Zopet večji deželni stro.ski in večji davki. Mnogo davkep]a5iteljem neljnbega je vedel ,,Slov. Gospodar" poročati o silnib državnib stroškib, o vedno rastočib dačab in novili dolgovili s papirnimi, srebmimi in zlatimi obresti. Več kakor 400 milijonov goldinarjev se narn bo letos potrošilo, pomanklej ali deficit se razlieno nastavlja od 30 do 120 milijonov, vrb tega se bo naložil dolg 48 milijonov, čegar 4% oferesti bodemo v zlatu plačevali; tako so nain zgospodaiili na Duuaju-f-dVžavnetu zborn nemški liberalui nstavoveici. '' '*>''¦. ''*'"?},.Sedaj zboiiije* v Oradcu niaS atajerški deželni zbor. Tudi v njem gospodari nemško-liberalna ustavoverna stranka že celib 15 let in je Stajercem naložila toliko deželnib stroškov in davkov, da se jenim pristašem samim že koža drliti in lasi ježijo. Deželni glavar, Slovencem že znani Moric žl. Kaiaerfeld -Blagotinaek je 7. marca t. 1. pied zbranimi poslanci za5el tožiti: ,,stvari stoje za nas žaloatno, gospodarstvo leze rakovo pot, znamenj pa, da bo boljše, ni videti nikjer; ljudstvo pri5akuje, daniusilna bremena zlajšamo, a mi tega atoriti ne moremo, niai've5 prisiljeni smo, da mu naložinio lio vi b in v ečj i h žrt vi j, katerezabteva ustava, nove postave in nove naprave." Žalostno resnico tcli besed starega Jiberalča in ustavoverca Kaiserfelda potrdujejo neusmiljene številke v tiskanem proračunu za 1. 1877. Letos imamo deželnih stroškov za 2,845.276 fl., katore bodemo morali poplaSati s 38 % naklade na vse neposredne ali direktne dače. Drngo leto pa bode stroškov 3,006.542 fl. in bo pomanklej ali deficit za kakih 800.000 fl. Tieba bo tedaj deželno naklado vziaati t. j. dače ])omuožiti. Tolike žrtve zabtevajo tedaj od štajerskih davkeplačiteljev: ,,ustava ali ,,vei-fassauga", nove postave in naprave! Ali tudi dnigod liberalni ustavoverci ne gospodarijo boljae. Korosci dobijo 33 °/0 deželne uaklade iu na Českern znaša pomanjklej ali deficit — 5 inilijonov. Naš štajerski proračuu kaže sledeče deželne stroške: I. deželni zbor staue 12.400 fl., II. deželua uprava (dežclni odbor itd.) 180673 fl., III. policija (šub, žandarji, je5e itd.) 107.321 fl., IV. stroški za steze, ravnavanje rek potokov itd. 261.737 fl., V. izobraževalni narneni (štipendije, šole, teater itd.)905.569 fl., VI. stioški za dobrodelne naprave (uajdeuišnica, norišnica, bolenišuice itd.) 649.803 fl., VII. priprež ali ,,voršpan" 8500 fi., VIII. obresti za stare deželne dolgove 128.464 fl., IX. stroški pri deželnib posestvib (Slatiua, Dobrna itd.) 104.250 fl., X. penzijoni 11.550 fl.; sploh vse skupaj 3,006.542 fl., t. j. blizo trikrat več, kakor pred 15 leti ob začetku predrage nam nemsko-liberalue-iistavoverne ,,ere" ali dobe, in jenega čudovito velikauskega nnapredkab v omiki, svobodi, delanju novib dolgov in nalaganju ve5jib da5. : fe J J 1 -h!