IZ VSEBINE
Razprava o zaključnem računu, str. 1 — Ob dnevu žena, str. 1 — Konferenca ZK, str. 2, 3 — Iz ekonomskih enot, str. 4 — Stroji za mehanografijo, str. 5 — 42 umi delovni teden, str. 6 — Pravilnik o izobraževanju, str. 7 — Odgovornost delavcev, str. 9 — Uspešno delo ZROP, str. 12 — Zakaj tako? str. 13 — Občni zbor TVD Partizan, str. 14.
£tčA£kL

ZELEZAR
ŠT. 3 — LETO Vi. 25. II. 1966
RAZPRAVA 0 ZAKLJUČNEM RAČUNU 1965
S SEJE UPRAVNEGA ODBORA PODJETJA
Upravni odbor podjetja je na svojem 22. rednem zasedanju 3. marca letos obravnaval več pomembnih gospodarskih vprašanj, pomembnih za gospodarski uspeh podjetja. Na tej seji je upravni odbor na predlog tehničnega direktorja sprejel predlog operativnega plana za mesec marec s tem, da se nadaljuje s prakso, da se
enote delavskemu svetu podjetja v potrditev.
Osrednja točka te seje je bilo poročilo komisije za gospodarska vprašanja o pregledu zaključnega računa za leto. Poročilo je bilo temeljito in je podano v razumljivi obliki tako, da dajo prikaz našega dela in uspehov gospodarjenja. Komisija je po naročilu
ravnavana je bila investicijska politika v podjetju kot celoti in v obratih posebej. Temeljita je bila razprava o nadaljevanju in načinu rekonstrukcije. Upravni odbor je obdelal vprašanje izvoza, ki v letu 1965 ni dosegel predvidenega plana in naročil, da se poiščejo vse možnosti, da se uveljavimo na zunanjem tržišču.

poroča o izvršitvi fizičnega in finančnega plana in da se prvi finančni plan tekom enega meseca predloži upravnemu odboru. V nadaljevanju je upravni odbor sprejel sklep, da se, dokler ne bo sprejet družbeni plan podjetja, izplačuje kot akontacija vrednost točke 3 N din, po tem pa da se napravi obračun po mesecih. Ko je upravni odbor obravnaval predlog pravilnika o izumih in tehničnih izboljšavah je sklenil, da se predlog sprejme, in da se ga da skupno s pripombami tako upravni odbor kot delavski svet
delavskega sveta podjetja temeljito pregledala zaključni račun in napravila predloge in priporočila za upravni odbor za bodoče še boljše poslovanje in gospodarjenje. Predlogi so bili s strani članov upravnega odbora temeljito obravnavani in seveda dopolnjeni tako, da so zajeli celotno dejavnost od proizvodnje, stroškov, HTV, družbene prehrane, skrbi za delavce tako glede stanovanja, rekreacije, vzgoje, izobraževanja in drugo skratka vse, s čemer se podjetje srečuje. Ob-
Upravni odbor je ugotovil, da je komisija dobro opravila naloge delavskega sveta podjetja in, da je iz zaključnega računa za leto 1965 razvidna celotna problematika poslovanja, ki ga lahko ocenimo kot uspešnega, zato je sklenil, da predloži .vse predloge v zvezi zaključnega računa podjetja za leto 1965, ki jih je komisija za .gospodarska vprašanja posredovala upravnemu odboru, predloži delavskemu svetu podjetja z vsemi pripombami v potrditev.
ŠTORSKI ZELEZAR, Glasilo delovnega kolektiva železarne štore — Izhaja vsak mesec — Odgovorni urednik Stane Ocvirk — Uredniški odbor: Janez Barborlč, Dušan Burnik, Friderik Jernejšek, Anton Mackošek, Rajko Markovič, Stane Ocvirk, Stane Sotler, Niko Zakonjšek in Ivan Žmahar — Tiska GP »Celjski tisk« Celje.
OB
DNEVU
ŽENA
Tudi letos so žene v naši domovini lepo proslavile svoj praznik, mednaroidnii praznik DAN ŽENA, dan naprednih žena, borbenih žena.
Ob takih prilikah nam spomin seže daleč nazaj, 'ko so se žene borile ,za svoje pravice, predvsem za enakopravnost z moškimi, za volilno pravico, posebno pa se spominjamo izredne hrabrosti in požrtvovalnosti naprednih žena v borbi proti fašističnim zavojevalcem. V tej neenaki, nadčloveški borbi niiso žene prav nič zaostajale za moškimi, mladinke ne za mladinci, neustrašeno so prenašale vse napore, vsa mučenja, neustrašeno so zrle smrti v oču in po štiriletnih naporih enakovredno delile veselje otb zmagi nad mračnimi silami naci-fa&izma.
Ko pa je bila izbojevana ta velika zmaga in so bile z zakoni nove oblasti priznane našim ženam endke pravice kot moškim, so se naše žene znašle pred novimi, odgovornimi nalogami, ki so se jih lotile z veliko prizadevnostjo in požrtvovanjem. Stopile so v vrste graditeljev nove Jugoslavije, obnavljale porušeno domovino, gradile ceste, proge, tovarne, šole, bolnišnice, gradile nove pogoje življenja, predvsem pa sodelovale v preobrazbi ljudi. Marsikje smo lahko ugotovili, da so žene postale gonilna sila našega gospodarstva, zavedajoč se, da sedaj nimajo več podrejene vloge, temveč so res enakopravne, in zato so hotele dokazati, da so tudi enakovredne, da znajo to dokazati s svojimi idejami. Toda tò je zahtevalo od naših žena izredne napore, saj je žena ostala gospodinja, še bolj se je posvetila materinstvu, prevzemala pa je nove naloge v množičnih organizacijah in poleg tega še v gospodarstvu, v šolstvu, zdravstvu, v organih oblasti, zlasti pa v vzgojnih in v varstvenih ustanovah. Zlasti pa je mladi rod pričel spreminjati odnose, miselnost žensk se je začela spreminjati, saj so jo spreminjale nove razmere, nove naloge, težke in odgovorne.
(dalje na 4. strani)
na konferenci ZK
V prejšnji številki našega glasila je bilo objavljeno jedro referata, ki ga je prebral sekretar TK ZKS na delovni konferenci komunistov štorske železarne.
Po referatu se je razvila plodna razprava o problemih, ki so jih reševali in jim bodo morali komunisti tudi v bodoče posvečati veliko pozornosti.
Danes objavljamo povzetke iz najaktualnejših razprav, čeprav vsaka izmed njih zasluži temeljito analiziranje, ker predstavlja kritično ocenjevanje kompleksne problematike našega dela in stvarnosti.
PROBLEMATIKA PODJETJA
Predsednik delavskega sveta podjetja je razpravljaj o nalogah pri izvajanju gospodarske reforme v podjetju, hitrejši realizaoijii sklepov za odpravo posledic ukrepov po reformi, nujnosti aktivnega sodelovanja pri obravnavah osnutka pravilnika o medsebojnih delovnih razmerjih ter dopolnjevanju samoupravnih aktov.
V izvajanju je poudaril, da je mogoče doseči cilje gospodarske reforme le z doslednim uveljavljanjem zakonitosti, ki juh prinaša v vsakdanjo prakso. V vsaM delovni enoti so naredili program sistematičnega izboljševanja dela in notranje organizacije. Kljub temu pa kaže, da marsikje ne izvajajo v okviru programa sprejetih sklepov. V bodoče bomo morali v tem pogledu zelo napredovati, ker v nasprotnem primeru ne moremo pričakovati še večjih uspehov.
Spričo tega, da je na osnovi Temeljnega zakona o delovnih
razmerjih že izdelan osnutek pravilnika o medsebojnih delovnih razmerjih v železarni Štore, je dolžnost vseh članov delovnega kolektiva, predvsem pa članov ZK, da o njem razpravljajo, ga kritično ocenijo in dajo konstruktivne predloge, ki bodo Oisnova za dopolnjevanje in dokončno formulacijo.
Diskutant je govoril tudi o nujnosti dopolnjevanja samoupravnih aktov. Uzakonitev principa reelekcije, ki zahteva med drugim točno določitev vodilnih delovnih mest in vzporedno ter ustrezno dopolnjevanje’ statuta podjetja,, bo polno zaposlilo,večje števijlo članov kolektiva, med katerimi bo gotovo veliko komunistov^. ki si morajo prizadevati, da .do.pginj.eni, samoupravni akti zagotovijo, tizhor. alii ponovni izbor ..trstih vodilnih uslužbencev, ki ^i^vpjim strokovnim delom zaslužijo .zaupanje kolektiva.
OPRAVIČITI VEČrKOT 5JMM) DR
K razpravi se je priglasi! tudi predsednik upravnega odbora. Načel je več zanimivih vprašanj, ]fi zadevajo delo samoupravnih organov, osebno in kolektivno odgovornost,, perspektivo podjetja ter koristnost za sestanke uporabljenega časa.
Ugotovitev, da je nadaljnji razvoj spričo nastalih situacij po gospodarski reformi nejasen, ni nova. Neprijetno preseneča le breziglednöst, ki je ni bilo mogoče pričakovati ali predvideti v 'zvezi z nadaljevanjem začete rekonstrukcije. Vse pač kaže, da bomo morali »zamegljeno« perspektivo razjasnjevati postopoma, predvsem pa z lastnimi sredstvi.
V bodoče bo treba tudi natančneje določiti do kod sega osebna odgovornost in kje se pričenja kolektivna. Nekatere dosedanje izkušnje, ki niso poceni, kažejo, da je pomanjkanje čuta za osebno odgovornost ali težnje po skrivanju za kolektivno odgovornostjo organa delavskega samoupravljanja, negativen pojav, ki
ga je treba v kali zatreti. Ker je to vprašanje v svojih obravnavah načelo več diiskutantov, zasluži posebno pozornoist vseh odgovornih činiteljev.
O času, uporabljenem za seje organov delavskega samoupravljanja, je predsednik	dejal
naslednje:
»Mislim, da smo komunisti dolžni iskati pota in načine, da bi bilo preko 5.000 ur, ki jih člani samoupravnih organov podjetja presedimo letno na sestankih in zasedanjih, porabljenih čimbolj koristno. Z improviziranimi in nestrokovnimi predlogi, načelno 2'azpravo o konkretnih problemih, nesistematično in pomanjkljivo razpravo istočasno v razniih organizacijah in organih upravljanja pod parolo čim širše demokracije ter s sprejemanjem sklepov, ki imajo opravičilo zgolj v zaupanju dio predlagatelja, moramo prenehati«.
Predsednik UO meni, da lahko s hitrim reševanjem takih problemov pripomoremo k razjasnitvi perspektive podjetja.
REKONSTRUKCIJA PODJETJA
O nadaljevanju rekonstrukcije železarne je razpravljalo več udeležencev konference. Kompletno problematiko so zajeli predsednik IO sindikalne podružnice ing. Janez Barborič, tehnični direktor podjetja ing. Nečemar Boris in šef uprave osnovnih sredstev ing. Plevnik Slavko.
Iz razprav je mogoče razbrati, da so se pogoji za dokončno izvedbo začete rekonstrukcije zelo spremenili. Čeprav inozemska cprema za nove obrate že redno prihaja, bomo zaradi posledic ukrepov po gospodarski retarmi, izvajanja rekonstrukcije, morali temeljito spremeniti načrt
Pireid organi delavskega samoupravljanja in strokovnimi službami so velike naloge. Program izvajanja rekonstrukcije bo treba prilagoditi možnostim, ki jih da-
jejo razpoložljiva sredstva. V bodoče bo treba izvajati rekonstrukcijo postopoma. Zgraditi in usposobiti bomo morali najprej tisti obrat, ki bo lahko najhitreje začel vračati vložena sredstva. To pa pomeni, da se bo čas izvajanja rekonstrukcije precej podaljšal, v kolikor seveda med tem ne nastopijo ugodnejši pogoji.
Nadaljevanje začete investicijske izgradnje je naloga, o kateri bodo še velikokrat razpravljali člani kolektiva. Sedaj je dolžnost članov ZK, da nastalo situacijo pravilno tolmačijo in ustrezno soodločajo v organih, kjer delajo.
Zavedati se moramo, da je od uspešnosti izvedene rekonstrukcije odvisen .nadaljnji razvoj .podjetja in svetlejša perspektiva delovnega kolektiva.
DELITEV OD
O delijtvn osebnih dohodkov je razpravljali predsednik kami j: j e za igcqpcidiair.äka vprašanja piri TK ZKS, tajnik sicicUkalne podružnice liin finančni • direktor pcdjetjia.
Čeprav je delitev osebnih do-hKSC&ow že dalij časa predmet diskusij na različnih seataakih im sejah, so iteimu vprašamjiu poevéCCM •veliko pazomnosti itali ma delov-nii iklOinfareinoi ZK. Marsikaj Ikaie, da v, Ikdlekitiirvu še vađno ad enotnega iminemtj'a o tam: ali je pirelhctd ma plačevanje po elbamomiskiih -etaotah zadovoljiva rešitev tega aktualnega vprašanja. Nekateri t menijo,', dia ni idijivscuj. la&nesllj&vih menil za enako in ;pravičn.o vrednotenje -delovnih uspehov. Seveda je tudi nekaj takih, ki.zago-
varjajo poprečje vrednosti točke za ves kolektiv.
V kolibo hočemo zaidiasitriiti enemu Izmed losmoviniilh principov, ki pravi, da moira biti vsak iplaičan po svoji ‘SbarilnoHti, potem je pristanek ina izplačevainjiu poprečne vredlnioSti točke manj sprejemljiva .variainta.
Vse tri 'ctbsfauisiije vsebujejo . analize predMcisti in . poananjkljii-votstti obra vnavami h vairiant, navajanje vzrdfeov sedanjega nači-na diesilitv« OD i.td.
Posebno jasno je izražena želja po uzakcinikvd take delitve dohodka, ki zagotavlja nagrajevanje po učiinfcu, keir je lahko le v tem primeru motivirana težnja po dhrigiainju delovne storilnosti.
ZNAČILNOSTI • KONFERENCE
Ena izmed osnovnih značilnosti delovne konference so bile prav gotovo .izčrpne diskusije, v katerih so komunisti obravnavali notranje probleme ;in naloge 'komunistov pri njihovem reševanju. Osemnajst udeležencev diskusije je s temeljito analizo pomanjkljivosti in nakazanimi rešitvami dalo trdno osnovo za sprejetje ustreznih sklepov in ^zaključkov. Ti bodo temelj smernic bodočega dela štocskih komunistov. V ilu-straoijo obsežnosti obravnavane problematike naj navedemo, da so diskutanti, razen že omenjenega, obravnavali še delo komunistov v organih samoupravljanja, zadostnost naročil, ideološko izobraževanje, nekatera pereča vprašanja notranjega prometa, poslovanje podjetja, delo mladine, vrednotenje dela ter priprave na volitve v organe delavskega samoupravljanj a.
Ne bo odveč, če povemo, da so navzlic, uspešnosti konference in izbranosti diskusiij-nekateri načeli vprašanja, katerih rešitve sodijo v pristojnost, delavskih svetov enot.
Uspešno delovno konferenco komunistov pa bo v nekaterih ozirih gotovo dopolnila tudi delovna konferenca sindikalne podružnice.
Komisija za sklepe
I DOPISUJTE I I v svoje glasilo ! I
Dne 13. februarja 1966 je bila izredna delovna konferenca, ki je temeljito analizirala delo organizacije v preteklem letu. Na osnovi poročila sekretarja TK ZKS in razprav članov ZK je komisija za sklepe izdelala izvleček najpomembnejših ugotovitev na konferenci ter predlaga' za program dela organizacije ZK naslednje sklepe: - -
Globoka politična vsebina obravnave na konferenci dokazuje prelomnico v delu članov zveze komunistov. Ocena o delu članov ZK in kolektiva je izrečena dokaj kritično, vendar nepristransko z željo, da se aktivno delo nadaljuje, istočasno pa naj v čimvečji možni meri odpravi pomanjkljivosti.
Program dela organizacije ZK, ki je bil sprejet na redni letni konferenci 26. decembra 1964 je skoraj v celoti izvršen. Med tem so prišli do izraza novi momenti, ki,terjajo novih naporov in rešitev s strani članov ZK in vsega kolektiva.
Program dela organizacije ZK se bistveno ne razlikuje od dosedanjega. Zajema predvsem tiste naloge, ki niso v celoti izvršene, ker je njihov značaj tak, da se nenehno prepletajo z novimi momenti in dejansko niso nikdar popolnoma izvršene. Istočasno nastopajo nekatere nove naloge organizacije v pogledu idejne vzgoje članstva, prilagoditve novim gospodarskim razmeram, sprejemanja interne zakonodaje, utrjevanja delovanja organov delavskega samoupravljanja, delitve sredstev, razvoja podjetja pri spremenjenih pogojih idr.
1.	Vloga in naloge članov ZK naj se odražajo predvsem v utrjevanju vloge organov delavskega samoupravlja»]a, spoštovanju in izvajanju notranje zakonodaje, izvajanju nalog v zvezi z reformo, idejnim izobraževanjem članov kolektiva, predvsem članov ZK.
2.	Organizacija ZK si mora skupno z ostalimi organizacijami kolektiva prizadevati, da bo proizvodni program za leto 1933 uspešne zaključen, da bomo razpoložljiva iin&nčna sredstva smotrno «porabili, da bo organizacija dela prilagojena sodobnim moto-' dam delitve dela, da se bo proizvodnja razvijala na čvrst! podlagi in s tem omogočila vključitev v mednarodno delitev de«.
3.	Organizacija ZK mora sodelovati pri pripravah in tolmačenju, predvsem pa izvajanju notranje zakonodaje, tj. pravilnika o medsebojnih delovnih razmerjih, dopolnitvi statuta podjetja na osnovi temeljnega zakona o delovnih razmerjih, pravilnika o delitvi sredstev za stimulacijo delovnih enot, pri izvrševanju sklepov organov delavskega samoupravljanja in drugih internih predpisov kolektiva.
4.	Organizacija' ZK mora tesneje sodelovati z obratnimi delavskimi sveti, sindikalnimi odbori delovnih enot pri reševanju konkretnih nalog, predvsem pa vplivati na strokovne službe v podjetju, da bodo dale potrebne analize, priporočila in tudi odgovore na vprašanja, ki jih zahtevajo delovne, enote.
Gradivo za razprave na zasedanjih organov delavskega samoupravljanja mora biti pravočasno
pripravljeno in to v variantah. S tem naj bi se končno enkrat odstranilo mnenje, da so predstavniki kolektiva zaradi enostranskega poznavanja problemov postavljeni pred dejstvo glasovati za ali proti.
5.	V kolektivu se pripravljamo na skrajšan delovni čas, istočasno
pa ugotavlja:.
veliko izgubo ča-
sa .iz-
ne v mali meri tudi zaradi sestankov v delovnem času. Organizacija ZK bo koordinirala delo z drugimi organizacijami in organi delavskega samoupravljanja ler službami, da se zniža število izgubljenih ur, zaradi sestankov, sej in konferenc. Skratka, cilj vseh članov kolektiva mora biti, čimmanj nepotrebnih, razgovorov
in več efektivnega dela pri skrajšanem delovnem času.
6.	V delovanju organov delavskega samoupravljanja še vedno zasledimo pomanjkljivosti, ki so v večji meri odraz nepoznavanja razmer v kolektivu in znatno manjši meri odraz nezainteresiranosti. Pri izbiri ^kandidatov za predstavnike v organih delavskega samoupravljanja morajo vse politične organizacije v pravi luči prikazati vlogo in odgovornost teh organov, da bo kolektiv premišljeno izbral svoje predstavnike, ki bodo lahko odločali tudi o novih gospodarskih razmerah o gospodarjenju v svoji mandatni dobi, predvsem pa pravilno odločali o usodi — perspektivi' podjetja.
Organizacija ZK bo sodelovala pri vzgoji predstavnikov kolektiva v organih delavskega samoupravljanja v okviru danih možnosti.
Organizacija ZK se bo aktivno zavzemala za čim popolnejšo delitev dela, za postopno uvajanje sistema merjenja dela povsod tam, kjer so dani pogoji za neposredno stimulacijo.
Interni akti naj bodo vsklajeni z dejanskimi-možnostmi za decentralizacijo sredstev po delovnih enotah. Pravilnik je pregialo, zato mora biti izvršena temeljita analiza o pogojih in kriterijih po-
razpolaga-nje s sredstvi. Pri tem ne sme biti zanemarjen dolgoročni program razvoja podjetja.
S. Organizacija ZK bo tudi v bodoče pomagala pri izpopolnjevanju načinov informiranja kolektiva. Vsa prizadevanja doslej niso dosegla želenih ciljev, čeprav so komunisti tisti, ki odgovarjajo za to pomembno obliko
seznanjanja članov kolektiva.
9.	Na področju varstva, zaščite je storjenega veliko premalo, čeprav nenehno poudarjamo, da je delovni človek najvažnejši člen proizvodnje. Možnosti za idealno zaščito v danih razmerah resda ni veliko, vendar ne smemo zanemariti dejstva, da se izdatki zaradi slabe preventive iz lota v leto večajo v najrazličnejših oblikah. Politične organizacije morajo biti pobudnik za rešitev tega težkega vprašanja.
10.	Mladinska organizacija združuje najboljši kader, nosilce proizvodnje, naše bodoče^jpred-stavnike v organih delavskega samoupravljanja, nima pa pogojev za razvoj in svoje osnovne vloge v taki meri kot želimo. Organizacija ZK mora v bodoče sodelovati z mladinsko organizacijo, ne samo v pogledu dobriir odnosov, ampak konkretnih oblikah sodelovanja tako v proizvodnji, pri vzgoji, v društvih in organizacijah, predvsem pa v organih delavskega samoupravljanja.
11.	Deiltev dela med komunisti se že odvija po principu sposobnosti in smislu za konkretne naloge, vendar je še vedno premalo članov, ki bi svoje naloge tudi vestno opravili. Čut osebne odgo- • vornosti v političnih organizacijah, organih delavskega samoupravljanja in na delovnih mestih je v veliko primerih pomanjkljiv, posledice tega pa so nezadovoljivi rezultati. Organizacija ZK bo take člane na primeren način opozorila na osnovno nalo-
komunistov, če pa to ne bo zaleglo, pa tudi izločila iz svoje srede.
12.	Odnosi med člani ZK so bistveno drugačni kot v preteklem obdobju. Organizacija ZK mora tudi v bodoče skrbeti za pravilne odnose med komunisti, predvsem pa za odnose komunistov do ostalih članov kolektiva. Škodljive ostanke miselnosti posameznih komunistov in ostalih, da lahko uveljavljajo svojo lastno voljo izven danih pravic, moramo dosledno preprečevati na vseh področjih, tj. v organizacijah in na delovnih mestih.
r
13.	Organizacija ZK bo skrbela za pomladitev vrst članov ZK, pri tem pa dosledno upoštevala statut ZKJ.
14.	Organizacija ZK posebno poudarja v svojem programu dela ideološko vzgojo članov. Ta naloga je ena najvažnejših zato bo po programu dana široka možnost za izobraževanje vsem članom in tudi mlađim članom kolektiva, ki bodo vstopili v organizacijo ZK.
Štore, dne iO. marca 1966.
Komisija za sklepe
IZ EKONOMSKIH ENOT
Razgovor o izvajanju akcijskega programa
Na 7. rednem zasedanju delavskega sveta enote livarne sive litine, ki je bilo v mesecu februarju, je bila osrednja točka dnevnega reda ocenitev izvajanja akcijskega programa v tej enoti. Člani delavskega sveta enote so ugotovili, da se že poznajo rezultati izvajanja programa, kateri pa še ne zadovoljujejo posebno zaradi tega, ker se v,si ne držijo programa. Tako so izmeček livarji sicer znižali, povečal se je pa v čistilnici, ker se tam odlitki zaradi nepravilnega dela često polomijo. Posebno se to pozna v „zadnjem času. Potrebno bo več pozornosti pri delu, da ne bo več škode. Tudi OTK služba mora biti bolj dosledna pri razpisu na-
logov, da ne bo nepotrebnih izmečkov. Delavski svet enote je zapazil še to, da delovna disciplina močno pada, tu je mišljeno predčasno zapuščanje delovnega mesta, tudi po pol ure pred koncem, Delavski svet enote bo skupno z oibratovodstvom pod-vzel korake, da se uvede tudi v tem pogledu določen red.
Na tem zasedanju je delavski svet enote sprejel še osnutek pravilnika o 'tehničnih izboljšavah in izumih. Na koncu pa še operativni plan za naslednji mesec z vsemi priporočili za njegovo izpolnitev in pri tem poudaril zahtevo po doslednem upoštevanju akcijskega programa.
ZA PRAVIČNO NAGRAJEVANJE
Delavski svet enote obdeloval-nice valjev je na svoji razširjeni seji postavil vprašanje izplačila akontacij za mesec januar letos. Z razlago o načinu izplačila višine po enotah, prisotni niso bili v celoti zadovoljni in so postavili zahtevo, da se akontacija po
vrednosti točke enako izplačuje za vse enote vse dokler se ne najde točnih meril delitve. Dokler pa niso popolnoma znani rezultati letošnjega leta se naj izplačuje povprečje, ker je to kljub vsemu bolj pravično.
PROIZVODNI PLAN PREKORAČEN
V ekonomski enoti je delavski svet enote na svoji 10. redni seji obravnaval poročilo obratovodjé o delu enote v januarju. Iz poročila je razvidno, ida je že start v letošnjem letu uspeh, saj" so jeklarji proizvedli 20.860kg jekla več bot ito predvideva plan.
Uspeh je toliko večji, ker se je proizvodnja razvijala brez tekočega vložka in destimi izpadi TH plina. Tudi v kvalitetnem pogledu je bil zabeležen velik uspeh, saj je bilo izdelanih 27 izven programskih kvalitetnih šaržev s poid
0,042 % žvepla in 33 šaržev z manj kot 0,35 % žvepla.
Na osnovi poročila so' člani delavskega sveta enote razpravljali o potrebnih ukrepih v enoti in pri organizaciji dela, da bi se ta uspeh obdržal tudi v bodoče. Tu so poisebno mislili na znižanje izmečkov zaradi še boljšega čiščenja ingotov, znižanja stroškov proizvodnje in končno še na varnost pri delu, saj v mesecu januarju niso imeli nobene nezgode.
PRAVIČNA DELITEV DOPUSTOV
Delavski svet enote valjarne je za leto 1966 razdelil dodatni dopust po kriteriju C pravilnika o medsebojnih delovnih razmerjih tako, da je upošteval izmensko delo, prizadevnost in uspeh pri delu in težke pogoje dela. Pri delitvi dodatnih 'dopustov so dobili zaposleni, ki delajo v izmenah po tri dni dodatnega dopusta, osta-
lim pa po dva dni, to je delavcem zaposlenim -v delavnici, obratu in obratovodstvu. Delavski svet enote ni. dal dodatnega dopusta tistim, ki so imeli v letu 1965 neupravičene izostanke. S tako delitvijo, je delavski Svet enote stimuliral vse, ki so vestno in dobro 'izpolnjevali naloge proizvodnje.
ZA NOV PRAVILNIK O DELOVNIH ODNOSIH
Osrednja točka dnevnega reda delavskega sveta enote energetskega obrata 'dne 8. marca je taila posvečena osnutku novega pravilnika o _ medsebojnih delovnih odnosih. Člani delavskega sveta enote so pazljivo in z viso resnostjo obravnavali .posamezna poglavja osnutka, kateri vnaša v dosedanje delo novosti. Člani delavskega sveta enote so osnutek v celoti sprejeli s predlogom po centralni 'komisiji, ki na'j obravnava kršitev delovnih dolžnosti. Prav tako s.o se izjasnili za
enotno komisijo za sprejem na delo, s tem, ,da naj bi še nadalje obstojale v enotah komisije, ki bi imele nalogo novo sprejete v poizkusni dobi spremljati in dati oceno, na osnovi katere bi se potem ali sklenilo ali pa tudi ne ^sklenilo delovno razmerje.
V nadaljevanju je delavski svet enote razdelil dodatni dopust po kriteriju C na zaposlene v enoti in obravnaval znižanje odstotka od polne analitične ocene za nekatere delavce.
OB DNEVU ZENA
(Nadaljevanje s 1. strani)
—Pri vsem tem pa se je pokazalo, da od pisane, pravne enakopravnosti do dejanske le nd tako 'lahka in kratka pot. Preobremenjenost žena se kaže v vedno bolj zaskrbljujoči Obliki. Šolanje, pripravljanje, učenje za poklice, za boljše uspehe v šoli in v proizvodnji ter v raznih službah ustanov, zavodov in v raznih poklicih, ki jih nekoč žene niso opravljale, obenem pa skrb za družino, za vzgoj.o in vzrejo otrok, vse to prinaša nove napore, ki jih lahko premagujejo le z največjo voljo in požrtvovalnostjo.
je za večje uveljavljanje in boljše ocenjevanje, oziroma nagrajevanje, za boljše napredovanje.
Ne motimo pa se verjetno, če povemo, da se žene in mladinke same premalo zavzemajo, ali če hočdte, borijo za svoje uveljavljanje, oziroma za reševanje vprašanj in problemov, ki bd pomenilo pravilno uveljavljanje resnične enakopravnosti žena in mladink v naši družbi. Tu so premalo zavzete, premalo vztrajne. Premalo izkoriščajo sindikalne sestanke, sestanke v obratih in oddelkih podjetij, v ustanovah in zavodih, da b.i se načrtneje in odgovornejše pristopilo k reševa-
VEC TEHNOLOŠKE DISCIPLINE
Na prireditvi so ženam pevci zapeli nekaj pesmi
Promet zahteva dosledno upoštevanje tehnološke discipline, takšna je bila zahteva delavskega sveta enote promet, ki je bila 26. II. 1966. Obratovodstvo in delavski svet enote sta že nekaj časa spremljala tehnološko in delovno disciplino voznega osebja, katera ni bila najboljša, kair lahko ima težke posledice ne samo za varnost pri delu, temveč tudi za nemoteno proizvódnjo. Delavski svet enote je sprejel stališče, da bo kršitev tehnološke in delovne discipline smatral kot težko kršitev delovne dolžnosti in bo v težjih primerih zahteval razrešitev. Delavski svet enote hoče
s tem -doseči varno in točno delo enote. Da ibi pa visi bolj vedeli za delo, bo v bodoče narejena prioritetna lista za premik tako ma normalnem kot ozkotirnem prometu. S tem bo odpadlo mnogo nepotrebne vroče krvi, saj bodo vsi vedeli, kaj se mora in kako. S tem ukrepom bo delo ha prometu lažje in 'boljše.
V nadaljevanju je delavski svet enote obravnaval in sprejel predlog pravilnika o tehničnih izboljšavah in 'izumih. Na koncu je delavski svet enote imenoval komisijo', tei bo razdelila dodatni dopust po kriteriju C.
Opažamo pa, da se žene ne brigajo dosti za izobraževanje, za strokovno lizipopolnjevanje, osebno niso dovolj zavzete za tako vrsto uveljavljanja, tei je edino pravilna. Treba bo ugotoviti, kje so vzroki, če smo ženam omogočili, da bi bile za nove naloge, predvsem pa za strokovno izpopolnjevanje in šolanje osebno dovolj zavzete. Res je, da so žene razpete med domom in službo, zato jim primanjkuje časa, za udejstvovanje v društvih, organizacijah, v oblastyenih forumih, če pa se tam udejstvujejo, skoro ne morejo najti časa za strokovno izpopolnjevanje in šolanje, to
nju vprašanj, ki bi razbremenilo zaposlene žene, oziroma nezaposlenim omogočilo primerno zaposlitev. Zdaj, ko absolventke raznih šol ne najdejo zaposlitve, se ta vprašanja pojavljajo še v bolj zaskrbljujoči obliki. Brez naštevanja problemov, ki nastajajo zlasti po zmanjševanju zaposle-vanja novih ljudi, zlasti pa žensik, nam je vsem razumljivo, da bo treba pri reševanju prejšnjih ;iin novih problemov in vprašanj še veliko skupnih naporov, razumevanja in dobre volje. Tako bomo tudi v bodoče lahko lepo in zadovoljno 'praznovali dan žena.
R.	U.
Že letos stroji za obdelavo podatkov
Zgleda, da bomo v Celju končno dobili in to v letošnjem letu toliko pričakovane stroje za stroj-ifo obdelavo podatkov. Center za mehanografijo v Celju, ki sedaj deluje v okviru »Inštituta EMO, je že sklenil pogodbo za nabavo
delom, ker je v primerjavi s strojno obdelavo zelo počasen. Protislovja med stadobno proizvodnjo in zaostalim načinom obdelave podatkov pa je vedno večja. Rešitev je v načelih, ki veljajo za samo proizvodnjo in se mo-
STROJ ZA SORTIRANJE — SORTIRKA
prenos obstoječe organizacije dela (v primeru, da le ta ne odgovarja zahtevam strojnega načina obdelave podatkov) ne bo rešil vprašanja, ki ga hočemo doseči ravno s strojno obdelavo^ podatkov. Delo mora teči po postavljenih tehnoloških procesih, s standardizirano dokumentacijo, ki je vir podatkov za obdelavo, z enotnim načinom zbiranja podatkov, da predvidimo določene tehnološke postopke na napravah po posameznih .operacijah in tehnološko prilagodimo pravočasno dobavo obdelanih podatkov z rezultati.
Osnova sistema luknjanih kart je kartica, standardne oblike 187 X 82 in debeline 0,18 in ima 80 polj in dvanajst kolon. Luknjice pomenijo vnesene podatke, ki jih stroji mehanično- otipajo in nato opravijo določene operacije kot sortiranje — razvrščanje, računanje, izpisovanje ipd. Luknjana kartica predstavlja le pomožno sredstvo pri- obdelavi podatkov, lahko .pa je tudi izvirni dokument, če na samo kartico tudi narišemo obrazec. Kartico z vnesenimi, podatki lahko nato večkratno. obdelujemo na strojih ne da bi se poškodovala in to hitro in zanesljivo.
Sami stroji' so razvrščeni tako, da se medsebojno dopolnjujejo. Ro "funkciji razdelimo stroje po naslednjem vrstnem redu:
Stroji za luknjanje vnašajo v kartico podatke. Stroji so lahko numerični za vnašanje številčnih
luknjic in alfanumerični za vnašanje črk ali številk.
Stroji za ponovno luknjanje prenašajo podatke iz ene kartice v drugo ali na več drugih kartic. Omeniti moramo stroje za kontrolo — verdficirke, ki kontrolirajo pravilnost vnesenih podatkov na kartico pri luknjanju.
Stroji za previjanje (imierpre-terji) služijo za odčitavanje luknjic in jih nato prevedejo v črke in številke in jih napišejo na sami kartici.
Stroji za razvrščanje. Prvi je stroj za sortiranje, ki lahko kartico razvrsti po posameznih poljih in kolonah. Na teh strojih lahko tudi izločimo posamezne kartice od ostalih. Lahko pa tudi sortiramo kartice po abecednem redu. Drugi stroj za prevajanje je stroj za primerjanje ali mešanje— mešalec (Gollater). Ta stroj lahko spaja kartice, pari dve vrsti kartic v zaporedje pri čemer se kartice, ki nimajo para izločijo, prav tako lahko kontroliramo pravilnost zaporedja. S temi stroji je mogoče še opravljati raznovrstne operacije.
Računski stroji. V sestavi sistema luknjanih kartic se danes uporabljajo razni elektromehanski, elektronski in tranzistorski računalniki. S pomočjb teh računskih strojev lahko izračunamo najbolj komplicirane račun-iske operacije. Podatki se avtomatično kontrolirajo v samem računalniku. Dobljeni rezultati se takoj luknjajo v isto ali drugo (dalje na 6. strani)
«
LUKNJAČ
strojev — starejše IBM garniture, ki je sedaj v NB Beograd dn katere sofinanser je tudi naše podjetje. Ker se posamezni ljudje zanimajo za to podaočje, bi na tem mestu v globali prikazal, zakaj uvajamo imehanografska sredstva v podjetja, kaj lahko pričakujemo od njih in še kratek opis strojev, ki naj bi nekako sestavljale to našo bodočo garnituro.
Poleg umskega dela moramo opravljati še celo vrsto ročnih del, ki so z rastočim obsegom podatkov vse bolj obširni. Čim večja je proizvodnja tem večji je tudi, obseg podatkov, ki jih je treba po določenih tehnoloških operacijah v celoti obvladati. Delovne operacije postanejo rutinske, delež umskega dela relativno pada, istočasno pa narašča kvaliteta dela.
Danes je že nujno potrebno, da dobimo vse podatke pravočasno, kajti zakasneli podatki so že zgodovinskega značaja. Iz teh lahko kvečjemu dobimo le določene u-gotovitve za statično opazovanje zadnjih nekaj let in nam pokažejo neko zakonitost gibanja. Pri tekočem zasledovanju dognanj pa že preventivno opravljamo napake iin morebitne nastale škode. Vseh podatkov oziroma vso količino podatkov pa ni mogoče pravočasno obdelati z manuelmim
rejo uporabiti tudi- pri obdelavi podatkov:
—	z raciorialno organizacijo dela;
—	nadomeščanjem marauelnega dela z mehanizirano in avtomatizirano obdelavo podatkov;
—	uporabo standardizacije;
—	uporabo sodobnih tehnoloških prijemov.
Uporaba gornjih načel prenaša vsa rutinska dela na stroje in naprave, umsko delo pa še obstaja v pisarnah, saj človeško delo postaja vse bolj umsko delo, to pa zahteva tudi ljudi z umskimi sposobnostmi.
Za samo uvajanje mehanograf-skiih sredstev ni dovolj, da le te nabavimo, ampak da izvršimo določene uvodne priprave. Le dobre predpriprave nam bodo omogočile ekonomičen način izkoriščanja. Treba je poiskati pravilan iin enakomeren dotok podatkov. Vse podatke je potrebno standardizirati, klasificirati iin istočasno tudi ugotoviti pravilno izkoriščanje dobljenih rezultatov.
Pred samim uvajanjem meha-niogirafskih sredstev je potrebno najprej posneti obstoječe stanje, ki ga želimo mehanizirati. Na osnovi obstoječega stanja šele lahko ugotovimo pomanjkljivosti, ki bi jih bilo potrebno odpraviti, saj
V	eni prejšnjih številk je bil kolektiv na kratko seznanjen o izvolitvi in nalogah komisije za. izdelavo predloga za prehod na skrajšan delovni čas. Do 8. aprila t. 1. moramo po zakonskih pred-, piših predložiti /Občinski skupščini elaborat, pred tem pa ga mora obravnavati in dopolniti kolektiv.
Delo je izredno obsežno in komisija išče vse možnosti, da bi predlog predložila pravočasno kolektivu in občinski skupščini.
S k.ralkim opisom dela in deloma znanih rezultatov, želi komisija seznaniti kolektiv in ga tako pripraviti na razpravo po predlogu. Čas za obravnavo bo razmeroma kratek, zato bodo člani komisije na zahtevo obratnih delavskih .svetov, .sindikalnih odborov in organizacije. ZK na razpolago za tolmačenje, oz. pojasnjevanje obvez, ki jih zajema predlog za prehod na skrajšan delovni čas, prav tako pa bodo tudi pojasnili različne variante prehoda, ki bodo v predlogu predvidene.
V	razpravi moramo enotno iz-
hajati iz dejstva, da skrajšan delovni čas v naši družbeni ureditvi ni pravica .našega delovnega človeka, ampak je to njegova naloga. S tem je povedano tudi to, > da si skrajšan čas prav tako moramo priboriti, seveda le z lastni-mj proizvodnimi silami.___
Pri nas pogosto slišimo, da so kapacitete že do skrajnosti..izko~. idščene, pri tem pa največkrat mislimo zelo ozko — konkretno !kot npr. na našo SM peč, valjar-niške ali tudi druge naprave, pozabljamo pa, da je to le del naših proizvajalnih sredstev, Kapacite- . ta je širok pojem in ga moramo razumeti, da ima. vsako delovno mesto, vsak.,človek svoje kapacitete. Neracionalen način, dela,;, slaba notranja organizacija, niz- o 3ca delovna storilnost in še drugi \ činitelji povzročajo slabo .izkoriščanje/ kapacitet v celoti. Akcija za prehod na skrajšan delovni čas / naj pomejai začetne spodbude za odkrivanje teh notranjih rezerv.
Na osnovi analiz moramo postaviti programe, za boljšo organizacijo proizvodnega procesa in delovnih sredstev.
Moramo se pripraviti- na t.p, da bo akcija zahtevala izredno veliko naporov, pri tem pa ni mišljeno le fizičnih naporov proizva-,-jalcev v direktni proizvodnji, ampak predvsem naporov v organiziranju proizvodnje in delitve dela. Načrtno ustvarjanje ali skrivanje rezerv v delovnih enotah bi sigurno vplivalo v negativnem smislu na pogoje za prehod na skrajšani, delovni čas, zato moramo složno in v polni meri odgovornosti prikazati dejanske potrebe in možnosti za zagotovitev osnovnih pogojev za prehod na skrajšan delovni čas. Pri tem gre za
izredno, široko akcijo kolektiva, zato so porajajoče se tendence posameznikov ali delovnih enot, ko želijo tudi po prehodu ustvariti le za .sebe ugodnejše pogoje, zelo škodljiva. Iz razpoložljivih podatkov, ki še niso popolni, že lahk-o ugotovimo, da bomo znatne rezerve odkrili tudi v neproizvodnih enotah in administrativnih službah, predvsem z boljšo organizacijo dela.
Bilo bi preuranjeno govoriti o obliki skrajšanega delovnega časa, čeravno v kolektivu krožijo različni predlogi. Značaj naše proizvodnje je tako pester —različen, da za vise službe v kolektivu verjetno ne bo mogoče vpeljati enakega < delovnega časa. Proizvodni obrati z 24-umim obratovanjem imajo drugačne pogoje kot obrati in službe z dvema ali eno izmenskim delovnim časom. Razumljivo je, da se bomo kasneje odločili za tisto varianto, ki bo najbolj ustrezala organizaciji celega podjetja in ne želji posameznim službam. „To navajamo zaradi tega, da ne bi v razpravi prvenstveno govorili, kdaj in koliko časa foo katera enota delala, istočasno pa zanemarili najpomembnejši faktor, tj. kako bomo, ustvarili pogoje za prehod na skrajšan delovni čas.
Osnovni pogoji so naslednji:
—- obseg proizvodnje se mora povečati, za kvoto normalnega letnega povečanja;
—- nivo osebnih dohodkov se ne sme zmanjšati;
—	nivo sredstev za družbene , in lastne sklade mora ostati vsaj . tak kot.p red prehodom na skraj-a šePsdelovni čas;
-t— obseg nadurnega- dela se mora zmanjšati.
Vsak član kolektiva si lahko predstavlja prednosti, ki jih -bomo ..podi navedenimi, pogoji, ustvarili.
■ V gsnoYù gre. za-- naslednje prednosti:
—	Delovni napor bo manjši , (krajši, čas).
Počitka bo- znatno več;
—	Manj. času se bomo., pred-. vsein pa direktni proizvajalci, gibali v nezdravem, okolju.
—	Psihofizične sposobnosti se ■bodo večale.
—	Več možnosti, za pridobivanje intelektualnih sposobnosti (strokovno izpopolnjevanje —tečaji idr.). ,
Teh prednosti bi lahko našteli veliko, več, vendar to ni potrebno, ker si itak vsak zase že predstavljamo, kako bomo izkoristili prosti čas, in kake prednosti nam prinaša taka deiltev delovnega časa.
Naš kolektiv je bil vsa leta doslej sposoben izpeljati tudi velike akcije, zato lahko hrez bojazni pristopimo k tej doslej naj-večji in najpomembnejši akciji. Čas sicer ni najprimernejši, ker
smo kot panoga v novih gospodarskih ukrepih dolžni iskati, nove poti, istočasno pa primorani vlagati lastna sredstva v veliki meri za razvoj podjetja, vendar bodo pogoji za prehod na skrajšan delovni čas v naslednjih letih še težje ustvarljivi kot zdaj, zato moramo brez - omahovanja pričeti z izpolnjevanjem osnovnih zahtev — pogojev.
Kolektiv je bil v našem glasilu seznanjen, da je UO na redni seji dne 17. avgusta 1965 imenoval
komisijo, ni pa seznanjen, kdo so člani, zato jih navajamo, da bodo organizacije delovnih enot lahko iskale pojasnilo v času razprav predloga od komisije ali posameznih članov.
Člani: Markovič Rajko, ing. Knez Peter, Gorjanc Franc, Magajna Vlado, ing. Urbančič Jože, Štor Angela, Lončarič Jože.
Sekretar: Valdman Štefka.
Predsednik: Viktor Opaka
Komisija
Nova šol* na Lipi raste
M E H ANOG RAFIJA
(Nadaljevanje s 5. str.) kartico, če pa so vezani z tabe-lirko se pa takoj izpisujejo v tabele.
Stroji za izpisovanje — tabelir-ke. Tabeiirke avtomatično čitajo podatke iz. kartic. Istočasno lahko seštevajo, odštevajo, saldira-jo, vsklajujejo potrebne podatke in jih izpisujejo na potrebne obrazce. Če govorimo o listanju, potem tabeliika izpiše vsako kartico posebej, kadar se pa izpisujejo samo grupni podatki, takrat pa govorimo o tabeliranju, od tod tudi ime za stroj tabelirka. Seštevki teh grup pa se zopet lahko luknjajo v sumarne kartice, če je tabelirka zvezana s strojem za sumarno luknjanje. Stroj dela s hitrostjo 'SDOO do 9000 kartic na uro.
Sedaj si še pa oglejmo slabe in dobre strani strojev luknjanih Jcartic. Slabe strani strojne obdelave z lutenj enimi karticami s o predvsem zaradi stalnega prevajanja podatkov v luknjano kartico, proces idola se mora prilagodili zahtevam sistemu luknjanih kartic. Uporaba .teh sredstev je ekonomična samo v velikih količinah obdelave podatkov, Z ekonomskega stališča so za naše razmere veliko 'bolj primerni servisi.
Dobre oziroma pozitivne strani strojev luknjanih kartic so: enkratno vnašanje podatkov, kontrola pravilnosti vnesenih podatkov, obdelava s stroji izključuje napake, je hitra, točna, sorazmerno elastična in prilagodljiva.
Zanimiv je primer (navaja ga dipl. eoe. Janko Kralj v knjigi »Sredstva in naprave za mehanizirano in avtomatizirano obdelavo podatkov«) iz meritev, ki so jo napravili v zavodu za produktivnost v Beogradu na vzorčnem primeru:
Ročno delo	56,41	indeks	100
sr. meh.	36,07	indeks	64
str. LK	10,66	indeks	19
stroški	6013	indeks	100
stroški	5732.	indeks	95
stroški	4668	indeks	77
V industrijskih podjetjih je možnost za uporabo sistema luknjanih kartic vsestranska. Z njo lahko vršimo nadzor nad OS, (osnovnimi sredstvi) materialom ter drobnim inventarjem, proizvodnji, prodaji, pri finančnem poslovanju, za. razne statistične preglede in podobno. Takšno uvajanje pa zalhteva ogromne predpriprave. Postaviti je treba sistem simbolov in klasifikacij. Nujna je standardizacija dokumentov .na katerih moramo točno določiti polja za podatke, ki se bodo obdelovali pni strojni obdelavi. Pri vsem tem pa je potrebno nujno predpisati organizacijske postopke, ki točno določajo kdo izda dokumentacijo, določiti krogotok vse dokumentacije in kako se le ta izpolnjuje itd.
K. K.
Pravilnik o izobraževanju
Po dolgem času smo tudi v Železarni uzakonili .interna merila, ki določajo kompleksno politiko • izobraževanja v podjetju. Do sedaj smo imeli le pravilnik o štipendiranju, med tem ko so bile druge oblike izobraževanja le delno določene s pravili izobraževalnega centra. Oba navedena predpisa sta že zastarela in ju je bilo treba nadomestiti z novim kompleksnim pravilnikom, ki bo' vseboval materijo izobraževanja v podjetju. Osnutek .pravilnika sta pripravila: organizacijski oddelek in kadrovski sektor. K izpopolnitvi prvotnega osnutka in formuliranju končnega pravilnika je veliko pripomogla razprava v delovnih enotah in predvsem na kadrovski komisiji pri DSP.
Vsebina pravilnika je kakor običajno, razdeljena v poglavja. Splošne določbe predvsem določa status izobraževalnega centra v sestavu kadrovskega sektorja v podjetju in obenem odgovornost izobraževalnega centra na področju izobraževanja. Drugo poglavje govori o oblikah izobraževanja od predavanj, tečajev pa do šolanja na visoki šoli. V tret-
jem poglavju so opisane naloge centra za izobraževanje, v četrtem pa pravice in dolžnosti tistih, ki se izobražujejo in način izbora kandidatov, ki naj se izobražujejo skladno s potrebami našega podjetja. Peto poglavje vsebuje določila o pravicah in dolžnostih predavateljev pri internem izobraževanju ter obliki nagrajevanja predavateljev, oz. strokovnih sodelavcev na področju izobraževanja. Šesto poglavje govori o gospodarjenju s sredstvi namenjenimi za izobraževalno dejavnost in v sedmem poglavju so navedene običajne končne določbe.
O določanju politike izobraževanja, ukrepanju v posameznih važnejših odločitvah in nadzoru izvajanja kadrovske politike, daje pravilnik nemajhne pristojnosti organom upravljanja, predvsem pa kadrovski komisiji pri delavskem svetu podjetja, ki poleg kadrovske službe lahko veliko pripomore, da se bodo določila pravilnika dosledno izvajala. Da bo vsak član delovne skupnosti dobro spoznan z vsebino pravilnika, ga kot prilogo »Železar-ju« objavljamo v celoti.
Pravilnik o izobraževanju v Železarni Štore
Na osnovi določil Statuta Železarne Štore je DSP na svoji .seji dne 17. 1. 1966 sprejel naslednji Pravilnik o izobraževanju kadrov za potrebe Železarne štore:
I.	Splošne določbe 1
1.	člen
Ta Pravilnik podrobneje določa oblike- izobraževanja kadrov za potrebe železarne, kakor tudi naloge in način poslovanja centra za izobraževanje.
2.	člen
Center za izobraževanje (v nadaljnjem besedilu: center), ki je nosilec organizacije izobraževanja, je oddelek v sestavu kadrovskega sektorja. Za pravilno poslovanje centra odgovarja njegov vodja, ki je neposredno podrejen direktorju kadrovskega sektorja.
Za nemoteno odvijanje izobraževalnega programa centra, sklene Železarna s ŠIKC Štore pogodbo, katere določila morajo omogočati centru čim racionalnejše uporabo kapacitet ŠIKC (učilnice, delavnice, učni kader, itd.).
3.	člen
Poslovanje centra za izobraževanje mora biti v skladu s smernicami DSP, ki določajo politiko izobraževanja.
4.	člen
Cilji izobraževalne politike, ki jim je center za izobraževanje pri svojem delu dolžan slediti, so predvsem:
—	pravočasno usposabljanje in . izpopolnjevanje delavcev delovne skupnosti, da bodo vzporedno z izpopolnjevanjem tehnološkega procesa in organizacije dela sposobni za nemoteno in kvalitetno izvrševanje proizvodnih nalog;
—	pravočasna priprava kadrov za izvrševanje delovnih nalog, ki jih bo zahteval razvoj podjetja;
—	omogočanje pridobivanja strokovne izobrazbe v strokovnih šolah in drugih ustanovah za strdkovno izobraževanje;
—	razvijanje družbeno-eko-nomskega in političnega izobraževanja za funkcije upravljanja;
—	skrb za to, da se strokovni kader aktivno vključi v proces izobraževanja;
—	organizacija izobraževanja s pomočjo sodobnih izobraževalnih metod, ki slone na sodobni ravni znanosti in .izsledkih psihologije, pedagogike in ondragagike.
II.	Oblike izobraževanja
5.	člen
Center se pri organiziranju izobraževanja poslužuje naslednjih oblik izobraževanja:
—	vse Oblike rednega šolanja;
—	oblike izrednega šolanja;
—	dopolnilno izobraževanje ali
specializacija izven delovne organizacije in
—	izobraževanje v delovni organizaciji.
6.	člen
Redno in izredno šolanje se odvija na:
—	poklicnih šolah;
—	srednjih strokovnih šolah;
—	višjih in
—	visokih šolah ter
—	podiplomski študij.
7.	člen
Za izobraževanje članov delovne skupnosti se poslužuje center naslednjih oblik:
—	specializacija za določena delovna mesta;
—	izučavanje tistih poklicev, za katere ne izobražujejo redne šole;
—	usposabljanje za določena delovna mesta;
—	družbeno-ekonomsko in politično izobraževanje.
Izobraževanje se izvaja s pomočjo:
—	šol, tečajev in seminarjev v delovni organizaciji s teoretičnim in praiktičnim delom;
—	izobraževanje na delovnem mestu.
8.	člen
Za izobraževanje članov delovne skupnosti se lahko center poslužuje tudi:
—	seminarjev, tečajev, šol in podobnih oblik v drugih delovnih organizacij ah;
—	praksa v tu- in inozemstvu.
9.	člen
Za planiranje potreb kadrov z - določeno teoretično in praktično izobrazbo, so odgovorni:
a)	za potrebe redne — ne spre-
menjene proizvodnje: služba planiranja, strokovna vodstva organizacijskih enot in kadrovski sektor;	^
b)	za potrebe razširjene reprodukcije: služba planiranja investicijske dejavnosti — UOS.
10.	člen
Na osnovii podatkov, odnosno planov, sestavljenih po določilu čl, 9. tega pravilnika,, izdela kadrovski sektor skupen plan potreb po kadrih, ki mora vsebovati predvsem- število, stopnjo strokovne usposobljenosti potrebnih kadrov ter časovne termine, v katerih je te kadre potrebno zagotoviti.
11.	člen
Center za izobraževanje je dolžan, da na temelju perspektivnega in letnega plana potreb po kadrih izdela plan izobraževanja ter dolgoročne in akcijske programe izobraževanja, finančni plan izobraževanja in predračun izdatkov.
12.	člen
O programu izobraževanja in predračuna izdatkov razpravlja
kadrovska komisija DSP, nato predloži program v odobritev DSP. Program itn predračun izdatkov morata biti v okviru družbenega plana.
13.	člen
V okviru plana izobraževanja izdela center tudi plan sprejemanja v poklicne šole in plan sredstev, ki so potrebna za štipendiranje učencev v ppklicnih šolah, Program sprejemanja in štipendiranja — ki mora biti v okvira družbenega plana — sprejema in potrjuje za vsako koledarsko leto posebej kadrovska komisija pri DSP.
III.	Naloge centra za izobraževanje
14.	člen
Na osnovi potrjenih akcijskih in razvojnih programih šolanja je center dolžan, da:
—- oskrbi razpise štipediij in razpise za sprejem kandidatov v pokbene, srednje, višje in visoke šole;
—	sklepa pogodbe z izbranimi kandidati;
—	oskrhi zdravniški pregled in psihofizični test kandidatov;
—	planira počitniške prakse in izdela programe zanje;
—	vodi kartotečne evidence o štipendistih in učencih o gospodarstvu;
—	spremlja in nadzira u pehe, ki jih dosegajo posamezniki pri šolanju;
—	nadzira izvajanje določil pogodb ter poroča kadrovski konu-siji pri DSP o izpolnjevanju pogodbenih obveznosti;
15.	člen
—	skrbi za nagrade praktikantom.
Pri izvajanju internega izobraževanja mora center:
—	izdelovati programe za pri-učevanje, usposabljanje, izučevanje, specializacijo za do’očena delovna mesta ab področja in družbeno-ekonomsko izobraževanje;
—	dzdelaiti učne načrte zs praktično poučevanje za določena delovna mesta, poklic ali specializacijo;
—	izdelati profile za delovna mesta oz. poklice za katere je predvideno .izobraževanje ali .Us- -posabljanje;
—	izdelati programe stažiranja po posameznih strokah in stopnji. strokovnosti;
—	izdelati programe za uvajanje na delovnem mestu;
—	organizirati in izvesti seminarje, tečaje in predavanja ter s pomočjo testov ’in drugih sodobnih metod izbrati kandidate;
skrbeti za usposabljanje inštruktorjev za praktično poučevanje na delovnih mestih;
—	poskrbeti predavatelje im inštruktorje — metodike;
—	zagotoviti prostore za proučevanje;
—	.izbrati ustrezno metodo poučevanja;
—	priskrbeti učne pripomočke;
—	spremljati uspehe.
16.	člen
Izdelati, profile in učne programe za poklice, za katere organizira center interno izobraževanje, verificira kadrovska komisija, ki pritegne kot poročevalca strokovnjaka iz zadevnega področja. Istočasno komisija določi stopnjo strokovnosti, ki jo pridobi kandidat po uspešno opravljenem izobraževanju. Odločbe g doseženi stopnji strokovnosti podpisuje kadrovski direktor.
17.	člen
Za usposabljanje in izpopolnjevanje izven podjetja skrbi center v primerih:
—	ko gre za posameznike in manjše skupine;
—	načine izučevanja ali izpopolnjevanja, ki jih center ne more organizirati doma.
Za tovrstno 'izobraževanje, dz-učevanje in spopolnjevanje mora center:
—	izdelati plan udeležbe na raznih strokovnih in družbenoekonomskih ter političnih seminarjih in tečajih izven podjetja;
—	planira,ti prakse v tu- in inozemstvu;
—	planirati udeležbo na tečajih;
—	planirati stroške za te oblike- izpopolnjevanja in izobraževanja;
—	spremljati in voditi evidenco o uspehih.
18.	člen
Za čimbolj uspešno odvijanje vseh vrst izobraževanja Skrbi center s:
- — stalnimi stiki z vsemi šolami, kjer se šolajo štipendisti;
—	sodelovanjem z delavskimi univerzami, dopisnimi šolami, z zavodi za napredek proizvodnje, zavodi za produktivnost dela, poslovnim združenjem, zavodom za etrok-ovno šolstvo, zavodom za strokovno izobraževanje odraslih, zavodom za poučevanje tujih jezikav, zavodom za rehabilitacijo invalidov, UJZ ter raznimi drugi-«ni institucijami, društvi in organizacijami.
19.	člen
Center je dolžan sodelovati pri izdelavi vseh normativnih aktov podjetja, 'ki zajemajo izobraževanje. IV.
IV.	Pravice in dolžnosti tistih, ki se izobražujejo
20.	člen
„ Pravico do izobraževanja imajo vsi člani kolektiva, vendar nudi pri tem podjetje posebne ugodnosti le tistim članom, ki se izobražujejo v okviru potreb podjetja. Razen tega so se člani kolektiva dolžni vključiti v izobraževanje po programu centra, če to narekujejo potrebe podjetja.
21.	člen
Štipendisti podjetja, ki so na rednem šolanju, morajo izpolnjevati pogoje pogodb s podjetjem.
22.	člen
Pri izbiri štipendistov imajo pri enakih pogojih prednosti:
—	otroci borcev NOV in žrtev fašističnega nasilja;
—	otroci delavcev železarne,-
—	člani kolektiva, če to ni v škodo rednega poslovanja podjetja;
—	dijaki in študenti, ki imajo že več let šolanja;
—	dijaki in študenti, ki živo v slabih socialnih razmerah.
Izbiro štipendistov izvrši v okviru potreb kadrovska komisija.
O tem, kateri člani kolektiva ne morejo konkurirati pri izboru štipendistov, odloča kadrovska komisija na osnovi dokumentiranega predloga kadrovskega sektorja.
23.	člen
_ Obveznosti štipendistov so predvsem:
—	da izpolnjuje vse obveznosti, ki j.ih vsebuje učni program in opravljajo izpite v določenih terminih;
—	da uspešno zaključijo študij do roka, navedenega v pogodbi;
—	da po zaključku študija vstopijo v redno delovno razmerje v Železarno Štore.in v njej ostanejo najmanj• toliko časa, kolikor časa so prejemali štipendijo,-
—	da v času letnih šolskih počitnic opravljajo prakso v podjetju po programu, ki ga izdela center.
24.	člen
Štipendisti, ki kršijo pogodbene obveznosti, so dolžni vračati izplačane štipendije in eventualno posojila na način in ob pogojih, ki jih določa pogodba
25.	člen
Podjetje štipendira tudi -učence poklicnih šol. Pravice in obveznosti, ki jih imajo štipendisti poklicnih šol in učenci v gospodarstvu, se določajo s pogodbo delovne organizacije, učencem in zakonitim zastopnikom učenca.
'	26. člen
štipendisti iz člena 25. se morajo pogodbeno obvezati, da se bodo najkasneje mesec dni po opravljenem zaključnem izpitu vključiti v delovno razmerje v razmerje v Železarni in ostali v delovnem razmerju najmanj toliko časa, kolikor časa jim je podjetje izplačevalo štipendije.
27.	člen
V primeru kršitve določil pogodbe je podjetje upravičeno zahtevati povračilo štipendije pod pogoji, ki jih določa pogodba.
28.	člen
Višino štipendij določa vsako leto DSP na predlog kadrovske komiisdjei
29.	člen
Štipendisti Železarne Štore lahko najamejo v vsakem šolskem letu pri železarni brezobrestno posojilo v višini, ki jo odobri za vsako leto posebej DSP na predlog kadrovsike komisije in v okviru razpoložljivih sredstev.
30.	člen
Posojilo lahko najamejo v okviru razpoložljivih sredstev vsi štipendisti železarne, razen štipendistov iz delovnega razmerja in štipendistov, k'i neredno izpolnjujejo obveznosti iz pogodbe.
Štipendisti prvih letnikov lahko zaprosijo za posojilo šele po uspešno zaključenem prvem semestru, oziroma prvem polletju.
31.	člen
Posojilo mora posojilojemalec obvezno vrniti podjetju v celoti. Obveznost vračanja nastopi, ko štipendistu poteče eno leto delovne dobe. V kolikor štipendist p-o lastni krivdi ne stopi v delovno razmerje z Železarno Štore, je obvezen vrniti celotno posojilo s 6 % obresti, ko se kjerkoli zaposli. Prav tako mora vrniti celotno vsoto prejetega posojila s 6 % obresti, ki po lastni krivdi ne zaključi šolanje v rednem roku. Obresti se računajo od dneva izplačila posojila dalje.
32.	člen
Štipendist lahko najame posojilo le na podlagi pogodbe, v kateri morajo biti navedeni vsi medsebojni odnosi in obveznosti.
33.	člen
V .izjemnih primerih, po preizkusu utemeljenosti prošnje štipendista, lahko Kadrovska komisija odobri tudi enkratno pomoč za nabavo šolskih knjig ali za udeležbo na posebnih strokovnih ekskurzijah, ki jih organizira vodstvo šole.
34.	člen
Člani kolektiva se lahko vključijo v izredno šolanje s pomočjo podjetja, če izpolnjujejo naslednje pogoje:
—	da je šolanje v Okviru vnaprej določenih potreb podjetja;
—	da imajo pred tem v Železarni naslednji delovni staž:
a)	za študij na višjih in visokih šolah najmanj 5 let;
b)	za srednje in poklicne šole najmanj 3 leta;
—	da je ocena njihove strokov-
nosti, uspehov in sposobnosti na delovnem mestu dobra in	v
—	da se pogodbeno obvežejo, da bodo po šolanju ostali v podjetju najmanj enako dobo, kot je trajalo šolanje.
35.	člen
Enaki pogoji, kot so našteti v predhodnem členu, veljajo tudi za opravljanje prakse ali specializacije v drugih podjetjih ali v inozemstvu. Izjema je le v obveznostih po zaključni praksi ali spe-
cializaciji, ki so v takih primerih naslednji:
a)	Za prakso ali specializacijo v inozemstvu;
za 1 mesec — 1 leto delovne obveznosti v podjetju;
za 2 do 3 mesece — 2 leti delovne obveznosti v podjetju;
za 4 do 6 mesecev —L 4 leta delovne Obveznosti v podjetju;
za več kot 6 mesecev — 6 let delovne obveznosti v podjetju.
b)	Za prakso ali specializacijo v tuzemstvu;
za 1 do 3 meseče — 1 leto delovne obveznosti v podjetju;
za 4 do 6 mesece — 2 leti delovne obveznosti v podjetju;
za 6 do 12 mesecev — 3 leta delovne obveznosti v podjetju;
za primere nad 1 leto pa določi delovne obveznosti za vsak primer posebej kadrovska komisija pri DSP.
36.	člen
O kandidatih za prakso ali specializacijo v inozemstvu, ki imajo pogoje po členu 34, razpravlja kadrovska komisija, ki posreduje svoje predloge UO v odobritev.
Odobritev prakse v tu- ali inozemstvu pred izpolnitvijo pogojev iz člena 34, pa lahko odobri UO na predlog kadrovske komisije, če to zahtevajo izjemne prilike, 'kot so to npr.: potrebe razširjene reprodukcije ipd.
37.	člen
Vsi člani kolektiva, ki se vključijo v izredno šolanje, obiskujejo seminarje in tečaje, ki jih organizira center ali gredo na prakso ali specializacijo, so dolžni, da si z vsemi svojimi sposobnostmi prizadevajo doseči čimboljše u-spehe v šolanju ali pridobivanju strokovnosti.
38.	člen
V pogodbah, katere sklenejo tudi tisti, ki se izredno šolajo, mora hiti vsebovano tudi določilo pod takšriimš pogoji in za koliko časa se lahko kandidatu odobri odsotnost z dela z nadomestilom OD in skrajšan delovni čas. Vse te pogodbe odobrava individualno kadrovska komisija, iki naj upošteva tudi mnenje vodstva enote v kateri je kandidat zaposlen.
39.	člen
Izredni študijski dopust delavcem, ki so vključeni v izredno šolanje z odobrenjem kadrovske - komisije, odobrava kadrovski sektor v okviru določil Pravilnika o delovnih razmerjih.
40.	člen
Kdor ne izpolnjuje svojih obveznosti in dolžnosti v pogledu šolanja in izobraževanja, izgubi ugodnosti do izobraževanja, oziroma ugodnosti, ki mu jih nudi podjetje.
41.	člen
Delavai, ki se zaposlijo v .podjetju po končanem rednem šolanju, morajo obvezno opraviti 'stažiranje po programu, ki ga za vsako stroko in stopnjo šole posebej izdela center za izobraževanje.
Pripravniški štaž traja:
a)	za pripravnike, ki se po šolanju prvtič zaposlijo v podjetju:
—	je obvezen 12-enesečni pripravniški staž za visoke, višje, srednje in poklicne sole, ki nimajo praktičnega pouka proizvodnega značaja.
b)	za pripravnike, ki so šH na šolanje iz delovnega razmerja:
—	če so se .izšolali v drugi stroki 12 mesecev (enako kod pod a) ;
—	če so se izšolali v isti stroki pa 6 mesecev.
42.	člen
Usposobljenost stažistov za delovno mesto, preizkusil po opravljenem stažiranju posebna komisija, ki jo ad boe imenuje kadrovska 'komisija pri DSP. Člani komisije za .preizkus usposobljenosti morajo biti iste stroke z najmanj enako -istoipnjo usposobljenosti kot kandidat, ki ga preizkušajo.
Metodo preizkušanja določi vnaprej in posreduje komisiji center za izobraževanje.
V primeru, da kandidat preizkušnjo ne prestane zadovoljivo, predlaga komisija podaljšanje stažiranja, vendar največ za 6 mesecev. Če tudi po podaljšanem stažiranju kandidat ne pokaže uspeha, da komisija predlog, da preneha stažistu delo v delovnem kolektivu, če. je to štipendist, je dolžan za preostali del delovne obveznosti podjetju povrniti štipendijo.
43.	člen
Usposobljenost se preizkuša tudi pri kandidatih za vodilna in ključna delovna mesta, ki jih določi vodistvo posamezne enote, oziroma službe, oziroma vodja kadrovskega sektorja. Preizkusi se vrše s pomočjo testov znanja itn usposobljenosti. Teste pripravi center ob sodelovanju, strokovnjakov, preizkuša pa 3-članska ad hoc imenovana komisija, ki .jo imenujejo kadrovska komisija pri: DSP. Člani komisije morajo biti iste stroke z najmanj enako stopnjo usposobljenosti kot se zahteva od kandidata.
44.	člen
Center za izobraževanje je dolžan skrbeti za kontrolo uspehov na delovnih mestih po usposobitvi na seminarjih in tečajih. Za izvajanje kontrole izdela center, po konsultaciji z nadrejenimi, metodo preizkušanja usposobljenosti in ocenjevanja.
45.	člen
Za seminarje, tečaje in predavanja, ki jih organizira center, oskrbi tudi predavateljski kader. Pri izbiri predavateljev je paziti ma bo, da imajo predavatelji potrebno strokovno izobrazbo in
dajejo s .svojim delom in moralnimi lastnosti poroštvo, da bodo uresničevali smoter vzgoje in izobraževanja.
V.	Pravice in dolžnosti predavateljev pri internem izobraževanju
46.	člen
Predavatelje izbira center iz vrst tehničnega in drugega strokovnega kadra v in izven podjetja.
47.	člen
Za vsak seminar, tečaj ali predavanje izdela center program in posreduje predavateljem metodo poučevanja. 'Predavatelji pa so dolžnii, da izdelajo skripta, uporabljajo pa centru posredovano metodo poučevanja in skr.be, da posredujejo slušateljem celotno učno .snov v dojemljivi obliki.
48.	člen
Na predlog centra odobri kadrovska komisija pri DSP vsako leto .posebej višino nagrade za naslednja dela:
—	nagrado za dodeljevanj e pri izdelavi profilov za poklice;
—	za sodelovanje ali izdelavo programov za teoretično in .praktično poučevanje;
—	za izdelavo skript in učnih pripomočkov;
—	za prepisovanje učnega materiala;
—	za predavanja ter
—	za praktično poučevanje na delovnih mestih.
VI.	Določbe o gospodarjenju s sredstvi
49.	člen
Sredstva, namenjena za izobraževanje .se določajo z vsakoletnim družbenim planom podjetja. Pri izdelavi plana je vsekakor treba upoštevati, da je investicija v izobraževanju kadrov enakovredna ostalim investicijskim naložbam.
50.	člen
S sredstvi, namenjenimi za izobraževanje, gospodari kadrovska komisija pri DSP, ki odobrava centra njihovo koriščenje v okvira plana izobraževanja in na osnovii finančnih predračunov, ki jih izdela center.
51.	člen
Plačila za dela, navedena v členu 41. tega pravilnika izplačuje podjetje na podlagi obračunov, ki jih pripravi center. Center obračunava plačila v višini, ki jih za vsako leto posebej odobri kadrovska 'komisija pri . DSP.
Z overitvijo dokumentov za izplačilo prevzema center odgovornost za pravilnost izstavljenih dokumentov in za to, da so bila dela v redu in dobro izvršena.
Plačila za dela, navedena v 48. členu izplačuje podjetje preko ŠIKC Štore, na podlagi obračunov, ki jih pripravi center za izobraževanje.
52.	člen
Center sme iz sredstev za izobraževanje nabavljati tudi učila, vendar le do višine, ki mu jo odobri kadrovska komisija.
53.	člen
V primerih, ko vrši center usluge v izobraževanju drugim podjetjem, predstavlja plačilo teh uslug povečanje sredstev za izobraževanje in se lahko koristi le v okviru potreb izobraževanja.
54.	člen
Center vodi evidenco o koriščenju .sredstev dm analizira njih porabo po .posameznih vrstah izobraževanja ter o tem poroča kadrovski komisiji.
55.	člen
».
Kadrovska komisija seznanja DSP o gospodarjenju s sredstvi ■za izobraževanje vsaj dvakrat letno, po potrebi, .pa tudi pogosteje.
VII.	Končne določbe
56.	člen
Ta pravilnik stopi v veljavo, ko ga sprejme DS podjetja.
57.	člen
Spremembe in dopolnitve tega pravilnika sprejme DSP na osnovi predlogov centra, kadrovsko ike komisije ali UO podjetja.
58.	člen
Z uveljavitvijo tega pravilnika prenehajo veljati določbe »Pravil centra za izobraževanje Železarne Štore«, Pravilnika o štipendiranju in določbe drugih sklepov organov upravljanja, ki so bili sprejeti v zvezi izobraževanja v času pred sprejetjem tega pravilnika.
59.	člen
Določila tega pravilnika tolmači Kadrovska komisija pri delavskemu svetu podjetja.
Štore, dne 17. 1. 1966
Predsednik DSP Frame Ocvirk 1. r.
ODGOVORNOST DELAVCEV za kršitev delovne dolžnosti
S tem, ko je 8. aprila 1965 začel smisel .disciplinskega postopanja veljati nov Temeljni zakon o de- in kaznovanja.
lovnih razmerjih, se j.e bistveno spremenilo disciplinsko kaznovanje. Tej instituciji je TZDR skušal dati novo vsebino, ki naj temelji na enakopravnosti oziroma enakosti vseh delavcev in ne na subordinaciji. O izrekanju ukrepov za kršitve delovne dolžnosti sklepa kolegij alni organ, ki ga sestavljajo delavci v obratu oz. enoti. Nič več ni nadrejeni delavec tisti, ki »tuži d sudi«.
Prejšnji zakon o delovnih razmerjih je urejal to materijo kot disciplinsko odgovornost, ki se je obravnavala v disciplinskem postopku po disciplinskih organih. Ti so lahko izrekli: opomin, ukor, strogi javni ukor, denarno kazen (ki se je lahko vlekla v nedogled), odstranitev s položaja in odpust iz gospodarske organizacije. Ge je 'bala kršitev delovne discipline manjšega značaja, so disciplinske kazni izrekali tudi obratovodje oziroma šefi oddelkov, sicer pa obratna disciplinska komisija oziroma disciplinska komisija podjetja. Disciplinski organ" je bilo tudi disciplinsko sodišče pri .občinski skupščini kot disciplinski organ II. stopnje.
Z uveljavitvijo načela, da delovni ljudje na podlagi svobodno združenega dela, z delovnimi sredstvi, ki so družbena last, uresničujoč samoupravljanje, vzpostavljajo v delovnih organizacijah kot člani delovne skupnosti medsebojna razmerja in samostojno določajo medsebojne dolžnosti in pravice iz združenega dela, je odpadel tudi vzrok in
Nimamo več izrazov kot npr. disciplina, disciplinska odgovornost in disciplinske kazni. Izhajamo iz stališča, da mora delavec izpolnjevati dolžnotstd, kot je določeno v Pravilniku o delovnih razmerjih. Za svoje delo je odgovoren «delovni skupnosti.
Vse ukrepe zaradi kršitve delovne dolžnosti smejo izrekati samo kolegijalni organi. Obrato-vodije oziroma šefi oddelkov so pooblaščeni samo za začetek postopka in v nobenem primeru ne. morejo ne. obratovodje, miti šefi oddelkov ali direktorji sektorjev oziroma glavni direktor — izrekati nobenih ukrepov zaradi kršitve delovne dolžnosti. Niti po v sklepu delavskega sveta podjetja ne more .biti direktor, fco.t ofgan upravljanja, pooblaščen za izrekanje takih ukrepov.
TZDR .nima nobenih določb, analognih staremu zakonu, po katerih je za vodenje postopka in izrekanje disciplinskih kazni direktorju in članom delavskega sveta ali .upravnega odbora, pristojno disciplinsko sodišče pri občinski ..skupščini. Nasprotno, vsak delavec — torej tudi direktor in člani organov upravljanja — odgovarjajo za kršitev delovne dolžnosti delovni skupnosti svoje delovne organizacije in delovna organizacija sama lima pravico sprožiti postopek proti vsakemu delavcu in izrekati ukrepe zaradi kršitve delovne dolžnosti, ne pa, da njeni delavci v tem pogledu' odgovarjajo nekim organom izven delovne organizacije, kot je bilo poprej — posebnemu
disciplinskemu sodišču občinske skupščine. Tudi kakršnakoli -poslanska imuniteta v ničemer ne izključuje odgovornosti delavca za kršitev delovne dolžnosti. Oseba, ki uživa poslansko imuniteto in jeičlan delovne skupnosti, se mora, enako ’kot vsak drug delavec, po-koravati internim predpisom delovne organizacije in -uživa imuniteto samo v primeru, če sto-ri kaznivo dejanje, zato je lahko kot vsak drug občan, razen disciplinsko, tudii upravno-,kazensko kaznovan, ka-dar stori npr. prometni prekršek.
V tej zvezi se večkrat pojavlja vprašanje, ali se vodilnim uslužbencem prizna imuniteta, kadar gre za vprašanje o-dgovor-n-osti za kršitev de-lovne dolžnosti? Imuniteto v sistemu delavskega samoupravljanja ni mogoče sprejeti, ker -bi pomenila kršitev tega načela. Položaj, ki je samo podoben imuniteti, velja le za člane organov delavskega samouprav-* ljami; a, -ki jim ni -treba -odgovarjati za svoja stališča in mišljenja, izražena -na zasedanjih organo-v samoupravljanja. V nobenem primeru ipa ni m-o-g-oče oprostiti kateregakoli člana -delovne skupnost’ odgovornosti za njegovo delo, saj eo po načelih odško-d^ minskega -prava celo tisti delavoi, ki so člani organo-v upravljanja, odgovorni -za šk-od-o, -ki -so jo podjetju p-oviZiroči-l-i -s sprejetjem škodljivega -sklepa (I-z prakse za prak o -št. 4 — 25. 1. 1966, -stran 8).
Še da-nes, skoraj leto -dni po uveljavitvi -novih predpisov o odgovornosti -delavcev -delovni skupn-oisti, se v Železarni opaža, da mnogi ne poznajo niti z zakonom predvidenih ukrepov za kršitev delovne dolžnosti. Še vedno nekateri delavci -ne vedo, -da -de-narr-h -kazni ni več, po drugi strani -pa nekateri vse prelahko upoiievaj-o mo-ra-lne -kazni. Pri izrekanju opomina, si kršitelji navad ro oddahnejo, -pa -tu-di javen opomin ne jemljej-o dovolj resno, kèr je za mj.ih še vednio oip-omin. Šele, če je izrečen ukrep zadnji ■ javtni opomin, -se navadno -kršitelj zresni ,m po-zanima, kakšen ukrep sled; zadnjemu javnemu opominu. Če je tak -delavec nagnjen h kršitvi delovne dolžnosti -in pogosto krši delovno dolžnost, lahko, delovna skupnost kaj kmalu izreče izključitev, zato mi vzdržna trditev nekaterih, da je n-ov sistem mo-ra-l-niih ukrepov neučinkovit ®n -da s samimi moralnimi ukrepi ni mogoče vzdrževati reda in discipline v podjetju, ker pač ne prizadenejo delavca na — tisti, njegovi najobčutljivejši točki osehaem-u -dohodku.
Ker pa je izključitev iz delovne skupnosti ukrep zaradi težje kršitve del-ovne dolžnosti, -ga lahko izreče samo delovna skupnost oziroma njen predstavniški organ delavski svet, če glasuje za izključitev nadpolovična večina vseh članov -delavskega sveta. V tem primeru preneha -delovno razmerje s tistim -dnem, ko prejme
delavec dokončen sklep o izključitvi. Čeprav je delavski svet izrekel uk-rep izključitve k-o-t prvostopni -organ, je tak -sklep dokončen in ga lah-k-o delavec spodbija samo s tem, da sproži delovn-i spor na sodišču siploš-ne pristojnosti. V primeru izključitve delavec seveda nima pravice ostati na delovnem mestu še toliko časa kot je v -statutu pre-dvi-de-n-o v primerih -p-renehanja delovnega razmerja -in tu-di nima pravice do eventualne -odpravnine.
Delavci, -ki -zaradi teh ali -onih razlogov me pnisto-pijo k razpisanim -obravnavam, kjer se-ugotavlja kršitev delovne dolžnosti, maj večkrat pozabljajo, da se v primeru, ko se delavec -neopravičeno ne odzove -poz-ivu za obravnavo, opravi obravnava b-rez kršiteljeve navzočnosti. V takih primerih izvede komisija dokaze, s katerimi razpolaga im p-ri izrekanju uk-rapa ne more upoštevati event, olajševalnih okoliščin, ki -bi -jih kršitelj verjetno navajal i-n . bi te okoliščine prav gotov-o vplivale na vrsto ukrepa.
Pravico, ki jo ima vsak delavec, -namreč, -da s-i lah-k-o postavi zagovornika, >ki je lahko odvetnik ali kdodk-o-Iii, pa v praksi skoraj -no-bein -delavec ne izkoristi^ čeprav mu je ta pravica dana z zakonom -in mu j-o ne more n-ihče omejiti.
Slišati je -bilo pripombe, da je zaradi komisijskega odločanja -o kršitvi delovne dolžnosti postopek razvlečen in zapleten in da ukrep, ki je i-zrečeni šele po preteku -določenega časa, -izgubi svoj uči-nek ,in preventivo. V novem Pravilniku o delovnih razmerjih -bo ta postopek detaj-lno u-rejen, kajti stvar -delov-ne organizacije same je, kako -ta p-ost-o-pek uredi m ika-k-o p-rožn-o in uči-nko-vito ga vodi, pri tem -pa s-o seveda -razne odložitve in prekiiniitve obravnav včasih -nujno potrebne, da se ugotovi materialna resnica. Ekonomičnost postopka -narekuje, da se -ne vodi obravnava za vsa-k posamezen primer, -temveč v-sa-j za -dve ali tri .kršitve v enem -obratu. Da pa se je včasih postopek res zavlekel, so bile ik-rive težave pni sklicevanju komisij, katere člani delajo v -naj-več primerih v -različnih izmenah, ali so na bolniškem oziroma redne-m dopustu. Vse to pa velja seveda tudi za kršitelje in priče.
Posledica teh novih, strožjih predpi-s-ov -o odgovornosti delavcev -delovni Skupnosti se je v preteklem letu pokazala s tem, da se je število 'kršitev delovne ■ dolžnosti v odnosu -na leto 1-964 zmanjšalo za 12 %. Še vedno ipa so neopravičeni izostanki z dela tiste kršitve, ki prednjačijo v evidenci -kršitev delovne dolžnosti. V preteklem letu 'te^bil-o kar 166 neopravičenih -izostankov ali 64 % vseh kršitev delovne dolžnosti. V to število pa so vključeni tudi tisti izostanki z -dela, ko je -delavec sicer prišel na delo, vendar v vinjenem stanju in ga
je -delovodja zaradi tega odstranil z dela.
Na -drugem mestu je malomarnost pri -delu, -zara-di katere je bilo izrečenih 25 ukrepov. Sledijo še: netova-riški odnosi (14), neupravičena pridobitev materialne koristi (10), vinjenost pri delu (6), kršitve HTV predpisov in ostale kršitve delovne dolžnosti (37). Skupaj je bilo v letu 1965 izrečenih 259 ukrepov zaradi kršitve -delovne -dolžno,sti, med
njuni je. največ opominov, naj-strožjih kazni, tj. izključitev iz del-ovne skupnosti, pa je bilo izrečenih 18.
Število izrečenih ukrepov je sicer še vedno veliko, toda, če se ne spoštujejo dolžnosti -in če ni odgovornosti pri -delu, tudi ne more delovna skupnost zagotoviti delovnih -i-n poslovnih nalog -delovne o-rganizacije.
Marjan Marinšek, dipl. iur.

RAZPIS
ZA REŠITEV VPRAŠANJA ODVOZA BUC IZ ŽELEZARNE
Na oismio-vii -gkll-epa tehničnega sektorja -objavlj-amo opis naloge oziroma piroblem-a -odvoza -buč iz naše jieikliairine.
Do nedavnega, ko je bil -o>d!vaz -odpadnega materiala v zasip -na Lipi, -smio itj-a -odvažali z -ozkotirnimi vagoni tudii buče ter jäh lizsùpavalti na tamkajšnja -odH-aga-Mšča. Ko .jie odlagališče na Lipi bi-lio v celiati izkoriščeno, samo pričeli- zasipavati staro strugo Voglajne v Štotcalh II, -kj-eT so ise takoj pričeli pojavljati problemi zaradi premajhnih nasipnih kotov lih -smio talce le s težavo -razložili z vagonov. Pričelo jie (tudi pntaamjkovriti prostora za nais-ipavan-je in -simo ibi-li tako primorani pričeti z odvozom drobnega materiala -na razna druga mesta din -si-cer tako, da srno uvedli -provizorično prefcfeidallno postajo na ta način, da se odpadki iiiz v-a-gcin-čkotv negujejo, z nakladačam pa jiih riatažimio na kamion,'ki j-iih -old|pdljie ikaimloirkoilli. Na -ta način j-e bila sorazmerno -ugodno -reš-ema problematika Odvoza vseh Odpadkov, z iz-j-amio lažjih alasti -pa še -težjih buč.
N-akladač -namreč ne more spričo -oblike, velikosti in teže buč le-te -nakladati, -ter -smo jih primloirani začasno Odlagati še na r-aana mesta v Štorah III, -od časa do časa pa uporabiti, buldožer, ki jih odrihe pač tja kjer je le še možnost ali kakšna kotanja. Kar -nam j-e pričalo tudii teh kotanj primanjkovati, smo pri-miorami iskati -novo rešitev, s katero bi -buče odvažali na kakšno itasipali-šče izven železarne.
Oistane -pa Odprt problem, kako najbolj radianallno in z obstoječimi -osinioivinlimii sredstvi Želez-arne to nadlolgio tešiti. Obstoja si-c-er v-r-sita predlogov, ki pa žal nobeden povsem ne ustreza, ter -smo -se zato odločili za razpis rac-ionalizatotrske teme, ki bi tako vključila še širši k-rog pri reševanju tega problema, in bi mogoče tak-o le našli vsestransko najbolj zadovoljujočo rešitev. Bri reševanju naloge je nujno upoštevati naslednje:
1.	Način odvoza buč iz jeklarne — -sedanji odvoz z ozkotirnimi plato vagoneti nii najbolj -primeren.
2.	Način na-klada-nlja v jeklarni na -odgovarjajoča prevozna sredstva, ali. -prekladanje kjerkoli, če hi se uporabljal še sedanji način prevoza s plato vagoneti.
3.	Določiti najcenejše prevozno sredstvo za odvoz buč iz tovarne na odlagališča izven tovarne.
4.	Način razkladanja buč na odlagališču in eventualno planiranje terena.
5.	Predlagati mesto odlaganja buč izven -tovarne, kjer že obstoja -potrebno cestišče in kjer bi lahko odpadlo -planiranje, spričo velikih jam a-ii dolin.
6.	Pri vsem tem je treba predvideti v čim večji mesi obstoječo mehanizacijo Železarne.
7.	Upoštevati ekonomiko transporta in vremenske prilike.
8.	Jeklarske buče so včasih tudii delno zalite z jeklom in imajo maksimalno težo ca. 5 ton.
9.	Dnevno je odvoziti 6 do 10 -buč iz jeklarne, manjše p: tudi iz livarne in elektroplavža.
Predlogi naj bodo čim bolj konkretni in po možnosti ekonomsko utemeljeni.
Rok za oddaj-o naloge je 1. maj 1966 komisi-ji za izume in tehn. izboljšave pri DSP — Železarne Štore.
Najboljša naloga, ki bo dobljena na razpis, bo nagrajena p-o Pravilniku o izumih in tehničnih izboljšavah Železarne Štore.
ODNOS DO DELA ZENA
BRINI m PONESREČIM OTROCI POTREBUJEJO
m
u
Kot vsak® let® je bila .letos 26. februarja krvodajalska akcija, z drugo besedo odvzem krvi. Lahko si štejemo v čast, da imamo v na-: šem kolektivu lepo število krvodajalcev, kateri so v vsakem primeru klica celjske transfuzijske postaje takoj .pripravljena darovati kri. Že v tem letu sta .bula .. dva '.primera, ko je bolnica klicala : na pomoč naš kolektiv ta v .30 ■minutah s® bik krvodajalci že na.
; teaasfua&jski postaji v .Celju. V tem primeru smo rešili bolnika, da ni umrl, obenem pa rešili skrbi , tudi osebje .toansfuzijske postaje. Nekateri sprašujejo ali je daja-nj.e torviškodljivo? Mnenje zdrav-. niukov je nasprotno. Zmerno dajanje krvi je celo koristno in daje darovalcu moralno zadoščenj e in ■; prijetno zavest, da je pomagal -pečenvu .ta' mu rešil življenje...; .Zdravniški pregled .pred odvzemoma pa pogosto odkrije pri na videz zdravemu	prijavi jencu
kakšno obolenje, ki je, če ga pravočasno odkrijejo, še ozdravljivo. Nekateri imajo zopet strah pred bolečinami, kd jih povzroča igla, vendar pa. pri današnjem načinu
detla ne. predstavlja odvzem krviš za konzerviranje rtič hujšefaposega kot običajen odvzem krvi-1-: za preiskavo..	.
Da pa bi dobil vsak borii k, ki : potrebuje pomoč, zadostno koli-,, cino krvi odgovarjajoče skupine, potrebuje celjska bolnišnica ca., , 1500 litrov krvi letno, čemur odgovarja nekako 6000 krvodajalcev nadeto. V našem kolektivu,, pa letno daruje ca, 300 krvodajalcev, krvi pa 'dobijo ca. 70 M- , .•tnov, kar je le.delček k zgoraj: ■navedeni količim. Za naš kolektiv pa je to kar lep uspeh, saj : srno s to količin» rešili mnogim s življenje, drugače pa bi moral ' umreti.	x
Še vedno misli marsikdo, da je transfuzija krvi potrebna samo ’ pri raznih nesrečah, ko izgubijo ponesrečenci mnogo krvi.
Pa ni tako!	- -
Tudi marsikatero notranjo bolezen dandanes z uspehom zdravijo vedno .s pomočjo krvi. Dostikrat šele transfuzija krvi bolniku reši življenje.
Največkrat zdravijo s transfuzijo krvi razne krvne bolezni in obolele krvotvorne organe. Za malokrvnost so razna zdravila, vendar dosežejo največ ji uspeh z .dajanjema krvi. Šele' p® transfuziji se bolnikom naglo vrača . zdravje.
Za nekatere ,krvna bolezni je ..značilni), da zboMjoc.prav - oni organi,; v katerih se stvar.ja kit To s® levkemija ali belokrvnosf, rak na žlezah m še nekatere druge. Takemu 'bolniku je večkrat'treba vso kini nadomestiti zr drugo, zdravo krvjo. Zato je pa treba svojih 10 Litrov krvi ta. tudi več za enega bolnika.
.Mnogo .notranjih'bdlezni spremlja huda krvavitev, ali pa se bolniku kri ae strjuje, tako,, da krvavitev zlqpa ne preneha. Tudi v
Splošne gospodarske rasti si danes ne morem« več predstavljati brez močne soudeležbe žensk v proizvodnih procesih. Mnenja, ali so ženske bolj ali manj produktivne so .deljena. ' Nekateri strokovnjaki pa trde, da ženske v umskih in ročnih sposobnostih ne zaostajajo za moškimi.
Z gospodarskim razvojem tudi hitro narašča povpraševanje po delavkah. V prvem obdobju gospodarskega razvoja -so žene delale predvsem \f tipično ženskih strokah, 'kot je tekstilna, tobačna in živilska industrija. V drugi fazi razvoja ,pa so se ženskam odprla vrata tudi v vse druge panoge, kjer so prej delali le moški.
V povojnem razdobju smo podoben razvoj doživeli tudi v Sloveniji. Potrebe po ženski delovni
takem primeru je transfuzija krvi nujno potrebna.
Prav tako je za šok, razne infekcije,: za splošno oslabelost in za mnoge druge bolezni najuspeš-' inejše zdravilo spet — transfuzijska kri.
Od operacije izčrpane bolnike zdravijo na vse ustrezne načine, -toda obenem -tudii s transfuzijo krvi. Krii bolniku krepi odpornost in mu znatno skrajša čas zdravljenja.
Kri je zdravilo!
Z njo dobi bolnik v telo tiste snovi, ki jih ne more izdelati nobena tovarna na svetu. Te snovi spodbujajo krvotvorne organe, da začno spet sami proizvajati, dobro in zdravo kri.
S krvjo, ki jo darujemo, dajemo zdravrßfcom v roke dragoceno zdravilo, brez katerega ne sme biti nobena bolnišnic^.
Morda bo kri, ki jo daruješ danes, že jutri rešila tudi tebe.
Mehanizacija je prodrla tudi v našo zastarelo valjarno. Z izgradnjo valjčnic v tleh je odpravljeno dosti fizičnega dela. Na sliki je naprava za transport gredi,c.
sili iz leta v. leto rastejo. Leta 1953 je bilo v Sloveniji zaposlenih ca. 31 % delavk, odstotki so stalno naraščali in danes dela v industriji že nad 37 % žena. Z naraščanjem potreb po udeležbi žensk v industriji pa moramo istočasno spreminjati tudi pogoje dela, ki so nujno potrebni za uspešno in normalno udejstvovanje žensk.
Zaposlenim ženskam delamo mnogokrat krivico z neutemeljenim mnenjem, da ženske več bolehajo- kot moški, da so manj storilne in manj stalne. Če gledamo na splošno zdravstveno odpornost, ugotavljamo da. ja tako imenovani »šibki« spol odpornejši od moških. Našli so se taki, ki trdijo, da je to zato, ker moški več delajo. V povprečju pa to prav gotovo ne drži, vsaj vemo, da nosi zaposlena ženska dvojno breme, delovno mesto in dom. Prav-tako pa tudi statistični podatki socialnega zavarovanja kažejo, da ženske manj bolehajo kot moški (.brez upoštevanja porodniških dopustov). Da pa. bomo do njih bolj objektivni, moramo priznati, da ženske zaradi bolezni večkrat izostajajo, to se pravi, da iso botane manj du! in večkrat v letu, medtem ko so moški dalj bolani toda manjkrat. Težave so tudi v tem, da žensk ne smemo zaposlovati v tretji izmeni, to je v nočni delovni izmeni, kar pride . pri nas v železarni le v nekaterih obratih v poštev.
Analize tistih, del, kd ne:Zahtevajo večje fizične moči, kažejo da so ženske celo bolj storilne kot moški. Te prednosti jim omogočajo nekatere sposobnosti 'oziroma lastnosti: Zenske' so 'v povprečju pri ročnih delih mnogo spretnejše kot moški, osnova temu so drobni in gibki prsti. Pri lažjih delih so pa ženske tudi mnogo bolj urne, navsezadnje so pri delu tudi vztrajnejše, in se bolj koncentrirajo predvsem pid ponavljajočem se delu. Mnogo lažje kot moški prenašajo delovno enoličnost. Zanimive razlike v storilnosti obstojajo tudi znotraj ženskih skupin. Analize kažejo, da dosegajo ženske, k,i imajo otroke ne glede na to, če so poročene ali ne, višjo storilnost. Tudi v kvaliteti dela v povprečju ženske ne 'Zaostajajo, to zavisi od odnosa, ki ga ima ženska do dela in do svojega znanja. Posebna ženska lastnost, po katerih se zelo razlikujejo od moških se kaže v njihovem kritičnem ocenjevanju tega kar zmorejo oziroma znajo. Ženske svoje delo mnogo kritičneje ocenjujejo kot moški.
Kot sem že omenil je prav, da ženskam njihovo delo na fizično manj zahtevnih delovnih mestih enako vredno timo in jih 'priznamo vsaj kot enakovredne proizvaj alce, če jim že nočemo vsega priznati kar zaslužijo. Stane fezai
Uspešno delo
KRAJEVNA ORGANIZACIJA ZVEZE REZERVNIH OFICIRJEV IN PODOFICIRJEV V ŠTORAH MED NAJUSPEŠNEJŠIMI V CELJSKI OBČINI
2e vrsto let spada krajevna organizacija ZROiP v Štorah med najprizadevnejše v celjski občini. Tudi v lanskem letu je bila med najuspešnejšimi in je za svojo prizadevnost prejela od občinske zveze ZROP 20.000 dinarjev nagrade. Organizacija šteje 120 članov, vodil jo je zelo delaven odbor pod predsedstvom tov. Adolfa Mljača. Na letnem občnem zboru so pregledali delo odbora in sodelovanje članov in kritično ocenili vse napore, uspehe in ne-usipehe.	_
Če je bil odbor res vsestransko prizadeven pa ne moremo tega trditi za članstvo, ki je lani v za: četku leta, to je spomladi še v lepem, številu sodelovalo pri strokovnem izobraževanju in izpopolnjevanju, pozneje pa se ni udeleževalo vseh akcij in nalog. Prvi seminar je potekal ob številni udeležbi članov v prijetnem in plodnem sodelovanju s predavateljem in inštruktorjem, ob zaključku so udeleženci seminarja izdelali lin obdelali 32 nalog (32 članov je izdelalo in obdelalo zadano nalogo). Pri orijentacijsko-patrolnem pohodu je bila udeležba že slabša; čeprav je bil pohod organizacijsko brezhibno izveden pa zaradi slabe udeležbe ni bil dosežen zaželjen uspeh. Zato pa je ekipa štorsfce krajevne organizacije častno zastopala svojo organizacijo na občinskem orien-tacijsko-patrolnem pohodu sredi oktobra, saj se je tričlanska ekipa povzpela pod sam vrh tekmovalne lestvice. Zato so bili člani te ekipe tov. Leskošek Ivan, ing.
' Černak Feliks ' in Cajhen Joško na občnem zboru organizacije pohvaljeni. Testiranja se je udeležilo pa le 23 članov organizacije in tudi Ocene so bile skromne. V poročilu je bilo povedano, da se mlajši komandni kader ne zaveda dovolj odgovornih nalog, ki čakajo rezervne oficirje in podoficirje. Zlasti šepa individualni študij. To je sicer opaziti tudi pri drugih organizacijah na celjskem terenu, toda prav to kaže na pomanjkljivo zavest članstva. Člani bi morali snov, podano v »Informatorju« in članke v »TV-15« dobro predelati in priti že pripravljeni na seminarje, kjer bi se dokončno pomenili o nejasnostih s predavateljem, oziroma inštruktorjem. Napram slabo zavednim in slabo discipliniranim članom organizacije bi bilo treba podvzeti ostrejše ukrepe.
Novoizvoljeni odbor, tki ga vodi dipl. ing. Černak Feliks, člani pa so: Kavka Franc, Leban Jože, Cajhen Jtože, Zapušek Roman, Mljač Adolf, Srebat Filip, Jazbec Jože in Jazbec Alojz, si je zadal odgovorno nalogo, izvesti dobro
zastavljen program, ki naj bi še bolj razgibal članstvo in ga navezal na nenehno delo, to je zlasti na stalen študij posameznika, kot tudi vsega članstva skupaj, da bi se tako stalno strokovno izpopolnjevali in izobraževali, kot to zahtevajo zahtevne naloge komandnega kadra v naši armadi. Organizacija je bila tudi lani der lažna znatne finančne podpore kolektiva železarne, saj je večina članov te organizacije iz vrst kolektiva tega podjetja, to je naše železarne. Da ibi se povečala aktivnost članstva ,iin delo odbora, si je Odbor zaijal nalogo, da poleg rednih predavanj izvede še svoj program, to je akcijski program, v katerega 'bodo skušali , zajeti kar največ članov organizacije. Predvideni sta tudi dve strokovni ekskurziji, ena verjetno v Ptuj, druga pa v eno izmed kasarn v Sloveniji (ogled tehniške opreme), ali pa ogled partizanskih bolnišnic, oziroma znanih partizanskih krajev.	R. U/
Pišejo nam
DIETNA MALICA
Da je dietna malica potrebna in zelo koristna vedo najbolj vsi tisti člani našega kolektiva, kateri jo morajo dobivati, čeprav bi bil vsak med njimi vesel, če bi šlo tudi brez nje. Ker sem tudi sam med njimi, bi želel nekaj pojasnil okoli tega in to:
Vemo, da moramo imeti posebno potrdilo od zdravnika, za kar smatram, da je še kar prav, pa čeprav plačamo to malico isto kot vsi drugi člani kolektiva. Ne gre mi pa v glavo, da je potrebno čakati za takšno potrdilo po celo uro in še več, (sam sem iskal to potrdilo dvakrat in sem čakal točno dve uri in 15 minut). Lahko si mislim, da ga tudi drugi ne dobijo prej. No in zraven vse te brzine je še pa veljavnost tega potrdila komaj mesec ali pa dva.
Sprašujem se zakaj zdravnik sam ne določa termina veljavnosti takšnega potrdila, ne pa da ga samo podpiše in to takrat, ko je še prazen.
Mnogo se govori in piše o gospodarski relormi, samo s takšnimi izgubami časa pač ne moremo pričakovati ne vem kakšnih uspehov.
Ne vem, če je moje mišljenje in ogorčenje pravilno in upravičeno, če pa je, se naj takšne izgube delovnega časa čimprej odpravijo in naj ne ostanejo samo na papirju kot so že marsikatere. Jože Kovačič modelna mizama
Tale tabla naj bi služila obveščanju prebivalcev. Služi pa tihemu tekmovanju kdo bo prej raztrgal plakate. Manjša oglasna deska je bila še nedavno tega zasteklena. Tako je Lipa ostala brez objav o filmih. Svoboda pa nima in ne more imeti toliko denarja, da bi vsak mesec namestila novo.
Le komu je ta ograja služila za izkazovanje fizične moči. Postopoma so izginjale srednje prečke ena za drugo. Začelo se je pa v novoletni noči. Kaj botruje takšnim dejanjem? Kratka pamet, objestnost, alkohol?
Tudi ta prometni znak je bil nekomu na poti. Tisti na zgornjem koncu že leži v sredini brega. Res je treba biti močan (pa neumen tudi), ker ni enostavno izdreti takšnega droga skupno s temeljem.
PlStJO NAM - PIŠEJO NAM
MOJA MIŠLJENJA IN PRIPOMBE!
V kolikor sem lahko sam precenil, naše podjetje vsak mesec ali letno precej izda za Štorskega železarja. V njega dopisujejo skoraj vedno isti ljudje. Zanima me, kje so tisti, ki bi lahko pisali in nas seznanjali o raznih nepravilnostih in napakah, ki se nedvomno tudi pri nas porajajo. Tega v našem časopisu ni zaslediti. Prepričan sem, da bi o tem lahko spregovorili v železarni naši komunisti, ki gotovo pozntrjo jedro naše organizacije in razne nepravilnosti. Žalostno pa je, da dosti teh ljudi napake kritizira na mestih, kjer hi v bližini onih višjih, medtem ko se v večini strinjajo z vsem, kar je bilo kje sklenjeno; na sejah, sestankih in na raznih oblikah odločanja. Verjetno pa je tudi že kdo poizkušal s kritiko v našem časopisu? Bojim pa se, da so ta pisma romala v koš urednika. Kajti ni mogoče, da bi bilo pri nas vse tako v redu. Recimo odnosi predpostavljenih do podrejeriih in obratno, organizacija dela in drugo.
Nisem se hotel zadržati pri tej temi. Opažam namreč nekaj drugega. Naši delavci nimajo pravega zanimanja za Štorskega železarja. Prepričan sem, da jih 70 do 80 % zanima samo zadnja stran časopisa. Kakor sem iè uvodoma rekel, nas tisk železarja stane lepe denarce in bojim se, da nima pri delavcih tistega efek-ta, kot bi ga sicer naj imel. Moje mišljenje oziroma predlog je, da
se po vseh obratih izvede anketa, koliko kdo prečita in kaj? Le s tem načinom bi si bili na jasnem ali se izdaja časopisa izplača ali ne. V nasprotnem primeru naj bi popestrili oziroma povečali izdajo našega informatorja. To je moje mišljenje.
Zvone Močnik, OTK
Pripomba uredništva!
Skoraj v vsaki številki se pojavi v našem glasilu tudi napis: »Dopisujte v svoje glasilo«. To je poziv vsem članom našega kolektiva. Pri dopisovanju kot smo že večkrat poudarili ni nobenih omejitev. Pisem, ki :bi zaradi svoje ostre kritike romale v koš, do sedaj ni ibilo. Razumljivo pa je, jda dopisov s »kritiko«, ki že prehaja v osebne napade ter preide meje dostojnosti ne moremo objavljati. Naša praksa je takšna, da pisma, ki konkretno opozarjajo na določene napake pokažemo tistim (če je čas za to) pri katerih se te napake pojavijo, da damo s tem možnost takojšnjega odgovora. V kolikor to zaradi časovne stiske ni mogoče, pismo objavimo takšno kot je ter po izidu številke izzovemo odgovor za naslednjo številko.
Glede vsebine lista pa lahko rečemo le-to, da skušamo zasledovati glavni njegov cilj in to je čimboljše informiranje članov kolektiva z vsemi dogodki v podjetju. Pri urejanju imamo večkrat dosti težav, ker prispevkov ni. Verjetno se bo tovariš dopisnik strinjal z menoj, da ne moremo zahtevati od urednika, da oi celo številko napisal sam, kar b.i bil
včasih prisiljen storiti, če bi hotel da Zelezar sploh izide.
Na mnogih sestankih tako ZK, kot sindikalnih je 'bilo že večkrat kritizirano, da informiranje pid nas ni uspešno. Predlagam, da bi vsak tisti namesto, da kritizira raje napisal članek (gotovo ne hi porabil več časa za to) ter s tem popestril vsebino našega' časopisa. Na žalost je kritika dostikrat nepopolna, zaradi tega, ker samo ugotavljamo in posplošujemo, kot npr.: Zelezar je za nič, beremo itak samo zadnjo stran, vsebinsko je nezanimiv, piše samo o gasilcih in podobno. Nihče od teh kritikov pa do sedaj še ni dal
M ladina se je prebudila — prebudila šele sedaj, seveda samo za tiste, ki jo k temu spodbujajo, ne vedo pa, ali nočejo vedeti, da ta deluje že vrsto let. Sem so vključena tudi leta, ko so še tisti, ki danes mladino kritizirajo bili zelo aktivni mladinci.
Za kaj pravzaprav gre?
Qdgovarjamo na članek iz »Štorskega železarja«, z dne 2. 2. 1966 pod naslovom »Mladinci obiskali EMO«. Sprašujemo se, če je tov. Ulaga Tone, ta je članek tudi napisal, sploh pravilno seznanjen o delovanju mladine, njihovimi problemi v našem podjetju. V kolikor je eventualno seznanjen le z ekskurzijo v tovarni EMO, z raznimi izleti »internega« značaja, kot to omenja on in z obvestilom o prispevku za mla-
konkretnega predloga, kaj storiti ter kako zainteresirati tiste, ki bi v list lahko pisali ter 'kako. drugače popestriti naš list. Tako so pa podvržena kritiki še tista redka prizadevanja peščice ljudi, iki-sedaj dopisujejo. Mislim, da bi morala kritika leteti predvsem na tiste, ki ne pišejo. Uredniški odbor pa žal nima te moči, da bi koga prisilil da napiše članek za časopis.
Pozdravljamo dnciativo tovariša Močnika ter se mu zahvaljujemo za .vzpodbudo v tej smeri ter tudi za konkretni predlog.
Urednik
dinski klub v Celju, medtem, ko o izletih ni bil obveščenemu, kakor vsem ostalim, ki delijo z njim enaka mnenja, posredujemo naslednje:
Najprej naj odgovorimo, zakaj mladinski aktiv ne prireja kljub širokemu izboru tem kakšno predavanje. Prepričani smo, da predavanje ne bi uspelo, zaradi premajhne udeležbe, to se pravi, naši mladinci so vse premalo zainteresirani, da sedijo uro, morda dve in poslušajo predavanja. Takšen primer se je pokazal na konferenci, kjer je bil majhen odziv mladine. Kako pomembna je konferenca, kaj vse se na njej obravnava, vse v interesu mladine, ne bomo govorili. Zato bi bi-
(dalje na 15. strani)
MOGOČE SE MLADINA PREBOJA
♦
.........................................imimiimiiiiiii...........um............im........mn.......mmmmmimii....................................iiftiiiiiiiiiiiimiii.....immillili................mim...........immuni.........ninni.......limili
V
Ljudska tehnika v Štorah
O dejavnosti društva »Ljudske tehnike« v Štorah je vse pregialo slišati. Sekcije marljivo delajočo so bile doslej že kar uspešne, predvsem elektrostrojna in avto-moto sekcija. Z ustvarjenimi sredstvi kupujejo novo opremo in tabo širijo svojo dejavnost tudi na druge sekcije, ki do sedaj še niso mogle začeti z delom. Tako vztrajno izpolnjujejo vedno večji del poslanstva, ki ga društva »Ljudske tehnike« lahko dosežejo pri dv.igu tehnične kulturne ravni prebivalstva.
Pri pregledu dela v preteklem letu je opažamo napredek kljub mnogim težavam, ki so jih ovirale pri izpolnjevanju postavljenih nalog.
Najuspešnejša je bila elektrostrojna sekcija, ki je z opravljanjem raznih uslug in nekaterih
večjih del zagotovila društvu finančni obstoj. Med drugim so prevzeli v izdelavo in gradnjo smučarsko vlečnico na Svettai, -ki je bila že to zimo izgotovljena in je že pričela služiti svojemu namenu. Za to vlečnico je društvo »Ljudske tehnike« prispevalo TVD Partizanu tudi le,po vsoto 500.000 S din svojih sredstev ter tako s prepričljivo gesto pokazala solidarnost do tega društva.
Avtomoto sekcija je tudi dobro delovala. V lanskem letu so orga-nirali 2 tečaja za voznike amaterje, kategorije A in B. Teoretični del tečaja opravljajo v svojem kabinetu, ki je lepo opremljen s shematskimi slikami posameznih delov avtomobila. Tam imajo tildi postavljen svoj prvi avtomobil znamke Opel, ki je lepo prirejen za ogled, saj je ne-
kaj njegovih najvažnejših delov v prerezu, da, je mogoče videti njegovih najvažnejših delov v prerezu, da je mogoče videti nono trajnost stroja. Za praktične vožnje imajo 2 avtomobila, ki jih zelo gospodarno izkoriščajo. Začetne vožnje vozijo tečajniki v starem avtomobilu, zadnji del tečaja in praktični izpit pa opravljajo z rfovirn.
V domu Ljudske tehnike imajo tudi servisno delavnico, kjer vzdržujejo svoja avtomobila, obenem pa lahko tudi člani društva opravijo tam manjša popravila na svojih vozilih.
Foto sekcija, radio in modelarska sekcija niso mogle pričeti z delom, ker do sedaj niso imele svojih prostorov. Le-te so z novim domom sedaj pridobili, za foto in radio sekcijo, imajo že tudi kupljerfh opremo .in bodo iako lahko te sekcije pričele delati. Vključili bodo veliko mladine m predvidevajo, da bi že v tem letu organizirali samostojno razstavo umetniške in dokumentarne fotografije.
Aktivnost društva se kaže še v drugih oblikah dela. Sodelujejo na raznih prireditvah, proslavah in pd. Prirejajo poljudnoznanstvena predavanja in predvajanje poučno vzgojnih filmov. V osnovnih šolah Štore, Teharje, Koinpole in Svetina sodelujejo v krožkih Ljudske tehnike in jim pomagajo pri tehnični izobrazbi pionirjev, ter jih že tudi pripravljajo za svoje boidoče člane, ker jim bodo pravočasno vzbuditi zanimanje za tehniko. Lani so si kolektivno ogledali jesenski velesejem v Zagrebu .in sklenili, da bodo takšne poučne ekskurzije še priredili.
V prihodnosti se obeta društvu »Ljudske tehnike« v Štorah lep razcvet. Doslej so pokazali, dà so trden kolektiv saj so veliko ovir uspešno premagali. Zgrajen imajo lep dom v katerem je dovolj prostora za delo vseh sekcij. Z aktivnim vključevanjem v svoje delo vseh zainteresiranih, bodo na območju Štor zavzeli svoje pravo mesto v družbeno vzgojnem delu.
-B. L.-
Obračun dela TVD Partizan-Kovinar
O'čni zbor društva, ki je bil dne 5. marca je podal pregled ene letnega dela vseh sekcij. Obravnavanih je bilo vrsto vprašanj ki so tekom leta vplivala na izpolnitev akcijskega programa. Predvajali so tudi žilm o večjih prireditvah ter izvlečke iz dela posameznih sekcij.
Eden največjih problemov s katerim se je društvo borilo je bila težk i finančna situacija, ki je nastop. !a po sklepu samoupravnih
Predsednik društva ho še v naprej tov. Kavka Franc
org.' rov v Železarni, da naj v bodoče društvo financirajo iz sredstev občinske zveze za telesno -kulturo. Tako je bilo društvo postavljeno pred dejstvo, ker teh sredstev ni bilo, da ob določenih trenutkih popolnoma preneha s svojo dejavnostjo. Šele v jeseni je občinska zveza nakazala en milijon stärih dinarjev ter kasneje tudi dotacija železarne. Kljub tako resnim finančnim težavam je bilo tekom leta vrsto nastopov in prireditev od katerih nekaj pomembnejših, kot so: smučarska šola na Svetini, katere se udeleži vsako leto čez 60 članov našega društva; športna prireditev »35 let športa v Štorah« s tekmovanji v nogometu, rokometu, kegljanju in namiznem tenisu; na-
stop skupine naših pionirjev na prireditvi Dneva mladosti v Beogradu, sodelovanje v Titovi štafeti, tekmovanje na metalurških tekmah v Ravnah na Koroškem, udeležba na pohodu ob žici okupirane Ljubljane in še vrsto drugih nastopov.
Tov. predsednik Kavka Franc je v svojem poročilu med drugim dejal:
Mi smo v zadnjih letih dosegli velik napredek, kateri pa je bil dosežen bolj kampanjsko, kot pa načrtno. Nadaljnja krepitev in razvoj kvalitete in kvantitete pa je možna, in pri nas je to že nujnost, v perspektivnem razvoju, ki naj predvidi ta razvoj za nekaj let vnaprej. Telesna vzgoja postaja vedno bolj rekreativnega značaja, s katerim hoče povezati in pritegniti v svoje vrste ne ie mladino, temveč tudi delovnega človeka. S tern sem načel vprašanje, o katerem že precej časa govorimo, to je o ustanovitvi rekreacijskega centra v Štorah. V tem centru bi še naše društvo odigralo poleg drugih organizacij, ki bi bile vključene, pomembno, če ne glavno vlogo pri rekreaciji delovnega človeka. Upajmo, da bodo merodajni forumi o tem še razpravljali in se o tern nekoč tudi odločili.
Veliko vlogo za perspektivni razvoj društva pa bo odigral strokovni izpit, v katerem pa še precej šepamo, čeprav smo tudi tu napredovali. Zavedajoč se tega pomebnega činitelja, smo se odločbi za načrtno šolanje dopisnega študija trenerjev in vodnikov, članov, ki so pripravljeni po opravljenem študiju, ki ga financira društvo aktivno sodelovati pri krepitvi telesne vzgoje.
V referatu je nakazal tudi naloge bodočega upravnega odbora:
1.	aktivirati vse odbornike v sekcijah k temeljitejšemu opravljanju svojih dolžnosti;
2.	izdelati statut društva, v katerem bodo jasno določene naloge članov društva, sekcij, trenerjev in vodnikov ter celotne politike telesne vzgoje;
3.	Stremeti za strokovno usposabljanje vodnikov in trenerjev in od njih zahtevati dosledno izvajanje programa vadbenih ur;
4.	izdelati perspektivni plan telesne vzgoje v društvu;
5.	podpreti prizadevanja posameznih sekcij, kadar se v njih vidi perspektivnost;
6.	tesno sodelovanje med ostalimi organizacijami in šolami v Štorah nadaljevati in še poglabljati;
7.	pripraviti program za proslavo 10-letnice ustanovitve »Partizana« v Štorah v letu 1967.
- S. O. -
V prostem času so udeleženci smučarskega tečaja na Svetini tudi takole uživali lepo vreme
Republiški pionirski prvak Bojan Klinar
Vse premalo je bilo letos «nega da M vlečnica res. bila polno zasedena
SPREMEMBE STATUTA
POJASNILA K OSNUTKU SPREMEMB IN DOPOLNITEV STATUTA ŽELEZARNE ŠTORE
Glede na določila Temeljnega zakona o podjetjih in Temeljnega zakona o delovnih razmerjih, po katerih morajo delovne organizacije prilagoditi notranjo zakonodajo novim delovno-pravnim predpisom, je s tem spremembam in dopolnitvam tudi naš statut vsklajen z novimi predpisi in določa predvsem:
—	notranjo organizacijo
—	delovne enote
—	organe upravljanja
—	samoupravne akte
—	delovna razmerja
—	vodilna delovna mesta
—	pogoje za imenovanje direktorja
—	določila o reelekciji
—	določila o referendumu
—	delitev dohodka
—	sklade ter
—	določila o notranji in mešani arbitraži.
Pri izdelavi sprememb in dopolnitev statuta so bili uporabljeni naslednji zakoniti predpisi:
—	TEMELJNI ZAKON O PODJETJIH {objavljen v Ur 1. SFRJ, 17/65) v pojasnilih skrajšano: TZP). Kot literatura je služila knjiga dr. B„ Zabela: Temeljni zakon o podjetjih s pojasnili.
—	TEMELJNI ZAKON O DELOVNIH RAZMERJIH (objavljen v Ur. 1. SFRJ, 17/65; v pojasnilih skrajšano: TZDR). Kot literatura je služil Informatorjev priročnik: Propisi o radnim odnosima, objašnjenja i primeri općih akata v redakciji Marjana Krleža.
—	TEMELJNI ZAKON O VOLITVAH DELAVSKIH SVETOV IN DRUGIH ORGANOV UPRAVLJANJA V DELOVNIH ORGANIZACIJAH (objavljen v Ur. 1. SFRJ, 15/64; v pojasnilih skrajšano: TZ o vol. DS).
—	TEMELJNI ZAKON O VARSTVU PRI DELU (objavljen v Ur. 1. SFRJ, 15/65) in še drugi, manj pomembni zvezni in republiški predpisi.
Da bodo DSE lažje obravnavali ta osnutek smo skoraj za vsakim členom dodali ustrezno pojasnilo: od kod sprememba in zakaj. Iz pojasnil k posameznim členom sprememb je razvidno ali
FILMI V
2.-3. 4. 1966 »MALI RIBIC« japonski CS film 9.—10. 4. 1968
»PROFESOR HANIBAL« madžarski film
je spremembo narekoval zakon in mora biti zaradi tega obvezno v statutu, ali pa je do spremembe prišlo po lastni presoji podjetja, seveda v zakonitih mejah. Tani, kjer je sprememba vnešena zaradi zakonskega določila ni potrebno kaj več razpravljati, ker se določbe ne dajo drugače preurediti, Tam pa, kjer je povedano, da mora DELOVNA SKUPNOST v statutu sama nekaj določiti, se je pa treba poglobiti, zadevo predi-skutirati in konkretno navesti določene primere.
V spremembah in dopolnitvah statuta so nekateri popravki starih izrazov kdt n. pr.: besede: »delovni kolektiv«, ki so nadomeščene z besedami: »delovna skupnost«. Da se ne bi pri obravnavanju predloženih sprememb izgubljali v malenkostih, opozarjamo DSE predvsem na tiste določbe, ki bi jih naj delovna skupnost sama, po svoji presoji in sklepu rešila. Te zadeve so za delovno skupnost najaktualnejše in so vsebovane v naslednjih členih sprememb in dopolnitev statuta, ki bi iih zlasti bilo potrebno obdelati, In sicer:
ČL. 10 sprememb in dopolnitev statuta, ki govori o medsebojnih del. razmerjih je gotovo eden najpomembnejših, čeprav je bila ta materija obravnavana že v osnutku pravilnika o medsebojnih delovnih razmerjih. V statutu je to poglavje samo načelno obravnavano, tako da tvori statut podlago za izdelavo ustreznih pravilnikov. Posebej je treba opozoriti na 12^ f, 12. 'j in 12. n člen.
ČL. 14 našteva vodilne strokovne delavce podjetja. Po prejšnjem statutu so bili vodilni strok, delavci tudi obrato-vodje. Vodilne delavce zadene namreč reelekcija. Vsaka štiri leta se morajo delovna mesta vodilnih delavcev znova razpisati. Ponekod gre reelekcija v širino in zajame tudi obratovodje in ostale vodje strokovnih služb. Razmisliti je treba o tem. ali prinaša taka reelekcija v širino določene poslovne rezultate podjetja in kaj se v takih primerih od nje še lahko pričakuje. Pri tem se postavila vprašanje zaposlitve novih ljudi, ki imajo tudi predpisano izobrazbo, vendar večkrat nimajo določene specializacije, ki je lahko svojstvena za določeno del. organizacijo.
ČL. 16, ki govori o pravicah in dolžnostih delovnih enot, precizira v ustreznih skupinah njihove pravice in dolž-
ŠTORAH
16,-17. 4. 1906 »POTNICA« poljski film 23.-24. 4. 1966
»MORILEC IN GOSPODIČNA« poljski iilm
NOV UPRAVNI ODBOR
TVD PARTIZAN —
Kavka Franc pred se dre'k; Markovič Rajko, podpredsednik; Veber Tine, tehnični; sekretar; Klja-kovič Ratomir, blagajnik, Šalič Tomo, gospodar; Ocvirk Stane, propaganda; Dr. Doplihar Alek-zanefer, zdravstvo; Zelič Franc, Maekošek Anton, Seme Franc, Žumer Ivan, Mlač Branko, Ožek
KOVINAR ŠTORE
Franc, Sivka Jože, Hiti Martin, člani.
NADZORNI ODBOR Klinar Anton, predsednik; Lončarič Jože, Mljač Adolf
ČASTNO RAZSODIŠČE Kranjc Srečko, predsednik; Zelič Franc, Tratnik Zoran, dtjDl met. ing.
nosti. V zvezi z decentralizacijo delavskega samoupravljanja se skušajo dati enotam določene samostojnosti. Razmejitev teh pristojnosti med DSP in DSE mora biti upoštevana le v takem obsegu, da pozitivno vpliva na enotno poslovno politiko podjetja in na poslovne rezultate. Zato so določene stvari še pridržane v pristojnosti DSP kot najvišjega organa upravljanja, DSE pa lahko v okviru tega določila popolnoma samostojno odločajo, predlagajo DSP ali mu dajejo mnenje.
ČL. 24 govori v katerih primerih moža DS obvezno razpisati refendimi. Razen teh primerov pa lahko delovna skupnost po prosti presoji določi še druge primere, v katerih se mora razpisati referendum, ki pa morajo biti v statutu navedeni.
ČL. 49 govori o notranji arbitraži. Ta nova institucija je delno urejena z zakonom, postopek pred arbitražo pa določa statut.
ČL. 53 govori o pogojih za imenovanje direktorja.
ČL. 55 določa, kdo nadomešča direktorja v njegovi odsotnosti.
ČL. 59 govori o delitvi dohodka med delovne enote. Po prejšnjem pravilniku o delitvi osebnih dohodkov so bili kriteriji za ugotavljanje OD:
—	fiksna vrednost točke,
—	obseg proizvodnje x cenik,
—	finančni uspeh.
S fiksno vrednostjo točke je imel vsak delavec zajamčen OD v višini vrednosti točke, četudi delovna enota ni ničesar proizvedla.- Po kriterijih, ki so navedeni v tem členu pa je za osebne dohodke pomembna:
—	obračunska osnova del. mesta,
—	posamezni ali skupinski učinek o-pravljenega dela in
—	uspeh delovne enote.
čc delovna enota ničesar ne proizvede, tudi ne more razpolagati s sredstvi za OD. V takih primerih bi dobili delavci samo z zakonom zajamčen minimalni osebni dohodek.
ČL. 75 določa postopek za sprejemanje in spremembo statuta ter drugih splošnih aktov podjetja. Ta' postopek določa namreč samostojno delovna skupnost.
ČL. 77 določa v 183. b. čl. dan, od kdaj začne teči 4 letni rok za ponoven . razpis vodilnih delovnih mest. Delovni skupnosti je dano pooblastilo, da v statutu določi datum, od katerega začne teči ta rok. Tako je lahko v statutu določeno, da začne ta rok teči Z dnevom, ko začne veljati statut ali pa s kakšnim drugim dnevom, vendar ne pozneje kot 1. januarja 1967.
Delavski sveti enot naj o teh načelno važnih vprašanjih podajo svoje pripombe, glede ostalih določb, pa se naj izjasnijo, kje so nerazumljive ali nejasno napisane 4
Mogoče se mladina prebuja
(Nadaljevanje s 13. strani)
lo na predavanju le majhno, premajhno število mladink in mladincev. Tudi mi kličemo »mladinke, mladinci prebudite se« pokažite večje zanimanje in interes do mladinske organizacije.
Glede izletov pa samo nekaj besed. Lanskoletni izlet je bil za vse mladince. Mar ne? Ze pred pričetkom del, kjer je mladina obljubila pomoč s prostovoljnim delom so bili vsi mladinci seznanjeni, da bo na koncu delovne akcije izlet za tiste, kateri bodo izpolnili število ur prostovoljnega dela oz. kateri bodo imeli največ ur. Slevilo je bilo omejeno le na 40 mladincev in izbrani so bili po vseh obratih. Tako se je iz livarne sive litine zbralo 5 mladincev, mehanične 5, obdelovai-nice valjev 3 itd. To se pravi ta izlet ni bil internega značaja, temveč za vse tiste mladince, ki so pokazali največ dobre volje, sé potili v znoju, ko so vititeli krampe, vzeli samokolnice in s
svojim delom doprinesli veliko za izgradnjo nove tovarne. Vsi izletniki pa so tudi prispevali svoj delež — finančnir iz lastnih sredstevv To pa bi bilo isto, kot prispevati svoj pol ali celodnevni zaslužek, kot to omenja £Ian-kar, za izgradnjo kluba. In na znanje še to, da so mladinci člani TK, kateri so imeli dovoljno število ur in bi se lahko udeležili izleta, odstopili svoj prostor mladincem iz obrata. Tako tudi aktiv TK ni bil na izletu v polnem številu.
Mar smo sicer pozabili, da je mladina že marsikaj pozitivnega vnesla v naš kolektiv?
Mnenja smo vsi enotnega, da je kritika, postavljena na pravo mesto vedno sprejemljiva in umestna. Vendar smatramo, da kritiko lahko izreka le tisti, ki tudi sam aktivno dela. Morda, ravno zaradi takih pozitivnih mladincev navidezno naša mladinska organizacija peša.
TK ZMS Železarne Štore
OBVESTILO
Clane kolektiva obveščamo, da je Trgovsko podjetje BAZEN Velenje odprlo v Celju prodajalno premoga v Gledališki ulici 9 (poleg Turške mačke). Premoga je sedaj dovolj na zalogi, dostavljajo ga s kamioni na dom. Poleg tega prodajajo tudi razni gradbeni material kot vse vrste opeke, cement, betonsko železo, salonit, okna, vrata, parket, keramične plošče, vinaz plošče in drugo.
Vfebruarju 1966
Novosprejeti člani kolektiva
Kosec Ludvika Frančiška iz Šentjurja, NS uslužbenka, splošni sektor.
Hergan Franca Angela iz Straž-gojnice jpni Pragerskem, je bila naša štipendistka na VEKŠ v Mariboru, sedaj diplomirala in je zaposlena kot pripravnik v komercialnem sektorju.
Križnik Martina Martin, doma iz Jezerc pri Planini, NK delavec, zaposlen v valjarni.
Kampoš Antona Konrad iz Celja, NK delavec, ekspedit.
Štante Mirka Hermina iz Pro-ždnske vasi, NK delavka, zaposlena v komunalnem oddelku — kegljišču.
Muha Martina Friderek :iz Loke pri Žusmu, NK delavec, valjarna.
Koren Karla Karl iz Štor, NK delavec, zaposlen v mehanični delavnici.
Odšli iz podjetja
Mirnik Bogdan, star 52 let, v tem podjetju je zaposlen 4 leta in to kot referent v organizacijskem biroju — direkciji, sedaj je redno upokojen.
Stante Hermina, zaposlena v komunalnem oddelku — kegljišču je odšla iz podjetja po izteku delovne pogodbe.
Johan Jože, star 60 let, v tem podjetju zaposlen preko 19 let, nazadnje kot vratičar v valjarni, sedaj je invalidsko upokojen.
Poročili so se:
Žaberl Franc iz laboratorija] Kokol Anton iz ekspedita; Križnik Martin iz valjarne; Starki Franc iz valjarne; Soline Jakob iz jeklarne; Verdinek Alojz iz valjarne, Vidic Anton iz livarne sive litine; Petek Edvard iz melamine delavnice; ter Jager Jakob iz energetskega obrata.
^Naraščaj v družini so dobili:
Lubej Ivan iz valjarne; Lešek Stanko iz jeklarne; Cujež Franc iz OTK; Planko Blaž iz livarne sive litine; Žohar Franc iz mehanične delavnice; Makuc Vili iz obdelovalniice valjev; Gračner Ivan iz jeklarne; Počivavšek Anton iz šamotame; Lorger Franc iz valjarne.
Izostanki v mesecu januarju
13 in zaradi ostalih izostankov 567 delovnih dni, torej skupaj 4.917 delovnih dni.
KRŠITVE DELOVNE DOLŽNOSTI
V mesecu februarju 1966 je bilo zaradi kršitev delovne dolž-
nosti razpisanih šest obravnav, na katerih so komisije izrekle skupno osem ukrepov, med' katerimi 'je bilo šest opominov in dva javna opomina. V dveh primerih so komisije oprostile delavce odgovornosti zaradi kršitve delovne dolžnosti.
Uikrep javnegä opomina ije bil izrečen;
ŽMAHAR Karlu iz mehanične delavnice zaradi netovariškega izpada proti mlajšemu sodelavcu, ROZMAN Milanu iz jeklarne zaradi netovariškega izpada proti svojemu sodelavcu.
NEZGODE
ELEKTROPLAVŽ:
. ViLADUŠIČ Djuro je med razlivanjem grodlja držal z roko za ročico razlivnega vozička. Ko je ponovca zanihala, ga je pritisnila za kazalec leve roke ob ročico.
ŽLENDER Jože. Pri razlivanju grodlja v kokile mu je železo brizgnilo za 'usnjene dokolenke in ga opeklo po desni nogi.
VODEB Vinko. Med polnjenjem vsipne posode je z drogom bezal ostružke iz bunkerja. Nenadoma se je nekaj ostružkov zrušilo ma drog in ga je drog udaril v desno ramo.
JEKLARNA
LEŠEK Jakob. Pri zapenjanju kokilne kape na nosilno pripravo mu je slabo zapeta kapa padla na palec desne noge.
PAŠCINSKI ALOJZ je z žerjavom postavljal prekucnik na tla ob zidu. Ko še je prekucnik dotaknil tal, se je nagnil proti zidu in mu stisnil roko ob zid, ker je neprevidno držal za okvir prekucnika.
VALJARNA
JAZBEC Avgust. Med transportiranem izvaljaftega ingota proti Škarjam ga je naslednji ingot udaril v gleženj leve noge.
ZAPUŠEK Hinko. Razvezoval je sklad gredic na vozu, ki so bile zvezane z žico. Med razve-zovanjem mu je padla gredica na nart leve noge, ker je stal preblizu.
Zaradi bolezni je bilo izgubljenih 2.262 delovnih dni, zaradi rednih letnih dopustov 1.902, zaradi izredno plačanega dopusta 165, zaradi opravičenih izostankov 8, zaradi neopravičenih izostankov
LIVARNA VALJEV
BRILEJ Jože. Pri postavljanju forme na podstavek je dobil palec leve roke med spodnji del forme in ga stisnilo;
LIVARNA SIVE LITINE
KOLŠEK Martin je na stabilnem brusilnem stroju brusil odlitek, ki je imel velik rob od vlivanja. Rob se je med brušenjem nenadoma odlomil, sunek pa mu je zbil odlitek iz rok teizmu obenem snel rokavico z desne roke, da se je ob odlitku vrezal v dlan.
LIPOVŠEK Ludvik. Pri izvlačenju jedernjaka iz kokile je z levo roko potegnil po ostrem robu in se vrezal na podlahti.
KAČIČNIK Jurij. Med brušenjem na stabilnem stroju mu je priletelo v oko več prašnih delcev.
GALUF Ivan. Pri sestavljanju kalupa ga je veriga stisnila za mezinec leve roke, ker je žerja-vovodja prehitro dvignil.
TOVORNIK STANKO. Pri obešanju jedra na kavelj žerjava ga je stisnilo za sredinec desne roke.
ŠAMOTARNA
GOBEC% Ervin. Pri zlaganju opeke ga je stisnilo med opekami za tretji in četrti prst na levi roki.
OBDELOVALNICA VALJEV
KRANJC Franc. Pri brušenju polokrogline na čepu valja mu je brusni kamen spodrsnil in je z desno roko udaril po ostrem robu valja ter se vrezal na kazalec. Pred brušenjem bi moral posneti rob na trupu valja in do nezgode ne bi prišlo.
MEHANIČNA DELAVNICA
TURK Franc. Med pihanjem utora se je pripognil, da bi opazoval iztek noža spodaj. Pri tem se »je nehote prijel z roko za zgornji del obdelovanca in ga je glava za pritrjevanje noža stisnila ob obdelovanec za tretji in četrti prst desne roke, ko je dosegla spodnjo mrtvo točko.
VRHOVŠEK Ivan. Pri dviganju vratičnega okvirja z ročnim dvigalom BKS mu je spodrsnilo, zakrilil je z rokami, da bi se ujel ter je udaril z levo roko ob vra-tični okvir in si poškodoval podlaket.
ENERGETSKI OBRAT
VRABEC Jože. Med brušenjem segmentov mu je zašel oster drobec v rokavico in se mu zapičil v sredinec desne roke. Ker na poškodbo ni bil pozoren, ni šel pravočasno v ambulanto za prvo pomoč, je prišlo do zastrupitve.
PROMET IN AVTOODDELEK
BELCER Alojz. Pri trčenju z osebnim avtom v tovornjak ga je vrglo ob volan in se je udaril v prsni koš. Trčenje je povzročil soler tovornjaka, ker je premočno zavrl in ga je na ledeni cesti zaneslo počez.
EKSPEDIT
BOVHA Vili. Pri ročnem nakladanju vzmetnega jekla v vagon mu je na mokrih tleh spodrsnilo, -ko je nesel težko breme. Padel je med vagon in rampo in se udaril na stegno leve noge. Z rampe na vagon bi morala biti položena močna in dovolj široka deska, ker s težkim bremenom ni mogoče varno prestopati večje vrzeli med rampo in vagonom. Najbolje pa bi bilo, da bi težja bremena vedno nakladali z žerjavom.
KOMUNALNI ODDELEK
OROŽIM Rozalija. Med čiščenjem oken je padla s stola in si poškodovala levo roko v zapestju-
NOVOSTI
V STROKOVNI TEHNIČNI KNJIŽNICI
T. Elektroinštitut: Energetska ‘bilanca SR Slovenije za leto 1964, Inštitut za elektro-gospoidarstvo, Ljubljana 1965. s. 3Ì81
2.	Stahleisen-Kalender 1966. Verlag Stahleisen MBH, Düsseldorf 1965
3.	Prešeren A.: Vpliv dezok-siđantov na kvaliteto jekla. Poročilo metalurškega inštituta v Ljubljani 1965. s. 3182
4.	Automatizacija — Mjerenje, regulacija, računala. Izd, »Tehnička knjiga« Zagreb,. 1965 s. 3183
5.	Issledovanije električeskogo spektra elektronov v metallah. Izd. Akad. nauk ukraj. SSR, Kiev
1965.	s. 592
. 6. Informator 1966. Izd. Zavod za varjenje SRS. s. 1593
7.	JUS katalog jugoslovenskih standarda 1965. Izd. Jugosl. zavod za standardizaciju, Beograd
1966.	s. 1:596
8.	Porudominskii V. V.: Transformatori s ipereključenijem pod nagruzkoj. Izd. »Energija« Moskva 1965. s. 1594
9.	Kostecfcii B. I.; Iznosostojkos i anlifrikažionsost detailei mašin, Kiev 1965. s. 1595
10.	Sanacija poslovanja transportnega podjetja, Ljubljana 1966.
11.	Koncepcije perspektivnog razvoja livničke industrije SFRJ,
IV.	deo. Izd. UJL, Beograd 1965. s. 3131/IV
12.	Koncepcije perspektivnog razvoja livničke industrije SFRJ.
XI	deo. Izd. UJL, Beograd 1965. s. 31317X1
13.	Koncepcije perspektivnog razvoja livničke industrije SFRJ.
XII	deo. Izd. UJL, Beograd 1965. s. 3131/XII
14.	Solodihin A. G.; Tehniče-sikie i ekonomičesikie osnovi ter-miičeskoj obrabotkii metallo v. »Mašinostrojenje« Moskva 1965. s. 1597
15.	Taschenbuch für Metallurgen, VEB-Verlag, Leibzig 1964. s. 1598