PROSVETNI
Štev, n	Ljubljana, 25. oktobra 1957	LETO VIL
Urejuje uredniški odbor. Odgovarja Jože Zorn. Uredništvo In oprava Nazorjeva 1-1. Telefon številka 22-284. — Letna naročnina din 300.— Štev. ček. računa 60-KB-1-2-140 — Tisk Časopisno založniškega podjetja •Slovenski poročevalec«
DELAVEC
*
GLASILO ZDRUŽENJ PROSVETNIH DELAVCEV
Plenum Republiškega odbora
Republiški odbor, nadzorni odbor in člani plenuma Združenja učiteljev in profesorjev Slovenije So se sestali 12. oktobra t. 1. v čitalnici Pedagoškega centra v Ljubljani, da se pogovore o vprašanjih, ki bodo predmet na društvenih občnih zborih in na decembrskem občnen» zboru Mruženja-
Zelo razgiban zbor je vodil tov. M. Ravbar, podpredsednik Združenja.
Po enominutnem molku v Počastitev spomina Rudolfa Jedrč-tiča, ki je bil član plenuma, je o najbolj aktualnih vprašanjih, ki so povezana s šolsko reformo spregovoril tov. V. Cvetko, direktor republiškega zavoda za proučevanje šolstva.
PRVI KORAKI K REFORMIRANI ŠOLI
V. Cvetko se je kritično ustavil pri vrsti organizacijskih in vsebinskih nalog, ki stopajo pred prosvetne delavce v šolskem letu 1957-58, katero pomeni začetek postopne rasti reformirane obvezne^ šole. Omenil je težave s šolsko mrežo. Na internate ob centralnih šolah ali na avtobusne prevoze učencev tja, kar se da teoretično zeio lepo izpeljati, praktično v naslednjih letih v večjem obsegu ne moremo še računati. Skrb za osnovni šolski prostor je in bo še nekaj let ostala naša primarna skrb, ki ho absorbirala večino razpoložljivih sredstev.
V stapljanju učiteljskih zborov osnovnih šol in nižjih gimnazij se kažejo določene težave. Skoraj vse je tu odvisno od šolskega vodstva. Ne sme biti vprašanje, ali naj osemletno šolo vodi učitelj, predmetni učitelj ali celo profesor, saj ne gre za prestižno zadevo, ampak za mladino in za šolo kot družbeno ustanovo. Solo naj vodi tisti, ki s svojo osebnostjo daje polno garancijo, da bo šola rasla v sodobno osemletno šolo. Reči Pa je treba, da se občine in okraji v tem pogledu doslej še niso kdovekaj potrudili.
Šolskim odborom smo kaj radi očitali, da se premalo zanimajo za notranje delo šole, se pravi za socialno, zdravstveno in vzgojno problematiko. Ker so novi šolski odbori bili sedaj slučajno izvoljeni prav v času, ko delamo prve korake k reformirani šoli, moremo pričakovati, da bodo šolski odbori prevzemali mnogo zelo konkretnih nalog. Šola bo prav preko svojega odbora morala navezati tesnejši stik z domom, z ljudmi, od katerih more pričakovati moralno in ne nazadnje materialno podporo za svoje delo.
Šolska inšpekcija bo morala prevzeti poleg nadzorne službe še številne nove naloge. Avto-, ritativno bo morala sodelovati pri določanju šolske mreže, pri izbiri šolskih vodij in pri dajanju pomoči šolam in šolskim odborom. Predvsem bo učiteljstvo potrebovalo njene pomoči pri preverjanju novih učnih načrtov. Da bo za vse to delo sposobna. jo ho treba močno okrepiti in pri tem oniejiti njene administrativne dolžnosti na minimum.
Reformirana šola naj bo sodobna in življenjska. Življenje je bilo doslej dale« odmaknjeno od štirih sten, med katerimi se je razvijal pouk. Nova šola bo morala učenca naučiti gledati, opazovati, spoznavati — čim manj v razredu in čim več zunaj njega: v delavnici, na izletu, na ogledni ekskurziji. Druga značilnost nove šole naj bo navajanje otroka na delo. Na samostojno miselno delo. Odmakniti se moramo bd delovnih metod, ki učenca pasivizirajo. Iz prakse vemo, da se je v višjih razredih osnovne šole (oziroma na nižjih gimnazijah) uveljavila metoda predavanja kot edina metoda in se marsikje že prenesla celo v nižje razrede osnovne šole. Temeljna načela obveznega šolanja in novi učni načrti napovedujejo glede tega spremembo. Pa tud; odnosi v novi šoli bodo Postopoma dobivali nove oblike, kar velja tako za odnose med samimi učitelji kot tudi za odnose med učitelji in učenci.
Diskusija po referatu tov. Cvetka se je zaustavila največ pri prvih prijemih, s katerimi so v nekaterih okrajih pristopili k reorganizaciji. Vsi disku-tanti so poudarili, da so prosvetni delavci povsod osvojili načelo šolske reforme, da se pa niso povsod tudi strinjali z nekoliko svojevoljnim pristopom, s katerim se začele uvajati nove zaenkrat le bolj zunanje oblike reoganizirane šole. Lanski razredi nižje gimnazije so v okrajih Kranj, Maribor, Murska Sobota postali višji razredi •semletne šole, učijo pa še naprej po učnih načrtih nižje gim-
nazije. Društva prosvetnih delavcev in prizadeti šolski odbori sploh niso bili konsultirani. Med starši je dosti negodovanja, ker stvari niso bile pojasnjene. Odvrgli srni staro firmo, ne da bi dobili novo, pa sedaj šola niti ne ve, kakšno spričevalo bo dala učencu ob koncu leta.
Seveda so člani plenuma tudi kritično priznali, da so s šolskimi oblastmi vred tudj naša društva in Združenje delno soodgovorni za tako stanje. Eno leto je bilo časa, da se pripravi organizacija šolske mreže osemletk, K nalogi ni nihče dovolj resno pristopil. Okraji so bili pri izvedbi prepuščeni samim sebi. Nobene pomoči ni bilo od nikoder, nobenih analiz, opozoril, psiholoških priprav. Situacija tudi drugo leto ne bo drugačna, če -bomo pustili, da mine še eno leto brez potrebnih priprav.
Nekateri diskutanti so pri tem ugotovili, da nekatera naša društva niso več tisti politični faktor, kj so nekdaj bila.
Občine in okraji jih nekako ne priznavajo, kar dokazujejo s tem, da jih ne pritegujejo, ko odločajo o šolski mreži, ali ko odklanjajo take zastopnike v Svetih za prosveto in šolstvo, ki bi bili delegirani od naših društev in tem za svoje delo tudi odgovorni. Marsikdaj pa se ne briskirajo le sindikalna društva,
ampak tudi organi družbenega upravljanja. Koliko šolskih odborov je doslej v resnici odločalo o stvareh, o katerih gre mnenje predvsem temu organu?
Precej diskusije je bilo na plenumu tudi okoli vprašanja tujega jezika v osemletki. Ce bodo tuj jezik poučevali v 60°/» do TO0/« nestrokovnjaki, kot je to pričakovati, je vprašanje, kakšen smisel bi tak pouk imel. Vendar plenum v tej zvezi ni zavzel nekega konkretnega in enotnega stališča, kakor ga tudi ni zavzel ob vprašanju, kateri jezik naj bi bil prvi tuji jezik naših obveznih šol.
O materialnih vprašanjih prosvetnih delavcev je govoril na plenumu predsednik Združenja tov. Zdešar. Navzoče je podrobneje seznanil s pripombami k osnutku Zakona o javnih uslužbencih in razgovoru, kj so ga imeli predstavniki Združenja s članoma Zveznega IS tov. Čolakovičem in Zekovičem.
V debati je plenum odobril stališče Republiškega odbora glede pripomb k osnutku usluž-benskega zakona, v celoti podprl tudi njegovo zahtevo po sklicanju plenuma Združenja učiteljev, predmetnih učiteljev in profesorjev Jugoslavije, ni pa osvojil sugestije. Po kateri naj bi Se vsi šolski delavci imenovali učitelji, oziroma niti ni o njej mnogo razpravljal, ker sta že tov. Zdešar in Ravbar v svo-
jih uvodnih besedah izjavila, da je tak predlog v tem trenutku vsaj preuranjen in sta ga zato v imenu predsedstva umaknila.
Tov. Malnarič in Žnrman iz Maribora sta plenumu podala zelo informativno primerjavo med povprečnimi dohodki prosvetnega delavca In nekaterimi drugimi »gospodarskimi« poklici, dalje sliko o stanovojnjski stiski in o kadrovskih potrebah mariborskega okraja. Take konkretne osvetlitve predstavljajo dragoceno gradivo, zato je bilo ob njunih poročilih tudi takoj sklenjeno, da bo do občnega zbora Združenja take podatke poslal vsak okraj.
Tov. Peče je poročal o nekaterih organizacijskih zadevah. Združenje učiteljev, in profesorjev Slovenije šteje sedaj 121 društev, 9 okrajnih odborov in 7250 članov. Za občni zbor, ki bo v decembru t. 1. bo vsako društvo poslale po enega delegata.
Položaj okrajnih odborov je kritičen, ker zaradi slabega odnosa okrajnih sindikalnih svetov do naših okrajnih odborov le-ti ne razpolagajo * nobenimi finančnimi sredstvi.
1.	predlog Svetu za šolstvo RO, da razpravlja o stanju, ki je nastalo ob reorganizaciji nekaterih šolskih ustanov;
2.	predlog Svetu za šolstvo RO, da uvede enoten postopek pri imenovanju novih šol in pri postavitvah šolskih vodstev;
3.	Predlog okrajnim odborom, da čimprej zberejo podatke o materialnem položaja prosvetnih delavcev.
4.	Zaupnica Republiškennu odboru za delo v zvezi z borbo za uveljavljanje sprememb v osnutku Zakona o javnih uslužbencih in zahtevi po sklicanju plenuma Centralnega odbora.
5.	Anuliranje sklepa RO o ukinitvi naziva profesor.
6.	Sklicanje občnega zbora za december.
7.	Imenovanje posebne komisije za ureditev odnosov med RO in UPZ.
nu. Misliti bo treba med drugim na gospodinjsko kuhinjo za gospodinjski pouk, misliti bo treba na delovne kabinete, ki so bodoči osemletki nujno. potrebni. pozabiti ne bodo smeli na r isa lni c o.
Čemu tako nadrobna analiza?
Prosvetni delavci naj bi spo-znaii sodobno podobo, razdelitev in ureditev najnovejšega šolskega poslopja v Sloveniji, ki po pravici slovi zaradi svoje posebnosti tako v moderno-gradbenem kot v estetskem pogledu, seznanili pa naj bi se tudi z napakami in se iz njih .učili. Šole nastajajo in bodo
nastajale širom po naši domovini, zato bodo vsi, ki, se za novo poljansko šolo zanimajo, tudi na šoli vedno dobrodošli. Neumorni šolski upravitelj Avgust Flegar bo vsakomur rade volje rajkazal svoje mlado kraljestvo.
In še to bodi povedano, da je novo šolo zgradilo ljubljansko gradbeno podjetje »Obnova«.
Zida se tam naokoli na veliko. V neposredni soseščini poljanske osnovne šole že kopljejo temelje šolo z* srednje medicinske kadre. Čez nekaj let bo ob vzhodnem vznožju Ljubljanskega gradu stala kar cela šolska četrt.	Spectator'
OPOMBA UREDNIŠTVA: Bralci našega lista, predvsem pa prosvetni delavci, vedo, da ima Ljubljana v primerjavi s predvojnim položajem zelo pomanjkljiv šolski prostor. O tem smo pisali mnogo tudi že v našem listu. Nova šola na Poljanah v Ljubljani je morda prvi zgledni poskus, kako bo treba v prihodnje reševati probleme šolskega prostora. Mnenja investitorjev, projektantov, prosvetnih delavcev in vsega prebivalstva o namenu, uporabi, razsežnosti in udobnosti novih učnih poslopij so često dokaj različna. Glede na članek, ki je na tem mestu objavljen, bomo naprosili projekt -ta nove šole na Poljanah ing. arch. Ota Gasparija, da nam bo za prihodnjo številko našega lista napisal sestavek in nam v njem razložil svoja načela in misli o novi šoli na Poljanah, obenem pa nas opozoril na naloge arhitektov pri gradnji novih šol.
0 razvoju predšolskega omrežja
Na plenumu tile sklepi:
so bili sprejeti
Vsakega 15. maja popiše Zavod za statistiko LRS predšolske ustanove v republiki, Nekatere podatke in ugotovitve zadnjega popisa naj izve tudi širši krog prosvetnih delavcev, saj gre za področje, ki je se-
Ljubljana je dobila novo šolo
Osnovna šola narodnega heroja Toneta Tomšiča je med najlepšimi in najmodernejšimi šolami
v Jugoslaviji
Tako je' na pogled lepa, kot je po svoji zunanji obliki svojevrstna. Ing. arh. Oton Gaspari. ki je oblikoval že nekatero slovensko šolo, je tudi na Poljanah pokazal nekaj povsem novega. Sedem enonadstropnih hišic z velikimi okni je zobato nanizanih v strnjeno celoto, ki so ji-domiselni Ljubljančani tudi takoj našli primerno ime. Uradno bodo njihovi otroci hodili v šolo »na Poljane«, v ljudskem žargonu pa »na žago«. Vsaka hišica je dobila drugo barvo. Združene v prijetni harmoniji vplivajo na oko zelo ugodno". Ko bo še, širni prostor- med šolskim poslopjem in Saranovičevo ulico ozelenel, •se odel v cvetje in okrasno grmičje. bo to kotiček, ki se bo z njim Ljubljana lahko resnično postavila.
Poseben poudarek daje šoli in okolici bronasti spomenik narodnega heroja Toneta Tomšiča, odlično delo akademskega kiparja Borisa Kalina. Mimo spomenika vodi z ulice dostop do nove šole, ki je tudi dobila ime po velikem revolucionarju.' Spomenik in šola ata bila na svečan način izročena javnosti v soboto, 12, oktobra, naslednji dan pa so pionirji slovesno -prevzeli šolo pod svoje varstvo.
Doslej se je poljanska osnovna šola stiskala v dvoriščnem poslopju na Ambroževem trgu 8, kjer se je v 18 oddelkih sleherni dan zvrstilo 650 učencev. Osnovna šola sama ima 13 oddelkov s 450 učenci, gostovalo pa je v njenih prostorih tudi pet oddelkov poljanske gimnazije z 200 dijaki. Vse to se je sedaj preselilo v novo šolo, ki ima 12 učilnic. Od teh jih je pet dobila gimnazija, in sicer tri. učilnice za prvi, no eno Pa za drugi in tretji razred. S tem je upravitelijstv-o nove šole razbremenilo V. gimnazijo na Poljanah in jo rešilo tretje izmene. 13 osnovnošolskih oddelkov pa se bo v sedmih učilnicah vrstilo dopoldne in popoldne. Učilnice, ki bodo popoldne proste, bodo služile pionirskim krožkom. V sedmj hišici je spodaj pevska soba. zgoraj pa kabinet. Edini
v vsej stavbi. Menda bo bolj skladišče za učila.
Vhod v šolsko poslopje je z dvorišča za sprednjim »zobatim« delom. Onstran visokih steklenih vrat prostrana avla. Tla betonska, gladka in dekorativna. Stebri, kj krasijo avlo, nosijo prav tolikšno betonsko teraso v prvem nadstropju. Služila bo za oddih v odmorih, poleti bo lahko nadomeščala tudi šolske sobe.
Na desni loči avlo od izrazito šolskih prostorov velika steklena stena. Za njo se vleče vzdolž vseh šestih učilnic 96 m dolg hodnik. Na hodnik bodo imeli dostop edinole učenci in njihovi učitelji. S hodnika prideš v šolsko sobo. Odlična zamisel!
Podobno je v prvem nadstropju. Prijetna novost, ki človeka preseneti v tem velikem prostoru, je dolga položna rampa, pokrita z gumasto prevleko. Nadomešča stopnice. Rahlo sei vzpenja iz avle v nadstropje. Hvale vredna novost!
Pred vsako šolsko sobo razmejuje trikotni prostor od hodnika dolga, nekako 2 m visoka. lesena stena, na zunanji strani pripravljena za. flanelogram. -na notranji n,a gosto opremljena z obešalniki za obleko, spodaj pa z mrežastim -stojalom za čevlje. Da'včasih pri nas tudi dežuje, na to menda ni nihče mislil. To je slačilnica za šolarje.
Iz slačilnic vodi v vsak razred dvoje vrat. Tretja sb v nasprotni steni v prvem izmed treh velikih steklenih oken, ki zavzemajo celo steno. Okenska vrata pa so le v pritličju. Vodijo naravnost na vrt. Vse šolsko poslopje ima 170 vrat.
Razredi so vsi enaki: kvadratne oblike s površino 72 kv. m. Po dva kvadratna m-etra na učenca; v vsakem razredu bi bilo prostora za 36 šolarjev. Bodo pa razredi šteli tudi do 40 učencev. Po dva in dva za eno mizico. Oprema moderna, tabla sodobna,, v vsakem razredu pipa s tekočo vodo. Le školjke so nekam majhne, Kaj -porečejo tla in stene tam naokoli! Na stropu po dvanajst luči, vsaka po 200 w. Svet! o kot podnevi. Sonce ifnajo razredi popoldan-
sko. Parketna tla so povsod premazana z bukelitom, ki naj bi vzdržal vse leto. Svetijo se imenitno.	j
Onstran avle - ozirom-a terase je v nadstropju nameščena uprava šole s tajništvom, učiteljsko zbornico, študijsko sobo, pedagoško knjižnico in posvetovalnico z-a starše. Upraviteljeva pisarna ima -poleg centralne kurjave, ki bo ogrevala vse poslopje, še peč. Tajniška soba in zbornica je nimata. Kako bo z delom ob. času zimskih počitnic? Ker bo to hospitacijska šola Pedagoškega centra, je rezervirana soba tudi za pedagoškega vodjo. Šolska uprava je od razredov skoraj nekoliko preveč oddaljena.
V nadstropju zadnjega dela poslopja je nameščen tudi Demonstrativni zdravstveni center Centralnega higienskega zavoda. Opremljen jeiinajmoderneje. Ima
todi lastni rentgen. Pod stalnim zdravstvenim nadzorstvom bodo vsi šolarji in njihovo učiteljstvo.
V	pritličju bo poleg avle poslovala mlečna kuhinja z jedilnico. Ni pa med njima nobene neposredne zveze, razen okna za podajanje hrane. Kdor bo po potrebi moral iz kuhinje v jedilnico, bo moral ven na dvorišče in skozi avlo v jedilnico.
V	pritličju zadaj so tudi tri delavnice. Grozi pa nevarnost, da bo treba eno ali drugo spremeniti v delovni kabinet. Sola bo namreč kasneje osemletka. Ali bo pa imela tudi vse prostore, ki ji gredo? Saj bi bila moderna nova šola skoraj, ostala brez telovadnice. Pereče vprašanje je bilo končno rešeno tako. da bo telesni vzgoji služila dokaj prostorna dvorana v pritličju zadnjega dela po-slopj-a, kjer je že nameščen ode_r in je vse pripravljeno za predvajanje filmov normalne 'širine. Nima -pa telovadnica niti slačilnice niti umivalnice. Za oboje bo moral služiti dokaj skromen prostor pred stranišči.
In še nekaj! V vsej novi šolski stavbi ni stanovanja ne za hišnika ne za kurjača, ki trenutno biva v bližnjem provizo-riju, kaj šele za šolskega upravitelja. Baje bo v bližini za šolo postavljena posebna stanovanjska zgradba.
Pri projektiranju novih šolskih poslopij oziroma pri razdelitvi -prostorov v njih -bi bilo pač potrebno upoštevati tudi mnenja in predloge pedagoških delavcev. Komu so ti problemi bližji kot prav njim!?
Z zgraditvijo prepotrebne nove in moderne šole je občina Center v Ljubljani opravila važno in pomembno delo. Njeni napori in žrtve niso bili majhni. In prav zato, ker se je šola porajala daljši čas in včasih v hudih razmerah, je škoda, da ni popolna. Zamujeno pa še ni izgubljeno!
V	bližnji bodočnosti b-o Mia Poljanah« zrasla še stavba za šolski in predšolski vrtec. Tedaj bo prilika, da nadoknadijo vs« pomanjkljivosti, očitne sedaj, -ko je bilp novo šolsko poslopje izročeno svojemu name-
stavni del našega učnega in izobraževalnega , sistema.
Medtem ko reforma in naraščajoč,a družbena dejavnost jamčita za napredek šolstva, nas rezultati popisa o otroških vrtcih opozarjajo, kako razvoj predšolskega vzgojnega omrežja že nekaj let počasi, toda stalno pojema. Ta pojav seveda ni skladen niti z našimi vzgojnimi nameni niti s splošnim družbenim in .šolskim napredkom, zato terja več pozornosti.
Predrto bom gornjo ugotovitev podkrepila s podatki, se mi zdi potrebno ponoviti sicer znano, vendar ne dovolj upoštevano pedagoško nalogo, da ie treba že malemu otroku, predno stopi v šolo, posvečati posebno pedagoško skrb in z njim premišljeno ravnati, če hočemo otrokovo osebnost že v temelju prav zasnovati. Naša družbena vzgojna dejavnost pa je namenjena predvsem šolski mladini, medtem ko so mlajši otroci prepuščeni pretežno družinam. S tem pa je večina otrok živo prizadetih zaradi mnogih neizogibnih socialno ekonomskih razmer ter pogostnih družinskih težav in pedagoške nepoučenosti staršev, kar vse ovira ali celo zavre otrokov razvoj. Ta dejstva vse glasneje zahtevajo-več in več predšolskih ustanov, v katerih družba nadomesltuje ali dopolnjuje tisto česar družina otroku ne more dati. Otroški vrtci kot družbene ustanove za predšolsko vzgojo imajo dvojno vzgojno vlogo, to je neposredno, ko družijo otroke k skupni igri in zaposlitvi, pa tudi posredno, kpt centri za vzgojno pro-svetljeva-nje staršev.
Ne manjka izkušenj o vzgojnih us-pehih v vrtcih. Solniki pa so o njih spregovorili v anketi, ki smo jo ob koncu preteklega šolskega leta izvedli kot pripravo na piosveito-vanje o odnosih med vrtci in osnovnimi šolami. Ankete se je udeležilo 10? esno-vnih šol, ki so nam posredovale svoja opažanja o učnih in vzgojnih uspehih učencev prvega do četrtega razreda, ki so v predšolski dobi obiskovali vrtce. Povprečno je bilo v anketiranih razredih 27,7o/0 otrok iz vrtcev« Po primerjanju teh z ostalimi so učitelji prišli do mnogih ugotovitev, od katerih navajam le nekatera mnenja večine.
Povprečni učenci iz urejenih družin, ki so obiskovali vrtce, so v vseh smereh, zlasti pa v intelektualni mnogo bolje razviti od vrstnikov. Otroke, ki jih domače družinske razmere v razvoju dušijo, dvignejo vrtci vsaj na povprečno razvojno stopnjo ustrezne starostne dobe. Otroci iz vrtcev imajo ob vstopu v šolo že razvide mnoge sposobnosti, ki jim delo v šoli olajšajo, pospešujejo, jih zanesljiveje pripeljejo do uspeha in jim zalto vzbujajo veselje do šolskega življenja. Bolj od drugih so sposobni opazovati, sa predstavljati, si zapomniti itd., imajo
bogatejši pojmovni in besedni zaklad, bolj razvite govorne in likovne izrazne sposobnosti, so čustveno bolj razgibani, samostojni, sproščeni ter sposobni znajti in se pravilno vključiS se v otroški kolektiv- »Tem otrokom je prehod v šolo lahek«, beremo v anketah mnogih podeželskih šol. »Pri njih ni opaziti trmastega molka, ki je značilen za otroke iz manjših vasi, ki jim je prva pot z domačega dvorišča v šolo in ne poznajo drugih ljudi, kakor člane družine«. Četudi pravi anket^, da izvirajo pogosti disciplinski problemi teh otrok prav iz te večje razvitosti, je bilo na posvetovanju med učitelji prvega razreda in vzgojiteljicami vendarle sklenjeno, da se je mogoče s pravilno organizacijo pouka v prvem razredu izogniti disciplinskim problemom in razvojne prednosti teh otrok obrniti v prid njim in celotnemu razrednemu kolektivu. In končno razberemo iz ankete jasno, odločno zahtevo učiteljev elementarnih razredov, naj dobe vsi predšolski otroci, zlasti pa tisti, ki v družinah nimajo pogojev za normalni telesni in duševni razvoj, možnost obiskovati predšolske ustanove.
Ker se zahteva učiteljev e’le-metarcev ujema z željami in težnjami staršev po novih predšolskih ustanovah, upravičeno pričakujemo večjo dejavnost v tej smeri in hitrejši porast števila otroških ustanov. V resnici pa je drugače.
Od leta 1945 do 1951 je prirastek vrtcev iz leta v leto naraščal. Po reorganizaciji omrežja v letu 1951/52, ko se je namesto dotedanjih domov igre in dela pojavila nova oblika otroška ustanove, to je vrtec brez prebrane, pa se prirastek manjša takole: 1. 1952/53 se je omrežja povečalo za 33,9°/o ‘kapa rite (e prejšnjega leta, v naslednjih letih pa za 16,6«/o, H-SVo 8.5% in lani za .0,3°/o. Na koncu šol. leta 1956/57 je bilo v vseh vrtcih 8.572 otrok, med njimi 959 ali 11.2%) šolarjev, torej le 7.613 predšolskih ali 50/# vseh 3 do 7-letaih otrok v republiki.
Predšolsko omrežje tudi ni enakomerno razširjeno. Na kmečkem podeželju skoraj nima prostora. Gosto je v mestih in večjih industrijskih krajih. Zato je v vrtcih kar 47,7o/(, otrok, katerih starši so državni uslužbenci. Delavskih, pretežno industrij skih otrok je 40,8%), 10 4,4°/o pa takih, ki so njih starši samostojni kmetje ali kmetski zadružniki. V zadnjem letu je delež kmečkih otrok v vrtcih celo nekoliko manjši od deleža v prejšnjem letu. V okraju M. Sobota je v vrtcih največ kmečkih otrok in vendar je lani zasedba v teh vrtcih padla za 9%. Gostota omrežja po okrajih je takšna:
V Okraju	vrtcev	v njih otrok
Ljubljana	28	2191
Maribor	33	1648
Koper	23	878
M. Sobota	17	831
Trbovlje	13	820
Kranj	13	817
Gorica	13	620
Celje	13	602
Novo mesto	5	165
Ze gornji podatki povedo, ko-		
likšna je družbena skrb za pred-šolskega otroka na različnih področjih, dodajam pa še tole značilnost.
Pogoj za pravilen razvoj ih vzgojo malega otroka je ustrez-' na preskrba, to je prehrana ih nega. Zato se v temeljnem programu otroške zaščite v ustanovah zahteva, naj le-te iMcHjo otrokom po potrebi popolno ali dodatno prehrano. Pred letonB
(Nadaljevanje na 2. str.jj
0 raju pn&abtaii omrežja
(Nadaljevanje s 1. strani)
1851 je dobivalo v vrtcih hrano 90%> vključenih otrok, ob koncu preteklega šolskega leta pa samo še 26,4%>, četudi ima več kot polovica, to je 520/o vseh v vrtce zajetih, izven doma zaposleno mater. V okraju Novo mesto in Trbovlje vrtcev s prehrano sploh nimajo. V vrtcih okraja Celje je na prehrani 5°/o vključenih otrok, v okraju Maribor in Murska Sobota 12l)/o, v okraju Kranj in Koper 20°/o, v okraju Gorica 4G<,/o, v okraju Ljubljana pa 66°/o. Odkar so se namreč oskrbovalni stroški v ustanovah zvišali v breme staršev in ljudskih odborov, pri nas ustanavljamo samo še vrtce brez prebrane. V sedanjem omrežju že prevladujejo in obsegajo 73,6°/« zasedbe. Toda premalo je, če velja pravilo, da imajo socialno ogroženi otroci prednost pri spre jemanju v vrtce, če jim ti he nudijo ničesar, razen varstva in vzgoje. Med vrtci brez prehrane so mnogi celo brez mlečnih kuhinj in torej ne dajejo tople malice niti tistim, ki so po 5 ali več ur nepretrgano v vrtcu. Vrtci brez prehrane so cenejši, zato jih ustanavljajo tudi tam, kjer naj bi bili sicer vrtci e prehrano. Po proračunskih podatkih 1. 1956 je stal en otrok v vrtcu, s prehrano 34.500 din (brez dajatev za socialno zavarovanje vzgojnega osebja), od tega so prispevali občinski ljudski odbori povprečno 61% ali 21.045 din na otroka. V vrtcu brez prehrane je stal en otrok samo 12.650 din, ljudski odbori pa so dali povprečno 85% ali 10.752 din.
Do takega stanja, ki ni nastalo samo v Sloveniji, temveč tudi v drugih republikah, kjer je število otroških ustanov celo manjše kot 1. 1951, je privedlo več razlogov. Na predšolskem področju so se vsa leta pojavljale razne ovire. Ponekod ni bilo dovolj fina_nčnih in materialnih sredstev, drugod ne ustreznih prostorov, hudo je bilo za strokovni kader, najbolj pa je primanjkovalo razumevanja za potrebe tega seiktorja. V dokaz navajam skromno gradbeno bilanco na predšolskem področju po osvoboditvi. Za vrtec je bila zgrajena ena sama nova zgradba pri Tovarni metalnih konstrukcij v Mariboru ter ena kombinirana stavba za vrtec in jasli pri bolnišnici na Golniku. Tik pred dograditvijo je vrtec v Kranju. Vse druge stavbe so adaptirane, od katerih srednje ustreza 69%, ne ustreza pa 28% prostorov. Blizu 30 vrtcev je v osnovnih šolah. Mnogi, že večkrat v investicijah predvideni načrti propadajo, sredstva se porabijo za druge potrebe, gi-adnje pa odrivaj o iz leta v leto. V Ljubljani so imeli že leta 1948 načrte za nov vrtec na Taboru. Sedaj je predvidenih več novogradenj in adaptacij, toda pojavljajo se vedno nove težave, zato Ljubljana doslej še ni dobila niti ene za predšolske namene sezidane stavbe. Tudi pri novi osnovni šoli Toneta Tomšiča na Poljanah je predviden vrtec. Niso ga še začeli graditi. Priprav«, za novogradnjo tečejo v Mariboru, pa še v nekaterih manjših krajih, kakor v Sevnici in Krškem, nikjer pa ne pride do ostvaritve. Medtem je bilo zgrajenih toliko r».ano-vanjstaih naselij, ne da bi pri njih zgradili ustrezne prostore za male otroke!
Zadnja leta je dejavnost družbenih organizacij na predšolskem področju močno popustila. Omejila se je zgolj na pobude In predloge, učinkovitih akcij za ustanavljanje vrtcev pa organizacije niso prispevale.
Odkar so vrtci v občinski pristojnosti, se skrb za razvoj predšolskega omrežja vse preveč nalaga občinam. Tudi okrajni šolski organi se za razvoj tega področja zavzemajo manj kot so se pred leti, ko so bili vrtci še na njihovih proračunih, čeprav bi lahko s pobudami ter predlogi in morebitno finančno pomočjo pospeševali rast omrežja na okrajnem področju. Vrtci niso obvezne vzgojne ustanove, zato se njihove potrebe upoštevajo šele po .potrebah šolstva. Kolikor več sredstev dajejo občine za izboljšanje materialnega stanja obveznih šol, toliko manj jih ostane za neobvezno
V letošnjem šolskem letu smo pričeli v dveh okrajih — kranjskem in mariborskem — uvajati oziroma ustanavljati enotne osemletne šole. Poleg teh so ostale v teh okrajih še nižje gimnazije, da bi v tekočem šolskem letu preizkusili novi učni načrt in ga primerjali z dosedanjim. Ob tem je bilo opaziti nekaj pojavov, mimo katerih pravzaprav ne bi smeli brez komentarja, ker pač po svoje govorijo o zaupanju staršev do nove, enotne šole. Bilo j© namreč očitno, da ]e nastal posebno med starši socialno trdnejših otrok preplah pred enotno osemletno šolo. Nedvomno je, da so prav iz tega razloga le-ti poslali svoje otroke, zrele za prestop iz osnovne šole v I. razred gimnazije, raje v klasično gimnazijo, ki se ji je v tem šolskem letu komaj še uspelo obdržati v valu nasprotovanj m zahtev po njeni ukinitvi, z željo, da bi se v njej obdržali, ako gre, in seveda, dokler gre..
šolstvo, to je za predšolsko področje. Ali ne bi bilo pravilneje razvijati obe področji vzporedno?
Dejavnost v okviru stanovanjskih skupnosti nam obeta nov porast predšolskih ustanov. Tu pa lahko prosvetni delavci s pedagoškimi argumenti podpre družbeno pobudo in utemeljijo potrebe po predšolskih ustanovah, da bodo rasle hitreje, imele ustrezno organizacijsko obliko in kar se da uspešno izvrševale svoje vzgojne naloge.
Tudi s tem prizadevanjem prispevamo k ostvaritvi naprednejšega šolstva.
Anica Delano
Rezultati se kajpada kažejo v še obstoječih nižjih gimnazijah in osemletnih šolah, ki so letos ostale v prvih razredih tako rekoč brez odličnjakov, saj je te v celoti absorbirala klasična gimnazija, poleg tega pa se kaže še v enostranski socialni strukturi dijakov v teh prvih razredih, kjer prevladuje po 7/3 delavskih in komaj po 1/8 na-meščenskih. Tu se jasno vidi na eni strani zavestno usmerjanje otrok v šolo, ki že pač Ima priznanje, na drugi pa seveda dejstvo, da je delavcu vseeno, kako je z otrokom. Glavno se mu zdi, da otrok izpolni obveznost in da pride kar najlaže in najhitreje do kruha.
Lepo in prav! Čudno bi bilo seveda, če tak pojav ne bi vzbudil živahnih komentarjev, na rob katerih tudi ne h! bilo odveč zapisati, da starši utemeljujejo take pojave z motivacijo, da je tudi pretežna večina otrok naših pedagogov, ki sicer propagirajo. Enotno šolo, storila prav tako. Urbas Tončka
SPOROČILO UPRilVE »PROSVETNEGA DELAVCA«
Vsa prizadevanja uprave, da bi ji društva učiteljev in profesorjev redno nakazovala naročnino za Prosvetnega delavca, doslej niso rodila posebnih uspehov. Medtem ko blagajniki nekaterih društev, ki jih sestavlja večje število šol (n. pr. v Murski Soboti, Ljutomeru, Domžalah, Radovljici in drugod, da omenimo le nekatera), redno pobirajo naročnino in jo za več mesecev skupaj nakazujejo upravi, pa drugi precej površno opravljajo svojo dolžnost. To ima za posledico, da številni naročniki kljub opominom še niso poravnali naročnine za več let nazaj in dolgujejo upravi tudi do 1.200 din. Delno so tega krive tudi objektivne težave, n. pr. oddaljenost med posameznimi šolami, slaba povezava med njimi itd. Naj so vzroki za neredno nakazovanje naročnine že kakršnikoli, dejstvo je, da povzročajo upravi mnogo težav in nepotrebnega dela. O tem je razpravljal na svoji zadnji seji tudi GO ZPD. Da bi se nakazovanje naročnine pospešilo in poenostavilo, priporoča posameznim šolam, naj se glede plačevanja naročnine osamosvoje in jo odslej nakazujejo naravnost upravi. Zato prosi šolska vodstva oziroma poverjenike na šolah, naj v začetku meseca poberejo od vsakega naročnika po 25 din, upravi pa naj nakazujejo naročnino le za več mesecev skupaj. Ge pa želijo dobro organizirana društva učiteljev in profesorjev še nadalje nakazovati naročnino za vse svoje člane, lahko nadaljujejo z dosedanjo prakso.
Po sklepu GO ZPD bi morali biti naročeni na naše glasilo vsi prosvetni delavci, ki poučujejo na osnovnih in osemletnih šolah, na gimnazijah ter učiteljiščih. Zato prosi uprava naročnike, naj ji ne vračajo časopisa. Mesečna naročnina 25 din ni taka vsota, da je ne bi mogel žrtvovati za svoje glasilo vsak član naše organizacije. Pač pa poziva učiteljske pare, ki prejemajo po dva izvoda, naj enega odpovedo.
Mnogo zmede, težav in dela nam še vedno povzročajo tisti tovariši in tovarišice, ki nam ob odhodu na novo službeno mesto ne sporoče svojega novega naslova. Zato jih ponovno prosimo, da to store brez odlašanja, pa tudi šolska vodstva in poverjeniki naj nam javijo sleherno osebno spremembo na svoji šoli.
Na rob začetka šolske reforme in uvajanja enotne šole
Izobraževanje odraslih postaja sestavni del celotnega izobraževalnega sistema
Spričo dejstva, da je problem izobraževanja odraslih vedno bolj aktualen pri nas in v svetu, ne more ostati samo stvar raznih prosvetnih, gospodarskih in sindikalnih organizacij, ampak je postal to problem skupnosti in ga je treba vsestransko reševati. Svet za šolstvo LRS je za 23. oktober sklical širše posvetovanje z namenom, da se osvetli stanje v Sloveniji in obenem nakažejo organizacijske možnosti.
Pri analizi dosedanjih oblik in dela izobraževanja odraslih se nam odpira celoten kompleks problematike, ki jo je treba proučiti v okviru reforme celotnega šolskega oziroma izobraževalnega sistema z ozirom na to, da je izobraževanje odraslih sestavni del kulturno-prosvetne politike. Za čimbolj konkretno poznavanje te celotne problematike, za obvladanje yseh njenih detajlov, jo je tretja proučeYati z aspekta naše splošne politike izobraževanja naših kadrov, ki izvira na eni strani iz projekta reforme šolskega in vzgojnega sistema, na drugi strani pa iz pogojev, ki nam jih nalaga družba spričo naglega ekonomskega razvoja, kateri zahteva čedalje večje sodelovanje vseh
državljanov — tako v delavskem upravljanju, kot v "upravljanju vseh družbenih organizmov.
To seveda ne pomeni negiranje dosedanje vzgojne vloge ljudsko-prosvetnega dela, vendar pa objektivni pogoji družbe same narekujejo in zahtevajo določen sistem' ustanov, katere bodo lahko s svojo vzgojno in izobraževailno funkcijo pripravljale odrasle slušatelje — predvsem delavce in jim nudile določena splošna in strokovna znanja.
Z ozirom na projekt reforme šolskega in vzgojnega sistema, ki izhaja s stališča, da postane celotno šolstvo — torej tudi sistem pošolskega izobraževanja, del razvijajočega se družbenega procesa, je potrebno pri osnovh za izgradnjo sistema šol za odrasle upoštevati naslednje faktorje:
a) Realno osnovo za postavitev izobraževalnih ciljev nudi sam sistem socializma, ki pomeni sprostitev človekove osebnosti, sprostivev dela. V okviru teh ciljev, gledanih z aspekta sistema socialističnde demokracije, ki postavlja našega delovnega človeka v povsem novo okolje v gospodarskem in
družbenem razvoju, nastajajo nove potrebe po širši dejavnosti in vsestranski aktivnosti vseh državljanov.
Naš delovni človek je s tem postavljen pred nove funkcije, ki zahtevajo od njega več znanja in nenehnega izpopolnjevanja.
Gre torej za to, da postavimo sistemu pošolskega izobraževanja take osnove, da se bo le-ta lahko razvijal vzporedno z družbenim procesom in zadovoljeval vse potrebe delovnega človeka, ki mora vedno bolj odločilno posegati v upravljanje vseh družbenih dobrin.
b)	Razvoj znanosti in tehnike in njih uporaba v organizaciji dela zahtevata tudi od kvalificiranega človeka stalno strokovno izpopolnjevanje, ker bomo samo z visoko tehnično kulturo lahko povečali produktivnost dela.
c)	Sistem socializma vodi k povečanju množičnega udejstvovanja tudi v kulturnem življenju, katero ustvarja poleg izobraževalne tudi visoko vzgojno in etično vrednost, katere posebni odraz je rast socialistične zavesti in višje mo-ralno-etične kvalitete našega delovnega človeka.
S SEJE SVETA ZA ŠOLSTVO LR SLOVENIJE
Podelitev Žagarjevih nagrad
RAZPRAVA O POMANJKANJU UČNEGA KADRA
I
Svet za šolstvo LRS je imel na svoji seji dne 19. oktobra precej obsežen dnevni red, čeprav še ni zavzel stališča k ela- . boratu zvezne komisije za reformo šolstva, ker bo prihodnja seja posvečena izključno tej materiji.
To pot je imel na dnevnem redu preformiranje svojih komisij, kar je bilo potrebno zato, ker je nekaj dosedanjih članov Sveta letos izpadlo in so bil} namesto teh imenovani oziroma delegirani nekateri novi člani, predloig o ustanovitvi posebnega centra za pospeševanje tehnične vzgoje, dopolnitev študijskega načrta Višje pedagoške šole, podelitev Žagarjevih' nagrad, imenovanje strokovnega sveta pri Pedagoškem centru in razpravo o ukrepih, ki bi mogli omiliti kadrovsko stisko v štflski službi.
CENTER ZA POSPEŠEVANJE TEHNIČNE VZGOJE
Pobudo za ustanovitev takega centra, ki naj bi posloval kot finančno samostojen zavod je dala Ljudska tehnika. Njegova naloga bi naj v glavnem bila, da pomaga pri ustvarjanju materialne podlage in pogojev -za tehnično vzgojno dejavnost, s tem da bi priskrboval šolam in krožkom odpadni material iz raznih tovarn, jim pomagal pri iskanju najprimernejše delav-niške opreme, orodja in podobno. nadalje bil iniciator pri izdajanju publikacij, ki naj služijo tehnični vzgoji in organizator proizvodnje tehničnih igrač. (Ni prav jasno, zakaj si ni Ljudska tehnika take servisne službe že zdavnaj uredila.) Vsekakor je sedaj Svet za šolstvo sklenil, da bo predlagal Izvršnemu svetu ustanovitev finančno samostojnega zavoda z zgoraj omenjenimi nalogami.
Y VIŠJO pedagoško šolo
SE UVAJA PSIHOLOGIJA
Skoraj čudno se sliši, da se doslej študentom Višje pedagoške šole v Ljubljani ni bilo treba ukvarjati s psihologijo. Je pa razumljivo, saj so bili slušatelji te šole v prvih letih njenega obstoja predvsem učitelji, ki so se s psihologijo seznanili že na učiteljišču. Kolikor večje pa je med slušatelji na VPŠ število gimnazijskih afoiturientov in absolventov srednjih strokovnih šol, toliko večja je tudi potreba Po uvedbi psihologije v učni načrt. Tudi v drugih republikah ugotavljajo, da je psihološka izobrazba absolventov VPS pomanjkljiva, zato so se predstavniki vseh pedagoških šol na lanskoletnem decembrskem posvetovanju v Nišu dogovorili, da bodo povsod v tem pravcu revidirali učne načrte.
Svet za šolstvo je predlog šolskega sveta VPŠ načelno usvojil.
Psihologijo bodo poslušali slušatelji v obeh letnikih po dve uri na teden. V predmetu bo zajeta obča, pedagoška in mladinska psihologija.
UKINITEV UPRAVNEGA ODBORA IN IMENOVANJE STROKOVNEGA SVETA PEDAGOŠKEGA CENTRA
Pedagoški center je dobil v letu 1955 svoj upravni odbor, saj je bilo v zasnovi predvideno, da bo posloval kot finančno samostojen zavod. Zadnja uredba o organizaciji in delu Sveta za šolstvo LRS pa določa, da je Pedagoški center oddelek Sekretariata SKP. Ker oddelka ne more vodit; upravni odbori je bil ta sedaj razpuščen, istočasno pa s sklepom seje ustanovljen poseben Strokovni svet Pedago-
škega centra, ki ga bo imenoval Sekretariat SŠ. Predvideno je, da bodo vani po enega člana delegirala tudi naša združenja.
PODELITEV ŽAGARJEVIH NAGRAD
Svet za šolstvo je imel letos, ko so se Žagarjeve nagrade prvič podeljevale, zanje na razpolago pol milijona dinarjev. Odločil se je, da bo ta znesek razdelil v tri prve nagrade (po 100.000 din) in štiri druge nagrade (po 50.000 din).
Prvo nagrado dobe:
Goikovio Avgust, ravnatelj osemletke v Ravnu pri Kopru. (Na predlog inšpektorata za splošno-izobraževalno šolstvo pri Sekretariatu Sveta za Šolstvo LRS.)
Mušič Vladimir, direktor1 Srednje gradbene šole v Ljubljani. (Predlog inšpektorata za strokovno šolstvo pri Sekretariatu Sveta za šolstvo LRS.)
Šilih Gustav, profesor v pokoju v Mariboru (Predlog Zveze prijateljev mladine Slovenije, Društva učiteljev in profesorjev v Murski Soboti, Okrajnega odbora društev učiteljev in profesorjev Murska Sobota, Okrajne zveze prijateljev mladine v Mariboru.)
Drugo nagrado dobe:
Batič Velimir, ravnatelj nižje gimnazije v Leskovcu pri Krškem; (Predlog inšpektorata za spl. izobr. šolstvo pri Sekretariatu Sveta za šolstvo LRS.)
Brumen (Mirko* ravnatelj kmetijske šole v Svečini. (Predlog inšpektorata za strokovno šolstvo pri Sekretariatu' Sveta za šolstvo LRS.)
Smrekar Lado, ravnatelj nižje gimnazije v Kostanjevici. (Predlog inšpektorata za splošnoizobraževalno šolstvo pri Sekretariatu SŠ LRS.)
Unverdorbcn Jože, ravnatelj pomožne šole v Celju. (Predlog Združenja učiteljev in vzgojiteljev posebnih šol LRS.)
Utemeljitev za posamezne nagrade je dala tov. Zaucerjeva, kj je bila predsednik komisije za podelitev nagrad. Komisijo je osupnilo nizjjo število predlogov. (Predlaganih je bilo vsega deset prosvetnih delavcev.) Člani sveta so na seji ta pojav tolmačili z dveh ppvspm različnih stališč. Eni so menili, da je iskati vzrok v pojemanju zanimanja za šolsko delo in za idealno vlogo učitelja, pa tudi v tem, da društva nimajo pregleda nad delom in uspehi svojega članstva, drugi pa so menili, da je ravno nizka število predlogov znamenje, da so ustanove in organizacije pravilno tolmačile namen teh nagrad, ki naj bodo (kakor Prešernove nagrade za kulturne delavce) nagrade za zares izjemno in daleč nadpovprečno delo v minulem letu. Vsekakor pa so se vsi strinjali v tem. da bi predvsem Sveti za šolstvo morali biti tisti organi, od katerih bi prišlo največ predlogov. Vsi so bil tudi soglasni v oceni, da je bila publiciteta, ki jo je dal sekretariat razpisu, odločno premajhna
Svet je še sklenil, da bo razdelitev nagrad izvršena kot svečan akt, ori katerem bodo navzoči tudi članj Sveta za Šolstvo. Ob tej priliki bo komisija tudi javno utemeljila izbor nagrajencev.
UKREPI, KI BI MOGLI OMILITI KADROVSKO STISKO
Kot je bilo pričakovati, je prav ob tej točki razprava bila najbolj burna. Izzvenela je v
resen memento vsem, ki kakorkoli soodločajo v šolski kadrovski politiki. Kadrovsko vprašanj© se danes postavlja po svoji važnosti celo pred vprašanjem šolskega prostora.
Sekretariat Sveta za šolstvo je svetu predložil nekaj izrednih ukrepov, ki jih je takole obrazložil:
»Za šolsko leto 1957-58 je bil' v sporazumu z načelniki tajništev za šolstvo okrajnih ljudskih odborov objavljen v Prosvetnem delavcu dne 12. aprila 1957 razpis za učna mesta na osnovnih, srednjih in strokovnih šolah. Dogovorjeno je bilo. da bodo občinski in okrajni sveti za šolstvo razpisali samo najbolj potrebna mesta.
Razpis je pokazal, da potrebujemo za šolsko leto 1957-58 1303 učne moči. (Po naknadnih ugotovitvah je število naraslo celo na 1600!)
Za izpopolnitev teh mest pa smo imeli na razpolago 220 absolventov učiteljišč, 53 absolventov srednje vzgojiteljske šole ter okoli 60 diplomiranih, a delno tudi samo absolviranih študentov Višje pedagoške šole ter prirodoslovno-matematično-filozofske fakultete. V celem smo torej mogli pokriti komaj nekaj čez 300 razpisanih učnih mest.
Ce upoštevamo, da v naslednjih letih ni pričakovati dosti močnejšega priliva z učiteljišč, srednje vzgojiteljske šole, višje pedagoške šol© ter z univerze, če upoštevamo: da se redno pojavlja zaradi upokojitev, smrti, selitev v druge republike in prehoda za zaposlitev na izven-šolsko delo izpad okoli 200 učnih moči na leto, če upoštevamo dalje, da čaka znatno število prosvetnih delavcev novi zakon o pokojninah z namero, da po sprejemu zakona zapuste prosvetno službo, potem je jasno. da se nam odpirajo glede personalne zasedbe naših šol vse prej kot svetle perspektive; nasprotno, ugotoviti je treba, da stojimo v zelo kritičnem položaju.
Zato bo treba podvzeti razne ukrepe, da bomo povečali priliv učnega kadra na naše šole. V poštev prihajajo naslednja redna sredstva:
— močnejše štipendiranje dijakov na učiteljiščih ter študentov na Višji pedagoški šoli in
V uredbi o pravici učiteljev do brezplačnega stanovanja in kuriva (Ur. list-LRS, št. 22-50) je določilo, po katerem je minister za prosveto — sedaj Svet za šolstvo LRS — pooblaščen, da izjemno določi, da imajo pravico do brezplačnega stanovanja in kuriva tudi učitelji in profesorji, ki službujejo v takih industrijskih krajih, v katerih so življenjske in službene razmere podobne kot so v vaseh. Zato se posamezne občine oziroma prizadeti učitelji Im njihova društva večkrat obračajo na Svet za šolstvo s predlogom, da se ta ali oni industrijski kraj izenači v pogledu dodatkov v naravi z vasjo.
Svet za šolstvo LRS pa takih zadev ne rešuje več, ker je predpis zastarel in praktično že iz rabe.
Iz določil X. in 2. člena navedene uredbe izhaja, da je stvar občinskih ljudskih odborov, da pristorhe učnemu in
na tistih strokah prirodoslovno-matemiatično-filozofske fakultete. hi so najbolj deficitarne;
—	povišanje kapacitete dosedanjih učiteljišč do skrajnih možnih meja (učiteljišča delajo v glavnem v eni izmeni, dočim delujejo vse druge srednje šile v dveh izmenah);
—	pravočasna propaganda za močnejši Vtpis na učiteljišča, VPS in pritodoslovno-matema-tično-filozofsko fakulteto.
Od izrednih sredstev prihajajo v poštev:
—	sprejem gimnazijskih maturantov v učiteljsko službo za predmetni pouk v višjih razredih osemletk in nižjih gimnazij pod določenimi pogoji,
—	organiziranje enoletnih učiteljskih tečajev v tistih okrajih, ki imajo največ pomanjkanja v kadrih. V tečai bi lahko sprejemali kandidate, ki bi imeli vsaj 6 razredov gimnazij ali primerno ustrezno izobrazbo.«
Od predlaganih ukrepov je svet soglasno odklonil predlog za organizacijo enoletnih tečajev za kandidate, ki ne bi imeli popolne srednje šole, dočim se je z drugimi strinjal. V načelni razpravi, ki se je ob tem razvila, je predsednik Sveta tov. Milko Goršič ugotovil, da je to problem, o katerem bi morala razpravljati čim orej tudi ljudska skupščina, saj niso potrebni le izredni .Ukrepi šolskih oblasti, ampak tudi izredni ukrepi družbe.
Predstavnik Združenja učiteljev in profesorjev v Svetu za šolstvo tov. Miroslav-Ravbar je opozoril, da so vsi ukrepi (tudi ob vsej poudarjeni začasnosti) iluzorni, ako družba, katere udarna moč sloni na izobrazbi, ne bo priznala šoli poseben pomen. Dokler pa bo v občinskih ljudskih odborih prevladovalo mišljenje, da je učiteljski poklic neproduktiven, dokler bo- ■ do predstavniki tega stanu obsojeni na celibat, dokler bo vladalo tako nesorazmerje med dohodki učiteljstvu in dohodki uslužbencev v gospodarstvu, mladini ta poklic ne bo privlačen.
Diskusija se je dotaknila tudi vprašanja administrativnega dirigiranja prvih namestitev (ki so ga druge republike že opu-jjfr stile). Sklep je bil. naj bi se svetova personalna komisija s X. januarjem 1358 razrešila teh obveznosti.	Mrs
vzgojnemu osebju svojega območja brezplačno stanovanje in kurivo teir da gredo izdatki za to v breme občinskega proračuna. Glede na to in na dejstvo, da je danes občina prvostopni upravni organ za odločanje v vseh zadevah iz njenega območja, če ni z zakonom določena pristojnost drugih organov (glej določbo 4., 9., 10. in 11. člena Zakona o državni upravi ter 17. člen Zakona o splošnem upravnem postopku), je določilo 2, odstavka 4. člena Uredbe o pravici do brezplačnega stanovanja in kuriva postalo ob-soletno In je zato vsem prizadetim oriporočiti, da v takih zadevah dosežejo sporazum z občinskim ljudskim odborapi, kar je itak v duhu določil 6. čl. navedene uredbe. Občinski ljudski odbor more sam odločiti, bo li priznal šolskim delavcem kakega manjšega industrijskega naselja pravico do naturalnega dodatka ali ne.
Kdaj je industrijski center šteti za vas
Pri obravnavanju celotnega, sistema izobraževanja odraslih, kot pri vlogi ih nalogah posameznih ustanov tega področja bo potrebno upoštevati vsa prikazana načela in doseči, da bi se dejavnost posameznih ustanov za vzgojo odraslih in raznih družbenih oblik tega širokega področja dopolnjevale v organizacijskem in pedagoškem 'pogledu v neko celoto, ki bo postala sestavni del družbenega procesa v okviru reformiranega, šolskega in vzgojno-izcbraževalnega sistema.
Dosedanje delo in problemi šol za odrasle
V Sloveniji obstajajo, različne oblike pošolskega izobraževanja, ki ga zaenkrat ne usmerja enoten koordinacijski organ, temveč skrbe zanj delno prosvetne oblasti, združenja in zbornice, delno pa množične organizacije. Na sploh lahko trdimo, da je bilo delo na področju izobraževanja odraslih zelo pestro in raznovrstno in so bili doseženi tudi pomembni 1 rezultati. V celotnem, sicer pozitivnem procesu razvijanja najrazličnejših oblik izobraževanja odraslih pa se je ves čas čutilo pomanjkanje enotne koncepcije, kar je imelo za posledico fragmentarnost in nepovezanost v delu. Prav zaradi tega so bile večkrat zelo uspele oblike dela le občasne. Organizacije in ustanove same niso vodile evidence o doseže-
nih rezultatih, tako da še danes ni mogoče točno ugotoviti, koliko ljudi se je izobraževalo, in koliko jih je dejansko doseglo kvalifikacije.
Danes obstajajo v Sloveniji v glavnem naslednje šole za kvalificiranje odraslih:
Večerna delavska gimnazija v Ljubljani z nižjimi razredi, ki je imela v letu 1956-57 vpisanih 237 slušateljev. Od 1. januarja 1957 lahko obiskujejo to šolo vsi odrasli, ki se zanimajo za študij in želijo izpopolniti svoje znanje oziroma si pridobiti kvalifikacije.
Večerna delavska gimnazija v Mariboru prav tako obsega nižje razrede in je imela v letu 1956-57 144 slušateljev. Za obe omenjeni šoli je zanimivo, da redno obiskuje predavanja oziroma pouk le do 60 % slušateljev in da z uspehom jprav-Ija izpite- le ena tretjina.
Za višje razrede gimnazije imamo takoimenovane inštruktor sk e tečaje v Ljubljani in Mariboru in je v letu 1956-57 bilo za 5. razred gimnazije v Ljubljani 14, za 6. razred gimnazije 12, 7. razred gimnazije 18 in 8. razred gimnazije 18 slušateljev. V Mariboru pa je bilo v inštruktorskih tečajih za višje razrede gimnazije skupno 326 slušateljev.
V zadnjih letih se je ustanovilo več železničarskih gimnazij, ki jih je organizirala za svoje uslužbence Železniška direkicja. Zaenkrat obsegajo te
gimnazije prve tri nižje razrede. Teh šol je v Sloveniji 12, 2 pa sta v Pazinu in Puli. Obiskujejo jih prav tako Slovenci železničarji, ki prihajajo po svoji službeni dolžnosti v omenjeni mesti, zato je Železniški direkciji dovolil Svet za prosveto LR Hrvatske pouk v tamkajšnjih šolah. Vseh slušateljev v železničarskih gimnazijah je bilo v letu 1956-57 252. Od teh je 90 % železničarskih delavcev, ostali so uslužbenci. Pretežno vsi zel j resno študirajo in se redno prijavljajo k izpitom.
Na nekaterih ekonomskih srednjih šolah v Sloveniji se je v zadnjih letih ustanovilo več delavskih oddelkov in oddelkov za borce in aktiviste. Tako je v Ljubljani pri ESS štiriletni oddelek za delavce, katerega je obiskovalo v letu 1956-57 skupno 85 slušateljev delavcev. Dalje je na istem zavodu dveletni tečaj za borce in aktiviste, v katerem je bilo v letu 1956-57 vpisanih 36 v drugem letniku in 40 v četrtem letniku.
V Mariboru je bil na ESS poseben oddelek za borce z 42 slušatelji, v Celju 2 oddelka za borce in 24 slušateljev, medtem ko je v Trbovljah obiskovalo lani poseben oddelek na ESS 30 delavcev.
Posebej je treba omeniti delavske oddelke pri Tehnični srednji šoli v Ljubljani. Šolanje. v teh oddelkih je redno, štiriletno s programom za red-
ne šole. Obstoji strojni oddelek s 157 slušatelj i-delavci in elek-tro oddelek s 136 slušatelji-delavci. Tečaji za aktiviste in borce pri Gozdarski srednji šoli obstajajo že tretje leto. Letos obiskuje I. letnik 27, drugi letnik pa 36 slušateljev. Prav tako imamo gradbeni tehnikam in razne kmetijske tečaje, kot priprave za polaganje izpitov na obstoječih rednih šolah.
Od dopisnih šol, ki bodo dajale kvalifikacijo, je dopisna ekonomska srednja šola s pripravljalnim dopisnim tečajem, katero je ustanovil GOZB s sodelovanjem ljubljanske Ljudske univerze. V šoli je bilo konec šolskega leta od 662 sprejetih 507 študentov, ki jih je predlagala organizacija ZB. Izstopilo jih je že v začetku 155. Za olajšanje študija spričo razmeroma nizkega nivoja splošne izobrazbe vpisanih so organizirani po okrajih redni seminarji, katere vodijo v glav-* nem profesorji srednjih šol. —. Skupno je v Sloveniji 24 šemi-* narskih centrov.
Poleg omenjenih šol za kvalificiranje odraslih dela v LRS še vrsta raznih strokovnih tečajev in občasnih seminarjev, ki pripravljajo in usposabljajo naše delovne ljudi za njihove naloge na njihovih odgovornih delovnih mestih. Pri tem so zlasti poglobile svoje delo zbornice in razne množične organizacije s svojimi strokovnimi te-
Ob Mitiči Oktobrsbe revolucije
(Nekaj Leninovih misli o izobrazbi)
Cez nekaj dni bomo po vsem svetu obhajali štiridesetletnico Velike oktobrske revolucije. Z njeno zmago so ruski revolucionarji pod vodstvom V. I. Lenina ustvarili temelj za razvoj novih socialističnih odnosov na svetu, za rast novih socialističnih držav, pokazali so podjarmljenim ljudstvom, kako si je treba priboriti svobodo in neodvisnost, in ustvarili so široke možnosti za nove humane odnose med ljudmi in za vsestransko izobraževanje delovnega človeka.
V. I. Lenin, voditelj Velike oktobrske revolucije revolucije je kot njen organizator in vodja z izredno ljubeznijo spremljal in usmerjal prosvetna in kulturna gibanja. V vsem času svojega življenja, posebno pa v prvih letih boljševiške oblasti, je neposredno usmerjal tudi politiko v kulturi in prosveti. Mnoge njegove misli še danes lahko usmerjajo pota prosvetne politike in kažejo nam prosvetnim delavcem pravilno smer in orientacijo za naše vsakodnevno vzgojno, šolsko in prosvetno delo.
•
Delo, ki zdaj poteka v območju ljudske izobrazbe, se splošno govorjeno ne more označiti kot preozko. Dela se nemalo na tem, da bi staro učiteljstvo premaknili z mesta, da bi ga pritegnili k novim nalogam, da bi ga zainteresirali za nove formulacije pedagoških vprašanj, da bi ga zainteresirali za vprašanja, kakršno je religiozno vprašanje.
Ne delamo pa poglavitnega. Ne skrbimo ali pa daleč nezadostno skrbimo za to, da bi bil ljudski učitelj postavljen na višino, brez katere ne more biti niti govora o kaki kulturi: ne o proletarski in niti ne o buržoazni. Govoriti moramo o polazijatski nekulturnosti, iz katere se vse doslej nismo izkopali in se brez resnih naporov ne moremo iz nje izkopati, četudi imamo možnost izkopati se, kajti ljudske množice ne kažejo nikjer toliko zanimanja za pravo kulturo kakor pri nas; nikjer se vprašanja te kulture ne postavljajo tako globoko in tako dosledno kot pri nas; nikjer, v nobeni deželi ni državna oblast v rokah delavskega razreda, ki se v svoji množici , prav dobro zaveda nedostat-kov svoje — ue rečem kulturnosti, pač pa pismenosti; izboljšanje svojega položaja v tem smislu kakor pri nas , . .
... Ljudski .učitelj mora biti pri nas postavljen na tako višino, na kakršni ni nikdar stal in ne stoji in ne more stati v buržoazni družbi. To je resnica, ki ji ni treba dokazov. To moramo doseči s sistematičnim, nepopustljivim, vztrajnim delom za njegov duhovni dvig, za njegovo vsestransko pripravo v'poklicu, ki je resnično vzvišen, in, kar je poglavitno poglavitno in poglavitno za dvig njegovega materialnega položaja.
spada v staro zgodovinsko dobo.
(Strani iz dnevnika (1923), XXVII, 387-389
•
Proletarska kultura ni skočila na dan ne vem od kod, ni izmišljotina ljudi, ki se imenujejo specialiste za proletarsko kulturo. Vse to je gola be-dastoča. Proletarska kultura mora nastati iz zakonitega razvoja zakladov znanja, ki jih je človeštvo ustvarilo pod pritiskom kapitalistične družbe, zemljiško - gosposke družbe, uradniške družbe.
Vsa ta pota in steze so vodile, vodijo in bodo še dalje vodile k proletarski kulturi prav tako, kakor nam je po-
litična ekonomija, ki jo je predelal Marx, pokazala, kam mora priti človeštvo, nam pokazala prehod k razrednemu boju, k začetku proletarske revolucije.
Če med predstavniki mladine in med nekaterimi zaščitniki nove izobrazbe neredko slišimo napade na staro šolo, da je bila stara šola šola guljenja, jim pravimo, da moramo sprejeti, kar je bilo v stari šoli dobrega.
Ni nam treba od stare šole prevzemati tega, kar je spomin mladega človeka obremenjevalo s prekomerno količino
znanja, katerega devet desetin je bilo nepotrebnega in ena desetina potvorjenega, toda to ne pomeni, da se lahko omejimo na komunistične zaključke in se učimo samo komunističnih geseh S tem ne ustvariš komunizma. Komunist lahko postaneš samo, če obogatiš svoj spomin z znanjem vseh bogastev, ki jih je človeštvo ustvarilo.
Ni nam treba guljenja, toda treba nam je razviti in izpopolniti spomin vsakega učečega se z znanjem osnovnih dejstev, zakaj komunizem se spremeni v praznoto, se spremeni v prazen izvesek, komunist bo samo navaden ustež, če ne bo v njegovi zavesti vse prejeto znanje predelano. Moramo si ga usvojiti, toda usvojiti tako, da bomo kritični nasproti njemu, da ne bomo svojega razuma zatrpavali s šaro, ki ni potrebna, temveč da ga bomo obogatili z znanjem vseh dejstev, brez katerih ne more biti sodobno omikanega človeka.
•
Četudi odklanjamo staro šolo, četudi gojimo popolnoma zakonito in neogibno sovraštvo do te stare šole, četudi cenimo pripravljenost, razrušiti staro šolo, moramo vendarle tudi razumeti, da moramo namesto starega pouka, Marega guljenja, stare dresure postaviti sposobnost, potrebno, da si lahko vzameš celo vsoto človeškega znanja in da si ga vzameš tako, da komunizem pri nas ne bo nekaj na pamet naučenega, temveč da bo nekaj, kar ste sami premislili, da bi bil zaključek, ki je nujen s stališča sodobne izobrazbe.
Tako je treba zastaviti osnovne naloge, kadar govorimo o nalogi, naučiti se komunizma.
(Naloge mladinskih zvez (1920), XXX, 403-408)
*
Prav je, da hi se vsi prosvetni delavci ob štiridesetletnici Velike oktobrske revolucije v duhu njenih idej in z žarom njenih revolucionarjev v družbi z vsemi naprednimi socialističnimi vzgojitelji sveta borili za uresničitev socialističnih teženj na vzgojnem področju prosvete in kulture in da bi z vsemi svojimi silami delovali za uresničitev Leninovih besed: »Obogatiti človeka z znanjem vseh bogastev, ki jih je človeštvo ustvarilo.«
Reorganizacija šol v občini Koper
Treba je sistematično stopnjevati delo za organiziranje ljudskih učiteljev,, da jih iz opornikov buržoaznega reda, kar so doslej brez izjeme v vseh kapitalističnih deželah, naredimo za opornike sovjetske ureditve, da z njihovo pomočjo odvrnemo kmete od zveze z buržoazijo in jih pritegnejo v zvezo s proletariatom.
Na kraiko pripominjam, da morajo v ta namen imeti posebno vlogo sistematične ekskurzije na vasi, ki jih pri nas že prakticirajo in ki jih je treba načrtno razvijati. Za take ukrepe, kakor so te ekskurzije, ni žal trositi denarja; saj ga na vse načine razsipamo za državni aparat, ki skoraj ves
Občinski ljudski odbor Koper je na svoji seji dne 12. VII. 1.1. v skladu z navodili sveta za šolstvo LRjS in tajništva za šolstvo, prosveto in kulturo OLO Koper reorganiziral šolstvo na svojem področju. Odpravil je sedem osnovnih šol, in sicer v Babičih. Črnem kalu, Manžami, Plavjah. Tinjanu, Pregari in v Čeiarjih. Učence omenjenih šol so vključili v sosednje, večinoma višje organizirane šole. Pod skupno upravo je ObLO združil osnovni šoli v Pučah in Ko.šta-boni, 3. in 4. razred osnovne ,šole v Krkavčah je priključil osemletki v Ravnu, tretji in če-
trti razred osnovne šole v Ga-žonu pa osnovni šoli v Šmarjah, kjer ie tudi skupna uprava obeh šol. Inventar in arhiv šol, ki so prenehale obstajati, so prevzele uprave šol, v katere so vključili učence odpravljenih šol.
Z novim šolskim letom so otroci že pričel; hoditi v šole po novem razporedu: Tudi učno osebje ukinjenih šol so poslali na nova učna mesta. Finančna sredstva šol bo ob upoštevanju navedene reorganizacije občinski ljudski odbor na predlog sveta za šolstvo določil nanovo.
-mm-
čaji kot tečaji ljudske tehnike, gospodarsko - gospodinjski, zdravstveno-prosvetni kmetijski, ki so brez dvoma dali svoj delež k dvigu splošnega, kulturnega in strokovnega nivoja naših delovnih ljudi. Zelo važno vlogo za izpopolnjevanje strokovnosti so odigrale ljudske univerze, med katerimi je ljubljanska ljudska univerza zavzela prvo mesto.
Kljub pestrosti izobraževalnega dela v LRS pa se ni mogoče izogniti posameznim problemom, ki danes — deloma tudi iz objektivnih pogojev — še spremljajo proces izobraževanja odraslih in predstavljajo v principu ovire v sistematičnem delu.
Na splošno ustroj sedanjih šol za odrasle in način dela v njih v svojem bistvu ne ustreza zrelostni stopnji odraslih slušateljev in s tem sposobnosti njihovega dojemanja. Prav tako ne ustreza sedanja metoda dela niti izpitni sistem. Navedeni faktorji so tudi vzrok, da delavci v večji meri ne obiskujejo teh šol, v kolikor pa se vpišejo, prihaja k predavanjem oziroma k rednemu pouku le 50 do 60 %.	.
Bistvene šibkosti obstoječih šol za odrasle so v naslednjem:
a)	Učni načrti vseh šol za odrasle so sestavljeni po. programih rednih šol in ne nudijo dovolj slušateljem, medtem ko obsegajo na drugi strani tudi predmete, ki so sicer za mladino nujno potrebni,. za_ študij odraslega človeka P* niso bi-
b)	Metoda dela v šolah za odrasle se ne razlikuje od običajne šolske metode, v kolikor niso posamezniki skušali najti novih poti za delo z odraslimi slušatelji.
c)	Razne obstoječe šole za odrasle so nastajale preveč stihijsko brez koordinacije z odgovornimi inštitucijami in brez kvalitetnih programov. Tako ustanavljanje šole je imelo za posledico neenotnost v delu samem, prenizko kvaliteto, pomanjkanje vsakega sistema in načrtnosti,
č) Spričo velikih potreb zlasti po strokovnih kadrih, pa je bilo število teh šol premajhno, dasiravno je povpraševanje in želja po kvalifikaciji in izpopolnjevanju strokovnosti že vsa leta zelo velika. Nenačrt-nost in stihija pa je bila vzrok, da ljudje pravzaprav niso vedeli, kje se naj izobražujejo in kakšni so pogoji za študij na teh šolah.
Poleg teh problemov se srečujemo z vrsto drugih nič manj aktualnih, ki prav tako opozarjajo, da moramo gledati v njih resne ovire za razvoj po-šolskega izobraževanja. — Pomanjkanje literature in učbenikov za odrasle zahteva od naših predavateljev in prav tako slušateljev ogromnih naporov Niso pa bili redki primeri, da se delo v teh šolah ni moglo ražvijati zaradi pomanjkanja odgovarjajočega predavateljskega kadra in primernih prostorov. Vsa ta dejstva postavljajo pred nas nove nalose. ki iih bo treba reševati
vzporedno z razvijanjem novega sistema izobraževanja odraslih v okviru celotnega šolskega in vzgojno-izobraževai-nega sistema.
Predlogi za reorganizacijo in ustanovitev novih oblik za izobraževanje odraslih
Problem pošolskega izobraževanja se nanaša v glavnem na splošno in-strokovno izobraževanje pri obojem pa bomo morali zasledovati več smeri z ozirom na interes in potrebe posameznika in družbe. Glede na nivo splošnega in strokovnega znanja in strokovnih kvalifikacij naših delovnih ljudi predstavlja zaenkrat splošno pošolsko izobraževanje pri večini slušateljev osnovo za nadaljnje izobraževanje in izpopolnjevanje v vseh strokah in smereh. Čim večja elastičnost sistema v strukturi in oblikah pa bo nudila možnost posameznikom, da se bodo lahko vključevali v tiste stopnjo celotnega sistema, ki jim po njihovem interesu in delu najbolj odgovarja in ki je najbližja posamezniku, ne glede na njihovo dosedanjo kvalifikacijo.
Poseben zavod za pošolsko izobraževanje, katerega ustanovitev je Svet za šolstvo že predlagal, bo organiziral pošolsko izobraževanje odraslih, pripravljal redne in dopisne tečaje, s katerimi bo usposabljal slušatelje za opravljanje izpitov pri ustreznih rednih strokovnih, nižjih in višjih splošnoizobraževalnih šolah, ki bodo
Ali res prehitevamo?
V 15. številki »Prosvetnega delavca« z dne 27. sept. 1957 v uvodnem članku: »Zahtevamo, da se takoj skliče plenum centralnega odbora Združenja učiteljev in profesorjev« avtoritativno ugotavlja pisec Mrs:
»Zaradi prehitevanja nekaterih ljudskih odborov (Kranj, Maribor), ki so pozabili, da Je treba pri reformi pouka predvsem reformirati bistvo, ne pa zunanjo organizacijsko obliko, pa so enostavno spremenili prvi gimn. razred v peti razred osemletke, toda s programom gimnazije (!) — Je nastala precejšnja zmeda med prosv. delavci, ki so Jo še stopnjevala nejasna In ne dovolj precizna navodila republiškega Sveta za šolstvo«.
Saj bi bilo dovolj za odgovor Mrs samo vprašanje: »Kateri peti razredi osemletk pa ne delajo po gimnazijskem programu?!«
Javnosti pa bi bilo treba ponovno zagotoviti, da bodo končali učenci od sedanjega 4. razreda navzgor po sedanjem gimnazijskem programu zato, ker ga pač ne moremo brez škode zanje čez noč zamenjati. Piscu Mrs bi moralo biti vse to znano in bi moral to tudi povedati, sicer ostane sam tisti, ki vnaša zmedo.
Njegove trditve o našem prehitevanju pa dokazujejo, da nima pojma o delu pri reformnem procesu v našem okraju, da pa se mu tudi ne zdi niti vredno niti potrebno, da bi najprej preveril stanje, potem pa šele pred javnostjo obtožil ljudski odbor »da pozablja, da je treba pri reformi pouka predvsem reformirati bistvo...«
Da pa bo naša Javnost, posebej pa še vsi »neprehitevajočl« dobili vsaj približno sliko o naporih pri delu za novo šolo, naj prav na kratko podam nekaj značilnih ukrepov, akcij itd. iz zadnjih 4 let:
1.	Ze s študijem začasnega učnega programa 1. 1953 smo uvideli, da sam program ne bo dal nove šole (tov. Mrs! učni program sam res ni tisto edino bistvo, kot si ga morda Vi predstavljate!), da je tu niz faktorjev, od katerih je pri reformnem delu gotovo eden dominantnih delo učitelja in odnos, ki ga razvija učitelj pri svojem delu.
£ato smo vsa leta skrbno Iskali v starih »preobremenjenih« programih tisto Jedrno snov, ki jo moramo naučiti in ločiti pre-obremenjevalni balast — dali smo mu ime informativna snov — ki naj se razširi ali skrči, kakršni so pač pogoji na šoli, v razredu, pri predmetu.
Nov predmet — domoznanstvo — ki ga je prinesel ta učni načrt, smo uvedli takoj, kar Je seveda pomenilo za tiste čase prehitevanje! V dveh letih so imele vse naše obvezne šole zbrano snov domoznanstva za svoje okoliše, Imeli pa smo tudi prvi priročnik: J. Kožuh: Domoznanstvo. Zato pa. vsi naši učitelji v 3. razredu res podajajo snov domoznanstva, ne pa zgodovine in zemljepisja, kot ga lahko najdete še na marsikateri šoli.
2.	V istem letu smo uvedli nov
način inšpekcije:	razbremenili
smo inšpektorja administracije In mu omogočili instruktorstvo, kar je bilo za tiste razmere nujno. Na račun te reorganizacije smo slišali marsikako »pikro«, v LRH pa smo naleteli na polno razumevanje in odobravanje.
Prednosti našega načina inšpekcije ne bom danes tolmačil, pribijem naj le dejstvo, da nima noben okraj v LKS več popolnoma starega načina inšpekcije, če ni drugje spremembe, pa vsaj v zvišanem številu inšpektorjev, kar predstavlja zanje razbremenitev v administraciji in možnost poglabljanja v strokovno delo in
dajale posameznikom kvalifikacijo.
V ?.ve7i z nakazanimi problemi obstoječih strokovnih in splošnih večernih šol je treba preiti na nov tip strokovnih šol za odrasle, na'drugi strani pa reorganizirati tudi sedanjo delavsko gimnazijo. Reorganizacija naj bi šla v to smer, da bi v tečajih nižje stopnje zajeli snov osemletke (sedanje nižje gimnazije) in dodali elemente določenih strok ter tako nudili slušateljem možnost izbire študija po njihovem zanimanju in delu. Programi bi zajeli v več variantah snov po določenih predmetnih skupinah, ki bi jih slušatelji poljubno izbirali. Absolventi takih tečajev bi obvladali veliko več snovi in prestopali tako z veliko večjim zanimanjem v razne vrste strokovnih, dopisnih ali rednih tečajev, kjer bi znatno hitreje dojemali specifičnost posameznih strok oziroma hitreje dosegali večjo strokovnost v praksi.
Zavod bo organiziral poleg nekaterih strokovnih dopisnih šol za kvalificirane delavce tudi splošnoizobraževalno šolo z že omenjenim sistemom v okviru osemletke.
Kot dopolnilo in za boljše obvladanje snovi pa bo treba vzporedno s šolami za odrasle organizirati vrsto tečajev, seminarjev in predavanj pri ljudskih univerzah in podobnih institucijah, kar bo delo obsežnega sistema izobraževanja odraslih nujno izpopolnjevalo.
s tem seveda tudi nudenje pomoči učiteljstvu.
V preteklem in letošnjem šolskem letu smo posvetili posebno pozornost predmetni inšpekciji, ki smo jo po enoletnem premoru zopet vzpostavili za naše obvezne šole in ne več samo za nižje gimnazije. Posebne naloge s predmetnimi aktivi, posebno delo z vodstvenim kadrom naših obveznih šol, predstavlja »prehitevanje« za letošnje šol. leto na tem področju.
3.	Brez posebnih navodil in direktiv smo po februarskem sestanku arhitektov, zdravnikov in pedagovov leta 1954 v juniju priredili dokaj obsežno razstavo — ne izdelkov in kiča, pač pa razliko v funkciji dela stare in nove šole.
Posledice te razstave so se pokazale že pri kraju šolskega leta 1954-55 na večini naših šol: majhne šolske razstave, namenjene le ljudem šol. okoliša, so zavrgle vse »vzorne izdelke«, ljudstvo pa Je imelo priliko pogledati v šolsko delo: kopice neizbranih zvezkov, risb, raznih izdelkov, podatki o delu kn.iižnic, naročniki na mladinske časopise, prikaz šol. obiska, oddaljenost otrok do šolo; delo šol. kuhinj, sodelovanje ljudstva pri graditvi in adaptaciji šol. poslopij, prostorov, razlika med starimi in novimi učili Itd. itd.
Nikdar ne bom pozabil prizora na razstavi majhne dvooddelčne šole »pod gorami«, ko so starejši očanci med seboj ugotavljali, kako zelo se je šola spremenila od takrat, ko so še oni sedeli v teh prostorih, in se čudili, kaj vse današnji otrok zna in razume.
4.	V letu 1954 je okrajni ljudski odbor — ki je že takrat zelo globoko pojmoval bistvo in ga ločil od zunanjih organizacijskih oblik — dal za nabavo učil preko 14 milijonov din, za manjše adaptacije (brez novogradenj)- pa preko 20 milijonov dinarjev. Uvidel je namreč že takrat, da rabi nova šola tudi drugačno materialno osnovo. Zato je na temelju izčrpne dokumentacije o potrebah učil priskočil na pomoč s tem, kar je bilo tedaj najbolj pereče, z denarjem.
Iz tega leta datirajo naši mikroskopi, diaprojektorji radlo-aparati, kinoprojektorji za ozki trak, šol. filmoteka v Kranju, izpopolnjene zbirke za posamezne predmete. Kasneje so se pridružili že peskovniki (razredni in individualni) .flanelografi, episko-pi itd.
S to gesto ljudskega odbora je bilo omogočeno našemu tajništvu, da je pričelo s sodelovanjem prosvetnih delavcev izdajati skripta za strokovne in obvezne šole. Doslej smo izdali 14 skript, nekatera v nakladi 3.000 in več, kar priča, da jih poznajo in zahtevajo tudi šole drugih okrajev. Pravkar je izšel »Priročnik za tehnični pouk«. V pripravi pa so: Tvarinoznanstvo, II. in III. del; Priročnik za glasbeni pouk, Priročnik za likovni pouk, Priročnik za telesno vzgojo in Priročnik za nauk o prometu.
5.	Ker se borimo za bistvo in ne za zunanje organizacijske oblike, smo vsa leta od 1953 dalje posebno skrbeli za pomoč kadru, ki danes v -teh razmerah ruši staro in skuša uvajati novo, boljše, sodobnejše. Zavedamo se dobro, da postaja šola sodobnejša v toliko, kolikor se v njej uvajajo novi odnosi, kolikor se šola odpira ljudstvu in mu daje priliko za sodelovanje, kolikor se uvajajo nove, sodobnejše metode deia in kolikor se sodobno izbrana učna snov življenjsko posreduje. Pri vsem tem delu pomagamo učiteljstvu, ker smo trdno prepričani, da bodo nepripravljeni učitelji tudi ob novem učnem programu še dolgo trdno držali »staro šolo« z vsemi njenimi slabostmi. Zato smo uvedli najrazličnejše ukrepe:
a) odpravili smo formalne mesečne konference na nižje organiziranih šolah, namesto njih pa uvedli konference učiteljstva sosednih šol, kar je bilo zlasti v gorskih predelih zelo težko. To je bila neke vrste rajonizacija 1. 1954. Toda to »prehitevanje« je obrodilo prežlahten sad:	razbili
smo občutek izoliranosti med učiteljstvom na oddaljenih šolah in mu pomagali do zavesti, da dela v velikem kolektivu, enakovreden med enakovrednimi;
h) sistematično smo gojili ho-spitacije še pred ustanovitvijo PC. Ko je bil ustanovljen, smo se njegovemu delu takoj pridružili. Postavili smo le tri, toda kvalitetne hospitacijske šole (ponekod so jih 10 in več...). K ho-spitacijam smo vabili učiteljstvo po premišljenem načrtu, skupino za skupino:	začetnike,	mlade
upravitelje, starejše učiteljstvo, ker smo pač skušali nuditi vsakemu to, kar najbolj potrebuje.
c)	V šol. letu 1954-55 smo zahtevali, da vsak učitelj do 15. službenega leta pripravi v vsakem polletju po en pismeno pripravljen nastop, vsak starejši pa enega letno.
Danes tega ni treba več odrejati, ker učiteljstvo živo čuti potrebo po hospitacijah.
d)	Ekskurzija celotnega inšpektorskega zbora v LRH 1. 1955 je prav gotovo pripomogla širšemu pogledu, jc pa tudi utrdila zavest, da je prav, da gradimo iz svojih razmer in v danih pogojih.
e)	Uvedba sektorskih upravi-teljskih konferenc v prejšnjih
letih, letošnji študij novega programa po razredih, enodnevni informativni seminarji za tehnični in likovni pouk, konference ravnateljev osemletk, izdajanje skript po novem učnem programu, Itd. vse to so oblike, ki se prav gotovo ne pojavljajo zato, da bi reformirali nebistveno in zanemarjali bistveno.
Tako bi lahko še lep čas našteval vse te majhne, pa dragocene in bistvene drobce, iz katerih se pravzaprav gradi nova šola.
Moj namen pa ni bil podati revije našega dela. Hotel sem samo z dejstvi opozoriti, kako skrajno neumestno je ugotavljati in obsojati ukrepe, ki jim ne poznate ne ozadja niti ne poznate vseh tistih priprav in uspehov, ki so take ukrepe povzročili.
Preimenovanje razredov — če hočete tudi I. gimn. raz. v 5. raz. osemletke pa je tako nekaj oddaljenega od tega resničnega reformnega dela in od reforme same. S takim preimenovanjem bi lahko zadovoljili le najbolj neinformirane laike, KI jim ni mar rast šolstva!
Zato tako podtikanje odločno odklanjamo in menimo, da ni vredno našega človeka!
Zato prenehajte s takimi ne-
Doatikrat sva se s pokojnim Ludvikom Tavčarjem poslovila; vedno sva pa tudi vedela, da se bova kmalu spet pozdravila. Po zadnjem poslavljanju v Piranu, bilo je meseoa julija, pa novega svidenja nisva več dočakala in ga tudi nikoli več ne bova. Prezgodaj je za vselej zapustil ljubljeno družino im dobre prijatelje; kruta smrt mu je 24. septembra na hitro in nepričakovano uničila življenje še v lepi in trdni moški dobi.
Spoznala sva se po rapalski pogodbi. Tedaj so učitelji in učiteljice, doma iz slovenskih, Jugoslaviji pripadajočih pokrajin, začeli zapuščati šole v postojnskem okraju; na njihova mesta so prihajali sami mladi ljudje iz Trsta in s Krasa. V miselnosti je bila velika razli-'ka. Na prve je imela vpliv Ljubljana, na druge Trst. Narodnostno zavedni so bili vsekakor tudi Ljubljančani, toda preveč nekritično so se vdajali domačemu strankarstvu, ki je begalo narod in je bilo v njegovem delu več nasprotovanja kot pozitivnih načrtov; prav tako je bilo tudi pri pristaših obeh strank več .žolča kot pameti' in dela ter več živčne in osebne sovražnosti kot idejnega prepričanja; saj si bil liberalec, če si se prepiral z župnikom in si se hudoval na klerikalno stranko, klerikalec pa. če si bil dovolj vdan in pokoren duhovščini in vsemu tistemu, kar je bilo s cerkvijo v zvezi. Take razmere so bile zelo neprijetne. Tržačani so bili vse kaj drugega. To so bili sinovi in hčere delavcev od Sv. Ivana in Sv. Jakoba ali s klancev nad mestom. V teh proletarskih dušah se je nabiral protest proti narodnemu zaničevanju in trplje-nju zaradi gmotnega pomanjkanja. V te razmere je socialna demokracija lahko z uspehom sejala uporniško razpoloženje, obenem pa upanje na boljša čase.
V takem okolju je zraslo nekaj' učiteljev in učiteljic, ki so zdaj zasedli slovenske šole po Slovenskem Primorju, ki ga je tujec, da bi prikril resnico, imenoval Julijsko Benečijo. Eden izmed naj izrazitejših učiteljev te vrste je bil Ludvik Tavčar. Poleg politične poštenosti je bila v njem močno razvita tudi želja po študiju Mar-xovih naukov. Jaz sam sem bil teh resnih učiteljev zelo vesel. Poprej sem se čutil v svojem s socialnimi problemi prežetem mišljenju osamljen; zdaj sem v novi druščini^ tudi jaz prišel v svoj element. Sreča je bila, da sva si Mia s pokojnim Ludvikom soseda: on je služboval v Knežaku, jaz pa v Trnovem pri Ilirski Bistrici.
Slovenski učitelji in učiteljice smo se zbirali v moji pisarni v. Trnovem, včasih, posebno ob popoldnevih prostih ded, se nas je nagnetla kar lepa družba; radi so k nam zahajali tudi tovariši iz drugih okrožij. Nekateri. so bili nacionalni, drugi komunistični, toda vsi so bili proti zatiranju naroda. Naj izrazitejša osebnost je bil pač Ludvik Tavčar; njegova beseda je bila upoštevana. Tako se je v prostoru, kjer bi moralo biti ognjišče političnih hudobij, raznarodovanja, malikovanja, lažnih slavospevov ter pripravljenosti za pretepanje in drugo telesno uničevanje, krpsaio samozavestno obsojanje teh grdobij; čutil se je medsebojno vpliv, drug drugemu.smo dajali poguma. Pobude in navodila so prihajala iz Trsta od Zveze slovanskih učiteljskih društev v Italiji, ki sta jo vodila Anton Grmek in Jože Pahor, prvi kot predsednik, drugi kot tajnik. To je bila organizacija ljudi enakih teženj, organizacija idej, dela in protesta; mišljenja so prihajala v centralo, ta jih je urejevala in urejene zopet pošiljala na teren; bilo je društvo živih, zavednih članov. Ludvik Tavčar je bil predsednik postojnskega okrajnega uči-
smiselnimi očitki, ki nikomur ne koristijo, zelo pa škodijo delu za novo šolo! Pomislite tudi na to, da imamo še konzervativno misleče ljudi, ki preže na take in podobne izjave kot pes na kosti Tem ustrezate!
Pomislimo tudi to-le: če M vsi tisti, »ki ne prehitevajo«, enako sistematično gradili svoje šolstvo, bi reformni proces rezal globljo brazdo, hitreje in povsod — seveda razmeram primerno:
Za tako delo pa je treba prepričanja da naša doba res rabi sodobnejše šole. Ce pa imaš tako prepričanje le na jeziku, resnično pa žaluješ »za dobrim starim«, ne boš časa niti dohajal, kaj šele, da bi ga »prehiteval« ali, bolje rečeno:	poizkušal s časom
vštric korakati!
Na isti strani »Prosvetnega delavca« zaključuje svojo razpravo prof. Vrane: »Tako se po dolgih dvanajstih letih spet začenja »novo« delo, brez potrebe pretrgano...«
Tako je!
Ali pa naj čakamo še 12 let?!
Grum Janez
načelnik tajništva za šolstvo, prosveto in kulturo OLO Kranj
Ugotavljamo, da tov. Mrs ni pisal članka, ampak poročilo o seji Rep. odbora. Op. uredništva
teljsfcega društva. Uspeh celotnega delovanja je bil velik: učni jezik po šolah je bil res italijanski, toda duh je bil slovenski, vzgoja naroda, zavest se v mladini ni več dala pogasiti. še manj pa nadomestiti s tujo, vsiljeno črno miselnostjo.
Ludvik Tavčar je rad prihajal k meni; jaz sem ga bil ved-" no vesel. On je povedal novice meni, jaz njemu. Prinesel mi je kako tajno brušuro, jaz sem pa dajal njemu, ko sem staknil kaj revolucionarno političnega. Potem sem ga spremljal proti Knežaku. Po poti sva živahno razpravljala o tem in onem, največ o političnem dogajanju doma in po svetu, o pedagogiki pa skoro nič, ker šola lahko uspeva samo v zdravih političnih razmerah. Iz njega je govoril pravi tržaški komunist. Poleg vsega je bil eden od tistih redkih ljudi, ki o vsaki stvari razmišlja in razglablja in se ne ustavlja na golih materialnih dejstvih. Taka druščina Ti daje moč, da laže prenašaš narodne in druge politične težave in tegobe; v zvezi s teorijo gledaš namreč razvoj življenja preko zadnjih trenutkov in živiš v zavesti, da bodo po črnih dnevih zopet nastopili normalni časi. Ob sproščenih zaupnih osebnih razgovorih se miljenje opredeljuje, veže se s stvarnim svetom, zajeda se v globino živega človeka. Pravi prijatelj je v takih razmerah res velikega pomena za tiste, ki živijo z narodom.
Med nas so se mešali tudi italijanski učitelji in učiteljice. Različni so bili: nekateri znosni, brez zlobe, drugi smešna, včasih malo udarjeni in za naše pojme neobičajnega vedenja, bili so pa med njimi tudi osebno nevarni. Prišli so v naše kraje zaradi ljubega kruha, ki ga doma zaradi prevelikega števila učiteljev in pomanjkanja služb niso dobili. Mi smo jim svoje politično prepričanje lahko skrivali; mislili so pač, da opravljamo svoje delo za mesečno plačo, drugo nam pa mar nd; niso mogli razumeti, da čutimo z usodo svojega naroda; če bi to vedeli, bi nas obsojali ko nepremišljene ljudi, ki ne cenijo zaslužka, in kot nasprotnike Italije, češ da nas ona redi, mi pa da smo ji za to nehvaležni. Naše šole naj bi na imele, kot druge šole po svetu, takih višjih človečanskih namenov; edina naloga > je bila naučiti mladino govoriti italijansko, češ da se bo slovenski naraščaj z njihovim jezikom navdušil tudi za Italijo in fašizem. Ker se je to slovenskim učiteljem upiralo, naj bi to delo prevzeli Italijani. Jezika so jih tuji učitelji res naučili, toda srca poitalijančiti pa le niso mogli.
Italijanskih učiteljev je bilo vedno več, slovenskih vedno manj. Jeseni leta 1926 so bili pregnani skoro vsi slovenski učitelji: nekateri so bili odpuščeni, nekateri premeščeni v notranjost Italije. Največ se jih je izselilo v Jugoslavijo. Učiteljska organizacija je bila razpuščena. Sentimentalnosti in malodušja pa tudi sedaj nd bilo. Ludviku Tavčarju je bilo namenjeno nekaj hujšega; imel bi bil postati žrtev črnega terorja. Bil je pač predsednik učiteljskega društva. Tja na zimo 1926 je pridrvel v Knežak fašistični avto, da bi ga odpeljal v internacijo na sicilijanske otoke. Toda s pomočjo dobrih tovarN šev se mu je posrečilo, da je v zimski noči, z nahrbtnikom čez ramo in s samokresom v roki, skozi gozd pod Snežnikom mimo financarskih straž in po- ' licijskih psov pribežal čez mejo v Jugoslavijo. Prišel je naravnost k meni na Bloke, kamor sem bil kak mesec poprej nameščen.
Hudo je, ko pomislim, da ne bova z Ludvikom Tavčarjem nikoli več razglabljala in razpravljala.
.Toslo Dolcan i
Poročila in ocene
i Periodični list za metodična navodila
Včasih so dobivali novi učitelji iz vrst članov učiteljskega zbora na svoji šoli mentorja, ki je novinca uvajal v njegove službene dolžnosti in tudi v načine šolskega^ in metodičnega dela. Mentorji so to svojo dolžnost opravljali na različne načine. Bili so vestni in skrbni, včasih zelo očetovski in ljubeznivi, včasih tudi brezbrižni, sitni in nejevoljni. Zato morda marsikdo gleda na mentorstvo z mešanimi občutki, pa se ne navdušuje preveč za tako stvar.
Pri nas se naslanjamo v glavnem 'na delovanje predmetnih komisij in na strokovne konference. Na sestankih naj bi razpravljali o marsičem, kar zanima učitelja iz njegoVega predmeta. Glede na redkost sestankov seveda razpravljamo zelo pomaokijivo. Pozabljamo, da je in ostane dobra knjiga človeku še vedno najboljši prija telj, ki je obenem tudi najbolj intimen in najbolj diskreten: nihče ne ve, kdaj ga kaj vprašuješ in koliko.
V SODOBNI PEDAGOGIKI (letnik VIII, str. 105) piše J. Vogrinc: »Ali sploh imamo v vsej državi kako METODIKO FIZIK. POUKA? Mogoče vsaj kaj prevedenega? Vem, da imajo marsdkj o izven meja kar čedne metodike za ta predmet...« Dalje pravi:	»N-aš
strokovni tisk prinaša razmeroma malo teh prepotrebnih napotkov, prepotrebnih predvsem mlajšim —« Mene ni sram dodati, da bi to bilo potrebno tudi starejšim in starim, ker ne napreduje le fizika kot znanost ampak tudi metodika poučevanja. Dolžnost učitelja, na primer, fizike v srednji šoli ni, da išče nova fizikalna dognanja, ampak da najde čimbolj uspešne načine, kako posredovati fizikalna odkritja in fizikalne zakone učencem.
Vsekakor pa odkriva omenjeno vprašanje tov. Vogrinca ogromno vrzel v naši šolski organizaciji:	pomanjkanje meto-
dičnih del sfcoro iz vseh šolskih predmetov. Te vrzeli pa ne zamašimo niti s primernimi periodičnimi listi metodičnih navodil, tako da še daljši čas ne bomo dobili nobene zbirke napotkov za posamezne stroke.
Glede strokovnega tiska bi opozoril na matematiko. Društvo matematikov in fizikov LRS izdaja OBZORNIK ZA MATEMATIKO IN FIZIKO. V tem listu beremo tudi kako stvar, ki obravnava probleme srednješolskega pouka. List pa obravnava v glavnem vendarle samo visoke probleme za katere pri večini učiteljstva ni zanimanja. Ce nas hoče kdo obvestiti, keiko to in ono metodično razlaga učencem, ni gotovo, da bo ta lis j sestavek sprejel, gotovo pa je, da večina učiteljev fizike in matemaitike, posebno na nižjih šolah, tega lista ne bo naročila.
Podobno je s kemijo. Slovensko kemijsko društvo izdaja svoj VESTNIK! Kdor bi nam hotel povedati kako stvar glede pouka kemije, je.iz enakih razlogov v dilemi, kje. naj stvar tiska.
Vsekakor moramo dobiti vsaj periodični list, ki bo sprejemal in objavljal izkušnje, nasvete in napotke učiteljev raznih strok, ki imajo za to voljo in sposobnost, bodisi da črpajo Iz lastnega spoznanja ali pa iz domače (večinoma hrvatske) in svetovne pedagoške književnosti. Mogli bi objavljati tudi razna poročila z naših dosedanjih in bodočih strokovnih konferenc.
Tak list ima različne naloge. Tuji listi, na primer, poročajo tudi o novih učilih in o njihovi uporabi, o njihovi ceni ter a podjetju, kjer se predmet lahko naroči. Mislim, da nam taka poročila, posebno glede učil domačega izdelka, o njih kvaliteti cen; in uporabnosti najbrž ne bi škodovala. Za talka poročila bi morda celo podjetja sama skrbela in jih ne bi bilo treba plačati.
Ker smo Slovenci majhen narod in je vprašanje, koliko bi lahko nabrali metodičnih prispevkov, bi pač moral sprejemati napotke eden od sedanjih listov. Kateri, o tem se bo treba odločiti. Menim, da PROSVETNI DELAVEC v sedanji obliki ni primeren, ker je preveč podoben dnevniku. Glede na to, da smo vsi učitelji kot člani sindikata dolžni, da ta list naročamo, bi kazalo, da ga pripravimo in preuredimo za to nalogo. Naj se tiska tako, da ga bo mogoče zložiti v knjižni format,, ki se na koncu leta veže v priročno knjigo. To bo koristilo tudi sindikalni organizaciji- sami, saj bo dal marsikdo glasilo vezati v celoti.
Modic D. Stanko
KNJIGOVODSTVO ZA VAJENCE
ORGANIZACIJA IN TEHNIKA TRGOVINE
Izšla je druga nekoliko popravljena in izpopolnjena izdaja KNJIGOVODSTVA ZA VAJENCE. Napisali jo je ing. Albin Raiča. Prva izdaja, ki je izšla leta 1955, je že povsem razprodana.;' to dokazuje, kako potrebna je bila. Obsega 148 stra-
ni, gradivo je razdeljeno na tri letnike, tako kakor ga predvideva učni načrt.
Te dni pa je izšla še ORGA-NIZACIJA IN TEHNIKA TR-s. GO VINE, ki jo je napisal ing. Edvin Dobeic. Knjiga obsega 324 .strani in ima tri dele: organizacijo, tehniko in korespondenco. Po poglavjih pa je gradivo za vse tri letnike vajenskih šol razdeljeno na osnovne gospodarske pojme, trgovska podjetja; organizacijo trgovskih podjetij poslovno korespondenco, komercialno poslovanje ter plačilni promet. Vsa ta delovna področja v trgovini se med seboj izpolnjujejo. V knjigi je kliširanih več desetin raznih obrazcev, ki se uporabljajo v trgovini kakor tudi vzorci vseh vrst pisem, kj pridejo v trgovini v poštev. Knjigo bodo s pridom rabili poleg
vajencev tudi vsi v trgovini zaposleni delavci,- ki se želijo -izpopolniti. Uporabljali pa jo bodo tudii v poslovodskih šolah in v tečajih za opravljanje izpitov za kvalificirane in visoko kvalificirane delavce v trgovini. Tako se polni vrsta knjig, ki so po učnem načrtu potrebne v šolah za vajence trgovske stroke. Pripravljeni sta že tudi knjigi o airamžerstvu in blago-znanstvu. predvideni pa še knjigi za gospodarski zemljepis in nemščino. Trgovinski zbornici LRS gre vse priznanje za njeno skrb, kako olajšati in izboljšati pouk naših kadrov. Naj bi našlo to prizadevanje tudi polno razumevanje na republiški in okrajnih upravah sklada za kadre. Brez primernih učnih knjig bo naše prizadevanje za dvig kadrov samo polovičarsko in nepopolno.	Cv. A. K.
pokazal, kako tesno sta bila vedno povezana življenje in šola in kako so spremembe v politiki in družbi spreminjale tudi šolo. Tako smo dobiti s sicer drobno knjižico tehten prispevek k zgodovini, šolstva.
Vendar bi želeli, da bi nemška ljudska šola v Vevčah in gimnazija v Polju dobili lastno poročilo,. Tako bi bili lahko njuni podatki izčrpnejši, knjižica pa
bi postala enotnejša in zares jubilejna.
Knjižico je izdal šolski čdbor, tiskala pa železniška tiskarna v Ljubljani. V opremi vidimo težnjo po lepšem videzu (dvobarvni tisk) in bralec si v resnici zaželi, da b.i publikacije izhajale v čim lepši opremi. Tako bi zbujale zanimanje in. zbirale večji krog bratcev, to pa je gotovo njihov namen.	E. J.
Slovenski mladinski list v ZDA
Sto let šole v Polju
Letna poročila izdajajo vsako leto številnejše šole. Z zanimanjem jih prebirajo ne samo dijaki, starši in predavatedji, temveč tudi vsi ostali, ki jih zanima šola. To je razumljivo, saj je šolsko življenje, ki ga oblikuje mladina, vedno zelo razgibano.
Med jubilejna poročila, kk posegajo daleč nazaj, se je uvrstila tudi knjižica »Sto let šole v Polju«, Upravitelj osnovne tole v Polju in ravnatelj XIII. gim- ' nazije v Polju tovariš Miroslav Kokolj je že drugič pobrskal po starih virih in oživil pred nami delovanje neke šotle. Prvič je imel mnogo bolj pisano gradivo, saj se mepda ni pisalo o nobeni gimnaziji toliko kakor o eimnaziii ..	SoKo*i.
Vrenje okoli šole v Polju ni bilo tako burno, sestavljalec pa je vendar tud; to pot oživil na videz suhoparne podatke.
V knjižici so našle prostor tri šole: osnovna šola v Polju, privatna nemška ljudska šola v Vevčah im Xnl. gimnazija v Polju.
Največ prostora je avtor odmeril osnovni šoli, ki slavi letos stoletnico. Sledimo ni6™ P°" ti od skromnih začetkov, preko nove stavbe, zgrajene v stari Jugoslaviii, do danes. Pisec pa se ne zadovoljuje samo z zunanjimi podatki, sproti ugotavlja,
katere družbeno politične sile so pospeševale razvoj šole ali pa ovirale njeno delovanje. Spremljamo borbo za šolske prostore, ko so morali zavračati nove učence, spoznavamo vsebino pouka, ki se je spreminjala v skladu s spremembami, ki jih je prinašal čas. Spoznavamo požrtvovalne šolnike., težave, s katerimi se je moral spoprije-. mati šolski svet (odbor), ki je imel nasprotnike šole celo med seboj. Ugotavljamo, kdo so bili inšpektorji šole in se z zanimanjem ustavljamo ob imenih gmotnih podpornikov. .Neposredno v šolsko življenje posega poglavje o ovirah, ki so mo-tiile potek pouka — bolezni, potres, vojna —. zlasti pa je zanimiva doba okupacije.
Osnovni šoli v Polju sledi nemška privatna ljudska šola v Vevčah. Namenjena je bila otrokom tujih uslužbencev, pritegnila pa je žal tud' 0troke domačinov. Odpravljena je bila ob razpadu Avsto-Ogrske, tako da se njen negativni vpliv ni mogel dalje širiti.
Ob robu knjižice so še kratki, poglavitni podatki o XIII. gimnaziji v Polju.
2e iz tega kratkega povzetka vidimo, da je pisec oživil, iz skromnih ohranjenih virov sto let resničnega, pravega življenja neke šole.’ Predvsem pa je
Pred 35 leti je bil res povsem slovenski. Ustanovili so ga ameriški izseljenci, organizirani v SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI, ki je med največjimi te vrste v ZDA. Njeno rojstno leto je 1904. Da bi obvaroval; svoj rod pred potujčenjem in ga ohranili svojemu narodu, so julija 1922 pričeli izdajat; za svoj naraščaj »MLADINSKI LIST«. Poslej je vsak mesec prihajal med svoje mlade naročnike, pa tudi starejši so ga radi prebirali. Širil je med našimi izseljenci, odraslim; in mladino kulturo in prosveto, učil jih je in zabaval. Triindvajset let je imel svoje prvotno i|me. Potem Pa še je prekrsitil v »THE VOICE OE YOUTH« — Glas mladine. Neizprosni zakon narodnega pre-tapljanja, prosluli ameriški »melting-pot« je izzval to spremembo kot nujno in potrebno. Iz konglomerata vseh narodov sveta .se poraja nov ameriški narod z angleškim uradnim in občevalnim jezikom. Vsi naPori uredništva »Mladinskega lista« sčasoma niso zalegli, daa bi novi rod starih izseljencev mislil dn pisal le slovensko. Vedno več je bilo v listu angleščine, ki jo je mladina bolje razumela kot svojo materinščino. In zdaj ima zajetni mesečnik velikega formata, tiskan na prvovrstnem papirju, le še dve strani slovenski, vse ostalo je v angleščini.
S kolikšno resignacijo ugotavlja čikaški dnevnik »PROSVETA«, glasilo Slovenske Narodne Podporne Jednote, ki izhaja že 49. leto, v 148. številki z dnb 31. julija IS®? med drugim: »Ameriški Irec je ponosen na svoje poreklo, pa tudi če je v peti generaciji in v krvi že pet-
krat premenjeP- Nemec prav tako. In kako ponosni so na svoje poreklo Skandinavci — bodisi Švedi, Norvežani, Danci in Finci! Naš otrok pa se izgubi iz ponosa na, svoje poreklo ako ne že v prvi, pa vsaj v drugi generaciji. V tretji ima morda že dvakrat spremenjeno inae % ° kakem slovenstvu nič več ne ve«.
Žalostna ugotovitev! »Glas mladine — The Voice of Youth« pa tudi v tej potapljajoči se narodni barki še visoko hrži slovenski prapor, saj se tudi v angleškem tekstu z vseh mogočih okenc ozira na slovensko in jugoslovansko domovino očetov in dedov, prikazuje v sliki in besedi njene lepote in vrednote, predstavlja njene pesnike, pisatelje in umetnike, posreduje jih v prevodih in objavah umetnin i.t.d. Pretežno piše vanj mladina sama. Tako je tudi naš sedanji ameriški rod po svojem mladinskem listu v zvezi s »starim krajem«, četudi s pomočjo tujega jezika. Bero ga vsi rodovi naših izseljencev. Izhaja v Chicagu mesečno v 13.000 izvodih. Letna naročnina znaša 1.20 dolarja. Ure.ian je odlično. Sedaj vrši te posle Louis Beni-gar, duša lista pa ,ie ravnatelj Mladinskega oddelka SNPJ Michael Vrhovnik. Za svoj 35. rostni dan je izšel list — julija 1957 — ,v slavnostni opremi in vsebinsko izredno bogat.
Slovenski prosvetni delavci se veselijo uspehov svojih bratov 'n sestra onstran Atlantika ter jim k jubileju Mladinskega lista iskreno čestitajo! Naj se glas njihove mladine — The Voice of YoUith — še mnogo let čuje širom Severne Amerike!
Viktor Pirnat
SOLSTVO PO SVETU
BURMA
Po skromnih začetkih, ki so jih izvedli v neki burmanski občitji, so začeli sedaj po vsej državi , odpravljati nepismenost med odraslimi. Kot kažipot jim bodo služile izkušnje iz vami nedaleč od Ramguna.
EKVADOR
»Poletno učiteljišče« bo skušalo nuditi potrebno izobrazbo učiteljem, ki 'so sicer že v službi, pa še nimajo vseh potrebnih šol. Računajo, da bo šlo skozi poletno učiteljišče kakih 1.200 ekvadorskih učiteljev.
govori bot materinščina. Angleščino maj bi poučevali kot obvezen jezik v srednjih in višjih šolah.
IRAN
Število tečajev za pobijanje nepismenosti znaša 6.415. Imajo 250.000 obiskovalcev v vseh večjih krajih države. N; redko, da so v istem razredu oče, mati in otroci. Večinoma poteka pouk v teh tečajih zvečer. Med trajanjem kadrovske službe se morajo naučiti brati in pišatd tudi vsi vojaki.
FRANCIJA
šole na prostem štejejo trenutno 1200 razredov. Uvedli so jih na blizu 900 zavodih, na katerih je skupno okoli 30.000 učencev. V teh šolah, namenjenih otrokoim šibkega zdravja, uporabljajo metode, ki ustrezajo konkretnim razmeram na prostem. V Suresnu so ustanovili poseben šolski center, ki posluje naravnost jot pravo učiteljišče, kjer se učno osebje seznanja s posebnimi pedagoškimi nalogami ,:a to vrsto šol. Specializacija traja šest mesecev.
Po najnovejšem odloku v Franciji osnovnošolskim otrokom ne bodo smeli nalagati nobene domače naloge več, ne obvezne ne prostovoljne. V rednem šolskem umiku je treba predvideti pol ure za pisanje nalog pod aktivnim nadzorstvom učitelja.
Po podatkih statističnega urada ima 40 odst. Francozov, starih nad 24 let, spričevalo o dovršeni osnovni šoli, 3.5 odst. jih ima prvo maturo (po naši šest; gimnaziji), 2,6 odst. jih j s opravilo višjo maturo (po naši osmi gimnaziji), 2,0 odst. sta končala na ostalih srednjih šolah in 4,0 odst. so dovršili kako tehnično šolo.
INDIJA
Prosvetno ministrstvo je začelo proučevati inteligentnostne in sposobnostne teste. Izobrazilo je šolske svetovalce, ki usmerjajo učence po četrtem razredu osnovne šole in jim pomagajo izbrati pravo pot v življ emje.
Na zadnji konferenci prosvetnih ministrov indijske zveze so izdal; priporočilo, naj bi vse države ustanovile vsaj po ©n zavod, kjer bi se bodoči učitelji naučili jezika »hindi«, da bi ga lahko proučevali tudi v tistih državah Indije, kjer se ta ne
IZRAEL
Z letošnjim šolskim letom bo začela Hebrejska univerza izobraževati osnovnošolske učitelje. S tem nameravajo učno osebje dvigniti na višjo stopnjo.
JAPONSKA
Med letnim zdravniškim pregledom so ugotovili, da so učenci telesno od leta do leta bolj razviti. V enem letu so opazili povečanje telesne višine pri otrocih od šestega do sedemnajstega leta za povprečno 1,1 do 2 centimetrov. Tudi teža in obseg prsi sta se znatno povečala.
NEMŠKA ZVEZNA RŽPULIKA
Odslej naprej ne bodo več gradili provizoričnih šolskih zgradb, ker so izkušnje pokazale, da v resnici več stanejo kot zidane, če upoiševarno življenjsko dobo enih in drugih, ne glede na druge pomanjkljivosti (pedagoške, zdravstvene itd.).
V Porenju—Westfailiji se jo kljub naraščajočemu prometu zmanjšalo število nesreč med šolarji, v čemer vidijo jasen dokaz, da je bil pouk o prometnih vprašanjih uspešen. V bodoče bodo zato prometni pouk med šolsko mladino še razširili.
, NOVA ZELANDIJA
Kar 21,5°/o novozelandskega proračuna za šolstvo je namenjenih gradnji novih . šol, Lani so zgradili 807 novih razredov.
SOVJETSKA ZVEZA
Z letom 1960 bodo po načrtu prešli na desetletno obvezno šolanje, tako v mestu kot na deželi.
V šesti petletki bodo zgradili toliko novih šol, da bodo lahko
sprejele 3,8 milijonov učencev več kot doslej. Kolhozi sami pa bodo še zgradili šole za 677.000 dijakov. V vse te nove šole bi torej lahko šlo celotno prebivalstvo Danske.
XX, kongres boljševiške partije je sklenil, da je treba v vseh republikah organizirati šole internatskega tipa. V te šole bodo lahko na željo vpisovali svoje otroke tisti starši, ki so ves dan zaposleni 'in katerih otroci so torej doma sami in brez nadzorstva. Iz zadnje vojne je ostalo tudi mnogo vdov, k; se ne morejo dovolj posvetit; vzgoji svojih otrok. Stroške za vzdiržev-.nje v celoti prevzame država, če starši nimajo dovolj zaslužka, sicer pa plačajo le delno vzdrževalnino.
ŠVICA
Pred letom dni so organizirali potujočo zobno ambulanto za preglede in zdravljenje otrok po hribovskih občinah. Hkrati prirejajo za starše zdravstvena predavanja. Ta oblika zdravstvene službe se je zelo obnesla, saj je zajela kar 92 odst. otrok, med tem ko je prej v teh odročnih krajih le 1,5 odst. otrok prišlo v zobne ambulante.
Uvajanje televizije je naletelo na zelo različna stališča šolnikovi Francoski učitelji z zanimanjem spremljajo razprave o šolski televiziji, med tem ko ji nemški del Švice odločno nasprotuje.
ZDRUŽENO KRALJESTVO
Vsak učenec v osnovni šoli Anglije in Wallesa stane letos državo 30,02 funtov (približno 25,000 din) na leto, med tem ko je znašala lani ta številka 28,24 funtov.
V	angleškem delu Irsko so zgradili v zadnjih devetih letih 121 šol, 85 nadaljnjih šol pa je še v gradnji.
V	angleških šolah za duševno zaostale otroke so dognal1, da glasba lahko veliko pomaga pri razvijanju umskih sposobnosti: spomin se jim okrepi, zaznavanje predstav postane natančnejše in opaziti je, močnejšo željo po izražanju v govoru, pisavi in risbi.
Severna Irska je tudi uvedla obvezno šolanje do 15. leta.
pi-av tam, v najbogatejši državi sveta, čutijo veliko pomanjkanje šol in nič manj pomanjkanje kvalificiranega učiteljstva. O tem ni govoril samo načelnik zvezne agencije, ki skrbi za vzgojo, to je priznal tudi predsednik ZDA.
V tekočem šolskem letu se je vpisalo v vse ameriške šole od osnovnih preko srednjih do univerz in kolegijev nad 43 milijonov mladih ljudi. Visokošolcev je nekako štiri milijone, ostalih 39 milijonov učencev obiskuje osnovne in srednje šole. Samo pri teh znaša prirastek od lani nad poldrugi milijon šolarjev. Všteta je seveda vsa šoloobvezna mladina, bela m črna in kakršne barve še je. Tudi v Severni Amerik: število rojstev po vojni stalno raste.
Uradno so sporočili/ (ja b0 v tem šolskem letu po vsej zvezni državi 139.000 šolskih razredov premalo. Zveza ameriških učiteljev AFL-CIO pa je ugotovila, da bo število manjkajočih razredov kaj kmalu doseglo 300.000. Ugotovila je tudi, da primanjkuje letos skoraj 400.000 kvalificiranih učnih moči.
In kako je s šolskimi poslopji? Marsikje žalostno. Stari hlevi, pralnice in podobne podrtije, za silo adaptirane, dostikrat celo brez stranišč, so za
umsko vzgojo mladega naraščaja še vedno doore. Razredi sa prenatrpan; — n' prostora ni učiteljstva. Ljudsktvo je računalo na najvišjo pomoč.
V predvolilni kampanji so mnogi kongresni' kandi&ati res imeli mnogo besedi o novih šolah in ureditvi šolstva, ko P'a so bili izvoljeni, so na to bržkone pozabili.' Zvezni kongres je o vprašanju pomoči šolam sicer razpravljal na dolgo in široko, končno pa je zakonski načrt, ki je predvideval milijardo in pol dolarjev za gradnjo novih šol, klavrno propadel. Zanimivo je, da j,e bilo, domala vse meščansko kapitalistično časopisje proti federalni pomoči, češ »da bi šole prešle pod vladno kontrolo«.
Na konferenci Zveze učiteljev ZDA so delegati zaradi tega ostro grajali tako predsednika ZDA. češ da se ni dovolj odločno zavzel za sprejeti® zakona o federalni pomoči šolam, kot tudi kongresnike, ki niso držali obljube. Tudi vodstvo demokratske večine v poslanski zbornici je predsedniku Eisenihower-ju naprtilo odgovornost za poraz omemijenega zakonskega načrta.
Dejstvo je. da predstavljata šola,, in šolstvo v ZDA izredno resen problem, ki ga bo oblast morala rešiti, in sicer čimprej.
MLADINSKA KNJIGA
Oktobrsko Čebelico, Dečka iz narvske stražnice vam bomo poslali v prihodnjih dneh. Da ja niste še prejeli, so krive tehnične ovire v tiskarni. Prav tako smo morali zaradi tehničnih ovir spremeniti vrstni red zvezkov v zbirki Igra in delo. Tako sta sedaj izšla zvezka Zmaji in Gumenjak, namesto napovedanega Elektromotorčka.
Tega ukrepa niso mogli doslej uveljaviti zaradi pomanjkanja učiteljev.
ZDRUŽENE DRŽAVE AMERIKE
Lani so v Emmitsburgu postavili prvo prefabricirano šolo. Zgrajena je bila v 18 tednih. Letos je prišel ta tip šole že v prodajo. Obsega 12 razredov, delavnico, dvorano za igre, in stane 366.000 dolarjev (109 milijonov din).
ZVEZA UČITELJEV ZDA IN PROBLEMI ŠOLE
Le kje na svetu ni pomanjkanja šolskih poslopij in učiteljstva? Menda ni dežele pod soncem, ki bi se mogla s tem pohvaliti. Prepogosto j® šola pastorka, in to ne samo v manj razvitih deželah. V bogatih morda še prej. Kdo bi si, n. pr., mislil, da je v deželi milijarderjev kaj takega mogoče? In
Nekaterim šolam bomo poslali na ogled izrezanke. o katerih smo že pisali v prejšnji številki Prosvetnega delavca. Prosimo pa tudi vse ostale šole, naj nam čimprej pošljejo naročila.
■ Nekateri poverjeniki nam še niso poslali naročil za prvo knjigo čebelice (Fran Milčinski: Zakleti grad) in Sinjega galeba (Zinken Hopp: Čarodejna kreda), zato jih prosimo, naj to kmalu napravijo, ker oi radi imeli pregled nad celotnimi naročili.
Vsem šolam .to poverjenikom sporočamo, da sprejemamo prav tako tudi ponaročila. Nekateri sodelavci ne ponaročajo knjig, ker jim je neprijetno spreminjati že poslano naročilo. Nam ponaročila prav nič ne otežkočajo poslovanja.
Na zalogi že imamo tretjo knjigo Sinjega galeba Alexandra Dumas: Črni tulipan) in Kondorja (Ivan Tavčar: Visoška kronika). Poverjenike obveščamo, da bomo njihova naročila izvršili takoj.
Te dni j'e izšla zadnja knjiga lanskega Globusa: Avgust Pdccard: Z batiskafom na dno morja. Prejeli jo boste v najkrajšem času.
Mesečni prospekt bo prišel redno kot vsak mesec. Tu vas opozarjamo predvsem na seznam knjig iz šolskega čtiva, ki jih imamo na zalogi.
MLADINSKA KNJIGA
LJUBLJANA TOMŠIČEVA ULICA 2
DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE
V LJUBLJANI, Mestni trg 26
oddelek učil ima na zalogi veliko izbiro najnovejših učil
Vsem šolam, ki še niso izrabile kreditov, priporočamo nakup sledečih učil:
EPISKOP — aparat za povečavami© slik in fotografij. 95.000 din
DIAPROJEKTOR — za projeciranje diafilmov in diapozitivov . • •
APARAT ZA VALOVANJE. S tem aparatom nazorno pokažemo transverzalno in longitudinalno valovanje v posameznih fazah . . . ELEKTRIČNI VIBRATOR — služi za ponazoritev stojnega nihanja
niti, pritrjene na dveh krajih ........... . •
OPTlQNA KLOP — služi za eskperimentalno obdelavo učnega programa iz geometrijske optike.
Možno je napraviti 55 raznih poskusov ,»#••«*»»»•»
ČLOVEŠKA PRESNAVLJANJA — barvo« slika, kašir. 100x70 cm .
POTOČNI SKRZEK — barvna slika, kašir. .100x70 cm ZELENI TRDOŽIV — barvna slika, kašir. 100x 70 cm ......
ATOM — model, s pomočjo katerega'moremo ponazoriti atome šestih elementov. Učilu je priložen obširen tekst
NAROČITE UČILA PRAVOČASNO! NE ODLAŠAJTE Z NAROČILOM DO MESECA DECEMBRA! - OGLEJTE SI NASO ZALOGO UČIL!
30.000	din
15.000	din 8.900 din
60.000	din 759 din 700 din 665 din
1.335 din