo ; 1. da imajo najmanje 18 let; 2. da so uboge; 3. vrsto njihovega plemstva in ali spadajo med plemenite rodbine tukajšne grofovine; 4. da so lepega zadržanja; 5. stan in premoženje njihovih starišev, pa kake zasluge imajo oni za državo; 6. število sester, ali uživa že katera izmej njih ali prosilka sama, kako prebendo ali drugo pomoč. Ali res Slovenec? — V „Corrieru* smo čitali Nekega dne, da so našli na vratih cerkve sv. Ivana v Gorici tale napis: „Živio slovenski, m . . . p e r g 1 i i t a 1 i a n i 1“ — Ako jo bil napis res tak, tedaj ga gotovo ni napisal Slovenec marveč kak Lahonček; saj ni mogoče, da bi Slovenec pisal „živio slovenski", nasproti pa pravilno napisal slovniški členek „gli" pred „italiani". Kako sc temu pravi ? — 2. t. m. je bila pri tukajšnem c. kr. okrožnem sodišču razprava proti g. R. V er v egi in odgovornemu uredniku „Eco del Litornle", Dante Grossi-ju, obdolženima volilne korupcije. Državno pravdništvo toži namreč g. Vervego, da je hotel kupiti s petakom Grossijev glas za državnozborskega kandidata Bujattija. Razprava je dognala, da Vervega ni imel nikakor namena podkupili Grossija, marveč mu je dal petak kot plačilo za raznašanje volilnih oklicov in za agitacijo. Oba zatoženca sta bila oproščena, g. Vervego je zagovarjal odvetnik dr. Era p p or ti, odgovornega urednika katoliškega lista, kakor se sam naziva „Eco", pa dr. Graziadio Luzzatto. Najbolj zanimivo je to, kako je prišlo do tožbe. Grossi je pisal namreč list g. Vervegi ter ga izročil znanemu pokopališčnemu čuvaju Gugam, naj ga naslovniku ali osebno izroči ali pa odda na pošto. Ongaro pa je vročil oni zapečateni list drugemu podžupanu Kiir-iicrju, od koder je prišel po policiji v roke državnega pravdništva. Kako se temu pravi ? — Pri obravnavi je bilo navzočih mnogo Židov in laških volilnih agitatorjev. „Adam Zanctti" — furlanski župnik in poslanec, je izjavil v „Eco", da je on najprej katoličan, potem F urla n in naposled Avstrijec. — Lahonski listi se mu rogajo, češ, da nima srčnosti tudi javno pokazati svoje prave barve. „Čorriere" ga je prav pošteno okracal. — Prav dobro ga je okrcal tudi „P. L.“. ki ga je imenoval „ul-tranarodnjaka" po vzgledu ostalih frama-sonsko-liberalnih poslancev laškega kluba. — Ubogi Adam, v kake zagate je zalezel! Rad bi ostal „uzoren" katoličan in tiral dalje framasonsko-liberalno politiko ! Goriški magisrat in nova cerkev. — Kakor smo svojedobno poročali, je mestni svet goriški odrekel staro pokopališče za zidanje nove cerkve, ker mu niso dopustili patronata. Na to se je odbor za novo cerkev obrnil do starešinstva, naj mu prostor proda. Toda tudi na prodaj je bil prostor le pod pogojem, da magistrat dobi patronat, t. j. da cerkev bode izključno italijanska. Temu pa odbor ni hotel privoliti, in tako se cerkev, na starem pokopališču ne bode zidala. Sedaj bodo drugje kupili prostor, ter sezidajo cerkev v čast presv. Srcu Jezusovemu. —- „P. L.“ Ravnopravnost na magistratu ! — Ker je nadzornik mestnega tržišča svojevoljno odstranil iz trga služabnika gg. Birsa in Slaflerja ter mu prepovedal uhod na trg za nedoločen čas radi tega, ker je Slovenec in baje pripravljal zaslužek le Slovenkam — • sta se gospodarja pritožila na magistrat proti takemu postopanju in sicer v slovenskem jeziku. Mestni magistrat je reč rešil — v i t a 1 i j a n š č i n i. To je tudi prinos k ravnopravnosti na mestnem magistratu ! Ni irredente? — 2. t. m. je petnajstletnica smrti glasovitega Garibaldija. Goriška „Sen tinel la" je napisala ob tej priliki nekoliko prav vročih besed. Državni pravd-nik Vidulich ni našel v nijh nič nedovoljenega, — Za nas je to tudi prav, le zapomnimo si! „Svojim k svojim". — Zadnji „P. L." se je tudi prav pošteno potegnil za to krasno geslo. Med drugim pravi: „Zato pa opozarjamo vse Slovence in prav posebno okoličane, da naj hodijo kupovat k tistim trgovcem, katere jim priporočajo slovenski časniki!! V boleznih kličite slovenske zdravnike !! Zares nečuveno je, da se v slovenski okolici tolikokrat kliče poznanega žida, zdravnika v Raštelu. Katoliški kristijani, Slovenci, pustite vendar enkrat žide zdravnike in advokate, pa tudi ljudi, kateri žide podpirajo in ž njimi sočustvujejo. Ob priliki potrebnih pravd, ke-dar se niste mogli poravnati se stranko prijateljski, kar bi bilo najpametneje, pojte k slovenskim odvetnikom, ne pa k ultralaškim odvetnikom ali celo Židom ! Z edno besedo : „Podpirajte najprej in pred drugimi svoje ljudi, podpirajte Slovane na celi črti!!! „Sontiiiclla" In Sv. Gora. — Goriško „budalo" je zopet znašlo nov napad na ita- lijansko narodnost — in to na Sveti Gori. Tri spominske plošče, ki so jih v spomin svojega romanja vzidali na pročelje stopnic tržaški pevski društvi „Adrija" in „Slava" ter „Delavsko podporno društvo", so kakor trdi „Sentinella", „un novello insullo alla no-stra italianila*. Kaj je žaljivega na teh ploščah ? kaj nekrščanskega ? Preberite napise in odgovorite modrijani pri „Sentmelli". Oh mnogobrojnih italijanskih spominkih v cerkvi in nagrobnih kamenih na pokopališču se še nikdar Slovenci niso spodtikali, dasi je Sv. Gora na slovenskih tleh. Slovenci predobro vedo, da je Marija mati vseh, Slovencev in Italijanov. Vi pa iščete žaljenj ! Pobožnih Marijinih častilcev laških pa tudi ves vaš vik in krik ne odvrne od svetogorskega svetišča, saj vedo. da bodo posluženi v njih jeziku. Ljudi duha „Sentinelleinega" pa Sv. Gora nikdar ne bode pogrešala, najmanj pa na sv. Mihaela dan. „Avete capito" ! — .,P. L.“ Iz Gorice nam pišejo: Pozor gospoda. Prosimo gospode župnike in gospode župane da bi kolikor mogoče previdno in taktno postopali kadar mislijo premenjati voznike. Kaj se je zgodilo Antonu Gruzovinu — ulica Veit urini št. 14, nočemo opisati, samo prosimo in želimo, da bi se ona netaknost popravila, ker mož je ud podpornega društva, podpira tudi Slogino šolo. voli zmiraj z našo stranko in ima velik vpliv na pametne go-ričane. Gruzovinov je več tukaj, ki so nasprotni nam, ali Tone je bil in je naš — zatorej je nam v veliko korist ako ga ohranimo — in ne samo njega nego i druge pametne poštenjake goriške. Skrbimo zatorej si pridržati prijateljstvo vsih onih goričanov, ki nam niso bili nikoli in v ničemer nasprotni. Zatorej, taktnost in previdnost v obče se priporoča. Iz Gorice je prejel naš tiskar to - le dopisnico: „Častiti gospod! Ako imate kaj pevskega daru, vrli gospod! prosim, poskusite, ali bi se morda ne pelo lehko sledečih besed po napevu „Hej Slovenci, naša reč slovenska živo klije:" „Fej lahoni, njih lahonska reč neznansko gine ; Njih neznosnim krivdam kmalu vse veselje mine. Zgini, zgini, duh lahonski Vzbuja se slavjanski 1 Trdno zdaj se oklenimo Gesla „Svoji k svojim!" Nekdo, kateri iz srca želi, da bi Vaša soproga kmalu popolnoma okrevala". Novačenje v Solkanu. — Lahonski listi so z gotovostjo pričakovali, da 31. maja se pripeti v Solkanu vsaj kak ,mal nered, o katerem bi pisali potem na dolgo in široko. Toda sami so morali potrditi, da se je dovršilo v najlepšem redu, izvzemši slučaj, da neki novačenec je bil det pod ključ za 4 dni vsled „premalega spoštovanja do komisije". Pozabili pa so povedati, da oni novačenec je rojen v Trstu in Lah po vzgoji in mišljenju. Kdor je napravil nekaj nedopustnega, je bil torej edino ljubljenec la bonskih listov. — Naši mladeniči so se uzorno vedli, da so imponovali komisiji. Nad vhodom v dvorano, kjer se je vršilo novačenje, sta plapolali dve mogočni trobojnici poleg cesarske zastave. Poklicanih je bilo okoli 170; v dobrih dveh urah je bilo vse dovršeno. Potrdili so jih 19. Kako so „korajžni" in — uljudni. — Naši goriški lahoni nimajo „korajže", da bi povedali v obraz to, kar čutijo v svojem srcu. temveč storijo to na način, kjer se jim ne more stopiti na prste. Imajo sicer na razpolago „revolversko žurnalistiko" in jo tudi uporabljajo, deloma brezobzirno, vendar jim to ne zadostuje, nego se zaletavajo v predale časopisov onkraj meje, namreč v Videm, kjer je njihovo središče in „Patria del Fiuli" kot glavno glasilo primorske irre-dente. Torej, česar se ne upajo izbruhati v Gorici ali v Trstu, storijo v časnikih iz Italije, ki se mnogo čitajo na Primorskem — seve največ v italijanskih krogih. V svoji številki z dne 29. maja je prinesla „Patria del Friuli" strupen dopisič proti g. G. Ferd. Resbergu, radi tega, ker je, kot nepristranski mož, prevzel glavno zastopstvo zaloge vsega kolonijalnega blaga za Goriško in Gradiško z upanjem, da s tem ustreže vsem slovenskim trgovcem in pravičnim Lahom v Furlaniji, kateri so mu obljubili svoje odjemanje. V tem časopisu ga prav nesramno napadajo in mu grozijo, da ga bodo bojkotovali. Naši veljaki po deželi so deloma že dobili in še dobe okrožnice, katere jim povedo, kam imajo pošiljati ljudstvo po potrebne reči. koje so doslej pogrešali iz takih virov, iz katerih jih dobi ,g. Resberg. Opozarjamo na oglas g. Resberga. „Bacillo della peste huhhonicu slo-vcnica". — V imenovanj številki v „Patria del Friuli" je vsporedno napadla zopet g. Jurija Mose-ta in ga imenovala „bacillo della peste bubbonica slovenica" (črv slovenske kužne bolezni) in sicer le radi tega, ker mu zavidajo, da ga podpirajo Slovenci. Žal jim je namreč, da so Slovenci tako trmasti in letajo k njemu puščati svoje groše namesto k njegovim tekmovalcem iz laškega taborja, kateri se dobrikajo Slovencem v obraz, zadej pa jih izsmehavajo in žalijo. Takšni napadi na ljudi, koje podpirajo Slovenci, naj bodo poslednjim navodilo, kam jim je zahajati po potrebno blago. Že vzdihujejo! V „Gorrieru" je bridko zdihoval neki dopisnik iz Kormina, ker so v Kojskem zapodili neke furlanske branjevke, ki so došle v Kojsko prodajat one slaboznane furlanske „buzzolai". — Kaj šele bo ! ! La canzonetta odiosa. — ,,La Sen-tinella" in bratec „Corriere" sta strašansko razkačena na nedolžno slovensko pesmico „Le pustit e“ in srčno želita, da bi jo zaplenilo državno pravdništvo. Ker jih je g. Moše delil tudi v svoji prodajalnici, so ga ovadili celo redarstvu in mu groze, da se bo moral zagovarjati radi § 24. tisk zakona, češ, da je delil prepove d a n o (!) tiskovino ! — Seve, „Lasse pur clie i cantP ecc. jim ni prepovedana, ker je naperjena proti primorskim Slovanom sploh. Ta pesem je začasno jezila tudi nas, sedaj pa ne več, kajti naša slovenska je postala dober zdravnik za naše živce. Kar ste sejali — tožanjete! Opozarjamo Slovenec, da pazijo, kje kupujejo potrebno blago ter naj se ne pustijo zaslepiti, ako jim laški trgovec ponudi blago za nekaj krajcerjev ceneje, kajti to stori le v njih škodo. Zvedeli smo namreč, da je neki voznik iz Tolmina bil najprej pri Slovencu in si gledal otrobi, turšico itd. Po-prašal po ceni in šel k laškemu trgovcu. Poslednji mu je dal ceneje in pri njemu je kupi 1. Blago je pripeljal na dom. zvagal in opazil, da je manjkalo pri vsakem Žaklju otrobov in turšice po e d e n in pol kilogramov *in pri soli celo dva in pol kilograma, in sploh blago je bilo spodaj slabše kakor na vrhu Žaklja. Iz tega je razvidno, da so ogoljufani le oni. kateri kupujejo blago pod ceno. Pozor torej in kupujte le pri onih. katere priporočajo naši časopisi ! — V Gorici so cene itak že tako nizke za vse blago, da ne morejo biti niže. Rodoljubi, kaj vendar delate? — V Gorici imamo hud boj z nestrpnimi nasprotniki, katere hočemo spokoriti z geslom : Svoji k svojim ! — Toda še vedno opazujemo, da veliko naših ljudij zahaja k našim naj večjim sovražnikom; zlasti ženske iz nekaterih krajev polnijo lahonske štacune! — Rodoljubi na deželi, kaj vendar delate ? Zakaj ne podučile svojih ljudij?! Nadelo, ne le — prazne besede! Ogibajte sc laških trgovin! — Nekega dne preteklega tedna je stala Slovenka z dežele v Raštelju pred prodajalnico laškega trgovca. Kmalu iz nje pristopi trgovski pomočnik k Slovenki in jo na vso moč prigovarja, da bi vstopila in kaj kupila. Slovenka ni imela tega namena in se je branila. Ko jo trgovski pomočnik vidi, da s svojo jezika-vostjo nič ne opravi, poprime Slovenko za obleko in povleče s tako silo, da ji jopič popolnoma razčesne. Mož, ki je bil priča temu pobalinstvu, pristopi k Slovenki in ji ponudi svojo pomoč, da dobi zadoščenje in pravico. Ali je to dosegla, nam ni znano: po dogodkih zadnjih tednov smo dobili toliko dokazov o tem, kako se meri Slovencem pravica, da dvomimo. — Neki duhovnik iz ‘ okolice je prišel v goriško laško štacuno; i ondi so mu sicer postregli v slovenskem jeziku in on je plačal brez pogajanja. Ko je odšel, rogal se je trgovec za njim: „Prokleti šklaf, govoril si šklaverski, zato pa plačal 2 gld. več nego drugi!" — Kaj nas uči ta do-godba? — Svoji k svojim! — Da, ogibajmo se laških prijateljev ! To priporočamo posebno našim okoličankam, kajti one so še vedno nekak steber in podpornik laškili trgovin o tem se lahko vsakdo prepriča vsak dan zgodaj. Mejtem, ko se možki okoličani zavedno ogibajo takih prodajalnic, ne delajo tako njih še nezavedne žene, in radi tega priporočamo našim možakom po deželi, naj poučijo svoje žeoe, v kojo prodajalnico naj pojdejo po to ali ono reč. — Svoji k svojim! Uspeh bojkota. — Spominjamo se, da so pred 15 leti naši nasprotniki bojkotovali v Gorici nekega našega trgovca, v nadi, da bo moral zapreti prodajalnico. Ker mož ni bil odvisen od goriških Lahov — je danes še vedno na površju brez enega laškega odjemalca in hvala slovenskim grošem, je v takem položaju, da more tekmovati marsikateremu laškemu trgovcu. Tako se je zgodilo Slovencu, katerega so Lahi „bojkotovali". Kako bo z laškimi trgovci, katere „bojkotu-jejo" Slovenci, nam pokaže prihodnost! Srečen pot! Neki že prosluli lahonski trgovec na Plaeuti je govoril v navzočnosti neke Slovenke v prodajalnici proti neki Italijanki med raznimi drugimi pogovori, tako-le : „Ge bi bil jaz zagotovljen, da pride Gorica v slovenske roke, se grem prej tem hitro obesiti". No le hitro, vrvico plačamo mi! Najbolje sredstvo, kako spraviti goriške nervozne talijaiičiče onkraj luže. — Hudomušnež nam piše: „Hudobni goriški Slovenci so si preskrbeli vsak svojega kosa, da ga naučijo narodno himno: „Naprej zastava Slave". — Pogovorili so se tudi, da jili izpustijo v javni vrt, ko jo bodo že znali popolnoma žvižgati. Ti kosi - profesorji vzamejo strogo v delo te renegatske kosje pare. da se čim prej privadijo vsi goriški kosi svoje stare himne. Tedaj tudi tiči bodo morali plesati, kakor jim bodemo žvižgali. To vam bo izzivanje! A gorje ti, zatirani Itali-jančič, ti si res pomilovanja vreden! Tuone Buobkov". Papiga „izzivalka". — Nekdo nam piše: Gospa Marija Kenda, trgovka in krčmarica mi Bači poleg Sv. Lucije, ima papigo, ki zna nekatere stavke popolnoma pravilno in čisto slovensko govoriti. Prigodilo se je pred nekaj dnevi, da je slučajno prenočil tam neki gospod iz Gorice. Prišedši zjutraj iz svoje spalne sobe, na kraj, kjer stoji navadno ta tolikanj prijazna papiga, glej čudo, ona ga takoj pozdravi: „Dobrojutro,gospod !“ On ji odzdravi : „Bon giorno!" Na to mu ona odzdravi: „Jaz nisem talijanka, pa tudi ne bom; sem zvesta slavjanka, ki ljubim svoj dom!" Krčmarica, ravno pri tem nav • zoča, se ni mogla smeha zdržati. To toli komično in zanimivo dogodbico mi je pravila sama krčmarica. O tej izučeni papigi se vsakdo lahko sam prepriča. Nova vozna pošta. — Dne 1. junija seje otvoril nov poštni urad v B i 1 j a h ; zajedno začno vozili poštni voz ob 6. uri zj. iz Mirna, čez Bilje v Vrtojbo in od tam v Št. Peter in v Gorico, kamor bo prihajal ob 7'/,. Ob 12. uri se bo vračal po isti poti nazaj v Miren. — V Vrtojbi bo tudi poštna nabiralnicu. Avlta coltura! — Prošli teden se je ob S'/2 uri zvečer vračal neki c. kr. uradnik s svojo soprogo domov po ulici mestnega vrta. Mimo sla prišla dva pomočnika neke goriške trgovine. Slovensko ime lahonskega trgovca znači, da je „puro sangue". Jeden obeh trgovskih pomočnikov glasno zakliče uradniku nasproti „sela f" in jo hitrim korakom pobriše naprej. Žaljeni gospod je sam prišel v naše uredništvo povedat o tem pobalinstvu. Kje bo iskal zadoščenja? Pridruži se pač vrlemu ljudstvu, ki se zadnji čas krepko m složno pripravlja, da s samopomočjo odvali od sebe nesramne nositelje avite colture! „Le pustite, naj kričijo!" — V nedeljo popoldne je šel neki Slovenec s svojo ‘ rodbino od kolodvora proti mestu. Za o.lin) je prisopihalo šest goriških pobalinov od IS 20 let in eden njih je zaupil ,fora i sciavi“. Slovenec je prezrl to psovko, prvič, ker ni imel druge priče kot svojo sorodnico in male otroke, in drugič, ker ve, kako se kroji pravica v deveti ileželi. Poobesili bi nas radi. — Neko mlado dekle nam poroča naslednji slučaj: „Neko jutro pridem po Kaštelu in dobim pred neko laško trgovino kopico svojih sovaščanov, ki so baš hoteli v vstopiti v omenjeno prodajalnico. Opozorim jih, naj grejo raje k našim trgovcem kupovat, na kar pride domača gospa na prag ter nas začne vabiti v štacuno. Mož jo je hitro popihal, ostale nas je pa začela gospa oštevati, češ, da hodimo Slovenci zato k Možetu, ker smo zabiti in neumni ljudje. Dalje je tudi svojim vročim željam dala duška s tem, da je eno izmej njih glasno povedala, namreč: V Gorici bi ne bili še tako nemirni Slovenci, da bi se ne pustili od tistega pr............Gabrščeka podpihovati. Bilo bi pač najbolje, da bi Gabrščeka obesili, potem bi bil zopet mir“. — Da, mir bi bil. tako si mislijo goriški Lahi, pa se grozno motijo ; računajo pa ne na to, da je že tudi našemu ljudstvu davno padla mrena raz očij ter da se hoče osamosvojiti vsakim načinom. Spregledali so in se zbudili iz stoletnega spanja! Le tako naprej in držite se gesla „Svoji k svojim !“ 1/. Biliembcrga smo prejeli dopis, ki pripoveduje, da tamošnje ljudstvo je zelo nejevoljno na domače štacunarje, češ, da jemljejo blago še vedno pri zagrizenih nasprotnikih. (Dopis imenuje pet takih). Pripoveduje tudi, da štacunarji zagovarjajo svoje zalagatelje v Gorici, češ, da niso tako zagrizeni nasprotniki itd. Konečno nas dopisnik pozivlje, naj pazimo na to, kje kupujejo ri-hemberški štacunarji. — Čudna naloga! No, od I. ali 5. junija naprej bo v Gorici največja zaloga kolunjalnega blaga, kjer so bodo lahko posluževali vsi naši trgovci brez najmanjše škode. Tam lahko izvemo za vsakega posebe, ali kupuje ali ne! Kdor ne bo tam kupoval, ga prijavimo občinstvu. Plesi v Furlaniji so dovoljeni tudi letos. — Ali čujemo, da tudi v Gorici bodo plesali po navadi zadnjih let; dovoljenje je prišlo baje cel6 z Dunaja. Tudi tombola 29. junija se baje bo vršila, — dočim se delajo ovire celo slovenskim društvom za pri rojevanje veselic. — Ali naj res ostane pri taki dvojni meri? Kakb so malenkostni! — Slovenska dekleta v okolici nosijo predpasnike, ki imajo ob robu belo-rnodro-rdeče črte. in s tem je nastala nova nevarnost italijanstvu Gorice! Skrbni oče župan je takoj obvestil redarstvo o tem „atentatu" na Gorico in zahteval pomoči. Ali je redarstvo dekletom že potrgalo te predpasnike z života, nam ni še znano. Prav verjetno je, da pride še do tega. — Lahonski listi pa kriče, kakor bi bil že: Hanibal ante portas! Ubogi Lahi, vsak dan nove skrbi, nove nevarnosti! To je res že grozno! Čudno, da niso še pobegnili od tod v kraje, kjer bi jih ne strašile te grozne »ruske zastave". V Podbrdu bodo imeli sv. misijon od tj. do 13. t. m. — Tamkaj se že jako vesele nove bohinjske železnice, ki odpre tamošnje kraje širšemu prometu. Porotna obravnava Budin contra »Corricre44 se bode vršila 19. junija pred 2 a d e r s k i m i porotniki. Č. g. Budina bosta zastopala dr. Stanič in dr. heter K 1 a i č. Hazprava obeta biti zelo zanimiva, ker se Paje pridno učita hrvaščine — dr. Bajer ,n dr. Graziudio kot zagovornika. Lopovščine. — Že pred leti so laponski listi plašili Slovence, da Lahi odpuste ^Se slovenske služabnice. Toda laški gospo-veliko bolj potrebujejo slovenskih služ-j'nj nego narobe, zato so ostale take grožnje rezuspešne. Zadnji čas pa so začeli kar na sploh ostudno obrekovati vse Slovenke, češ, . a so „nemoralne, tatice, nevarne klepe-j Je“i da so „detomori" prav gosti itd.! — 11 takih lopovščin ne vidi naš slavni drž. mavdnik, za taka žaljenja ne dobi nijednega Pnragrafu v kazenskem zakoniku! Ko so pred dvema letoma slovenski 0rotniki oprostili dekle Pajtner radi po- žiga, tedaj so upili lahonski listi: glejte, taki so ti slov. porotniki! In mi vemo, d i je šlo na višje mesto tudi poročilo o „nezanesljivosti" slov. porotnikov in da je v „državnem interesu", upirati se slov. porotni klopi. — Na to lopovščino smo že tedaj primerno odgovorili. Letos je zopet drugače! „Corr.“ je izračuni!, da po slovenski porotni klopi so "dobili obtoženci 12 let ječe, po italijanski pa j le 4Vg: na to pa vpraša: Kako korist so • imeli obtoženci od slov. porotne klopi? In očitno se namiguje, da laški porotniki so bili milejši od slovenskih! - Evo druge lopovščine! Kar se tiče kazni, treba opomniti, da isto je določil sodni dvor, — porotniki pa so izrekli le svoj „kriv" ali „nekriv". Ali uprav iz slučaja Pajtner in iz letošnjih je dovolj jasno, da slov. porotniki so sodili stvarno in po svoji vesti. Kdor je kriv, naj se obsodi, ako pa ni, ali da krivda ni dokazana, naj se oprosti! In še jedno! Ker je biio letos več Slovencev na zatožni klopi nego Lahov, delajo lahonski listi zlobne opazke, kakor da smo Slovenci narod potepuhov in zločincev ! Tudi take lopovščine pušča v svet naš strogi državni pravilnik! Mi pa najsvečaneje pro-testujemo proti takim infimnim žaljenjem! Slučajnosti ne dokažejo ničesa, toliko bolj, ker Slovenci imamo v deželi večino prebivalstva ! Laboni naj le. pometajo pred svojim pragom, ki je dovolj nesnažen ! „11 Corrlerc" In slovenski obtoženci. — Nekdo je pisal „Soči" : Dovolite,- da opozorim tudi jaz na neko okoliščino, v kolikor se dostaja kakovosti zločinov slovenskih obtožencev in onih z laške strani. Ker so se ti časopisi pobahali, da je bilo pred porotniki največ slovenskih obtožencev, dobro je, da se tudi izve, da večinoma, ako Slovenec pride pred sodišče in se izvzamejo redki slučaji, je Slovenec obtožen radi pretepa, z oper s ta vijanja, in tu pa tam tudi u b oj a v pretepu itd., torej vedno skoraj le radi činov, ki so sicer žalostno dejstvo, a ne taki, kot so n. pr. oni. radi kojih so toženi navadno Lahi, to je radi zavratnih n a p a d o v, posilovanja nedolžnih otrok, nemoralno moško spolenje, tatvine itd. Ti zločini so gotovo sramotneji, nego li taki, radi kojih so se morali zagovarjati večinoma Slovenci. Toliko v odgovor „Gorrieru" tudi na to stran. Užigalicc sv. Cirila in Metoda. — Zapazili smo na voglu Kapucinske ulice (onstran krčme „pri Lizi") lepo urejeno okno z zavitki v narodnih barvah; to štacuno z jestvinami ima g. Andrej Vodopivec, Dorn-beržun. Slovenci so zahajali vedno v nekatere štacune v Podturnu in sicer k našim najhujšim nasprotnikom, — doslej so se nekateri zapustili te nasprotnike — ampak vsi naj to store ! Obrnite se k svojemu možu, kateri se ne sramuje v javnosti svojih narodnih barv in kateri nima strahu! „Svoji k svojim !" Zaloga dežnikov. — Trgovec na Travniku, g. M. Po ver a j, je naročil tudi dežnike za po skušnjo ter jih prodaja tako po ceni kot drugi založniki v Gorici, kateri niso naši somišljeniki. Radi tega opozarjamo naše rojake, kateri potrebujelo dežnike, naj si jih omislijo 1 e p r i g o s p. Poveraju, kajti, ako se sponese ta trgovina, otvoril nekdo trgovino samo z dežniki. In tako si opomoremo tudi s tem pogledu. — Svoji k svojim ! Povsod Lahi. — Iz Kimberga na Nižjem Avstrijskem nam pišejo, da se gradi ondi železnica do Hollensteina ; pri vsej gradbi ni niti 50 avstrijskih delavcev in nad 500 jih je iz Italije. — Prav bi bilo, da bi se take razmere odpravile zakonodajnim polom. Vipavska železnica. — Dobivamo vprašanja, kdaj se bo gradila ta železnica. Odgovarjamo, da pred zimo bo težko kaj, ker vlada ima drugih skrbij polno, da na to železnico pozablja. Upamo pa, da do zime bo vse v redu. Takrat naznanimo vse potrebno. Slovenskim časopisom. — Goriški Slovenci smo pričeli gospodarski boj z nasprotniki na celi črti. Uspehi dveh mesecev so uprav velikanski! Ne bo dolgo, ko bodo nasprotniki bridko obžalovali svoje letošnje „zmage". — Toda v tem boju nam morajo iti na roko vsi Slov e n e i. v's i s 1 o-venski časopisi. Čim prej zmagamo Slovenci na Goriškem v tem boju, toliko bolje za ves narod. Ako bi v t e m boju podlegli, bila bi to velikanska, obče narodna nesreča. Disciplina, edinost vsega naroda pa bodi nasprotnikom znak naše resne volje, naše moči, pred katero bodo morah trepetati. Prosimo torej, da nas slovensko časopisje podpira, a ne morebiti, da bi podiralo ono. kar bi mi zidali. Kogar b o j k o t u j e m o na Goriškem, mora biti boj koto v an po celi Sloveniji! Slovenske časopise prosimo, da ponatisnejo ta sestavek : Frančkov« kava. — Naznanili smo že, da smo odklonili oglase te tvrdke, ker ima v Gorici za zastopnika našega velikega nasprotnika, kateri dobiva okoli 1500 gld. samo na procentih. — Tvrdka ni hotela sprejeti pogoja, da mora za Slovenko stran dežele najeti slovenskega zastopnik a, oziroma tudi zmernejšega Italijana ali pravičnega Nemca. Ker pa „Soča" noče podpirati in agitovati za znanega Bombi ga v Gorici, zato je oglase odklonila, dasi bi jih tovarna rada drago plačala. To na znanje slovenskemu ljudstvu. Kdor hoče še dajati zaslužka goriškemu Bombigu, naj le še kupuje Era n c k o v o kavo. Sicer pa so nas popraševali že mnogi trgovci na deželi, ali se ie tovarna udala ali ne, ker v drugem slučaju, da te kave ne bodo več prodajali. K temu jih seveda tovarna ne bo mogla siliti, kakor ne more nas, da bi sprejeli njene oglase. Francko v a kava. — i/. Podbrda sta nam poslala dva trgovca naslednjo izjavo: Slavno uredništvo! Dne 28. t. m. je bil v Podbrdu neki zastopnik F r a n c k o v e kave, kateri je tudi po Bolškem in Cerkljanskem nabiral naročila za svojo tovarno; in pri tem je govoril, kakor bi bila dobila tovarna nekak „modus vivendi" v tem, da bodo mali trgovci dobivali kavo direktno iz tovarne, a pravil je, da je bil v uredništvu „Soče", in se je dalo iz vsega njegovega govorjenja sklepati, da so s te m zadovoljne tudi merodajne o s e b e v Gorici. Ker pa iz zadnje „Soče" vidimo, da je mož govoril neresnico, preklicali so tukajšnji trgovci svoja naročila, dana vsled gornjih neresničnih trditev, in prosimo, da sploh vso stvar pojasnite na eden ali daugi način, da prekličejo dana naročila tudi trgovci po drugih krajih. Dostavek uredništva. — Tovarna se ni hotela udati, pač pa nam je na vso silo zatrjevala, kak prijatelj Slovencev da je oni glasoviti Bom big v Gorici. Vrhu tega se je tovarna vedla jako oblastno. — Pokažimo ji, da se je ne bojimo! Duh in okus ločita najgotoveje prave užitnine od ponarejenih, katerih zunanja oblika lahko opehari marsikaterega. Nato se mora posebno gledati pri pravi sladni kavi nasproti navadno spečenemu ječmenu, katerega duh in okus postaneta kmalu zoperna. Ime sladna kava pa pristoja k Kathreiner-jevi tvrdki. Ta kava se pripravlja na poseben način, že po vsem današnjem svetu znanem, da ima duh jednak onemu pristne bobove kave. Sladna kava nadomešča bobovo popolnoma, ali pa služi kot dober primesek k tej. Mnogobrojne znanstvene preiskave prvih veščakov potrjujejo to. Najgotoveje priporo-ročilo pa so trajajoči vspehi. To priporočilo glede ne primerljivih prednostij sladne kave Kathreiner-jeve je občinstvo samo dalo o tem, da je pri vsakem gospodinjstvu vedno več v rabi. Na Pečinah izgubil se je psiček črne barve, nizkih nog imajoč sprednje čapice bele, ki čuje na ime Živko. Kdor ve, kje je, naprošen je vljudno, sporočiti nadučitelju Danilu Fajgelj-u na Srpenici. Opozarjamo na oglas tvrdke Rešberg-Trudcn. Ista tvrdka je poslala po deželi posebna naznanila. Ta tvrdka more tekmovati z vsako drugo kolikor glede na cene toliko glede na blago. Vsi Slovenci k tej tvrdki ! Niti eden naj se ne izneveri ! Razgled po svetu. DržiiTiii /l*or. — Dne 28. maja je opozicija zahtevala, naj se o vsaki predloženih peticij glasuje dvakrat imenoma. O jedni peticiji se je res dvakrat glasovalo, potem pa je podpredsednik Ahraha-mo\vicz ustavil naznanitev peticij ter izjavil, da se naznani njih v-ebina konec seje. Opozicija je ostro napadala predsedstvo, na kar je Abrahamovvicz ob živahnem pritrjevanju desnice izjavil, da je dolžnost prezidija omogočiti redno delovanje drž. zbora, in preprečiti vse, kar bi moglo to ovirati. Glasovalo se je samo dvakrat, in sicer o Kaiser-jevem predlogu, naj se zaključi seja. — Dne 31. m. m. je parlamentarna komisija desnice izrekla podpredsedn. Abrahanunviczu in Kramaru zahvalo za njiju energično vodstvo parlamentarnih razprav. — Slovanska zveza je določila kot govornika v adresni debati dr. Gregorca in Periča. — V parlament je došlo nad 200 peticij raznih obrtnih društev, v katerih protestujejo proti obstrukciji — Finančni minister Bilinski je predložil načrt zakona o naknadnih kreditih za leto 1897. Mej drugim zahteva tudi 68.000 gld. v podporo državnim in železniškim uradnikom na Kranjskem. — Dne 2. junija je trajala seja poslanske zbornice samo nekaj minut. Po otvoritvi seje je načelnik eksekutivnega odbora desnice Javvorski izjavil : „Mi ostanemo pri principih našega adresnoga načrta, kateri obsezajo priznavanje zgodovinskih in avtonomnih političnih pravic kraljestev in dežel, in zahtevo, naj se pravično izvede ravnopravnost vseli narodov, naj se goji prava religijoziteta in nravnost, naj se s plodonosnim delom skrbi za gospodarsko in socijalno povzdigo vseh slojev prebivalstva. Razmere v naši monarhiji se morejo obrniti na bolje samo, če pridejo ta načela do veljave. Z ozirom na razmere v parlamentu se za sedaj odpovedujemo formalnemu vzpre-jemu adrese, za katero so se soglasno izrekle vse večini pripadajoče stranke, a smo vsi odločeni, držati se v adresi označenega programa za sedaj in za bodočnost". Tej izjavi je sledilo živahno pritrjevanje in ploskanje na desnici. Na to je vstal minislerski predsednik grof Badeni. Ko je začel govoriti, jeli so Nemci zopet razgrajati. Badeni je obsojal obstrukcijo iz ozirov na državne in ljudske interese ter potem rekel : Po naj-višjem naročilu zaključujem 12. zasedanje državnega zbora. Desnica je ministerskemu predsedniku živahno ploskala, opozicija mu je ironično pritrjevala in mej hrupnim razgrajanjem kričala „Abzug Badeni! Proč z vlado!" Ko je zbornica zaklicala cesarju trikrat „slava", je predsednik zaključil sejo. Raznoterosti. * Zdravnik — tat. — V galeriji slik grofa Cerni-na na Dunaji je bil met te dni gospod, ko, se je pripravljal ukrasti jako dragoceno sliko. Mož ni hotel povedati, kdo da je, a policijske poizvedbe so dognale, da je tujec praktični zdravnik dr. Bela Lenkey iz Budimpešte. Lenke)' je priznal, da je hotel vkrasti, sliko in se opravičeval s tem, da kot zdravnik ne zasluži toliko, da bi mogel živeti. V Lenkejevem stanovanji je našla policija raznega tatinskega orodja. Vse kaže, da je Lenkey že dlje časa po galerijah kradel slike. * Samomorov v Evropi je po priliki vsako leto 60.000. Mej temi samomorilci je 2000 nedoraslih dečkov in deklic. V severni Evropi lira večino v smrt — pijanstvo, v južni pa beda in ljubezen. * Nemški cesar je sultanu poslal pri-poznanje za hrabrost turške vojske in spretno vodstvo Edhem-paše, s tem je hvalil nemške „Landsknechte* 20. veka, sebi pa dal kole-kovano ubožno spričevalo kot kulluronosec. * „Božje dete". — V Aragoniji vzbuja sedaj veliko zanimanje deček devetih let, ki je tam poznan pod imenom „Ninno de Dios". Ta deček hodi od mesta do mesta in govori ognjevite nagovore v slavo prestolnega pre-iendentn. List „Heraldo" uverjava povsem resno, da je to dete čudotvorno, da so njegovi govori boljši od govorov mnogih karlistlčnih parlamentarcev ter da imajo na občinstvo uprav velikanski ulisek. Deček je sin nekega Italijana in neke Andaluzkiiiie, pa govori za denar. Neki komedijantski impresario ga hoče že na vsak način najeti za svoje — gledališče! — Aragonsko občinstvo prav fanatično veruje v svetost in čudotvor-nost tega dresiranega dečka ter ima zato tamošnja oblast mnogo sitnostij. Kakor so pri nas .romali smešni bigotniki k „zamaknjenim" starim devicam in k čudno odlikovanim štorom, tako nore Španjci sedaj za „božjim detetom" ; sleparski ljudje pa izrabljajo ljudsko neumnost, da ga deto za — denarje. Narata gospodarstva. Nekaj o gospodarskih razmerah na Goriškem. — Zdi se, tla so neprestane prošnje in pritožbe našega deželnega zastopa m kmetijskega društva slednjič vendarle obrnile pozornost merodajnih krogov na našo, v kmetijskem pogledu toli zanemarjeno deželo. To sodimo po nenavadnem zanimanju, koje razodeva v zadnjem času poljedelsko ministerstvo za naše kmetijstvo. Lani je poslalo ono najprej ravnatelja dobroglasnega kmetijskega učiteljišča v Bt. Michele na Tirolskem prof. Macha kot svojega pooblaščenca pregledavati naši deželni kmetijski šoli v Gorici. Ta je skrbno opravil svoj posel, podal obširno poročilo o vsem, kar je dobrega in nedostatnega našel v obeh šolah ter stavil prav moder predlog, kako naj bi se vravnal in razširil kmetijski pouk na Goriškem, da doživimo boljše uspehe od dosedanjih. Za njim je bil v planinskem in pred-planinskem delu dežele c. kr. mlekarski nadzornik g. Vincencij Gharousek. Ta si je ogledal mlekarnice in nekatere planinske stane na Tolminskem in podal o tem svoje poročilo in svoje nasvete v prospeh našemu mlekarstvu. — Zadnje dni avgusta je ministerstvo na prošnjo kmetijskega društva poslalo znanega sadjarskega veščaka prof. K. Mader-ja iz 8t. Michela. da je po celi naši deželi poizvedaval stanje naše sadjereje. Njegovo obsežno poročilo, ki se v kratkem tiskano objavi, utegne temelj postati prero-jenju naše sadjereje, če vzamejo sadjarska društva stvar resno v roke, če se bodo naši kmetovalci znali in hoteli ravnati po Mader-jevih dobro premišljenih, praktičnih nasvetih in če bode tudi iz državnega zaklada kaj izdatne podpore. Nedavno sta se pripeljala v Gorico sekcijski načelnik Oser in minislerski svetu, baron Hohenbruck. Od tod sta pohodila nekatere pokrajine, opazovaje njih kmetijske razmere in potrebe. Mej drugim sta bila v trnovskem gozdu, v soški in idrijski dolini, sla si marsikaj zabilježila na svojem potovanji in kazala sta dobro voljo, da kaj storita za probujo in povzdigo našega kmetijstva. Slednjič je prišel v Gorico gospod dvorni svetnik Herzmanovsky in je imel nalog od njegove prevzv. gospoda ministra, sprejeti deputacije raznih kmetijskih korporacij ter zaslišati jo dede njili želj in potreb. In prišli so zastopniki sadi. in vinarskih društev dornla rskega, briškega in kanalskega; tudi sadjmski društvi tolminsko in kobariško, kmetijska zadruga v Cerknem in razna mlekarska društva so imela svojega skupnega zastupnika. Povedali smo preprijaznemu dostojanstveniku odkritosrčno, kje nas čevelj žuli in česa potrebujemo, da spravimo naše kmetijstvo na noge in da se postavimo na pravo pot kmetijskega napredka. Gospod dvorni svetnik nam je zastavil možko besedo. da bo krepko zagovarjal naše težnje in za posamezne potrebe nam je obljubil brze pomoči v mejah zalogov, ki so odločeni za podporo kmetijstva. Priporočala se mu je tudi skrb za to, da bi potovalni učitelji bolj pogostoma ] ri-hajali med ljudstvo ter širili mej njim kmetijski pouk. Na njegovo vprašanje, ali so na to postavljeni učitelji tudi popolnoma zmožni našega jezika, smo mu odvrnili, da je g. Cotič Slovenec in naš človek. „Saj je tako tudi edino prav, opazil je na to, „kajti od ljudstva ni zahtevati, da bi se zaradi učitelja učilo nemščine ali italijanščine; uradnik je za ljudstvo in mora njegov je-z i k znati in ne narobe. Ako bi bil jaz okrajni glavar tukaj", je dostavil, „bila bi moja prva skrb, da se naučim slovenščine". V ponedeljek je bil gosp. dvorni svetnik v Dornbergu in si je tam ogledaval vinograde, ameriško trtničo itd. Kakor čujemo, mu ni bilo vse prav po volji, kar je tam videl in slišal o vporabi sredstev proti trtni uši. Naše kmetijsko društvo je prejelo poročilo. da prideta ud 20. do 23. tek. meseca na Tolminsko zopet dva gospoda iz minister-stva za poljedelstvo — v kmetijsko - gospodarskih zadevah in sicer g. vitez dr. We i liži eri, ravnatelj semenskega poskušališča, in c. kr. mlekarski nadzornik g. Vincencij Cha-rousek, prvi menda zaradi zboljšanja travnikov, drugi pa zaradi mlekarskega in sadjarskega pouka. Mi ne voščimo nič druzega, nego da bi vsi ti pohodi visoke gospode pustili velike blagodejne sledove za seboj. Dobrohotnost vis. vlade nam je ljuba, — a potrebna nam je njena dobrodelnost. Javna zahvala. Izrekam tem potom mojo uajprisrčnejšo zuhvaio vsem častitim odjemalcem, kateri so me počastili na sejmu v Ajdovščini dne 28. maja. Njihovo zaupanje mi bode v spodbujo, da vstrajam na dosedanji poti, katera vodi k splošni narodni vspodbuji na Goriškem. Se enkrat: presrčna hvala! V Gorici, 2. junija 189/. Jurij fffosc, trgovec V Raslem. Loterijske številke. go. maja: 80 ba 2a ao Uuiiaj . . 76 21 50 22 5. junija Trst . . 10 'J '.7 :,7 muc 'i* 7.) i JI Dunajska borza 5. jitmuja 189/. Skujmi državni dolg v notah 102 gld. — kr. Skupin državni dolg v srebru . iU2 n Oj Avstrijska zlata renta . . . . IŽii n 10 * Avstrijska kronska renta 4> luu 50 n Ugerska zlata renta 4> . . . 122 n \t>) n Ogerska kronska renta 4> . . 'J'J 'JU i> Avsiro-ogerske bančne deifiice bos Ja v ivrediliie delnice aos 00 „ London v is ui 7)0 T» Nemški drž. bankovci za iuu mark . o5 O.) n M mark i i .a r „ 02 p Italijanske lire . 4.» n 42 n (J. Kr. cekini • J „ o.j * Tržne cene. za lUO kitov Kum : Santos .... . . . . gld. 130— do 140 — sandomiugo loo-— „ —- Java • ••• p 100-— „ 104 — Cejlon .... IS.j- - „ Moka .... 180- „ — Sladkor 34''A „ 35 — 52' „ 50 — 1'etrolij v sodu . . . IS-3/. . v zaboju . . 0— „ — — Maslo surovo U4- - „ 00 ' kuhano .... • • • • »1 Sl-— „ S2— M<7ka : (Majdičeva) : št. 0 gld. 14-50, št. 1 gld. 1420, št. 2 gld. 13 80, . 5 „ 13-20, „ 4 „ 12-50, „ 5 „ 11-50, št. 0 gld. 11' —, št. 7 gld. 5-5(1 Ogerska: št. 0 gld. 14 50, št. 1 gld. 14-—, Sl. tfld. „ 3 „ 13-—, „ 4 „ 12-50. „ 5 „ I-'—. št. (5 gld. 1 l oO. Otrobi debele...................gld. 4 IŽU do 4 ;)[> drobne.....................4- - „ * Turšiču navadna.................... 5.60 „ 6 Oves............................... b.50 „ /• Zagotovljen in pošten zaslužek, osebe vsakega stanu in v vseli krajih s prodajo postavno dovoljenih državnih papirjev in srečk. 1’onuuo • sprejema Luilovik Osterreicher, Hudim pošta > l* Deutsche gasse 8. 110 Najlepše darilo! jgj Prešeren - Poezije, i s sliko slavnega slovenskega ^ pesnika. Vezenje je elegantno v usnji zlato obrezo. — Cena TO samo g Id. /•— s poštnino to gld. 1-C5. »! i | lenko limon, - Pesmi, /. zvezek, s pesnikovo sliko in 9 druzih krasno risanih stik; vezenje je elegantno v usnji in zlato obrezo. — Cena samo gld. /■ — s poštnino gld. P 05. Drugi zvezek, ki bo obsega! do sedaj še ne izdane pesmi, izide v jeseni. OTO FISCHER, knjigotržnica v Ljubljani s. 164 26 - 1 Kongresni tnj. P. 57 (Cl.) Od prot je nove gostilne 06 Solkanski eesti. Udano podpisana si usoja slavnemu občinstvu naznaniti, da je v g. Grazovina novi hiši ob Solkanski cesti, nasproti proda-jnlnice sveč g. J. Kopač-a. danes odprla gostilno. Oprta na večletne skušnje, prizadevala si hode vedno ceni. p. n. gostom postreči z izbornim vipavskim in briskim belim in črnim vinom, izvrstnim pivom in ukusnimi gorkimi in mrzlimi jedili po jako zmernih cenah. Na vrtu poleg gostilne je tudi jako lep prostor za igranje na krogle. I uljudno prošnjo do slavnega občinstva za blagohotno naklonjenost, se prijazno priporoča za obilni obisk v G o r i c i, 3. junija 1897. udana F. GREGORIČ. Naznanilo. Z ozirom na to. da so se povodom Sossovega konkurza v Ljubljani o moji osebi raznesle po mojem okraji razne zlobne govorice. katere žalijo mojo čast, naznanjam s tem. da se je (tri porotni obravnavi, katera se je vršila danes v Ljubljani, vsa stvar popolnoma pojasnila ter se je skazalo. da sem povsem nedolžen pri gori omenjenej zadevi. Porotno sodišče me je na podlagi izreka porotnikov spoznalo nekrivim in me oprostilo. V Ljubljani dne 4. junija 1897 Andrej Polavšček, trgovec v Trebnjem. Vinarsko in sadjarsko društvo I# za Brda 1 s sedežem v Gorici, ulica j3arzelliništ.20. priporoča po nizki ceni slavnemu občinstvu i §*j svo\a jdj| S \>u\a*. mo&vo || j|j na- t*) vadna evna vina, pv\- || g delta 5Vo\U\ elanov. || Razpoš tja na vse kraje od bb litrov naprej. Edina slovenska zaloga dežnikov. C. kr. pr ivileg. krojni aparati. TO H M. P OPEKAJ krojaški mojster !n trijovec v Gorici na Travniku v I. nadstropju In v hodniku v h. št. 22. Priporoča svojim rojakom na deželi in v mestu vsakovrstno manifaturno blago, gotovo perilo, dežnike, ovratnike, zavratnice itd. — Gotove možke obleke za vsaki stan po najnovejši pariški modi. Blago prodaja tudi na meter tako po ceni, da lahko posluži vsakterega in sicer za možke oblek« od 80 kr. naprej, za celo obleko (3'20 m) od gld. 2’50 naprej. Sprejema naročila tudi za iz lelovanje raznih oblek; odjemalcem blaga je prosto, dati si izgotoviti obleko tudi drugod. til 9 ^ Jakob Gril, trgovec z mešanim blagom in pek Klobučar Leopold Horvat v Gosposki ulici št. 12 v Gorici (zraven lekarne Gironcolli) se toplo priporoča za blagohotno podporo svojim so-rojakom v Gorici in po trgih na deželi. Klobuke izdeluje v lastni delavnici in prodaja po najniži ceni. Zagotavlja se poštena postrežba in dobro blago. 89—2 V GORICI 38—1 ulica Sv. Klare štev. 4. priporoča slavnemu slovenskemu občinstvu, posebno onemu iz Brd, svojo bogato založeno prodajalnico raznega jediln. blaga, n. pr. kavo, sladkor, moko, otrobe, olje ter druge jestvine, kakor tudi vedno sveži kruh in drugo pecivo. Prodaja se na drobno in na debelo. Cene so zmerne, da se ne boji konkurence nikake druge prodajalnice. Kot Slovenec in podpiratelj vsega, kar je slovenskega v Gorici, se ^ toplo priporoča svojim sorojakom A ^ na deželi! Svoji k svojim! Ivan & ---— Hd0 pljc j^rieipP qvo 5‘a ladn° 'D Domicclj z \e&\lxum v Korminu na glavnem sadnem trgu (bivša hiša Pailova) pri|joro'a svojim rojakom sladkor, kavo, riž, olje, kamenoolje, moko, otrobe, vsakovrstne sveče iz Kopačeve tovarne, potem špirit vinski in domače žganje. Dalje predaja vi-trijol (modro galico) čn pravo romansko trtno žveplo, narodne žveplenke. Vse prodaja po tako /.morit! eeni, da so ne boji tekmovanja (konkurence). 143 wj • S; Anker 25,25-16 “ L j ni m en t. Capsici c o m p o s. iz Richterjeve lekarne v Pragi pripoznano kot izvrstno bol ubla-žujoče mazilo; za ceno 40 kr., 70 kr. in 1 gld. se dobi po vseh lekarnah. Naj se zahteva to splošno priljubljeno domače zdravilno sredstvo vedno le RichterjBv Liniment s „sidrom" IT 3 n. "k m kdor ljubi okusno kavo, hoče 1,-.^ h * '1 zdrav ostati io si kai prihraniti kot edino pravo in vzame le tako steklenico, ki je previđena s „sidrom" kot znano zaščitno znamko. Riclitarjeva lEkarna „|iri zlatem levu" v Pragi. ®«r<»e«*ee>eoea>tt ©«»©&'©« e •aeeeao® •••« Klepar Artur Makutz Ozka ulica 1. — GORICA — Via Stretta 1. priporoča Škropilnice proti peronospori (ponovljene po Ver-morelovi seslavi). Baker je trd in svetel. Zalistke (valvole) se more lahko plemeniti. Škropilnica je sestavljena priprosto in tako, da škropi lahko na tri načine po volji lastnika. iiw- Cena je zelo nizka. -1»^ Stroj za žvepljanjo sodov iz cinkanega železa. Priprava za obvarovanje vina pred plesnobo in cikanjem pri točenju iz soda (kan). 29 13 6 Meh za žvepljanjo grozdja raznih sistemov. Sprejendje v popravljanje vsakovrstne druge škropilnice, 'Kjš kakor tudi prevzema vsa druga v kleparsko obrt spadajoča dela. JO S. V 1 N D Y Š tovarna strojev in livarna Praha - Smiehov, Vinohradsk& ulica št. 94. priporoča patentne stočilne stroje brez zamaševanja in s sočasnim zamašenjem steklenic, ZRAČNE TLAČILKE (lastna iznajdba) povsem nove, zboljšane sestave, kotle s pumpo, čistila za staklenice, zamašiike in kaprovalke steklenic, tlačilke, parni ventili in zakiopnice vseh vrst iz rdečega zlitka, medenine ali železa od najmanjšega do največjega obsega. JflP— Ceniki na zahtevo brezplačno. r _ Deloljubne S osebe — povsod — katere trajni denarni zaslu- — žek iičejo, naj pismeno povpražajo pod „Zu- J • kuiiftsvorsorg:«" Gradec, poste restante. • Seznam blaga ■ tvrdke G. Ferri. Resberg v Gorici. Glavna zalega: v \xUd W (stara cukrarna). Podružnica: na Kornu št. I (Attemsova palača). Doslej ima v zalogi to-le blago: Sladkor — kavo — riž — mast — poper — sveče — olje — moko — gris — drobne in debele otrobe — turšico — zdb —-sol — moko za pitanje — kis — žveplo — cement — bakreni vitrijol itd. 169—1 Trgovec in krojaški mojster FRANC liOVIČ v ulici sv. Klare št. 6 v Gorici izdeluje obleke po meri po najnižji ceni, prodaja vsakovrstno sukneno blago in perilo. Priporoča se p. n. gospodom v Gorici in na deželi, kakor tudi častiti duhovščini za blagohotno podporo. •••••••••••MM* Prvi in najstareji Antona Jerkifia v Gorici na Travniku (poleg nadškofije št- lij prevzema vsa v fotografično s'roko spadajoča dela do naravne velikosti; izdeluje fotografije na porcelan, na broše (najnovejša iznajdba), na žido, platno itd., akvarele, oljnate slike; posnema po starih fotografijah pomanjše-valno ali poveličevalno na najokusnejši način. Neprekos-2 Ijivo delo jamči. Cene poštene. 2(i—'i Vaclav Zima, ^ izdelovalnica gospodarskih strojev v Pfepvcliacli ® -lu ulice Morelli. | t v okolici za blagohotna naročila. J at OJ; Priporoča se rojakom v mestu iti deželi. Zdravnik D r. M. K e r š o v a n i §5 ^ ordinuje v lastni hiši |S 5^, v "lici Barzellini h. št. i. T>Qjj |e Jožef Rojic - Čerin 't \ Cerknem prodaja 20" pristni brinjevec (liter po gld. 1-10) in brinjevo olje (deka 2 kr.) a ^ **5KShj AJsitsiMAJta i Pek Karol Drašček priporoča . pekarijo v Riva Corno 4 2 'n podružno prodajalnico kruha •99 O O Anton Kuštrin a y «940tr99O»»Otb»m9999OmOOm09 Trgovec z vinom Ant. Pečenko f Vrtna ulica štv. 8. S _ priporoča v sodčkih od 56 litrov naprej • 9 pristna bela in črna vina iz vipavskih, furlanskih. J ® briskih in istrskih in dalmatniskih vinogradov.—- 2 © Gene zmerne, postrežba točna. 9 Ipljp— Za piistnost vina jamči, J ◄►-<«► 4* ©•ooo-ao-® Ambrož Furlan y Ta ogliisič je zaplenil ljudski glas. r a Anton Kuštrin a y Ambrož t-urlan v a v Gosposki ulici štv. 23 ▼ : • v Tržaški ulici št. 4 • J 6 priporo'"« y * priporoča svojo trgovino je- * y A svojo trgovino raznih jedilnih A • dilnih potrebščin in domačih ® a T potrebščin. Postrežba točna. T f pridelkov. A; ▼ ^ Mp’ <>■ o o o- -o o piiporoča razno lončarsko, porcelansko in stekleno @ ^ blago, reže in uklada šipe ter pripravlja okvirje. & 99999999999-4 -* 4^999999999999999 Saunig & Dekleva sl glavna zaloga ,B a m b u s“-dvokoles iz graške to- |č čl varne in zaloga pušk, streljiva, šivalnih strojev 4 9 itd, v nunski utici št. 16. Popravljalnica koles T sl in izdelovalnica žičnih blazin v nunski ulici št. Id'. |š K4.****#******«****«*#« « » * Haiisncr & Lokar » 4; tovarna usnja v Mirnu pri Gorici, (f Zaloga in prodaja no drobno v 'jj ♦ Gosposki ulici št. 9. '♦ A ¥ « $ ¥ # f> * v v ir v * * Št * $ $ *'4 4 Klobučar Anton Fon t * v Semeni ški ulici J: priporoča svojo bogato zalogo ^ 4: klobukov in kap ter gostilnico $> ^ preskrbljeno z izborn. vini. (4 fc št št # št ŠPšt št št š> št št 9 « ¥ št št št v 4 4 Andrej Jakil * Tovarnar kož v Rupi (S J; p. Miren. Prodajalnica na Kornu v Gorici. £ O--<► • 4 Jožef Movič krojač $ ^ Gosposka ulica št. 14 ^ © se piiporoča častiti duhovščini in ostalemu ob- • A činslvu v Gorici in na deželi za razna v krojaško A T obrt spadajoča opravila. Izdeluje po meri točno Y y in po raznih cenah. y 9 9 9 9 9 preskrbljeno A 4 št št Št št št št št # Št št št $ # Št št Št št št št * ®AAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAAA9 Tovarna piva Fran Waiiek ► na Goriščeku p i jiriporoča svojo zalogo goriškega piva. £ •▼TTTTVVVVVVTVVTVVVVVTVTTVTVVVV* Najboljše stiskalnice za grozdje in olive so naše „HERCULES" - stiskalnice najnoveje in naj-izvrstneje mehanične sestave z dvojnatim, vedno delujočim pritiskalom; zagotavlja so skrajna vporabljivost, katera nadmašuje vse druge stiskalnice. Najbolje avtomatične škropilnice za trte so ,,SYPHONIA“, samodelujoče brez premikanju. Mlini za grozdje, sadje in olive, robil ači s pobiralnikom za grozdje; posu.šoval-niki za grozdje, kakor tudi za druge, pridelke vegetalne animalne in mineralne, stiskalnice za seno, slamo za ročni obrat; robkači za ko-razo, čistilnice žita; sita, rezalnicc in mlini za žito na rok raznih velikosti in vseli drugih poljedelskih strojev izdelujejo in oddajajo pod zagotovilom edino le tovarnarji PH. HiAVFARTH & Co. » c. in kr. edino privileg. v in ograd ni h strojev na Dunaju U- Taborstrasse štv. 76. . __ Odlikovani v vseh državah sveta z več nego 400 zlatih in srebrnih svetinj ter z časlnimi l,‘P^j11“s-.ejo llustrovani popis in mnogoštevilne zahvalnice zastonj. — Kjer še ni preprodajalcev in zastopnikov, • se je ponarejanj. Avtom, škropilnica- Stiskalnica za grozdje. tovarna poljedelskih V a ro vati