*t. 20 V Gorici, v četrtek dne 18. februvarija 1909 Tečaj XXXIX. Izhaja trikrat na teden, in sicer v torek, Četrtek i o soboto ob 4» uri popoldni) ter stane po polti orejenana ali t Gorioi na dom po8iljana: vse leto ........ 15 X . . 10 Posamične Številke stanejo 10 vin. „SqCA" ima naslednje izredne priloge: Ob no-' vem letu.,'raflpijt po; ^Tlttto mvfl^itMfttAep^i-iB ' „&aiipot po IJoblJani In kraajsklh mestih", dalje dvakrat v letu „Vo»nl red železnic, pamlkov tt poStnlk zvez". ' Naročnino sprejema ,apravni§tvo v Gosposki ulic; 4tev. 7 I. nadstr. v »Goriški Tiskarni c A. GabršCoV Na naročila brez doposlanenarefinlne se ne oziramo , Oglasi in poslanice se raSunijo po Petit-vrstah Se tiskano 1-krat 16 v, 2-krat 14 v, 3-krat 12 v vsakB vrsta. Večkrat po dogodbi. Ve$e erke po prostoru.— — Reklamo in spisi v uredniškem delu BO v vrsta. Za Obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. 'Vse za narod, svobodo in napredek U Dr. & Latrič. Uredništvo se nahaja v Gosposki olioi 8t. 7 v Gorioi v I. nadst Z urednikom je mogoS? govoriti vsak dan od 8. do 12. dopoladne ter od 8. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dopoludne. TJpravniStvo sena haja v Gosposki ulici5t. 7 v I. nadstr, na levov tiskarn RaroCnino m oglase Je plačati loco Gorici Dopisi naj se pošiljajo le nredniitvo. Naročnina, reklamaoije in druge re5i, kateri ne spadajo v dolokrog uredništva, naj se poSiljajo le opravnlltn. »PRIMOREC" izhaja neodvisno od »Soče- \sak petek in stane vse !eto 3 K 20 h ali gld. 1-60. »Soda« in »Primoreoc se prodajata v Go i i v naSih knjigarnah in teh-le tobakaraah: Sohwarz v So'sk ul., Jellereitz v Nunski nI., Ter. Leban na tekaliS5u s Verdi, Peter Krebelj v Kapuoinski ulici, I. Bajt v po-kopaliSSni ulici, I. Matiussi 7 ulici Formioa, I. Hovanski v Korenski ulioi St 22; v Trotu v tobakarni Lavren5i5 na trgu della Ct ;erni«. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. T«lsfoB it. 83. »Gor, Tinkama« A. Gabršcok (odgov. J. Fabčic) tiska in zal. 'J. 0. O.11 - strthi dr. Turne. v. V četrtem članku sem ponatisnil članek dr. '["ume iz I. 1899. - ko je bil v duši že poln socijalni demokrat! — o delavstvu v'naši deželi. Dr. Turna je gostobesedno dokazoval, da pravega delavstva v naši deželi niti ni. Za dr. Turno sem se ogtasil jaz in dejal, da moramo imeti .pred očmi —bodočnost. Cesar še ni, pa pride, mora priti---- Mi hočemo dvigniti našega obrtnika in trgovca, a tu se nam pokazuje ž njiju napredkom tudi delavec. Mi pripozuavamo potrebo delavske organizacije; na čelo se jej ne postavljamo, izvede naj jo delavstvo .samo, brez nepoklicanih vmeševal-cev; mi želimo ohraniti ž njo blagodejno dotiko. Ali delavstvo : naj se ogiba h i-n a v c e v, ki nimajo z delavstvom 11 i-k a k e vezi, pač pa .-hote le p o m o č n i h ledjih njegovih z Ie z t i više do z a ž e I j e n e g a v r h u 11 c a p 0-1 i t i š k e veljave in slave. Tudi v naših krajih videvamo kaj .čudne pojave, kako se posamičniki n a k r a t o g r e-viijo za. delavski stan, kateremu se laskajo itd. Kdo bi bil mogel le slutiti, da bodo moje besede v 1. 1900. tako divno lepo merPc tudi na — dr. Turno. Vsak moj stavek — cel dr. Turna. Kdor je čital četrti članek pozorneje, je moral reči: Zares, nikdo ni mogel bolje naslikati dr. Turno nego ta članek v I. 1900! Pa tudi frazerstvo o — suženjstvu v e I i k emu kapitalu sem dejal že I. 1900. pod oster kritičen nož. Takrat je dr. Turna soglašal z menoj, danes sam dekiamnje o — velikem kapitalu, kateremu smo sužnji tudi trgovci in obrtniki. — Poglejmo, kaj sem pisal o tem velevaž-nem vprašanju začetkom 1. 1900: Vseh narodnih' ekonomov, narodnih voditeljev dolžnost je torej, da obrnejo velik del svoje pozornosti napredku naše obrtni je. Še je morda čas, da ne vtonemo v valovih gemnuske konkurence (italijanska ne prihaja toliko v poštev). Predno pa preidemo bolj v podrobnosti, oglejmo si glavna načel a, na katerih naj sloni bodoči napredek naše obrtnije. Kadarkoli pade komu med nami z očij mrenica slepote, da jasneje vidi napredek t u je trgovine in obrti ter s to ozko zvezano blagostanje, je navadno prvi vzdih-Ijej, ki se nam izvije iz prsi: Med nami 11» p o d j e t n o s t i, n i k a p i t a l a.....!! Res je! P o d j e 111 osti ni veliko med nami Slovenci, vsaj take ne, kakoršne si vsi želimo. Za krč m a r s t v o i n k r a-m arij o je med nami še preveč podjetnosti. Tudi srčnosti je dovolj, da gre mnogo naših ljudij po svetu s trebuhom za kruhom. Mnogo jih je, ki so »našli svojo srečo«, kakor jo slikajo često naše narodne pravljice. Ali to so le posamičniki, ki so znani, da so »bistre glave«....... Ze pri teh se je uresničil znani in vedno veljavni francoski rek: »C' e s t I e s a v o i r q u i f a i t le c o u r a g e«. Znanje vzbuja pogum; kdor kaj dobro razume, se ničesa ne boji, marveč samozavestno se loti dela, ki mu tudi vspeva. Z 11 a 11 j e je torej prvi pogoj, ki rodi tudi podjetno s t in navadno zagotavlja dober v s p e h. Skrbeti nam je torej za popolno strokovno izobrazbo svojih rokodelcev in obrtnikov, poleg navadne omike po naprednih zahtevah časa. Delati nam je vstrajno na to, da bomo imeli v deželi dovolj in dobrih sj r o -k o v n i h šol vseli vrst: v hribih za lesno obrt, na Krasu za Mesarstvo, vsaj v Solkanu za mizarstvo, v Renčali za zidarstvo in stavbarstvo itd. po razmerah in po potrebi. Do takih strokovnih šol pa ne pridemo skokoma. Treba je raznih predpogojev, ki se morajo najprej izvršiti. Eden teh je: pridobitev stroko v no iz o b -r a ž e n i h uč i t e I j e v.... V ta namen bo treba skrbeti v večji meri za to, da se posebno nadarjeni mladeniči, ki so se že izučili kakega rokodelstva, pošiljajo na Du- naj v znane tečaje na tehnološkem muzeju; da marsikoga še potem pošljemo malo-po svetu, ker si ogleda razna obrtna podjetja v večjem obsegu.....Tak mož bo lahko izvrsten učitelj na strokovnih šolali ali voditelj večjih obrtnih podjetij. Le taki možje nam bodo mogli dvigniti našo malo obrt, naše rokodelstvo, in ustvariti tovarniško obrt med Slovenci. In do take obrti moramo priti, a ko noče m o v t o n i t i v t u j j k o n-k u r e n c i ter o s t a ti za ve č n e č a-s e l e s u ž n j i v e 1 i k e g a k a p i ta I a, veletrštva in veleobrtstva v rokah sosednjih n a r o d o v, ako nočemo, da se vse to sicer razvije tudi u a naši z e m 1 j i, toda vse v tujih r 0-k a h, kakor je po večini že dandanašnji. Prvi pogoj torej, da se povzdigne naša mala in velika obrt, je dovoljna s p 1 o š na i 11 strokovna i z o b -r a z b a. Tej bo treba obrniti vso pozornost! Drugi pogoj je — k a p i ta I. Mi Slovenci kaj radi zabavljamo proti kapital i s t o m. Ta bolezen se je precej razširila, ker kapitalisti med nami so po ogromni večini — tujci. Mi Slovenci nismo znali, nabrati tudi denarnega kapitala iz — kapitala svojih rok in svoje domovin e, ki ima preugodno lego -blizu morja. Zavist pa ni ena naj-zadnjih naših slabostij. Zato imenujemo kaj radi za k a p i t a I i s t e celo take Slovence, ki so morda dobri posestniki, trgovci, obrtniki, ali kapitalisti niso. Takih rojakov, ki bi se smeli šteti med kapitaliste, je prav malo. Žal, da jih nimamo stokrat več, kajti za obrt v velikem obsegu je treba poleg znanja tudi — kapitala. Krščanski socijalisti dunajski so bili ves čas grozni zabavljači proti velikemu kapitalu, a ko so prišli na krmilo v mestni upravi, so začeli tudi oni iskati zvezo s kapitalisti. Dr. Lueger je potreboval za novo mestno plinarno 60 milijonov; ali, ni se obrnil do ljudstva, naj bi podpisalo to svoto p o m a 1 i h s v o t a h, marveč sklenil je pogodbo z velekapitalistiško družbo...... Za povzdigojiaše obrtnije bo treba torej poleg z nanj a tudi veliko — kapitala. Ne bodimo torej kratkounmi zabavljači proti kapitalu, marveč glejmo, d a s i g a r a j e p r i d o b i in. o z a p o v-zdigo dosedanjih in ustanovite v c e l e vr s t e nov i h obrtnih podjetji. Alj bomo mi le' zabavljali proti kapitalistom, med tei„ pa vendar čakali, od kod pride kdo, ki ustanovi ob Soči, ob Idriji, ob Vipavi, ob Hubiju itd, kako tovarno, mehaniško., delavnico ali sploh kako večjo obrt, v ki * teri bodo naši rojaki za teža ke in delavce? Res, imamo v deželi ljudi, ki se postavljajo takim zabavljačem na čelo, a* hočejo vendarle — tako vsaj trdo, ako jim hoče kdo verjeti! — osrečiti našega kmeta, trgovca, obrtnika in delavca. To so krivi preroki, ki hočejo le ribaritivv motni vodi. Zato mešajo pojme, h u j s k a j o ljudstvo v o b č e proti »v e 1 e k a-pitalu«, de^vca proti delodu-j a 1 c u, sploh sejejo samo nezadovoljstvo, s n m r a z p o r, samo n a p e-t o s t m e d s t an o v i, da v splošni zmešnjavi zraste v klasje pšenica njihove po l i tiske in družabne samovlade. Proč od fakih razdira-čev! Mi pa premišljujmo raje, kako bi bilo mogoče, pridobiti čim več kapitala v slov en ske roke, za mala in velika obrtna, če hočete tudi ve-lekapitalistiška podjetja v — slovenski h r o k a h. Kako lepo bi pač bilo, gledati ob vseh bregovih naših rek z gonilno silo vrste tovaren, velikih mlinov, melia-niških delavnic itd. Koliko tisoč ljudij bi dobilo tu dovolj dela in dobrega kruha! . Koliko trgovcev in obrtnikov v soseščini bi živejo od vsega tega delavstva in u-radništva?! _ Kaj takega more ustvariti le veliki kapital! Zaman bo;tudi v prihodnosti vse lajanje proti kapitalistom, kajti bili so takoj od začetka sveta in bo jih do konca. Svetopisemski J o b je imel nepregledna bogastva, a koliko je bilo siromakov, njegovih sužnjev? — M; Slovenci 1 pač ne bomo reševali tako velikanskih Dvajset let pozneje. Nadaljevanje «= „Treh mušketirjev". == Francoski spisal: -—- ALEXANDRE DUMAS, ===== (Dalja.) " — Ah, gospod, pravi d' Artagnan, kot bi hotel skleniti ta dolg pogovor z eno besedo, da bi so le dal kardinal omečiti ter bi hotel podeliti nama in La Fe-re-ju prostost! — Želim to iz celega srca, pravi Comminges. — Ko bi torej pozabil na ta poset, ne boste videli nič neumestnega v tem, da ga spomnite nanj? — Nikakor ne, nasprotno! — Ah, to mi je malo v tolažbo. Ta spretna izprememba v pogovoru bi se bila zdela vsakomur, kdor bi bil mogel citati v Gaskdn-čevi duši, izborna operacija. — Sedaj vas pa prosim še ene usluge, dragi gospod Comminges, nadaljuje d' Artagnan. — Rad vam ustrežem, gospod. — Kdaj boste zopet videli grofa La Fere-ja? ™ JutrT zjutraj; — Blagovolite mu izročiti moje pozdrave in mu sporočiti, n^j^roši zame iste milosti, ki jo sam do seže. *«t-nkMj ...¦' -ry ••¦¦ — Ati Želite, da pride kardinal sem? — Ne; poznam samega sebe in ne zahtevam to- liko ; vse, kar želim, je, da bi me blagovolil Eminenca kardinal poslušati, — O! žamrmra Portnos ter zmaja z glavo, nikdar ne bi bil mislil tega o njem. Kako potare nesreča moža! — To se zgodi, pravi Comminges. •¦— Zagotovite grofa tudi o tem, da se izbornb počutim in da ste me videli žalostnega, a udanega. ¦— Dopade mi, gospod, da tako govorite. — Isto povejte tudi o gospodu du Vallonu. — O meni že ne! vsklikne Porthos. Jaz se nikakor nisem Še udal1 — A udajte se, prijatelj. — Nikdar! — Se že uda, gospod Comminges. Jaz ga poznam bolje, nego se pozna sam in vem za tisoč njegovih lepih lastnosti, katerih on niti ne sluti. Molčite, dragi du Vallon, in udajte se! — Z Bogom, gospoda, pravi Comminges; lahko noč! — ' . t — Upati nočeva, da bo lahka. Comminges pozdravi in odide. D' Artagnan ga! spremi z očmi ter obdrži pri tem Še vedno oni klavrni, udani izraz v obrazu. Toda komaj so se zaprla vrata za stražnim' stotnikom, ko je že planil k Por-ihosu ter se ga oklenil z vidnim izrazom veselja, o katerem se ni bilo moči varati. — O, o! pravi Porthos, kaj pa je? Ali ste zblazneli, ubogi moj prijatelj? — Rešena sva, prijatelj 1 odvrne d' Artagijan, :, — Jaz nikakor ne uvidim tega, pravi Porthos; nasprotno, vidim le to, da smo vsi razun Aramisa za- prti in da je riada, da bova kdaj prosta, manjša, odkar se je še eden ujel v Mazarinovo mišnico. — Nikakor, prijatelj Porthos; ta misnica je zadostovala za dva, a za tri bo preslaba! — Ne razumem prav nič, pravi Porthos. — Ni treba, odvrne d'Artagnan, sediva za mizo in naberiva si moči, rabila jih bova po noči. — Kaj pa narediva nocoj ? vpraša Porthos, vedno bolj zmeden. — Popotovala bova naibrže. — Toda.... —¦' Sediva k mizi, prijatelj; kadar jem, mi prihajajo misli. Po večerji, ko bodo vse te misli zbrane, vam jih razodenem. Dasi je Porthosa silno mikalo zvedeti, kaj namerava d' Artagnan, je vendar sedel za mizo ter ni več silil vanj, ker ga je poznal, kakšen je, in jedel je s slastjo, ki je delala čast zaupanju, katero je stavil v d',Artagnanovo iznajdljivost. XXVII. ¦oč in bistroumnost. Pri večerji je bilo tiho, a ne žalostno; zakaj od časa do časa se je prikazal na d' Artagnanovem obrazu lahen smehljaj, ki mu je bil lasten v trenutkih dobre volje; Porthosu ni ušel nobeden teh smehljajev, in pri vsakem se. mu je iz vil iz ust kak vsklikv ki je pričal prijatelju, da ni pozabil na raiBel, ki je šumela po njegovih možganih, d "si je ni razumel. ¦ Po večerji se jt d5 Artagnan zleknil na svojo klop, položil eno nogo vrhu druge ter se začel gugati kakor človek, ki je popolnoma zadovoljen sam s seboj. svetovnih načrtov, kakor je preosnova trgovine in obrti brez velikega kapitala, na podlagi vedno idejalnega zadružništva! Zato je pač najbolje, ako se mi, pritklikovci, ne spuščamo v take boje, pač pa, da raje vprežemo čim več kapitala v neobhodno potrebna manjša in večja o-brtna podjetja^ katerih nam nedostaja na vseh krajih in koncih, dasi je naša domovina po svojih naravnik.zakladih in po u-godni legi kakor nalašč za prav.vesel p-brtni razvoj v največjem obsegu. Kdo je ta, ki se postavlja na čelo za-bavljačem, pa hoče osrečiti vse: Toneta, trgovca, obrtnika in delavca? -- Tudi iz tega članka je več odstavkov kakor nalašč pisanih za — dr. Turno. Vsak čitatelj jih je gotovo pogodil že sam in si napravil prispodobo s — sedanjim dr. Turno! Jaz ostajam dosleden! Kakor sem L. 1900. vspodbujal delavstvo na samostojno organizacijo, tako mu kličem tudi danes! |Zelim lei da ostane z delodajalci v blagodejni stiki iz razlogov, ki sem jih že 1. 1900. obširneje utemeljil. Jeden glavnih' pogojev -pa je ta, da, delavstvo ostane — narodno, del narodne vojske! Zato naj N. D. O. živi, cvete in raste, v strah vseh naših narodnih sovražnikov in — dr. Turne! A. Gabršček. Citalniški veliki ples na pustno nedeljo. Iz govora drž. poslanca Ivana Hribarja i poslanski zbornici 4. i. m. Državni poslanec Hribar je imel v poslanski zbornici obsežen govor le predlogi o jezikovnem vprašanju za Češko. Zahteval je pravično rešitev tudi za Slovence,, se izrekel za narodni) avtonomijo |ter povedal svoje mnenje, da Te potom oktroiranja po pošteni vladi se more priti do miru...... Govoril je potem tudi o Trstu in novi železnici tako^M: Pri tem moram pa poseči precej daleč. Gospodje, splošno je znano, da nemška država Vvsled impulzivnega značaja svojega vladarja zasleduje obsežno zasnovano kolonijalno politiko. Eno najvažnejših in s to politiko v stiku stoječih stremljenj je pa razvitek nemške interesne sfere v Mali Aziji in Mezopotamiji. Znano je, kako zelo se napenja Nemčija; da bi se polastila nedvignjenih [zakladov Male Azije, in si gospodarsko podvrgla rodovitna polja mezopotamska. (Poslanec Woli: S tem je pa Nemčija sedal morala plačati račun za korak, ki ga je storil AehrenthaH) Kaj je morala plačati? (Poslanec WoIi: Nemčija mora plačati račun za korak našega barona Ae-hrenthala!) Ako so bile nemške pogodbe s Turčijo tako slabo fundirarie..... (Poslanec .Woif: ^Berlinska pogodba je bila tudi precej trdno fundirana!) Ampak jaz mislim, da so to popolnoma drugačne pogodbe. (Medklici.) Iz tega se pa tudi razvidi, da je pot iz Hamburga v Sfriirno in Beirut mnogo predolga in Nemčija mora stremiti za tem; da si pridobi krajšo morsko pot. Ih kaj je pod takimi okornostmi bolj samo na sebi razumljivo, kakor da so v Nemčiji, kjer kakor znano niso nikoli opustili ideje, da pridobe avstrijske dežele prejšnje- državne zveze — obrnili oči na blizo "ležeče i\i prekrasno tržaško pristanišče. : Ce*i|eni-gdspod poslanec dvorni svetnik Kuranda se tli lahko dela jako začudenega, pa vendar ni tako. (Poslanec Kuranda: Dobi, ko verjamejo bajkam, sem že davno odrasel!) Z Nemčijo nas kakor znano, veže jako tesno pogodbeno razmerje. Saj je ljudi, ki mislijo, da imajo zagotovitve prijateljstva v mednarodni politiki trajno vrednost. Zato pa take nature zaupajo tudi prekipevajočim prijateljskim zatrdilom naših nemških prijateljev in se v tem zaupanju znabiti kar kopljejo. Realni politiki, cenjeni gospodje, pa vedo prav dob-bro, da so zagotovila prijateljstva v mednarodni politiki med drŽavami^ katerih gospodarske ali narodne, ali celo, kakor'v tem slučaju, tako gospodarske, kakdr narodne koristi si nasprotujejo, hinavščina. torej, jako cenjeni gospodje; kdor' ima oči za gledanje, naj gleda! Temu "bo pa potem tudi jasno, da mora prej ali slej nastopiti in da bo tudi nastopila doba, ko bo naš nemški sosed svoje pretenzije na Trst razodel popolnoma jasno- Mislim: čelo, da nam na to ne bo treba dolgo čakati,, ker. Nemčija v tem slučaju ne bo zasledovala samo svojih gospodarskih koristi, nego bo dala tudi diiška globokoobčutene-mu stremljenju lemške duše in to je, kar bi moral avstrijski državnik, in kar bi zlasti oni, ki jim je čuvati kakor najvišjim Čuvarjem avstrijske državne misli" nedotakljivost te države, vedno imeti predoč-mi. (Poslanec Wolf: Saj mora biti v trstu že najmanj petero trgovskih sotrudnikov iz Nemčije!) Počakajte nekoliko. Saj bi bilo dobro, ako bi ne bilo tako, kakor, slutim, ampak prepričan sem. (Medkifcir Gospod Woif je moral biti pred dvema dnevoma v Trstu!) To bi že lahko bUo.: Opozarjam pa gospode na to, da je eden gospodov na vaši strani — bil je spoštovani gospod poslanec dr. vitez. Muhhverth — pred prav kratkim časom še govoril o tem, da si morajo Nemci pot v Trst.držati odprto. Tu v zbornici je govoril O;tem., (Poslanec Wolf: V kakšen namen .je pa država gradila Turško" in Karavansko železnico?) Na to še pridem. (Medklic poslanca Wolfa.) Dajte mi govoriti in odgovarjajte mi potem. : Žal da tega ni; da, nasprotno se na jugu monarhije, kjer tvorijo Slovenci in Hrvatje naraven, za avstrijsko monarhijo neprecenljiv hranilni okop proti nemškim željam, tira politika, ki — oprostite mi trdi izraz'— meji že na blaznost. Namesto da bi podpirali Slovence in Hrvate kot najbolj poklicane čuvarje nedotakljivosti države in pospeševali njih narodnostni razvitek, dvigali njih gospodarsko pllv-zdigo, ravnajo ravno-nasprotno temu. T& naroda pa deloma zatira nemško-riaeio-nalna birokracija (Smeh in medklici), kr ima žal zaslombo na Dunaju na visokem" mestu, deloma pa madžarski pravico, jn zakon zasmehujoči oblastniki in stori se vse mogoče, da bi se pokopalo njih streme Ijenje po gospodarski neodvisnosti. Da* gredo celo tako daleč...... (Medklici in trajno prekinjevanje). Najogromnejši. po-grešek pa, ki ga delajo, je pa .javno .pqd-; piranje.onih stremljenj, ki merijo na ,to, da bi. se zgradil nemški most do.Adrij^J most, po katerem bo nemški cesar prekop razvalin avstrijske monarhije (Smeh) ponosno lahko prijahal v Trst. (Živahrff' medklici. — Poslanec Marckhl: To je'res' fantazija,!) Le imenujte to fantazijo! 'Že marsikaj so imeli za fantazijo, kar se je izkazalo pozneje za resnično. Častiti gos-: podje! Opozarjam vas samo na to, kakšne besede smo tukaj pred ne baš davnim časom čitali. Opozarjam vas, gospoda, na to, da je leta 1898. v proslavo SOIetnega. jubileja našega cesarja izšla številka' »Ostdeutsche Rundschau«, kjer so .bile tiskane vse tiste invektive, ki so se'tukaj pojavljale proti presvetli vladarski .rodo.-: vini in da je marsikateri Nemec v Avstriji, z veseljem sprejel tisto številko. (Medklici poslanca Woifa. — Poslanec Kalina*: Saj je Wolf v Nemčiji sam govoril!) Tega govora ne poznam, ampak ni mi .težko verjeti, da gospod Wolf na Nemškem govori znabiti drugaCe nego tukaj. (Poslanec Wblf: Kakšne strahovite invektive so pa bile to?) Vzemite v roke tisto številko, upam, da jo boste pri svoji politični .organizaciji še dobili in preglejte jo vsot (Poslanec Wolf: In te so vam tako ostale, y spominu, da še danes prekipevate ogorčenja in to hitro pretvorite v denunci? jacijo,!); To .navajam., samo. zategadelj,; ker < ste zagnali tukaj vrišč in sluteč, kai ima-priti, bili tako veseli in radostne volje, ko sem govoril te besede. Hotel sem vas samo opozoriti na stremljenja, ki se pojavljajo v nemškem ljudstvu — nočem pa reči, da tako čuti celokupni nemški narod. (Trajni medklici). Gospodje! Mi smo s svojimi davčnimi denarji, in sicer s precej visokim zneskom, ki pa še ni popolnoma izcrpaii in ga bo treba še popolniti, ustvarili drago stvar, ki po mojem mnenju nima služiti Avstriji, nego bolj nemški državi, da zavzame Trst: v mislih imam naše nove alp^ ske železnice. (Poslanec Wolf: Ker ne vodijo skozi Ljubljano!) Ne zaradi tega. Že še povem, zakaj. Pri tej priliki pa opozarjam na to, da so pri teh planinskih železnicah v okraju .'tržaškega ravnateljstva nastavljeni skoro sami nemški uradniki. Iz neke interpelacije, ki sva jo vložila lani s poslancem M a n d i č e m,. se razvidi, da, vkljubtemu, da prebiva v ok- raju tržaškega ravnateljstva večina Slovanov, Slovencev in Hrvatov, so Slovenci pri vse uradniških mestih in celo pri najnižjih kategorijah, v veliki manjšini. V najnovejšem času je pa stvar še veliko slabša, ker sprejemajo samo Nemce, tako, da ?e iz tega izprevidi, da imajo tukaj ger-manizacijske tendence. Naziranje, ki sem ga imel glede na planinske železnice je pa, prepričani bodite, gospodje, razširjeno tudi v najširših ljudskih slojih. Čudim se, da si še nihče ni upal o tem govoriti, zato pa storim to jaz. Ta železnica, ki Mona-kovo bolj približa Jadranskemu morju nego Dunaj, je ne glede na gospodarski pomen za Nemčijo jako važna strategična železnica za bodočnost, pa ne za Avstrijo, nego za nemško državo. Prav obžalovati je, da je prišlo do zgraditve te železnice, ker je bilo prvotno projektirano, da se najpomembnejši in najbogatejši deželi monarhije, Češka in Moravska, približata Jadr. morju; ampak razumevno je, ako pomislimo, da je bilo to za našo, na skrivaj nemški ideji vdano birokracijo, preveč avstrijsko stališče. (Smeh in klici: Na skrivaj?) Ne ravno na skrivaj. Saj se Nemcem vedno od vseh birokratov v Avstriji in v sveh uradih daje prednost. (Klic: tudi v Ljubljani?) Trfdi v.Ljubljani, pri vseh državnih uradih.v Ljubljani. Samo idite tja, in videli bodete, kako tam izgleda. Deželna vlada ne piše niti v lastnem delokrogu občinam v slovenskem jeziku. Takšne so razmere pri nas in iz tega razvidite germanizacijske tendence. t Zastopniki tako češkega kakor nemškega naroda so bili svoj čas o tem edini, da ko se bo tvorila druga železniška zveza z Jadranskim morjem, naj koristi pred vsem Češki in Moravski, da naj te obe najbogatejši deželi monarhije približa Jadranskemu morju. V Pragi so zborovale enkete, in v polni slogi so se zastopniki obeh narodov zavzeli za to. To se pa ni ; zgodilo. Vlada je mislila na sredstva in pota, da bi zastopnike imenovanih dežela odvrnila od omenjenega načrta in jih pri-, dobila za projekt planinskih železnic, ki naj koristi južni Nemčiji. Dosegli so to z rabo vodnocestnega projekta, ki je neznansko drag,'in bi, če-bi 6il kdaj izveden — oglejte si samo lego na karti — v svoji konsekvenci tudi nemški industriji in nemški trgovini bolj koristil kakor pa industriji in trgovini naše države. Torej vidite, gospodje, da delajo z vso silo na to, da bi tudi pri nas pospeševali nemško državno idejo in bili nemškemu stremljenju (drangu) do Jadranskega morja v pomoč. Zato naj velja moje svarilo onim, ki naj ga slišijo, da že naposled vendar prično položaj na jugu monarhije presojati z naravnega stališča in tamkaj inavgurirajo tisto politiko, ki naj vede do moči in ugleda monarhije in pa do naj-krepkejše opore prestola. i DOPISI. Ir ajdouskega ofcraja. Iz Rlltlibirtl. — Klerikalna posojilnica je kakor znano otvorila veliko botego, kjer se vse prodaja,, dasi imamo tu dobre in poštene trgovce Slovence (n. pr, Čebroo, Mo-žina, Grzej,) ki so že mnogim pomagali v stiski in solidno prodajali — Letos se dobi pri. trgoycih turSfco. po okroglih, IT kron, klerikelni konsum pa prodaj* po 18 kron in čez. Trgovci imajo blago suho in naravno, konsum pa mokro turško, kar pomeni, da je je v vreči kakih 5 kg manj, pa da je, ker mokra, škodljiva in zdravju nevarna,, Čudno, da se nekoji reveži vendar dajo zapeljati l Odsek »goriškega Sokoli" lAJioMnl priredi v nedeljo dne 21. t. m. svoj prvi zabavni večer. Na vsporedu bode telovadba, burka, komični prizor in kopleti. Iz goriške okolice IZ Mir«. — Za Sokola v Mirnu smo prejeli spet 10 K, katere je daroval g. Iv, Sandrin. Živeli — Pričakujemo, da se če kateri vsaj izmed domačih rodoljubov spomni nagega »Sokole* in vpofilje mal dar, da ti lahko nabavi najpotrebnejše orodje. — Prosimo! ~ Na zdarl Domače vesti. Novi predsednik tlsji deželne lodnlje Uralu gospod Avgust Jakopič je doSel v torek zvečer v Trst z brzovlakom južne železnice. Na kolodvoru ga je pričakovalo več višjih sednijskih uradnikov. V sredo je novi predsednik prevzel vodstvo poslov na svojem novem mestu. Zi družbo n. Cirili. In Metoda je nabrala gospica Pavla Ivančič K 15 o priliki vesele svatbe gosp. Jožefa Kumar v Desklab. Srčna hvala! Za družbo sv. Cirila in Metoda. — V veseli družbi pri g. c. kr. poštarju Hrastu v Kanalu se je nabralo pri igri: z začetno črko „A" K 7. — Denar je poslala gdč. Valerija Garlati iz Kanala. Pirekl. — Danes se je poročil g. Josip Krševani, trgoyec v Oorici, z g.čno Berto Škrjanfcevo. Poročil se je danes tudi gosp. Josip Boštjančič, poslovodja tvrdke Lavreučič '& Domicelj '(Meglic), z gospodično Alojzija' Clauss: Novoporočencem vse najbolje l Tolminsko glavarstvo proti samo-* slovenskim krajevnim napisom. — Starešinstvo na Livku je bilo sklenilo v seji 2. decembra lanskega leta, da se imajo popraviti s samo slovenskim besedilom vse vaške table. C. kr. okrajno glavar- -stvo v Tolminu pa je ustavilo ta sklep na podlagi § 92.*obč. reda z motivacijo, da je starešinstvo prestopilo svoje področje, ker glasom § 9. postave z dne 29. marca 1869. drž. zakona št. 67. ima deželna vlada določiti, v kakih deželnih jezikih mo-lajo biti napisi na krajevnih tablah. Na Kranjskem je svoj čas ukazala vlada na podlagi omenjenega zakona o Ijuskem štetju občinam, napraviti dvojezične napise in res so nastali taki napisi, kakor da bi imela kranjska dežela mešano prebivalstvo, slovensko in nemško, dočim je znano, da Nemci na deželi prebivajo samo na Kočevskem. Na Goriškem so postavili po nekaterih krajih samo slovenske napise, drugodi med Slovenci, ' zlasti v tolminskem glavarstvu, pa dvojezične, slovenske in nemške, da s i ne m-š č i n a pri nas n i t i d ež-e I n i jezik n i. Tolmačiti § 9. zakona o ljudskem štetju tako, da bi imela vlada za kako deželo kar dekretirati dvojezične table, je absolutno krivično. Zakon veljaven-dar začelo Avstrijo in pora z-n ih deželah priznavajo vlade občinam načelno pravico, da določijo besedilo tablam in izvajajo iz § 9. za vlado samo d o 1 ž no s t odločitve v s 1 u č a j ih prepirov. —-Ce sme imeti n. pr. kaka kraška občina samo slovenske krajevne table, zakaj bi jih ne smela imeti tudi občina Livek v tolminskem glavarstvu? | Ali stara resnica je, da se namenoma | tolmači kak zakon v škodo in žaljenje , Slovencev; izvestni vladni činitelji ne j morejo drugače živeti. Če ne udarijo Slo-I venca v obraz! j Odlok voditelja c. kr. glavarstva v Tolminu in manestniškega svetnika Princiga ne velja. Zato.ga tudi spodbije-mo tako, da ostane njemu in slavni vladi v spominu. Na take odloke se ni treba nič ozirati Ce vlade drugod tolmačijo zakon o ljudskem štetju tako, da prepuščajo občinam pravico, da same določajo besedilo tablam; če.se je izvajalo to načelo tudi v naši deželi za druge občine, se mora izvajati to tudi v tolminskem glavarstvu. Protestujemo pa najodločneje proti vsiljevanju nemščine na slovenskih tleh, nemščine, ki pri nas niti deželni je'"JI< ni. — Protestujemo proti temu, da t. . j trebneje v praktičnem življenju. Prvi obsega i 510, drugi 481 strani. Slovarčka sta dobro* i dosla Slovencem in Nemcem. Razne vesti. DižiIii skupin zi Krujski-Prliorsko uril-RjiH dnini c. kr. posterju In postnih odpnioiksi obojega spola ima dne 21. t. m. ob '6. uri popoldne v hotelu „IlirijaB v Ljubljani svoj redni občni zbor, h kateremu se vsi čl»f» najvljudneje vabijo. Tovariši nečlani, dobrodošli 1 Srbski kralj PMr js daroval, ob priliki dobrodelnega koncerta v Belemgradu za žrtve potresne katastrofe v Italiji 5000 dinarjev. Potris n Ognili im Boliariji. - v Ke- čkemetu so culi v noči na 16. t. m. potres, ki je trajal 10 sekund. Bili so trije sunki b podzemskim bobnenjem. V velikem delu Bol-gaiijs, zlasti v vstočni polovici, so čutili močne potresne sunke. Tx> je bilo ponoči okoli 2'/,; sunki so se ponovili. Prebivalstva se *je polotil velik strah. S hiš so popadali dimniki, razna poslopja imajo razpoke. Na Balkanu. »Novoje Vremja« je mnenja, da v slučaju vojne priskočijo Srbiji na pomoč ruski,' laški, angleški, francoski in še^dru- i Policijski psi, — Na Dunaju bo 20. t. m. I zborovanje avstro-ogrskega društva za poli- . cijske pse, na katerem se bo predavalo o koristi uvedbi psov v policijski službi; nadejati se je, da se uvedejo v vseh potrebnih I krajih. Dn Rinirmi) zoiroiaijl niaikiii \%M- iMilnl" v Opatiji in LoVranu je bilo okr. glavarstvo v Opatiji napovedalo, ker je nemški potujoči učitelj hotel govoriti a bojih na je: zikovnih mejah, ki so i>m usnjeni od drugih, narodov ter je hotel sploh nastopM kot agent velikonemSke ideje na jugu. Da bi kaj preveč ne izblebetal ter tako ne fikodŠ : oemSki stvari, je morala poseči vmes poHtl&ni oljlat, kije prepove lala zborovanje. V Rliilcl pri BuZfltU (Istra) je umrl 10. t. m. grof Peter Walderstein v 71. letu starosti. Dasi vzgojen v italijanskem duhu, je bil tudi Slovanom pravičen. Njegova tretja žena je bila zavedna Slovenka iz Ljubljane. KolllO 86 porab! mlefcl? L. 1906. se je porabilo na Dunaju 148 milj., v Pragi 40 milj., v Trstu 11 milj., v Ljubljani 2 milj., v Zagrebu 3 milj. litrov mleka. Sl0l6tnlC0 rojstva Abrahama Lincoln, znanega prvoboritelja proti sužnoati in osvoboditelja severne Amerike, so praznovali v Ameriki 12. t. m. Mož je bil 1. 1860 tudi predsednik severno-ameriških združenih držav. Umrl je v boju z južnoameriškimi državami vsled rane iz samokresa. Osrednja zveza slovanskih časnikarjev je imela 13. t. m. svoj letni občni zbor. Zveza obsega zdaj 7 društev z 282 člani. Imetja ima 3275 K 47 v. Za Slovence sta izvoljena v odbor R. Pustoslemšek in Ant. Trstenjak. Za leto-. Snji vseslovenski časnikarski kongres so predlagana mesta VarSava, Olomuc, Praga in Sarajevo ter odloČi konečno odbor. Predsednikom društva je izvoljen Čeh Josip Holeček. Rtzpma preti »vilelzdijaleir se prične, kakor piše Kauchova ^Ustavnost", 1. marca, če ne bo do velike noči končana, se takrat prekine. 300 eseb J6 ZpBlO pri požaru gledališča Flor^s v Acapuleu v Meksiki. V gledališču je bilo okoli 1000 oseb, med njimi člani najstarejših in najuglednejših rodbin. Mali oglasi. NajmanjSa pristojbina stane 60 vin. Ako je oglas obsežnejši se raCana za vsako besedo 3 vin. NajpripravnejSe insoriranje za trgovce in obrtnike. Koliko je manjSib tr/ovcov in obrtnikov v Gorici, katerih na delell (in celo v mestu) nihSe ne pozna, ker nikjer ne inserirajo. Skoda ni majhna. Hiša na predaj. — nio Tomslg (v1 Milini predora pod Kostanjevico) je na prodaj nova hiša. — Natnnjčneje se poizve v Krminu Via Udine 73, I. nadstr. Telečje ali goveje meso vsak dan sproti zaklano. V stegnu, meso L vrste; čista teža 9 funtov, t. j. 4VS kg za K 330, razpošilja Marija Naglerowa, pQdwoloczyska ijOsterr. Hr 2. Išče se učenca za fotografsko MoJ Obrniti se je na g. Ant. j Jerkiea v Gorici, Gosposka ulica 7. i „Morana" „Morana" kemično pripravljena tekočina za radikalno iztrebljenje mrčesa, (stenic in uši) popolnoma neškodljiva zdravlju, opravi in tkauini, izkazala se je kot edino koeno in res delujoče sredstvo. Vsestransko priznavanje in mnogobrojna spričevala potrjujejo izvanredni učinek „Morane". im slekl. 100 gr 50 vin. Glavna zaloga: M. S li It I \ ,1 A K Trst, ul. Solitario 2*"». Uosp. trgovci, kateri bi prevzeli razprodajo na drobno, naj blagovole obrniti se na založnika. Anton Potatzky v Gorici. N* sredi BsStelja 7. TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO. m\ Trjlov^ko-obrtna zadruga V Gorici registrovana zadruga a neomejenim jamstvom NačelBtvo in nadzorstvo »Trgovsko-obrtne zadruge v Gorici« je z ozirom na premenjena In dne 29. decembra 1905. v zadružni register vpisana pravila, pri skupni ¦ep dne 80. decembra 1905. sklenilo za leto 1906. ta-le način poslovanja: Daje svojim članom posojila na odplačevanje v petih letih, proti odplačilu po 3 kroni na meseo za vsakih 100 kron; n>: menice pa proti 6% obrestovan ju. Doba za odplačilo pri posojilih na obroke se po želji izposojevalon določi tudi na 10 ali več let. Vsak izposojevalec plača pri zajemu posojila enkratjza vselej, meato uradnine Vt% prispevka v posebno rezervo za morebitne izgube. Sprejema navadne hranilne vloge v vsakem znesku, jih obrestuje ipo 4'/,*, večje, stalno naložene pa po dogovoru. Deleži so dvojni; opravilni po 2 kroni, glavni po 20 kron. Zadruga objavlja vsa svoja naznanila v časopisih »Soča« in »Primoreo«. Nova pravila so se razposlala vsem članom; če jih pa po pomoti ni kdo debil, naj se oglasi v zadružnem uradu v »Trgovskem domu«. Načelstvo iti nadzorstvo. Najceneje kupevaiiče alrifterskega In drtairnua blata ter tkailo, preje li ¦Hlj. POTREBŠČINE ia pitamiee, kadilce in popotnike. Najboljše šivanke za šivalne stroje. PGTBEBŠČINE ta krojaSe in iovljatfe* Sretlnjlee. — Rožni venci. — MaSiie knjižice. tišna obuvala za vse letne čase. Semena za zelenjave, trave in Melje. Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce go sejmih ja trgih t«r na deželi. Poprava in komisijska zaloga dvokoles in Šivalnih strojev, gramofonov za koncerte in gostilne ter vsako-vrste plošCe, zastopnik automatov za gostilne in vsakov: tijskUi strojev, Stnra ilvokolesa se emajiir z ognjem pri Batjel-u Gorica Stolna ulica 3-4. Prodaja tudi na mesečne obroke. Novi slovenski ceniki franVo Iz Ljubljane u Fleiu-Jork se vozi najcenejše s prekrasno opremljenimi ekspresnimi parobrodi, takozvanimi cesarskimi brzoparniki: Kroiipriiiczsshi Cecilie, Kaiser AVillicIm II. — Kroiiprinz Willielin, Kaiser Willic!m tler Grosse dalje z najnovejšimi modernimi parobrodi: Priiiz Friedrieli Willielm, KSnif| Albert, Prinzess Alice, Friedrieli «ler Grosse, Bremen 1.1, d. kateri so največji, najhitrejši in najvarnejši te družbe. Vožnja po morju traja samo 6 do 7 dni. Zdatne ugodnosti dovoljujejo se večjim družbam. — Podrobna pojasnila in potrebni pouk d& vsakomur FflvflPfl TflVP/iF ^°'vors'(e u'ice **• '*• v Ljubljani MJll V tli U IflV UUl ? nasnroti stari Tišlerie« eostilni. Ostanki SLUČAJNA PRODAJA. Najtineji 40 m . .' K 22-dobri običajni 40 m „ 17-plaeilo s povzetjem, IT zorel se ne pošiljajo. JOSEF SUGHANEK, Prvni meehanicka a. nični tkaleovna e zavod zasilatelsky na piomezi Pruska HSVt HRADEK u Ko»- Mesti u. Mčlttji. (Otcfty 1 Odlikovana pekarija in sladčiCarna Karol Draščik v Gorici na Kornu v (lastni hiši) zvršuje naročila vsakovrstnega tudi najfi nejega peciva, torte, kolače za birmance in poroke, odlikovane velikonočne pince itd. Prodaja različna fina vina In likerje na drobno ali v originalnih butelkah Priporoča se slavnemu občinstvu za rouogo-brojna naročila ter obljublja solidno postrežbo po Jako zmernih cenah. -%¦ Gostilna jrFMrfi Tajen" Y lorici, Hunska ulica 11 je preskrbljena z izvrstnimi Iii-takimi in furlanskimi vini, tov kraški m toruiiOtii. Izlntriin imiiinja. — ('one zmerne Na razpolago so tudi hlevi za konje in živino. Za hinogobrojen obisk so toplo priporoča fani 3eseneg. „Vesnaa „ Vesna" ekstrakt iz rastlin in drugih naravnih smmi, izkazal se je kot dosedaj edini uspešen, ne samo glede rašče .las nego pokrije vsako plešo po kratkem uporabljanju. Vspeh zanesjiv. Na razpolago spričevala uglednih hi znanih oseb. /lena stekli 100 p 1150 vin, Dobiva se: fl. Skrinjar, Trst al. Solitario 25. Gosp,. trgovci, jkateri b\ prevzeli razpredajo na drobno naj* blagovole obrniti j;e nazaložnika. : , Slovenci, kupujte užigalice v korist družbi sv. Cirila in Metoda! GORIŠKA TOVARNA MILA Narodno podjetje, edino te vrste. Ustanavljajmo domačo obrt in industrijo, ker brez te bomo SloVenci za Vselej ?; ;:/ le hlapčeVali tujcem. Ilitagospoliiie! Postiajte ilo iz te Utirano!- Melet je izvrsten. Cene običajne! Poskusite in sodite i svoji k svopiiti r cM Ifc špepijaiitetaje: Caprašole - Koza s solncem. m