NO. 137
Ameriška Domovina
/lrll/»ewe/i!imi—Mow/ir
AMCRICAN IN SPIRIT F0R6IGN IN LANGUAGG ONLY
National and International Circulation
CLEVELAND OHIO, THURSDAY MORNING, JULY 19, 1962
SLOVCNIAN
MORNING N6W6PAP6R
STEV. LX — VOL. LX
Armada v Peruju je odstavila predsednika
Ko predsednik ni maral ustreči zahtevi vojaštva in razveljaviti volitve od 10. junija, ga je to prijelo in samo prevzelo oblast v Peruju.
LIMA, Peru. — Država je bila v politični krizi vse od 10. junija, ko pri splošnih volitvah za predsednika in Kongres ni zmagala nobena od treh velikih političnih skupin. Vojaštvo je posredovalo in zahtevalo najprej sporazum med strankami, nato pa zahtevalo razveljavljenje volitev.
Predsednik republike je zahtevo zavrnil, nakar je odstopila vlada. Vojaki so svojo zahtevo ponovili, ko je prišlo že do dogovora med Ameriško ljudsko revolucionarno zvezo (APRA) ]n skupino gen. Odria. Odrio bi bil izvoljen v kongresu za predsednika, načelnik Zveze Roul Haya de la Torre pa bi postal predsednik vlade.
Armadi je prav posebno neljub De La Torre. Ko je torej včeraj predsednik republike Prado sklical za prihodnji teden kongres na zasedanje, da izvoli novega predsednika in potrdi novo vlado, je vojaštvo obkolilo predsedniško palačo, predsedni-ka prijelo in odpeljalo, samo pa prevzelo vlado v deželi.
Vojaška vlada je morala vče-raj ponovno razganjati demonstrante. Pri tem je vojaštvo uporabilo orožje, vendar mrtvih ni bilo. Vlada je med tem razveljavila volitve od 10. junija in napovedala nove za drugo ne-deljo v juniju prihodnje leto.
Združene države so začasno Prekinile odnose z republiko Pe-ru> da vidijo, kako se bo položaj razvijal in če se bo novi vladi Uspelo obdržati.
Novi grobovi
John Hrovat
Po kratki bolezni je preminul na svojem domu na 15819 Parkgrove Ave. John Hrovat, star 70 let. Bil je vdovep, soproga Rose je umrla leta 1939. Tukaj zapuišča otroke Johna J„ Roso Jazbinski, Ray-monda, Lucillo Terlep, 12 vnukov in več drugih sorodnikov. Brat Joseph je umrl. Rojen je bil v Žužemberku na Dolenjskem. Tukaj je bival 57 let. Zaposlen je bil pri Carling Brewery, dokler ni bil pred 3 leti upokojen. Bil je član Društva Dvor Baraga št. 1317 Kat. boštnarjev, Pod. št. 6 SMZ ter Kluba upokojencev. Pogreb bo v soboto zjutraj ob 8:30 iz Jos Žele in Sinovi pogreb, zavoda na 458 E. 152 St. v cerkev sv. Vida ob 9:30, nato na Kalvarijo.
•^ngleško sodišče zavrelo Soblenovo prošnjo za svobodo
v London, Vel. Brit. — th-
cLusko angleško sodišče je za-Vrnil0 prošnjo dr. Soblena, sov-letskega vohuna, ki je pobegnil 2 Združenih držav, kjer je bil °bsojen na dosmrtno ječo. Soblen se je na poti iz Izraela Združene države porezal in 2 letališča prepeljan v bol-Uišnico. Poskus samomora se ni ^szal za prenevarnega.
Sodišče je dalo Soblenu in Ujegovim odvetnikom 14 dni Casa> da vlože pritožbo proti
Ujegovi odločitvi na višje sodi-Sce,
Malajski federaciji se mudi v malajzisko zvezo
LONDON, Ang. — V London je prišel predsednik malajske federacije Abdul Rahman, da bi pregovoril angleško vlado, naj pohiti z ustanovitvijo malajzi-ske konfederacije. Konfederacija naj bi obsegala malajsko federacijo, Singapor, in severno obrežje otoka Borneo, kjer sedaj obstojata dve mali angleški koloniji.
Načrt za malajzisko konfede-lacijo obstoja že dolgo in so .menda vsi njeni bodoči člani vneti zanj, toda Angliji se nikamor ne mudi. Malajska federacija je drugih misli. Ima na severu take sosede, kot so Kambodža, Laos in Južni Vietnam; pri njih se lahko zgodijo vse mogoče stvari, ki bi malajskemu polotoku le škodovale.
Nova malajziska konfederacija naj bi tvorila nekak polume-sec okoli Južnega Vietnama. Dokler bi bil Južni Vietnam svoboden, bi mu bila nova konfederacija v oporo. Ako bi padel pod komuniste, bi bila nova konfederacija “prva linija” v boju proti komunizmu. Razumemo, da ji taka vloga ne diši in se je skuša pravočasno otep-sti.
Ij v v
»ruscev gre na počitnice
Moskva, zssr. — m-uščev
^ Povedal tujim novinarjem, j" I^Lli na počitnice. Najprvo '°. ael - v Murmansk in Arhan-sk na severu, potem se bo r PMiLl na črno morje, kjer ‘arOerava ostati dalj časa. ^^roti severu jo je med tem že
im 1°^' Upajmo> c*a korno sedaj e 1 nekaj časa mir pred nje-Uv° zgovornostjo.
Spor železničarjev z železniškimi družbami
Novi izgredi v Katangi napoved novega
spopada?
ZDRUŽENI NARODI, N.Y.— Po sem došlih vesteh je skupina več tisoč žensk in otrok napadla eno izmed cestnih zapor pri vhodih in izhodih v mesto, ki sp jih postavile pred nekaj ^dnevi čete Združenih narodov, i Iznenadeni indijski vojaki so
,	,	...	,, !po izjavah njihovih oficirjev
poslovanju, kot ,.h jo predloga	,, M lje zrok da
predsednikova komisija. S tem ,	,	i- ^ t ™
l j	, ...	ibi napadalke pregnali. Pri temi
bo odpravljenih kakih 13,000	, ,	,	s ^	, ..	„ i
J x ,	. v ’	. sta bila po trditvah Čombejeve ,
službenih mest za kurjače, ki i . ,	.	,	.	, , , i
ivlade en otrok in eno dekle i
RUSK POJDE PODPISAT V ŽENEVO DOGOVOR 0 LAOSU
Včeraj je konferenca 14 sil v Ženevi odobrila dogovor o nevtralnosti Laosa.. V ponedeljek bodo zastopniki 14 držav dogovor podpisali. V imenu Združenih držav bo dogovor podpisal državni tajnik, ki potuje nocoj v Ženevo, kjer se bo razgovarjal tudi s sovjetskim zunanjim ministrom Gromikom o Berlinu, razorožitvi in drugih vprašanjih, ki zadevajo Zahod in Vzhod.	i
so bili doslej zaposleni na diesel: >v	WASHINGTON, D. C. Državni tajnik Dean Rusk
strojih, kjer nimajo kaj kuriti,	0S®° P/	^bo nocoj odpotoval v Ženevo v Švici podpisati dogovor o nev-
Okoii 27,000 kurjačev v diesel1 £,;)mbie Je obJavi1 v Elizabeth- (tralnosti Laosa v jugovzhodni Aziji, ki je bil dosežen vče-
Narodni posredovalni odbor je opustil p o s redovanje. železniške družbe so napovedale uvedbo novih pravil.
CHICAGO, 111. — železniške družbe so objavile, da bodo s Ib. avgustom uvedle pravila o
jvillu, da je protestiral zaradi
raj med zastopniki 14 držav na posebni konferenci, ki je
švicarski Ženevi
ko7t,bros!alo"d°S™ncl,aljl!ellslrcljania indljlk;h voiakov na-začelo svoje delo v švicarski Ženevi še lansko sromlad. ga na svojih mestih	jdomacine pn Združenih naro-, Ru?k bo uporabil to priložnost tudi za srečanje S sovjetskim
" Unije vlakovnega ’ osobja so dih’ .p3 ™ tlsk,?yni koniere"c! zunanjim ministrom, ki pride prav tako v Ženevo. Pogo-zavrnile priporočilo predsedni-|Vprasal pikr°: TKaj..P01"®,?1	vonla se bosta o vprašanju Berlina, o razorožitvi, o konča-
kove komisije in zagrozile s Par crncev tem IndlJcem- |nju preskusov jedrskega orožja in še o drugih vprašanjih, stavko Posredovanip ^Narodne I Kd°rkoli je že sprožil strelja- ki povzročajo spor med Zahodom in Vzhodom v mednarod-
ga posredovalnega odbora ni u-’^6 ~ ™*ateri trdij°’ daJ" ni politiki.	I------------------------------
spelo. Ta je pretekli ponedeljek Co^be dal ^^irati pohod Konterenca bo v soboto for-opustil poskuse doseči sporazu-,žena Proti ceStm 2apon - goto- m^no odobrila dogovod v pone-
nie med železniškimi družbami !vc je en0’ da se ^ razmerJe med deljek pa bo lzvrsen slovessen
četami Združenih narodov in podpis. Dogovorf predvideva, da
domačini v Katangi zaostrilo, j se morajo 75 dni po njegovim
Kdo išče novo merjenje voja- podpisu umakniti iz Laosa vse
ških sil, je z? sedaj še negoto-|tuje voj. sile. Gre v glavnem za
vo. Vsekakor je čombe svoje okoli 10,000 komunističnih voja-
in unijami. V smislu zakona ne morejo biti v odnosu med železničarji in železniškimi družbami 30 dni po opustitvi posredovanja Narodnega posredovalnega odbora izvedene n o b ene spremembe.
V slučaju,'da bi se 200,000 članov unij vlakovnega osobja le odločilo za štrajk, ima predsednik Kennedy možnost uveljavljenja posebnih ukrepov in in imenovati posebni posredovalni odbor. Tak korak bi pre-iprečil stavko za najmanj 60 dni.
Spor med železniškimi družbami in železničarji se vleče že
čete reorganiziral in jih opremil s potrebnim orožjem in sposobnimi belimi oficirji.
Združene države poslale l*soč milj visoko
kov iz Sev Vietnama, ki so podpirali levičarski Patet Lao tekom državljanske vojne. Iz dežele bo odšla seveda tudi ameriška vojaška misija, ki je zadnja leta vodila vežbanje kraljevske laoške vojske.
Izvajanje dogovora bo nadzirala mednarodna komisija, ki jo CAPE CANAVERAL, Fla. — sestavljajo zastopniki Indije, Ka-Včeraj zjutraj so Združene dr-'nade in Poljske. Stroške za nje-žave poslale od tod z raketo no vzdržavenje bodo nosile vse Thor tisoč milj daleč v vesolje podpisnice dogovora, med temu
več let. Železnice hočejo odpu-jbalon in ga tam napihnile,-da Združene drave, Vel. Britanija, stiti kurjače in uvesti tudi ne-lje imel 135 čevljev premera, je'sovjetska zveza, Francija in Ki-katere spnemembe v pogledu jbil torej večji od znanega Echo'tajska vsaka po 17.6 odstotkov, pravil službe, železničarji pa se I., ki kroži že drugo leto okoli Sodijo, da bo vzdrževanje ko-temu upirajo in branijo “stare * Zemlje.	misije in njeno poslovanje stalo
pravice”.	j Echo II., tako so balon po- na leto okoli 3 milijone dolarjev.
Modernizacija prometa in imenovali, naj bi pokazal, koli-1 Združene države so do vklju-prometnih naprav, predvsem o-^ko je vredna nova tehnika za čno preteklega maja dajale la-pustitev parnih lokomotiv zah- polnjenje balonov v vesolju.'oški kraljevski vladi mesečno tevata novo ureditev poslovanja NASA je objavila, da je izpol- podporo tri milijone dolarjev, in unije bodo morale prej ali nil vsa pričakovanja in odprl To so z junijem ustavile in jo ne slej popustiti.	j pot za vrsto “zrcal na nebu”, I bodo obnovile, dokler ne vidijo,
------o------	iki bodo omogočala prenos ra- kako Laos dogovor izvaja in v
— Avstralija je Zveza šestih jdijskih in televizijskih valov o- kakor smer se bo njegova “nev-
držav.
koli in okoli Zemlje.
Itralnost” nagnila.
Preveč politike okoli predloga o bolniškem
Sončno in milo. Najvišja tem-peratura 80.
CLEVELAND, O. — že lani so se pokazale težave, ki bodo ovirale zakonodajni postopek za bolniško zavarovanje. Pokazalo se je, kdo vse zavarovanju nasprotuje, pokazalo tudi, da so nasprotniki zavarovanja številni in politično tako dobro zasidrani, da jih ne bo mogoče ne zastrašiti ne pregovoriti. Vse to je vedela ne samo vsa dežela, ampak tudi Kennedyeva administracija.
Prfedijfednik Kennedy je vkljub temu postavil zakon o bolniškem zavarovanju med tiste, ki morajo bili letos sprejeti od Kongresa. Tako je zakon premaknil na politično polje. Ker je vedel, da zakonski načrt najbrže ne bo uzakonjen, ga je hotel spraviti vsaj pred plenum predstavniškega doma, kjer naj bi bil slovesno pokopan. Po njegovi zamisli naj bi politična kazen pri jesenskih volitvah zadela vse kongresnike, ki bi glasovali proti zakonu: nasprotovanje bolniškemu zavarovanju bi namreč odbilo od vsakega kandidata vse starejše volivce, ki navadno stalno hodijo volit. Vsak kandidat mora računati, da ima do 20% takih volivcev. Nevarno je zanj, ako bi se jim zameril.
Za Kennedyeve stratege je bila torej važnejša pot. kako spraviti zakon pred plenum predstavniškega doma, kot usoda načrta samega. Ker so vedeli, da zavarovanje ne bo uzakonjeno, so njegovo usodo vsaj hoteli porabiti kot glavno sred-
lovanju sam po sebi prišel pred plenum predstavniškega doma. Tako je vsaj mislila administracija. Kongresniki, ki nasprotujejo zakonu so administraciji povedali že naprej, da senatni zakon ne bo prišel pred plenum, ampak da bo pokopan v
stvo za jesensko volivno kam- Millsovem odboru. Ko bo nam-panjo. Ta načrt jim je temelji-'reč prišel zakon iz senata, ga tc spodletel.
Najprvo so skušali spraviti zakonski načrt pred plenum predstavniškega doma po redni
bo dobil v roke znani Smithov
odbor za dnevni red; ta ga bo
poslal MUlsu in ne v plenum,
tako sta se namreč dogovorila
,	„	,	. kongresnika Mills in Smith in
pot.: preko odborov predstavm- ^ ,ajIla d ra, Vse lo je
a,tega doma Tam so naletel, na 0 znan0 že dni d la.
odpor v odboru za sredstva in
načine, ki mu predseduje kon-
zavaro vanju
demokratskega kluba. V predstavniškem domu ne vleče z republikanci navadno niti četrtina vseh demokratskih kongresnikov.
Glasovanje je dalje pokazalo, da so tudi republikanski senatorji strnjena skupina in ne sa-'dobile take države, kot so Ar-mo kongresniki. Republikanski!gentina, Peru in Irska! Glede senator Dirksen je pokazal, da (irske kvote je nadla tekom raz-
gresnik Mills, osebni nasprotnik ideje obveznega zavarovanja. Z
sevanjem v senatu.
Kennedyeva administracija je vkljub temu hotela iti z glavo
njim je potegnila večina odbo- skozi zid in direktno izsilila akoravno je Kennedyeva 'glasovanje v senatu, pri tem pa
Rusk in Gromiko
Odnosi med Zahodom in Vzhodom so se v zadnjih tednih zopet nekam zategnili. Vprašanje Berlina je obtičalo na mrtvi točki. Hruščev je ponovno zahteval u-mik zahodnih vojaških sil iz mesta, te so povedale jasno, da o tem ni niti govora.
Tako je postalo nujno, da se državni tajnik in zunanji minister pomenita znova, kaj je mogoče storiti in kakšno pot ubrati, da ne bo spor o Berlinu zopet dosegel svetovnemu miru nevarno stopnjo.
V Ženevi je začela znova svoje delo razorožitvena konferenca, kjer je tudi prišlo do zastoja. Tudi o tem vprašanju se bosta menila Rusk in Gromiko. Odprto je tudi vprašanje končanja jedrskih poskusov. Obe strani zatrjujeta, da sta pripravljeni poskuse končati, — toda vprašanje dogovora o tem je ob-tičolo. Indijski zastopnik pri razgovorih o tem je izjavil, da po njegovem dejansko ni nobena stran resnično voljna preskuse zaključiti.
------o-----
Kennedy je srečno razdelil uvozne kvote za sladkor
WASHINGTON, D.C. — Bilo je to res hudo delo za Kenne-dyevo administracijo, kajti in-teresentje za uvozne kvote so se javili s celega sveta, saj vsaka tona v kvoti pomeni siguren in masten zaslužek.
Ko so bile glavne kvote že razdeljene, je bilo treba razdeliti še nekaj ostanka. Tega so
Iz Clevelanda in okolice
Seja—
Društvo Slov. dom št. 6 SDZ ima v petek ob navadnem času in v navadnih prostorih sejo.
Prvi kandidat za župana se že prijavil—
Pravosodni direktor župana Ralph Locher, ki bo do volitev opravljal župansko službo, je včeraj izjavil, da bo kandidiral za župana kot demokrat ali kot neodvisen, kot bodo določili. R. Locher j a podpira neodvisno krilo demokratske stranke, ki ga vodi Frank J. Lausche. To je pomagalo do županskega stolčka tudi A. Celebrezzu.
Karneval pri Sv. Vidu—
Sinoči se je začel karneval pri SV. Vidu. Udeležba je bila lepa. Nocoj bosta nastopila Lojze in Janez (Pecon-Trebar). Izklicani kupon iz Ameriške Domovine bo prinesel nekomu poletni set.
administracija skušala cele tedne pregovoriti par kongresnikov, naj se odločijo za zakonski načrt.
Ko je administracija uvidela, da po tej poti ne pride naprej,
tudi pogorela.
Glasovanje v senatu pomeni polom Kennedyeve strategije na Kapitolu. Pokazalo je, da obstoja tudi v senatu koalicija med republikanci in južnimi demokra-
je našla pot okoli ogla: hotela 'ti, akoravno ne tako stalna in je spraviti zakon skozi senat v očitna kot v predstavniškem do. obliki dodatka k nekemu dru-
gemu zakonu, ki nima z zava-icvanjem nobene zveze. Ako bi se ji to posrečilo, potem bi senatni zakon o bolniškem zava-
mu. V tej koaliciji je odstotno celo več senatorjev kot je kongresnikov. Proti zakonu je namreč glasovalo 21 senatorjev, torej skoraj tretjina senatnega
zna držati svoje tovariše ravno tako dobro na vajetih kot republikanski kongresnik Halleck v predstavniškem domu.
Za Kennedyev režim je najbolj neprijetna ugotovitev, da so proti zakonu v senatu glasovali tisti senatorji, ki ne gredo letos na volitve ali pa so tako “trdni” v svojih državah) da ne potrebujejo Kenndyeve podpore in se ne bojijo njegovega nasprotovanja. Kaj pa kongresniki? Tudi tisti, ki niso za zakon se bodo izgovarjali, da so za zavarovanje, toda ne za tako, kot ga želi Kennedy. Kennedy jim ne bo mogel očitati, da so glasovali proti zakonu. Edino v tej točki je Kennedy zgubil bitko. Nerodno je pri tem le-to, da je bila bitka odločilna in da je propadel cilj njegovih političnih manevrov. Da ima ideja o
govorov v pristojnem kongresnem odboru pikra opazka, da stopa v akcijo “irska” politika.
Cernu ne, saj predsednik Kennedy in kongresnik McCormack ne tajita svojega porekla!
Vojaštvo sodelovalo pri jedrskem poskusu v ZDA
CAMP MERCURY, Nev. — Združene države so v torek preskusile na preskuševališču v Nevadi pravo jedrsko orožje za uporabo na bojnem polju. Po vsej verjetnosti bombo za metalec "Davy Crockett”.
Pri poskusu je sodelovalo o-koli 900 vojakov v potrebni bojni opremi. Navzoča sta bila tudi predsednikov brat Robert
Kennedy in predsednikov glav-zavarovanju sama po sebi veli-ni vojaški svetovalec gen. M. ko škodo, ni treba povdarjati. Taylor.
Nasprotniki alžirske vlade zbirajo svoje sile
PARIZ, Fr. — Alžirska začasna vlada je komaj dobro zaživela, pa ji tudi že žuga pogin. Sedanji vladni predsednik Ben Khedda je namreč dobil v podpredsedniku Ben Belli nevarnega tekmeca in nasprotnika. Prvotno so mislili, da Ben Bello podpirajo samo poveljniki alžirske osvobodilne armade, sedaj je na njegovo stran prišel tudi bivši, prvi predsednik u-porniške vlade Ferhat Abbas.
Da Ferhat Abbas ne mara za Ben Kheddo, je razumljivo, saj ga je Ben Khedda spravil z vlade. Vendar so vsi mislili, da je Ferhat Abbas tak desničar, da ne bo pčesedlal k Ben Belli, ki ga smatrajo za hujšega levičarja, kot je Ben Khedda. Ferhat Abbas je dal priliko raznim alžirskim politikom, da ga posnemajo. To bo Ben Belli hudo koristilo, kajti do sedaj so bili zanj v glavnem res samo vojaški poveljniki.
Slučaj Ferhata Abbasa je o-pozoril na možnost, da lahko pričakujemo v Alžiriji še vse mogoče senzacije in da danes še nihče ne ve, kaj vse se lahko rodi iz sedanjih homatij. V alžirskih mestih se namreč že širijo vesti, da tudi med vojaškimi poveljniki ni več tiste sloge, kot je vladala za časa državljanske vojne.
------o------
Ali imamo sezono za zdravniške štrajke?
CLEVELAND, O. — O zdravniškem štrajku v Kanadi smo že dosti pisali. Omeniti bi bilo pri tej priliki treba, da so imeli tudi v Evropi par podobnih štrajkov. V Italiji so zdravniki imeli kratek štrajk, ki je opozoril javnost, da niso zadovoljni s svojim gospodarskim položajem. Štrajk ni razburil javnosti, ker je Italija že parkrat doživela podobne štrajke.
Večja senzacija je bil enodnevni štrajk avstrijskih zdravnikov. Jih je okoli 13,700 in se tudi pritožujejo, da premalo zaslužijo, kar bo najbrže res, kajti najnižje njihove tarife ne dosegajo niti pol dolarja. Zdravniki so štrajkali radi tega, ker jim zavodi za socijalno zavarovanje niso hoteli zvišati tarif za 65%. Tisti dan, ko so štrajkali, so izvrševali samo nujne poklicne posle.
Ameriška Domovina
V VI » l/IC- ^	IIO
0117 St. Clalr Ave. •— HEnderson 1-0028 — Cleveland 3, Ohio
National and International Circulation
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA I
Za Zedinjene države:
$14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 xa S meiece Za Kanado in dežele izven Zed. držav:
$16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za $ mesece Petkova izdaja $4.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES i
United States:
$14.00 per year; $8.00 for 6 months; -4.50 for 3 months. Canada and Foreign Countries;
$16.00 per year; $9.00 for 6 months; $6.00 for 3 months. Friday edition $4.00 for one year.
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio
No. 137 Thurs., July 19, 1962
Ob Tednu zasužnjenih narodov
Že nekaj let obhajamo v Združenih državah po sklepu Kongresa “Teden zasužnjenih narodov”. Namen tega tedna — obhajamo ga ta teden — je na eni strani opozoriti ameriško javnost na narode, ki so proti svoji volji prišli pod komunistično nadzorstvo, na drugi pa dajati tem narodom samim upanje na svobodo v prihodnjosti.
Doslej smo šteli med zasužnjene narode na splošno Poljake, Čehe, Slovake, Madžare, Romune, Bolgare, baltiške narode, Albance, vzhodne Nemce in jugoslovanske narode, letos so pridružili tej skupini prvič tudi Kubance.
Baltiški narodi so bili vključeni neposredno v Sovjetsko zvezo v začetku druge svetovne vojne, se z nemško pomočjo med vojno rešili začasno iz tega položaja, pa prišli znova pod sovjetsko gospodstvo ob koncu druge svetovne vojne. Na Poljskem, v Romuniji in Bolgariji so Rusi postopno utrjevali svojo in komunistično oblast, na Madžarskem so zrušili demokratsko vlado, ki je prišla na oblast takoj po vojni, v Češkoslovaški republiki je uspelo domačim komunistom prevzeti oblast s pomočjo močnega ruskega pritiska na vlado in vojsko. Vzhodna Nemčija je dobila postopno zunanjo obliko samostojne komunistične države, ko so zahodne sile vrnile neodvisnost Zahodni Nemčiji. V Jugoslaviji so prišli komunisti na oblast delno s pomočjo zahodnih sil, ki so komunističnim partizanom pošiljale obleko, orožje in druge vojaške potrebščine ter jih priznale za vojujočega se zaveznika, delno s pomočjo sovjetske vojske, ki je zasedla vzhodni del dežele z Beogradom vred, ko je gonila nemške armade iz evropskega jugovzhoda. V Albaniji se je komunizem utrdil v precejšnji meri s podporo jugoslovanskih komunističnih oblasti, ki so na Albanijo gledale dolgo kot na svoje področje, ki naj bi se v ugodnem trenutku pridružilo Jugoslovanski fe/ deraciji. Na Kubi je uspelo Castru vreči diktaturo Batiste s tiho podporo Združenih držav, ki so v začetku gledale v vodniku kubanskega upora človeka, ki hoče deželi vrniti demokratične svoboščine, pa izvesti tudi potrebne socialne reforme. Ko so v Washingtonu spoznali svojo zmoto, so skušali Castra vreči, kar pa se je ponesrečilo. Kljub Mon-roevi doktrini je ostala Kuba rdeča in politično povezana s Sovjetijo.
*
Jugoslovanske narode nekateri ne štejejo med zasuž-i njene narode češ, da je Jugoslavija neodvisna država in 'da tam vlada večja svoboda kot v ostalih komunističnih deželah.
Nam se zdi, da moramo jugoslovanske narode šteti med zasužnjene narode, ker si niso sami in prostovoljno izbrali komunistične vlade, ampak jim je bila ta vsiljena.
Dokler jugoslovanski narodi ne dobijo možnosti, da sami svobodno izberejo način vlade, tako dolgo s0 po naše zasužnjeni, saj morajo živeti pod nasilno komunistično diktaturo. Isto velja tudi za Kubo, ki je na zunaj neodvisna država.
*
Položaj zasužnjenih narodov se je v letih od druge svetovne vojne precej spremenil tako v pogledu njihovega neposrednega življenja in političnih pravic doma kot v pogledu mednarodne politike.
Komunistični gospodarski in družabni red je neroden in neuspešen, če ga primerjamo s svobodnim gospodarstvom. Kljub temu je tudi v komunističnih deželah gospodarstvo napredovalo in tekom 17 let po drugi svetovni vojni doseglo nekaj uspehov. Na splošno je vendar življenjska raven v Sovjetiji in satelitskih državah, pa tudi v Jugoslaviji precej nižja od one v državah svobodne Evrope.
S Stalinovo smrtjo je v Sovjetiji in postopno tudi v satelitskih državah politični pritisk popustil, postopno dobivajo ljudje več svobode in več možnosti neodvisnega 'mišljenja, če že ne delovanja.
Komunistični vodniki v Moskvi, pa tudi v satelitskih državah spoznavajo, da trajno ne morejo krotiti ljudskih množic z očitnimi nasilji in strahom. Začeli so popuščati in dajati ljudem vsaj nekaj svobode. To postopanje je na dolgo roko nevarno. Vajeti je lažje popustiti, kot pa jih zopet napeti, ko jo konji ubero v svojo smer!
Vsa znamenja kažejo, da se v samem komunističnem svetu vrši vrenje, iskanje novih poti, ko je bila z zlomom stalinizma uničena vera v stare nauke in načela.
Prva leta po drugi svetovni vojni je bilo slišati v za-jta farni praznik veliko prehodnih prestolicah, posebno v Londonu in Washingtonu, majhna. Vse je bilo izredno le-
linskih raketah, ki je spremenil razmerje vojaških sil medT“ Svobodnim in komunističnim svetom, je načrte o potiskanju Rusov v Evropi nazaj na Karpate pokopal vsaj za sedanji čas. Svobodni svet priznava težki položaj zasužnje-' nih narodov, toda ni voljan tvegati nobenega oboroženega spopada, v katerem bi utegnil tudi sam utrpeti hude izgube. To je bilo očitno ob uporu v Vzhodni Nemčiji junija 1953, še bolj pa ob uporu na Madžarskem jeseni 1956.
Tedni zasužnjenih narodov naj tem dokazujejo, da svobodni svet na nje ni pozabil, da le čaka priložnosti, ko bo to vprašanje postavil znova na dnevni red in ga skušal rešiti, seveda le mirnim potom. V tem pogledu bo igrala pomembno vlogo svobodna Evropa, ki se je začela odločnejše povezovati poleg na gospodarskem tudi na političnem polju.
S te strani gledan je položaj zasužnjenih narodov v Srednji Evropi zdaj bolj obetajoč kot je bil kdajkoli.
BESEDA IZ NARODA
m i
Zlata maša msgr. Matije i. Banket se začel z m°iitvi-
X« i	J0- Na izredno okusnem odru
Skerbca
Cleveland, O. — V nedeljo, 15. t. m., je opravil pri Sv. Vidu zlato mašo g. msgr. Matija Šker-bec. Bila je to prva zlata maša v slovenski župniji sv. Vida, čeprav bo 4. nov. 1.1. že 68 let, kar je bila v tedaj še leseni sve-tovidski cerkvi brana prva sv. maša. Zlatomašniku msgr. M. Škerbcu sta pri njegovi zlato-mašni daritvi asistirala gg. župnika Matija Jager od Marije Vnebovzete in Francis Baraga od Sv. Lovrenca, medtem ko je župnik sv. Vida msgr. Louis Baznik zazvel mesto v presbite-riju. Tu so bili še gg. msgr. Joseph J. Mullen, pronotar clevelandske škofije; p. Andrew Svete, frančiškanski komisar v Le-montu, p. Benedict Hoge, bivši lemontski frančiškanski komisa^ Rev. Ludwig J. Virant, župnik v Peninsula, O., in Rev. Ignacij Berglez, hišni duhovnik, Kenosha, Wis. Zlatomašno pridigo je imel Rev. Jože Cvelbar, kaplan v Mekeesrock, Pa. Ceremoniar pa je bil bogoslovec Artur Zanutič. Med zlato sv. mašo je pel svetovidski cerkveni pevski zbor Lira pod vodstvom g. Martina Košnika. G. zlatomašnik je prejel iz Vatikana privilegij, da je po svojem zlatomašniškem svetem opravilu podelil navzočim vernikom papeški blago slov. Svetovidska cerkev je bila za to priliko znotraj in zunaj zelo okusno okrašena. Pred samim glavnim cerkvenim vhodom so slovenski župljani postavili mlaje z nam tako dragim napisom “Zlatomašnik, bod’ pozdravljen!” Tudi svetovidsko župnišče, koder uživa zlatomašnik gostoljubno streho, je bilo ta dan v zastavah.
Samo v najbolj slovesnih cerkvenih prilikah je cerkev pri Sv. Vidu, ki vetja sicer za eno izmed največjih clevelandskih župnijskih cerkva, tako polna gorečih vernikov, kot je bila polna Bogu in zlatomašniku hvaležnih vernikov pri zlati maši g. msgr. M. škerbca preteklo nedeljo. Po slovesnem vhodu v cerkev, ki ga je spremljalo naše za, to tako deželo značilno slovensko pritrkova-nje svetovidskih farnih zvonov, sta Metka Gorenšek in Joško Žakelj, učenca Slovenske šole pri Sv. Vidu, oblečena v narodni noši, s kratkim nagovorom, ki ga jima je pripravila njuna učiteljica gdč. Zina Velikonjeva, izročila g. zlatomašniku slovenski šopek in zlatomašni križ, ročno delo oberammergauskih igralcev Pasijona. Vse to je bilo dar Slovenske šole svojemu velikemu prijatelju in dobrotniku.
Po zlati sv. maši je bil v veliki dvorani svetovidske župnijske šole slovesen banket. Čeprav velika, je bila vendar za
so nato v narodne noše napravljeni učenci Slovenske šole Sv. Vida: Mija Kranjc, Franci Zev-nikj Helenica Štrancer in Janezek Seršen prijetno deklamirali slavljencu na čast zlatomašno vezilno pesemco. Za njimi je moški zbor . Pevskega društva Korotan pod vodstvom g. Metoda Milača zapel mogočno pesmi “Zadoni nam!” in “Triglav, moj dom”.
Po kosilu se je zvrstila vrsta slavnostnih govornikov. Prvi je izrekel g. zlatomašniku čestitke v imenu slovenske .ameriške duhovščine g. profesor Rev. Karel Wolbang, C.M., za njim profesor g. Vinko Lipovec, urednik AD, v imenu slovenskih rojakov v ZDA, v imenu kanadskih pa dr. Viktor Antolin; posebej v imenu svetovidske farne duhovščine pa je slavljencu čestital g. msgr. Louis Baznik. Poln duševne in telesne svežosti se je na konec slavljenec zahvalil vsem, posebno pa Bogu, svqjim staršem ter stricu, nekdanjemu župniku v Kr-kavcih v Istri, za milost svojega poklica ter zlasti tudi za ta svoj slovesen dan.
Zlata sv. maša g. msgr. Matija Škerbca pri Sv. Vidu ni bila samo velik dogodek v življenju g. zlatomašnika, marveč tudi v življenju vsega clevelandskega ter sploh ameriškega slovenskega občestva. Pokazala je, da se, hvala Bogu, še v veliki večini vsi zavedamo, da sta katoliška vera in naša slovenska materina beseda naši največji zemeljski dobrini, za kar gre v dober-šnji meri zasluga tudi g. zlato-mašniku. Bog, bodi zahvaljen za vse to! Slovenski ljudje Te goreče prosimo, da še vnaprej varuješ v svoji sv. službi naše duhovne pastirje, posebno tudi našega g. zlatomašnika, ter vse nas Tvoje grešne ovce!
Udeleženec
šole pri Mariji Vnebovzeti na White Road in videli boste, koliko lepega Vas čaka. Torej nasvidenje v nedeljo popoldne!
Matere
V Lemont smo romali
precej o načrtih za potisnitev Rusov v Evropi nazaj na Karpate in takozvano Curzonovo črto. Narodi zahodno od tod naj bi dobili svobodo in neodvisnost. Še pokojni Eisenhowerjev državni tajnik Dulles, je veliko govoril o tem.
Ruski napredek v oboroževanju, posebno v medce-
pc pripravljeno, delo deklet in fantov slovenske veje Marijine legije pri Sv. Vidu pod vodstvom kaplana g. Jošta Martelanca. Veliko je pomagal tudi mojster g. France Gorše.
Piknik Slovenske šole pri Mariji Vnebovzeti
Cleveland, O. — Vsak prosti trenutek porabimo, da hitimo ven v naravo. V poletnih vročih dneh pa še bolj poskrbimo, da se osvežimo. Nekaterim preostane samo nedelja, da jo lahko porabijo za oddih na prostem. Seveda vsak po svoje, nekateri se gredo radi kopat, drugi pa sedet v senco.
Prihodnjo nedeljo bomo imeli priliko, da se v senci porazgo-vorimo in poveselimo, obenem Pa še pomagamo. Pripravljajo piknik Slovenske šole Marije Vnebovzete v Colhnwoodu, kateri bo na farmi sv. Jožefa na White Road. Matere bodo postregle s pecivom, klobasami in hrenovkami, očetje bodo gasili žejo, Tonklijev orkester pa bo igral, da ne bo nikomur dolgčas. Okrog štirih popoldne se bo zbrala inaša mladež in še pome-rila v tekil, kdo je najbolj uren.
Pa to še ni vse. Eden bo tako srečen, da bo odnesel s seboj domov lep FM radio, drugi pa bo dobil bicikelj. Najbolje pa je. da se v soboto popoldne zglasite na pikniku Slovenske
Cleveland, O. — Je že nad dva tedna, od kar smo bili pri Mariji Pomagaj v Lemontu. V soboto, 30. junija, zjutraj okoli pete se je bus ustavil pred Baragovim domom. Naglo je bil zaseden in voznik je pognal proti zahodu. Romarji so se med seboj pogovarjali. Posebno živahna so bila dekleta.
Ko ste tako glasne, sem jim dejal, bi pa lahko molile rožni venec. Bile so kar zadovoljne. Vzele so pri vozniku v roke zvočnik in molile lepo rožni venec, nato pa še litanije. Po končani molitvi so še zapele. Drugi smo jim seveda pomagali kar lepo ubrano.
Lepo je, da so mladi ljudje veseli, saj je pisano: Veselite se v Gospodu!
Okoli ene popoldne smo se pripeljali v Lemont, kjer so nas prav prisrčno sprejeli. Na prostem smo molili križev pot. Posebno veličastna pa je bila procesija v mraku s prižganimi svečmai.
V nedeljo malo pred enajsto je bila procesija na grob pok. škofa G. Rožmana. Po maši smo imeli kosilo. Nato sem se razgovarjal z raznimi znanci, ki so se zbrali z različnih krajev od blizu in daleč. Vsi so me nagovarjali, naj še kdaj kaj napišem v Ameriško Domovino. Odgovarjal sem jim, da bi že, pa da postajajo roke neokretne, ker bom ta mesec dopolnil že 84 let. Vsem, s katerimi sem se seznanil in vsem, ki jih poznam že dalj časa, moje iskrene pozdrave!
Bližal se je čas, ko je bilo treba zapustiti krasni Lemontski grič. Oglasil se je pri meni brat Ciril iz Toronta od Marije Pomagaj in mi povedal, da bi potoval rad z nami v Cleveland. V busu je bil en prostor prazen, ker je eden od naših romarjev želel ostati v Chicagu. Ponudili smo mu sedež in on je bil s tem zadovoljen. Med vožnjo domov smo mu izročili vodstvo molitve. Molil in prepeval je na veliko veselje vseh romarjev.
Hitro smo bili v Ohio in ob enih v ponedeljek zjutraj že v Clevelandu.
Vsi smo bili enih misli; Bog nam daj zdravje in prihodnje leto se zberemo zopet pri Mariji Pomagaj v Lemontu!
Hvala vsem za prijazno družbo in prijateljsko razpoloženje!
Jakob Resnik
Srebrna maša v Lemeniss
Chicago, 111. — Dne 4. julija je praznoval petindvajsetletnico mašništva lemontski vikar p. Pelagij Majhenič O.F.M. Kdorkoli obišče ameriške Brezje, se gotovo rad spominja prijaznega patra z vednim smehljajem na obrazu. Še rajši se ga pa spominjajo ljubitelji petja, kajti p. Pelagij je navdušen pevec in rad zapoje z veselimi ljudmi. Doma iz zelene Štajerske, se nad njim uresničujejo besede pisatelja C a n k arja: ... .“Tod bedo živeli veseli ljudje. Pesem bo njih jezik in njih pesem bo vriskanje.” . ..
Veseli ljudje imajo mnogo prijateljev. To se je pokazalo ob priliki te srebrne maše. Mnogo se nas je zbralo pri lurški votlini, kjer je p. Pelagij ob asistenci g. patrov Benš Korbi-ča, Klavdija Okorna in Anasta-za Lovrenčiča daroval slovesno sv. mašo ob prepevanju zbora sv. Janeza iz Milwaukee, ki ga vodi slavljenčev bral; g. Ernest
p. Anastaz je nanizal mnogo lepih misli in med drugim tudi povdaril slavljenčevo veselo naravo in veselje do petja. O-menil je, da gledajo njegovi starši, en brat in ena sestra iz nebes na to slavje. Od bližnjih sorodnikov so bili prisotni le njegov brat g. Ernest Majhenič z družino in bratranec g. Tone šuta z gospo.
Po sv. maši je bilo v romarskem domu kosilo, ki je potekalo v prijetnem razpoloženju in humorističnih domislicah p. Klavdija, ki si je slavljenca sicer malo “sposodil”, vendar mu p Pelagij gotovo ni zameril, saj srebrna maša je samo enkrat v življenju. Slavljenec je za to priliko prejel posebni blagoslov od sv. očeta, ki ga je navzočim prebral p. Anastaz.
Popoldne so bile v samostanski cerkvi pete litanije. Bil je to dogodek svoje vrste, kajti takega petja, kot je ta dan odmevalo. v lemontski cerkvici, še nismo slišali v Ameriki.
Gotovo je p. Pelagij ta dan večkrat pomislil na svojo prvo daritev, ki jo je daroval v farni cerkvi sv^. Trojice v Slovenskih goricah. Na misel mu je hodila življenska pot, vse od dneva, ko je kot mlad kaplan služboval v Mariboru, pa preko dnevov grenkobe, ko so ga Nemci z drugimi duhovniki zaprli v Raj-henburgu in na Hrvaškem, odkoder je potem prišel v Ljubljano in sprejel službo kaplana v frančiškanski cerkvi. Tu se je posvetil mladini kot voditelj “križarjev” in “klaric” ter kot katehet na obrtni šoli za dekleta.
In spet se je pričela trnjeva pot, ko je kot begunec delil u-sodo, ki je doletela mnogega slovenskega človeka. Tudi tu se je posvetil skrbi za bližnjega; pomagal in tolažil je svoje sotrpine in s svojo veselo naravo mnogim olajšal težo pregnanstva. Prva skrb so mu bili v taborišču v Lienzu bolniki in reveži, ki so ostali brez duhovnega vodstva. Zanje je izposloval večkrat tudi denarno pomoč. Po štirih letih je imigriral v Z.D.A. in po nekaj mesecih bivanj a v Lemontu nastopil službo kaplana pri Sv. Štefanu v Chicagu, nato v Johnstownu, Pa., nakar je prevzel službo u-pravnika verskega lista “Ave Maria” in bil v zadnjem času izvoljen za vikarja lemontskega samostana.
To J e samo kratek oris njegove življenske poti. Njegova skrita želja — delovati za mladino — se mu sicer ni izpolnila v polni meri, toda življenje mu je navzlic temu bilo izpolnjeno in plodno.
P. Pelagiju žele njegovi prijatelji še mnogo, mnogo plodnih let in smehljajev vzpodbude tistim, ki iščejo pri njem nasvetov in duhovne pomoči. Bog Vas živi, p. Pglagij!
Planinc
ni vido. Tak so me pogledali ko bik nove dveri, so mislili, da jih mam za norca. No, ste ži vidli v Ameriki prave mlatiče s cepci, sem jih barao. Ja res, pravi mlatiči s cepi bojo snopje mlatil. Mogoče bo vsega snopja samo za en otep, mlatil pa bojo. Ni blo to lehko, mlatvo vkup spravit. Ki bomo čepe dobili, kdou jih zna naret. Pa smo naj-šli pravega mlatiča, ki zna mlatit pa gožo splest, štiri mlatiče dobit pa je blo še bolj težko. Ko smo enega barab, če zna mlatit, je reko, da bi ži šou, če bojo vsi mlatiči helme na glavi meh. Take sramote pa si Štajerci tudi nečemo na glavo nakopat. Najbolj [/a smo mogli gledat, da smo take štiri mlatiče vkup dali, ki si nikoli niso bli v jezi. To tudi ni blo lehko. Či bi kdou drugega mlatiča za snop zamejo, bi gor na podi tak štajerski teater gratae, ki ga tudi res še svoj živ den niso vidli.
V tem cajti je začeo po štajerskih goricah klempati klopotec, ki je tičom oznano, da je začelo grozdje zoreti in nimajo več kaj iskati po goricah. Tudi klopotec bomo postavli na Pristavi. To bo za Štajerce taka staro-domača muzika, da bi se najrajši vsedo pod klopotec in samo poslušo. Na kirfanjih doma so bli štanti z lecti in lepimi rdečimi srčeki, da je lehko pjeb deklini ali deklina pjebi kaj za j spomin kupla. Tak spomin na jžegnanje v domačem kraji bote lehko dobili na štanti, ko bo naša^ štajerska veselica.
Tonklijev! muzikanti pa bojo od kraja pa do likofa veselo špilali. Noben se naj ne na strani drži, ko bo ludsko petje. Či bomo vsi vkup peli, se bo tak PO lufti treslo, da bo listje dol kapalo.
Slovenc Slovenca vabi na štajersko veselico 29. j ulij a na Slo-' venski pristavi.
Toti Štajerc
IZ NAŠIH VRST


Veselica štajerskega kluba
Cleveland, O. — Zadnikrat sem se pridušao, da ne bom več po našem štajerskem guči v caj-tenge pisao, pa so me tak dugo drjezgali," da sem reko, pište me v uho, saj me noben več ne zastopi, pa naj bo samo za hec.
Saj vete, za kaj se gre, za našo štajersko veselico 29. julija na Slovenski Pristavi. Zadno nedelo srna bla z našim amptro-garom na veselici Slovenskega radija. Tak je vse šlo ko namazano, da srna midva kuj vkup lezla od brige, kak bomo mi tak fajn spelali. Te sma čula, da je nekdo reko, kaj ]e majo Štajerci za bregom za svojo veselico. Naš amptrogar je kar nekam zgino, potle sem ga vido, kak je naše ludi vkup iško, da ne bojo 29. julija samo roke v žep tišali. Jaz sem se pa okoli hršo,
Cleveland, Ohio. — Priložen0 pošiljam ček za enoletno naročnino na list Ameriška Domovina. Se razume, da sem z listom zelo zadovoljen in želim, da b* tako lahko še mnogo let nadaljevali v napredek naših slovenskih fara, naših slovenskih domov in prosvetnih ter kulturnih ustanov. Z najlepšimi pozdravi' Anton F. Jaksetich *
La Salle, 111. — Spoštovani' Ker mi bo naročnina s 1. avgb' stom potekla, Vam pošiljam nadaljnje leto. Z listom sem zadovoljna, posebno lepe so P0' vesti in komaj čakam, da prid® poštar. Vse najlepše pozdravljam!	Maria Knap
*
Bradley, Ul. — Spoštovan*1 Mrs. Debevec! Tukaj Vam PoSj' ijam naročnino za eno leto. ^ Ameriško Domovino sem zd0 zadovoljen in jo vsaki dan zel° težko pričakujem. Bog daj, & bi izhajala še dolgo vrsto let-Jaz sem že v 81. letu in mi ie Vaš list res za kratek čas. Zd° rad čitam vse novice. Bog blagoslovi Vaše delo. S spoštovanjem	Mike Smole
Na sejmu
dan po Novem letu
Komedijant vpije pred svG1 kolibo na sejmu: “Le noter; vsl°' pite, boste videli čuda! ZamofcU,’ ki ima oči, kolikor to leto dn1' Vstopite, ne bo vam žal! Vsi°P nina je samo 25c za osebo!” Občinstvo, ki vre v množina11 \ kolibo: Kaj pa je to? J’0 ^
adcT*
kd
sleparija! To je čisto nav£ zamorec in ima dvoje oči, vsi drugi. Dajte nam denar nJ zaj!
Komedijant: “Toda oprod11^
da bomo Štajerci nekaj poka-Majhenič. Slavnostni govornik'zali, kar še živ svet v Ameriki
gospoda moja. Ta zamorec res prav toliko oči kot to dni. Saj je danes vendar drugi januar.”
Jed0
šele
Ivan Pregelj:
Božji mejniki
POVEST IZ ISTRE
Stoprav se je domislil, da je davno minilo poldne in da še ni kosil. Tudi trudnost je občutil. “Ah kaj,” si je dejal. “Plovanim. In Žminjski me ne bo pustil lačnega izpod strehe.” Prišel je na cesto.
V	vetru, ki se je jemal od juga, se mu je zdelo, da čuje zvon. šel je bistro. Spotil se je. Tedaj je vstalo pred njim selo.
“Žminj,” se je oveselil in pogledal na uro. Bila je tri. V dobri četrti ure je bil na fari pred prvo hišo. Ozrl se je po Jožetu. Zaostal je bil in je zmajeval z glavo. Z roko je kazal na visoko hišo na levi kraj ceste. Križmanič je mogel brati napis. Vzdihnil je trudno.
V	hiši so prodajali vino na debelo in drobno. Posestnik hiše je bil Martin Milohano-vich.
Potem se je ozrl duhovnik še enkrat po Jožetu in videl, da si zato ne upa naprej, ker mu ni moči odpoditi vranov z bližnje njive. On sam pa se je vrgel topo odločno na zadnjo pot in vstopil pri Milohano-vichu ...
* * *
Odprl je temotno vežo in pogledal na levo skozi steklena vrata. Videl je v nekako shrambo in opazil dva človeka, ki ga nista videla. Bila sta mlad, črnolas mož in bahato obilna ženska. Držala sta se za roke. Duhovnik se je rezko obrnil, da ne bi videl. Zaka-šljal je. Za njim so se odprla vrata.
“Kdo je?” je cul duhovnik rahlo vznemirjen ženski glas. Okrenil se je in stal pred ženo, ki jo je prej držal črnolasi za roke.
“Z gospodom Martinom Mi-lohanovichem bi rad govorilj’ je povedal Križmanič.
“Takoj!” se je znašla ženska. “Angelo, pozovite gospoda!” črnolasec se je pojavil v vratih, premeril nekam sovražno duhovnika cd nog do glave in se vzpel po stopnicah v nadstropje. Ženska se je vrnila v prostor za steklenimi vrati in potegnila ob steklo rdečo zaveso.
“Morda nisi še popolnoma prepadla,” je doumel mučno duhovnik. “Vsaj skrivati se še ne znaš, če si ali nisi žena njegova.”
Sam svoje misli se je ustrašil. Tedaj je vprašal znan glas Pred njim:
“Kdo išče Martina Miloha-novicha?”
“Jaz,” se je odzval duhovnik. Mož se je bil nenadno pojavil pred njim, stopivš; očividno iz kleti. Bil je golorok, jak, zaudarjal je po vinu.
“Poslala me je Stipaničeva Mara,” je začel pripovedovati Križmanič.
“Ali naj poznam vse vlačuge sveta?” je zavrelo sirovo iz Martina.
“Če veste, da je vlačuga-®e je vzelo nestrpno duhovniku na jezik, a ni dogovoril. Mož pred njim je zahropel zaničljivo;
‘‘Saj se poznava. . . Ampak, izpod moje strehe — ven!’
Prijel je duhovnika in ga sunil na cesto. Za njim je zaloputnil z vrati. ..
10. Kdor je videl.. .
Sime Križmanič je šel, ne da bi se mogel prebuditi iz osuplosti. Tedaj ga je poteg-n>l za rokav nemi Jože. Duhovnik se je prebudil in nasmehnil. “Si videl?” je vprašal hi ,odstopil za korak, zakaj iz mutčevega obličja je bilo pogledalo strašno sovraštvo.
“Odpustiva,” je dejal duhovnik, “le uboga Mara se mi smili, da ga ji ne privedeva. Kaj pa? Morda hočeš poizkusiti še ti? Daj, Jože, za mater!”
Mutcu se je lice umirilo. Iskal je, da bi umel duhovnika. Posrečilo se mu je. Sovražno je stresel z glavo. Duhovnik pa je začutil, da se mu noge šibe od slabosti. Domislil se je še svoje druge službe in dejal:
“Pojdiva, Jože! Oni ne mara z nama, Gospod iz tabernaklja se ne bo branil.”
Krenil je proti cerkvi in vstopil v župnišče. Žminjski Matej se ga je živo razveselil.
“Na obisk, brate? Vstopi! Vse moje je tvoje, po stari istrski navadi.”
Vzel je mladega duhovna pod roko in ga posedel za mizo. šele ko se je bil Križmanič nekoliko okrepil, je mogel
povedati Žminjskemu, čemu je došel iz Tinjana.
“Ni slab začetek za prvo plovanijo,” je vzkliknil gospod Matej. “Pa kje leži tista Mara?”
Križmanič je povedal, kolikor je mogel.
“Saj sem dejal,” se je razigral Žminjski. “Vidiš, da te tičem, odkar si mi gost. Ampak, da mi greš delat tako sramoto in hočeš eno mojih ovčic prepeljati mimo zadnje postaje. Ne, brate! Stipaničeva je legla na mojem in bo šla tudi v grob na mojem, če Tin-jančani nalašč ne plačate zanjo prevoza. Ne dam mrliča!”
Planil je in naročil, naj pokličejo cerkovnika.
“Kaj pa, če bi jaz cerkve-nil?” se je ponudil Križmanič. “Saj imam isto pot nazaj.”
“Ali jo zmoreš? Nisi Matej Glavina.”
“Moram. Stariča me je poslala s posebnim naročilom.”
Imenoval je Martina. Žminjski je zopet vzrojil;
“Kaj ? V take hiše zahajaš? K Martinu? Sram te bodi! Le čuj. Ti bom koj povedal, kdo je ta Milohanovich. Ovca je, ampak garjeva! Sam Bog naj Vve, čemu mi ga je vr-
gel v faro. Za pokoro in slab zgled.”
Križmanič je pripomnil, da ga je vrgel Milohanovich iz hiše.
Žminjski se je zasmejal:
“Verujem! Pa mu preveč ne zameri. Moliti ti pa tudi ni treba zanj. Ta je zrel. Pa kakor je Bog sklenil. Ne sodimo. A to moram še povedati. Moj faran ni. Iz Juršičev, sem čul, se je zatekel. Pa je edini iz Juršičev, ki ga hajduk Jože ni ukrotil. Saj si že čul o hajduku.”
“Nekaj sem,” je odgovoril Križmanič.
“Si,” je bil žminjski zadovoljen. “Nič ne de. Mož je tolik, da ga bodo še v pesmi imeli, kakor kraljeviča Marka. Lej, na pridižnico je šel s pištolami. Kradete, je zavpil nad srenjo. Pa ne boste več. Tu sem jaz in tu so pištole. Ob desetih zvečer ste vsi moški doma. Bomo videli! Vi hajduki, jaz hajduški pop. Tako jih je ustrahoval. Sam mi je pravil. Milohanovicha pa ni bil gospodar. Ali greva?”
Vstal je in sta šla v cerkev. Med potoma je še Žminjski povedal, da je Milohanovich sploh v nesrečo vsej občini.
“Krvoses, pijavka in potu-rica! Kaj še hočeš več. Moje ovce se ga že zdaj boje, da je volkodlak.”
“Tako mu vrača Bog, da je psa nazval po našem škofu,” je pripomnil Križmanič.
“Tudi že veš,” je prikimal gospod Matej.
“Sam mi je povedal.”
“Ča! Razgovarjaš se z njim?” se je začudil Žminjski.
“Ne vem, kako,” se je nasmehnil Križmanič. “Kako da mi je sojen. Pa odslej se ne srečava več, se nadejam.”
“Boga prosi! Ne z njim ne z babo.”
“Torej je res, je res —”
“Nečedna! Istrani pravimo: pasja!”
Trpko je pljunil in obstal.
“Trenutek postojva,” je dejal, “da se mi stud spase, preden odprem po Najsvetejše .. ”
Četrt ure pozneje sta hitela duhovnika z zakramentom samotno pot na mejo med tin-jansko in žminjsko faro. Zgodnji večer jima je gorel od zapada v obraz. Molila sta na glas. Topo jima je sledil nemi Jože z mogočnim kosom belega kruha pod jopičem.
Nobenega črnega ptiča ni
bilo na desni ne na levi, da bi ga bil pla<šil. Glupo obličje mu je kakor počivalo. V božji bližini, na poti k materi, je bil vendar človek z licem, ustvarjenim po božji podobi... * * •
Zarja na zapadu je bila le še medel svit ugasle nebeške luči. Prve zvezde so bile izskočile. Tedaj sta dospela duhovnika pred stan umirajoče Mare.
(Dalje prihodnjič)
------o------
Oglašajte v “Amer. Domovini”
Ženske dobijo delo
Ženska dobi delo
Iščem žensko za kuho in splošno hišno delo za eno osebo. Priporočila. Kličite SW 1-8729.
(137)
MALI OGLASI
Hladilnik naprodaj
Dobro ohranjen, lep hladilnik, GE izdelka prodam po nizki ce ni. Pokličite LI 1-1019.	—(138)
Sobe se odda
Tri sobe se oddajo v najem, na novo dekorirane na E. 61 St. Kličite KE 1-0273	(139
Hiša naprodaj
G-sobna, lesena hiša, 3 spalnice, dvojni pod, polna klet, dvojna garaža, lOt 40 x 135. Na 1246 E. 59 St. EX 1-4026.
(137)
V najem
Trisobno stanovanje oddajo, kopalnica, furnez, idealno za par. Na 1193 E. 60 St. Kličite HI 2-2009 po 7. uri zv. (140
Naprodaj
5 sob pohištva proda vdova prav poceni. Vse v dobrem stanju. Kličite PO 1-9750.
(138)
Sedaj je čas za barvanje hiš zunaj in znotraj. Pokličite
TONY KRISTAVNIK, Painting & Decorating HE 1-0965 ali UT 1-4234.
Naprodaj
v bližini E, 185 St. hiša za 2. družini, 3 sobe zgoraj štiri sobe spodaj, dva garaža, lep lot. Vse v najboljšem stanju. Samo $21,500.
KOVAČ REALTY
960 East 185 Street KE 1-5030
(139)
^WIAY
DOWNTOWN
BASEMENT
HEIGHTS — PARMATOWN — SOUTHGATE
EAGLE ZNAMKE
SO PKI MAY’S
POSEBNA NAGRADA
Čudovito!
MODELNI
fLASSČI
s krznenimi ovratniki
drigšnatai snodeini ptešoi, vsak dmgačnsga kroja -
ftajfšnejši krzneni ovrainiki - indoviio nizka sena!
MODELNE MERE 8 -10 -12-14
Le nekaj mer 6-1« in 18
ČUDOVITO KRZNO:
•	Naravna rejska kuna	•	Naravna plava lisica	•	Avstralski opuzum
® Naravna pastelna kuna	*	Naravna srebrna lisica	®	Barvana lisica
•	Naravni ris	•	Kanadska beljena bela	•	Barvana veverica
lisica
ČUDOVITO BLAGO:
• Volneni Faille	• Volnene in dlakaste zmesi	• Volnene ir. kašmir zmesi
• Volneni zibelin	• Volneni tweed
ČUDOVITI KROJI:
• Krzneni ovratniki	• Odstopajoči	• Majhni ovratniki
in rokavci zavihki	ovratniki	pri malih merah
Veliki šalasti ovratniki	• Okrogli ovratniki	• Hrbtno sedlo
• Bogata satenasta podloga	• Topla vmesna podloga
Na vsakem krznu je označena dežela izvora
Zapomnite si! $ 5 NAPLACILA obdrži izbran plašč


J'"'	5
Kletni cddelek damskim kostumov in plaščev .... The May Company Vse 4 trgovine, vključno Southgate
■	RENE BAZIN:
■
1 IZ VSE SVOJE DUŠE j
■
■
■
■
■
■
ROMAN
Taka naklonjenost gospodinje je seveda pridobivala Henrietli simpatije, ki jih je bil vse dotlej zadrževal strah pred deio-vodkinjo, gospodično Augusti-no. Reina se je bila nekega popoldneva prav na koncu mize sklonila k Henrietti: “Gospodična Henrietta, nekaj vam moram zaupati. Mislim, da se bom v jeseni možila. Skromno bo, a on me ljubi. Uslužben je pri železnici. Ali hočete priti v nedeljo? Tako vesela bi bila, če b: hoteli. Govorili smo že o vas.”
ko jih je sama devala na visoki črna stojala v razstavnem salonu: “Poznamo to: zdaj je v cvetju ... Vsem se odpro trenutki, ko so podobne vilam. To traja tri mesece, šest mesecev in ne povrne se nikdar več..
To leto so bile žene in gospodične, ki so nosile čuda, zamišljena od Henriette, deležne poklonov radi svojega dobrega okusa. Polno uspehov so imele po kazinih, v morskih kopališčih, pri dirkah, pri prvih lo-
vih. Niso pač mislile na neznano Enako ji je bila dejala Irma, k(. urnejnjCO) se na svojem delu
jo je Henrietta nekega dne vprašala: “Ste trudni? Kašljate?”-— Jaz? Z mano je pri koncu. Že dolgo vem. Ko bom že prav bolna in ne bom živela več tako kakor zdaj. bom poslala po vas da me potolažite. Kaj veselo to ni, kar vam obljubljam ... Dotlej pa — ali bi vas veselilo brati kako Daudetjevo povest? Brala sern eno, ki je bila tako lepa, da sem jo vso prepisala, ker nisem mogla knjige obdržati. Prinesem vam zvezek, kaj?”
Marija je ostajala ista, smela, srednja delavka, brez kakršnega koli nravstvenega življenja. B’-la pa je polna ljubezni in do skrajnosti odkrita. Med smehom jc bila dejala Henrietti na nekom nedeljskem sprehodu: “Saj veš, da bi bil tvoj brat Antoine kar pri volji, da bi mi začel dvo-nti. A ne maram, saj razumeš. Preveč bi bilo težko.” Tikali sta se od onega dne, ko je bila Mariji povišana plača. Henrietti ni bilo za nepotrebno govorjenje. A s prijetnim navdahnjenjem dekleta in umetnice se je bila požurila, da je revi olepšala stanovanje. Vedela je, da pregrdih sten ni kaj prida. S časom zato z obzirno pomočjo gospe Lemariejeve in čudnimi prihranki dala Marijinemu stanovanju skoraj srčkano lice. Vse je bilo na novo pobeljeno. Na oknih so bili zastori, v sobi nova miza s prtom, na stenah dvoje pokrajinskih slik, ki jih je Henrietta tako cenila in jih je bila posodila 'svoji prijateljici. “Vrnila mi jih boš, ko boš bogata, Marija.
Vzradoščena duša je brž stvariteljska. Henrietta je zamišljala nove vzorce. Bili so tako ljubki, da je gospa Clemence kovorila,
CHICAGO, ILL.
MISCELLANEOUS FOR SALE
BY OWNER — 16’ SKI BOAT Fiberglass. 35 H. P. Trailer. Fully equipped. $1,000. Also 1927 Reo Wolverine car. Excel, cond. $400. TU 9-1554.	(136;
HOUSEHOLD HELP
CATHOLIC WOMAN AS A COMPANION.
Own room and bath. One adult. Lovely home in Highland Park. Pleasant atmosphere. Permanent position. References req. One must be able to drive. ID 2-0173 or CE 4-1484.	(137)
ni podpisala, ki pa je zanje bila združila v tej razvrstitvi cvetlic, čipk, trakov, vseh teh nežnih stvari, ki jim dolgo trajanje ni usojeno, resnično umetniško misel, enega izmed tistih božanskih trenutkov, ko duh v tisočerih oblikah po svoji podobi u-stvarja. Bogatini, zemeljski bogatini, da bi poznali vse žalostne ure in vse krasne zamisli, ki jih nosite!.. .
Zjutraj je Etienne skoraj vsak dan plul mimo v svojem čolnu, zavil in zavozil v trentemoult-
CH1CAGO, ILL
ski pristan. Henrietta se je na ograji balkona naslonila na komolce. Oleandrov! popki so se imeli razcvesti v nekaj dneh. Sanjavo in vedno nekam bleda je gledala velikega čolnarja z Loire, ki se tudi ni mogel iztrgati svojemu tihemu snu. Samo dvakrat, ko je bila svetloba vsa nežna in nad reko ni bilo megle ter sta se videla tako, da sta ločila drug na drugem poteze, je bil vzel Etienne z vrha kupov jerbasov z zelenjavo svež šopek in ga zagnal v zrak. Mala barvna kepica se je bila dvignila proti pečinam Ste-Anne, potem je bila padla v tokove. Pol v vodi, pol nad vodo je plavala po Loiri navzdol.
v**- j
XVII.
Po prvem septemberskem deževju so akacije z ulice Ermi-tage izgubile prav zadnje zelenje. Njih pahuljčasto listje je viselo z včj rumeno kakor dateljni. Uslužbenke so govorile o tistih, ki bi se naj vrnile koncem meseca. Jutra in večeri so bili mrzli. Pričeli so se prikazovati v stenski omari gospe Clemence spet plašči in suknjiči iz preteklega leta z novim ovratnikom ali novimi našivi. Nevih-
CHICAGO. ILL
te pa, ki rade prihajajo po Loi-rini dolini, so prinašale dušečo vročino čez dan. Nekega popoldneva je Henrietta, izmučena od napora vsega poletja, čutila, da je s silami skoraj pri koncu. Iznad motnih stekel v delavnici je bilo videti sivkaste oblake, d jih je sonce žareče obrobljalo in so se neprestano preganjali in lovili, a se je zdelo, da ostajajo vedno na istem mestu. De-'laMni, iznajdljivi Henrietti so blodile oči od okna do obledelih rož po stenah. Naslanjala se je na stolovo naslonjalo,prazne roke so ji počivale na mizi. Lasje so jo težili, ko da so iz nerazče-sanega zlata. Zaspala je.
Gospa Clemence je vstopila po prstih in izpregovcrila suho: “Gospodična Henrietta, govoriti moram z vami; pridite, prosim.”
Delovodkinja, gospodična Au-gustina, ki Henriette že nekaj mesecev ni mogla in je hirala od zavisti, je prasnila v smeh in skrila obraz v dlani. Videti je bilo samo njeno pusto čelo in tonce njenih debelušnih mozolj-častih lic, ki so se nabirala v gube. Henrietta se je zmedena dvignila. Ne da bi rekla besedo, je sledila gospodinji v bližnjo sobico. Način gospodinjinega govorjenja se je takoj izpremenil.
BUSINESS OPPORTUNITY
METAL FABRICATING BUSINESS — BY OWNER Complete. In operation. Well established 15 years. Good steady income. Priced right for appt. Cab 678-6213.	(138)
ART GALLERY — 54 E. OAK Excellent European imports. Very profitable. Going to Europe. 6b4-6779.	(137)
GROCERY AND MEATS Good established business. Loc. 343 E. 51st. $10,000 plus stock. By owner. — KE 6-9229.	(138)
REAL ESTATE FOR SALE
DOWNERS GROVE — BY OWNER 3 bdrm. ranch type home. Cab. kit. w/dinette. Lge. liv. rm. Att. 1 car gar. Full bsmt. Gas ht. Alum, strms-scrns. 2 yrs. old. Lot 66x130. $17,500. Nr. schls., shopg. & transp. WO 9-6077.	(137)
GRE IZ MESTA — 2-družinska lesena hiša. 5 sob pohištva in opreme. 5 sob spodaj praznih. Samo en teden — $9,500 ali najboljša ponudba. Za pojasnilo kličite YA 7-8961, 1913 W. 23rd St, Chicago 8, 111.
(139)
LA GRANGE PARK—BY OWNER 3 bedrooms house. Garage. Storm-screens, awnings. — Close to all transp., schls., churches. % blk. from Village Mkt. $18,200. FL 2-5959.
(140)
WESTCHESTER—3 bdrm. Georgian Sep. din. rm. Full bsmt. Cer. tile kit. & bath. Newly crptg. Gas ht 2 car gar. Enel, porch & patio. Fully Indscpd. 50x125’ lot. Close to Cathol & pub. schl. $25,500. Call owner transfd. FI 4-3865.	(139)
WESTCHESTER — BY OWNER Large 6 room Georgian. 1 % car garage. 3 bedrooms. Dim rm., liv. rm.. with frplc. Good loc.-schools, shops, transp. $25,900. FI 4-6874.
(139)
COLLEGE OF ST. FRANCIS
JOLIET, ILLINOIS
A Liberal Arts College for Women Catholic in Aims — Franciscan in Spirit FULLY ACCREDITED Offers Majors in 16 Departments Grants Bachelor of Arts, Bachelor of Science and Bachelor of Music Degrees
For information Write:
Director of Admissions • College of St. Francis Joliet, Illinois
037)
REAL ESTATE FOR SALE
IMMEDIATE POSSESSION — FOR SALE BY OWNER 6 ROOMS, Recreation rm. 1% baths, Alum, sided. 2 car gar. Patio attached. Lot 60x133. Air-conditioner KE 2-2843.	037)
LOMBARD — BY OWNER
2 bdrm. Permastone ranch. Lge. liv., dir., rm. area. Util. rm. Bath, att. gar. Gas ht. Beaut. Indscpd. lot HOx 130. Low taxes. Church, school, shopg. An excel, buy at $19,500 Many extras. — Ph. MA 7-1521.
(137)
NORTHLAKE AREA—BY OWNER
4 bedrooms Cape Cod. 2 car garage w/patio. Alum, stfms., sems. and awnings. Utility rm. 63x131 ft. fully Indscpd. lot. Hardwd. firs. Extras. Low taxes. $18,800. FI 4-5379.
(137)
CARPENTERSVILLE — BY OWNER
3 bdrm. ranch home. 1% att. car gar Enel, brzwy. W-W crptg. All new stove, refrig., washer, dryer. Alum. S/S. Fenced-in back yd. Walk. dist. to schls., shopg. & transp. $18,500 or best offer. HA 6-3014 aft. 5 weekdays, all day Sat. & Sun. or LU 2-1838 anytime.	(138)
LEYDEN TWP — Cape Cod. Rooms, 4 bdrms. w/28x20 gar. on fully landscaped lot 75x267. Abundance of Evergreens, shrubs, fruit and shade trees. Low taxes. Owner. GL 5-2464 or MI 6-1600 ask for Bulava.	(138)
CALUMET CITY — 392 MERRILL Nr. Expwy. and new school. 3 Bed rm. brick ranch. Full bsmt. 1 Ml car gar. Many extras. Priced for immed., sale by owner, only $22,500 Offers consid. For appt. TO 2-3182
(138)
ELMHURST — TRANSFD. OWNER MUST SELL 3 bedrm. face brick ranch. Built-in over|-range, alum. S/S, blacktop drive, 2% yrs. old. 60x132 lot. Asking $18,500 or reas. offer. 2 N 776 Willow. BR 9-6440.	(139)
RIVERSIDE — BY OWNER Brick bi-level, 2 bedrooms, 9 yrs old. Cab. kit. w/dining area. Lge. liv. rm. % bsmt.. 1% car gar. 50 x 145’ Indscpd. lot Mid. $20’s. 2 blks. from all schls., shopg. & transp.
HI 7-6416.	(140)
WESTMONT — BY OWNER 2 bdrm. expand. Fam. size kit. w/ brkfst. rm. or 3rd bdrm. Lge. sernd. & glazed porch. Compl. redecor. Full bsmt. Low taxes. Good loc. — $15,700. 140 S. Hudson. WO 9-0990
(139)
WESTMONT — By owner, Immed. occup. 2% yr. old bi-level, brk. frame, 7 rms. 2 vanity tiled baths, built-in kit. bsmt. basebd. h. w gas ht, crptg., drapes. Firepl. att. gar., triple track alum, strms-serns. Many extras. $26,900. WO 8-8914.
(140)
SOUTHWEST SIDE — BY OWNER 2 story. 8 rooms with 4 room basement apartment. $12,500. CH 3-5911
(139)
SOUTHWEST SIDE — BY OWNER 3 bedroom brick. 45’ lot. Side drive. All improvements. Full bsmt. Alum. Strms. & serns. $25,900. 8201 & Ko-mensky. LU 2-0748.	(139)
“Ljubo dete”, je dejala gospa Clemence, “naznanila vam bom novico, ki vas bo razveselila. Od jutri dalje ste delovodkinja. V polnem razmahu ste. Gospodične vas imajo rade. Popolnoma vam zaupam.”
Henrietta je bila prebledela ob nenadnem presenečenju. Veke so se ji bile spustile. Dvignila jih je počasi in se zahvalila. A skoraj koj nato je vprašala, kakor da se je sama sebe zavedla: “In kaj bo z gospodično Augu-stino?”
“Pojde, seveda.”
“Ali že ve?”
“Ne verjamem.”
Ko pa je gospodinja videla, da je kljub majhnemu prijateljstvu, ki sta ga uslužbenki imeli druga do druge, novi delovod-kinji vendar mučno, da prejšnja odhaja, je dejala:
“Kaj hočene, gospodična Henrietta, postarala se je ... Ne morem nič več početi z njo. Za vas pa sem prihranila še drugo, zaupno nalogo. Pojutrišnjem se popeljete v Pariz, da pripravite
mojo zimsko sezijo in da nabavite naše vzorce. Preveč bolehna sem trenutno, da bi to mogla opraviti sama. Govorili bova o tem jutri zjutraj.”
Gospa Clemence je prenehala toliko, da si je z gizdavo kretnjo popravila nekaj belih kodrov svoje markizne frizure, ki so bili sicer docela v redu. Nato je povzela s smehljajem, ki je bil sicer namenjen odličnim odjemalkam:
“Za sedaj pa se mi zdite, gospodična Henrietta, nekam izmučeni in razburjeni. Nikogar ni v salonu. Pojdite se tjakaj
odpočit! Nesite s sabo vzorec in če se vam porodi zamisel, nam ustvarite še eno umetnino več!” V resnici je hotela prihraniti Henrietti srečanje ali mučen prizor.
Dekle jo je razumelo. Prav sama in brez šuma je vstopila v modri plišasti salon. Noge so ji drsele po mehki volni in kmalu so se ji pokazale štiri srečne Henriette v zrzalih, ki jih je obdajalo zelenje. Bila je lepa ta Henrietta v prvi svoji uri gospodovanja.
(Dalje prihodnjič)
PRISLAN PROVISION	
SLOVENSKA MESNICA	STANKO PRISLAN
1147 Addison Rd.	EX 1-1419
Naše posebnosti ta teden:	
ROUND	JA f IL STEAK	1 2 * 4 S *	VEAL SHOULDERpa f IL CHOPS	l l"*
SHEP CASING TJ « IL WIENERS	^	PORK ROLL P} f IL ROAST	l ID.
MOT O RIZ1RANA POSTELJA — Christopher Buckingham, študent tehnike, je zgradil posebno posteljo na kolesih in jo opremil z motorjem. Na sliki ga vidimo z njegovim vozilom na poti preko Westminsterske-ga mostu proti parlamentu v Londonu, ko se je odpravil na 120 milj dolgo pot v namene dobrodelnih ustanov.
■ - .'•t/v:
»V
’"»'•f&i.
so ligh t, so right, and oh, so refreshing!
"41
The Streh Brewery Co.. Detroit 26, Michigan
AMERICA’S ONLY FIRE-BREWED BEER
V ZANOSU — Med črnci v Braziliji se je uveljavila v zadnjih letih neka vrsta iz Afrike zanesenega praznoverja pomešanega z divjim plesom. Na sliki na, levi vidimo pripadnike te skupine v zanosu verskega plesa, na desni pa, ko prižigajo svečke “Staremu črncu”, najvišjemu božanstvu te skupine, ki se imenuje mar kumba. Sliki sta bili posneti v Rio de Janeiro,