Dru`boslovne razprave, XX (2004), 45: 13-32 13 Tanja Rogelj, Mirjana Ule, Valentina Hlebec UDK 316.472.47-057.87 Socialna opora med dijaki glede na njihov individualni polo‘aj v strukturi popolnega omre‘ja v razredu POVZETEK: V tem prispevku raziskujemo socialno oporo in medosebne zna~ilnosti dijakov glede na polo‘aj posameznika v strukturi popolnih socialnih omre‘ij. Analizirali smo predhodno zbrane podatke za osem popolnih omre‘ij tretjih letnikov Gimnazije Be‘igrad v Ljubljani. Podatki so bili zbrani z anketo, ki je bila sestavljena iz ve~ delov. Anketo so sestavljala vpra{anja o (1) razse‘nostih socialne opore (materialna ali instrumentalna opora, informacijska opora, emocionalna opora in neformalno dru‘enje), o (2) razpo- lo‘enju anketirancev in o (3) medosebnih zna~ilnostih dijakov oziroma {tirih sklopih trditev, ki se nana{ajo na prijateljstvo (osamljenost), vedenje v socialnih situacijah (samoopozarjanje in konformnost), socialno izolacijo in socialno samospo{tovanje. Z metodami kot so faktorska analiza, izra~un mer sredi{~nosti, hierarhi~no razvr{~anje v skupine in analizo variance smo odkrili naslednje. Za dijake, ki so najmanj osamljeni, socialno izolirani in konformni ter imajo najvi{jo vrednost samospo{tovanja in nadpovpre~no vrednost samoopozarjanja, velja ve~ja verjetnost, da ob problemu poi{~ejo pomo~ in da jo nudijo ostalim. Zanje je zna~ilno, da zasedejo najpomembnej{e polo‘aje v strukturi popolnih omre‘ij opore, saj so najbolj priljubljeni ~lani v omre‘jih in imajo najve~ji vpliv na druge. Ravno tako so dijaki, ki zasedajo najpomembnej{e polo‘aje v strukturi popolnega omre‘ja opore, ocenili svoje razpolo‘enje statisti~no zna~ilno vi{je od ostalih. V nadaljevanju smo se ukvarjali {e z razlikami med odgovori deklet in fantov. Ugotovili smo, da so dekleta pogosteje vir opore in hkrati pogosteje i{~ejo pomo~. Razen v primeru neformalnega dru‘enja, kjer imajo fantje statisti~no zna~ilno vi{je vrednosti. Pri{li smo do zanimive ugotovitve, da so fantje hkrati bolj osamljeni in manj socialno izolirani od deklet. KLJU^NE BESEDE: socialno omre‘je, mere sredi{~nosti in pomembmosti, socialna opora, medosebne zna~ilnosti, osamljenost, socialna izolacija, socialno samospo{tovanje, konformnost, samoopozarjanje, faktorska analiza, mere sredi{~nosti in pomembnosti, hierarhi~no razvr{~anje, analiza variance. 1. Uvod Za~etki analize relacijskih podatkov segajo vsaj ‘e v trideseta leta 20. stoletja. Takrat je J. Moreno (2000: 331 - 339) v okviru socialne psihologije utemeljil sociometrijo. S sociometrijo je za~el sodobno obdobje znanstvenega raziskovanja skupin. Medosebne odnose in vloge posameznikov v skupini je za~el meriti. Kot orodje analiziranja in 14 Dru`boslovne razprave, XX (2004), 45: 13-32 Tanja Rogelj, Mirjana Ule, Valentina Hlebec razumevanja strukture odnosov znotraj skupin si je zamislil sociogram, grafi~no predstavitev posameznikov oziroma na splo{no to~k, ki predstavljajo enote v skupini, ter povezav med pari teh enot. S pomo~jo sociograma je odkril notranjo strukturo skupine, to je omre‘je odnosov privla~nosti, zavrnitev in nevtralnosti. Znotraj skupine torej delujejo dolo~ene strukture, ki izvirajo iz neformalnih odnosov med ljudmi (To{ in Hafner-Fink, 1998: 205). V okviru sociometrije se je razvila ve~ina formalnih analiti~nih postopkov za analizo socialnih omre‘ij. Analiza socialnih omre‘ij se vse pogosteje uveljavlja in predstavlja specifi~en raziskovalni pristop znotraj dru‘boslovnih znanosti. Prednost analize omre‘ij pred klasi~nim na~inom analize spremenljivk je opazovanje odnosov med enotami omre‘ja. Analiza socialnih omre‘ij se za razliko od standardnega dru‘boslovnega raziskovanja, ki delovanje posameznikov in dru‘bene pojave pojasnjuje predvsem z demografskimi dejavniki, osredoto~i na pojasnjevanje delovanja posameznikov z zna~ilnostmi omre‘ij, v katerih delujejo, in s polo‘aji, ki jih imajo znotraj njih. V tem tekstu nas bo predvsem zanimala analiza polo‘aja enot v popolnem socialnem omre‘ju. V splo{nem lahko re~emo, da je enota v omre‘ju sredi{~na, ~e se nahaja na strate{ko pomembnih polo‘ajih v omre‘ju, oziroma ~e je enota zaradi svojih povezav z drugimi enotami opaznej{a kot druge enote. Popolna omre‘ja v tem tekstu so opredeljena kot omre‘ja socialne opore. Socialno oporo sestavljajo materialna, informacijska in emocionalna opora ter neformalno dru‘enje. V nadaljevanju bomo mere sredi{~nosti in pomembnosti za vse razse‘nosti socialne opore povezali s klasi~no sociolo{ko analizo. V tekstu gre v tem primeru za merjenje medosebnih zna~ilnosti dijakov gimanzije Be‘igrad oziroma za {tiri sklope trditev, ki se nana{ajo na prijateljstvo, vedenje v socialnih situacijah1 , socialno izolacijo in socialno samospo{tovanje. Socialna izolacija in osamljenost sta obliki primanjklaja v dru‘abnih odnosih. Osamljenost je psiholo{ki ob~utek izoliranosti. O njej govorimo, kadar je posameznikovo omre‘je socialnih odnosov manj{e ali manj zadovoljujo~e, kot si ‘eli posameznik. Osamljenost ne pomeni, da so drugi ljudje fizi~no odsotni, ampak pomeni pomanjkanje ali odsotnost globljih in trajnej{ih socialnih stikov z drugimi ljudmi (Ule, 1997: 223 – 225; 1993: 110 - 111). Posameznik ob~uti osamljenost kot pomanjkanje emocionalnih in intimnih stikov. Prisotnost prijateljev, sorodnikov ne zmanj{a osamljenosti. To skupino potreb navadno zadovoljuje trajno spolno partnerstvo ali intimno prijateljstvo (Weiss v Lamovec, 1993: 201). Socialna izolacija pa je najve~krat fizi~na nezmo‘nost navezovanja stikov. Navadno se pojavi, kadar posameznik pogre{a oporo prijateljev, kolegov, znancev, kadar pogre{a dru‘enje, na primer pri spremembah kraja bivanja, {ole, zaposlitve, pri migracijah on podobno. Po Elliottu (1999: 199 - 200) pa smo lahko socialno izolirani tudi zaradi rev{~ine, ki nas izlo~i iz trga delovne sile. Socialna izolacija je pomanjkanje socialnih stikov. Ena od pomembnih posledic bli‘njih stikov je prav gotovo vi{je samospo{tovanje. Tafarodi in Swann (1995: 322 - 326; 2001: 654 – 656; v Avsec, 2001: 19 - 23) sta samospo{tovanje opredelila kot posplo{en ob~utek u~inkovitosti in ob~utek socialne vrednosti. Za visoko samospo{tovanje naj bi bili pomembni tako pozitivno sprejemanje s strani pomembnih drugih kot tudi uspe{na akcija. Oblikuje se, ~e prevzamemo Cooleyevo (v Newcomb in Keefe, 1997: 326) metaforo, prek zrcaljenja, ko posameznik Dru`boslovne razprave, XX (2004), 45: 13-32 15 Socialna opora med dijaki glede na njihov individualni polo‘aj v strukturi popolnega omre‘ja v razredu za~ne gledati nase na na~in, kot je reprezentiran v vrednostnih reakcijah drugih. Ob~utek kompetentnosti pa izhaja iz splo{nega ob~utka posameznika kot sposobne, efektivne osebe, ki se ima pod nadzorom. Visok ob~utek kompetentnosti se nana{a na ob~utek lastne sposobnosti, u~inkovitosti in uspe{ne manipulacije z okoljem. Podobno kot samospo{tovanje je tudi samoopozarjanje posledica uspe{nih medosebnih odnosov. Lennox in Wolfe (1993: 45-49) sta samoopozarjanje definirala kot zmo‘nost spreminjanja samopredstavitve in ob~utljivost za izrazno vedenje drugih. Oseba z mo~no izra‘enim samoopozarjanjem je tista, ki je zaradi pozornosti na situacijsko ali medosebno ustreznost svojega vedenja posebno ob~utljiva na izraze drugih ljudi v socialni situaciji in uporablja te znake kot vodilo za regulacijo svojega verbalnega in neverbalnega izra‘anja. Lennox in Wolfe sta za merjene komponent, ki sta jih izvrgla iz Snyderjevega koncepta samopozarjanja, sestavila novo lestvico, ki sta jo poimenovala lestvica konformizma. Lestvica vsebuje dva faktorja, in sicer spremenljivost v razli~nih situacijah in pozornost na informacije socialne primerjave. Spremenljivost pomeni te‘njo k prikazovanju razli~nih strani sebe v razli~nih situacijah, predvsem iz strahu, da ne bi bili socialno spremenljivi. Pozornost na informacije socialne primerjave pa vklju~uje pozornost na tuje vedenje, izra‘anje, obla~enje, itn. z namenom, da bi ga posnemali in tako ne bi izstopali iz skupine (Lamovec, 1988: 369). Torej s {tirimi sklopi trditev merimo osamljenost, samoopozarjanje, konformnost, socialno izolacijo in socialno samospo{tovanje dijakov. Zna~ilnosti se ne oblikujejo le kot posledica tak{nih ali druga~nih demografskih zna~ilnosti. Dijaki niso izolirani posamezniki, ampak so med seboj povezani v kompleksna omre‘ja medosebnih odnosov. Velik del zna~ilnosti se oblikuje, vzdr‘uje ali spreminja prav v odnosih in interakcijah posameznika z zanj pomembnimi ljudmi (so{olci, vrstniki, prijatelji itn.). Prav izku{nje s pomembnimi drugimi vplivajo na sposobnost posameznika, da vstopa v odnose, in na na~in, kako deluje znotraj njih. Posameznik ima relativno stabilna pri~akovanja o mo‘ni uporabi svojih omre‘ij opore, kadar potrebuje pomo~. Razlike v zna~ilnostih medosebnih odnosov vplivajo tako na to, ali sploh poi{~e{ pomo~, kot tudi na to, kako si ustvari{ in vzdr‘uje{ vire opore ter kako to oporo ocenjuje{. V splo{nem nas bo zanimala popularnost enot omre‘ja, oziroma kako so medosebne zna~ilnosti dijakov povezane s polo‘ajem posameznika v strukturi popolnih socialnih omre‘ij. Osnovni cilj teksta bo torej opisati in meriti lastnosti enot, ki se nahajajo na dolo~enem (pomembnej{em) polo‘aju v strukturi popolnega socialnega omre‘ja. 2. Medosebne zna~ilnosti in socialna opora Vstopanje v medsebojne odnose, njihovo oblikovanje, preoblikovanje in prekinjanje je trajna dejavnost slehernega posameznika. ̂ lovek je dru‘abno bitje in kot tak potrebuje stike z drugimi, ti pa so lahko bolj ali manj pogosti, {tevilni ali zaupni. Potreba po dru‘enju je ena od osnovnih ~love{kih potreb, ki pa je pri razli~nih osebah lahko bolj ali manj izrazita, vendar pa ni nih~e brez nje. Stopnja in izrazitost potrebe po dru‘enju je ena od trajnih osebnostnih lastnosti. Posredni dokaz za to trditev so negativne posledice socialne izoliranosti in osamljenosti posameznika. Psihologi (npr. Argyle, Laing v Ule: 16 Dru`boslovne razprave, XX (2004), 45: 13-32 Tanja Rogelj, Mirjana Ule, Valentina Hlebec 1993) in drugi raziskovalci s tem mislijo predvsem na pomankjanje socialnih ve{~in, ki so potrebne za vzpostavitev medosebnih odnosov. Med socialne ve{~ine sodijo ve{~ost v pogovarjanju, zmo‘nost poslu{anja in v‘ivljanja v drugega, na~in samo- razkrivanja itn. Socialna opora je eno od pomembnih podro~ij, na katerih se je uveljavila analiza socialnih omre‘ij. Zgodnej{e opredelitve so poudarjale predvsem emocionalno razse‘nost socialne opore, torej socialne opore kot ob~utka pripadnosti, sprejemanja, varnosti in skrbi pri pomembnih drugih, prepre~evanje osamljenosti itn. (npr. Weiss v Vaux, 1988, Thoits, 1985). Novej{e opredelitve pa poudarjajo, da je socialna opora kompleksen interakcijski in komunikacijski proces med ~lani omre‘ja (npr. House, 1981; Vaux, 1988) ali kompleksni pretok sredstev in dobrin med ~lani omre‘ja. V splo{nem je socialna opora vsota vseh dobrodejnih u~inkov, ki pozitivno vplivajo na po~utje in zdravje ~loveka, ne glede ali je oseba pod stresom ali ni. Predvsem pa je dejavnik za{~ite pred stresnimi dejavniki in okoli{~inami v ‘ivljenju. Vklju~uje pa tudi pomo~ pri konkretnih nalogah, u~enju spretnosti, vodenju, zagotavljanju materialnih sredstev in socialnih stikih, ki so sami sebi namen in slu‘ijo prijetnemu pre‘ivljanju prostega ~asa. [tevilne empiri~ne in teoreti~ne raziskave (npr. v Cohen in Wills, 1985) so pokazale, da je socialna opora ve~razse‘nosten pojem, ki ga lahko razdelimo v {tiri glavne skupine: (1) materialna (instrumentalna) opora, (2) informacijska opora, (3) emocionalna opora in (4) opora v smislu neformalnega dru‘enja. Pomembna lastnost sistema socialne opore je njegova specializacija. Posameznik bo mobiliziral dolo~ene vire socialne opore v odvisnosti od problema, s katerim se soo~a. Posamezniki se za razli~ne oblike opore obra~ajo na razli~ne ljudi in v precej primerih so ~lani omre‘ja specialisti in nudijo le posamezno obliko opore. Emocionalno oporo in dru‘enje praviloma zagotavljajo anketirancu najbli‘je osebe (npr. najtesnej{i prijatelji). Po drugi strani pa ti najbli‘ji ~lani nudijo razli~ne vrste socialne opore. Vendar pa velik del materialne (instrumentalne) in informacijske opore nudijo bolj oddaljene vezi (npr. so{olci, sodelavci, znanci). Ne smemo zanemariti bolj oddaljenih vezi, ki navadno poskrbijo za dolo~eno specifi~no in specializirano vrsto opore in so v dolo~enih situacijah prav tako zelo pomembne (npr. iskanje delovnega mesta) (Fischer, Wellman in Wortley v Kogov{ek, 2001: 26; Wellman in Wortley v Kogov{ek, 2001: 81). Vendar pa Igli~ (1989: 8 - 9) ugotavlja, da specializacija le ni tako izrazita. Posamezniki se v veliki meri obra~ajo po najrazli~nej{e oblike pomo~i k istim osebam (House in Kahn v Igli~, 1989: 9). Analize so pokazale visoko stopnjo sovpadanja virov socialne opore v primeru materialne, emocionalne in informacijske opore. Specializacija glede na razli~ne probleme je torej prisotna na strani tipov socialne opore in je ni zaznati na strani virov socialne opore. Za ugotavljanje intenzivnosti opore je torej bolje ugotoviti vsebino odnosov in ne tip odnosov. Velik del emocionalne opore nudijo ‘enske, tako ‘enskam kot mo{kim. Obratno pa se ‘enske praviloma ne obra~ajo po emocionalno oporo na mo{ke (Wellman in Wortley v Kogov{ek, 2001: 81 - 82). Vendar pa na splo{no ‘enske i{~ejo ve~ pomo~i, ve~ opornega vedenja, kar je verjetno posledica spolno razli~nih socializacij. Pri dekletih se dopu{~a {ibkost in odvisnost od nekoga, medtem ko je pri fantih izpostavljena neodvisnost, mo~, Dru`boslovne razprave, XX (2004), 45: 13-32 17 Socialna opora med dijaki glede na njihov individualni polo‘aj v strukturi popolnega omre‘ja v razredu dose‘ki in podobno (Nadler, 1997: 383). @enske poro~ajo o vi{ji percepciji opore, imajo ve~ socialnih ve{~in za iskanje opore, pogosteje i{~ejo oporo javno in se trudijo, da bi ustvarile bolj funkcionalno omre‘je (Procinando in Walker Smith, 1997: 101). [tevilne empiri~ne raziskave (Newcomb in Keefe, 1997; Collins in Di Paula, 1997; Pierce, Lakey, Sarason, Sarason in Joseph, 1997) so pokazale, da razlike v medosebnih zna~ilnostih vplivajo na percepcijo2 socialne opore. Percepirana opora je povezana z razli~nimi razse‘nostmi osebnosti, kot so ekstravertiranost (dru‘abnost), samozavest, socialna kompetentnost, samospo{tovanje, osamljenost, emocionalna stabilnost (nevroticozem) itn. Zna~ilnosti medosebnih odnosov odra‘ajo relativno stabilne vzorce vedenja v razli~nih situacijah in v dalj{em ~asovnem obdobju. Zato se tudi pogosto izka‘e, da medosebne zna~ilnosti bolje pojasnjujejo percepcijo socialne opore kot drugi dejavniki (npr. dejanska socialna opora) (Pierce, Lakey, Sarason, Sarason in Joseph, 1997: 4 – 6). Ti rezultati torej ka‘ejo, da imajo ljudje relativno stabilna pri~akovanja o mo‘ni uporabi svojih omre‘ij opore, kadar potrebujejo pomo~. Ta prepri~anja lahko vplivajo na to tako, da sploh poi{~ejo pomo~, kot tudi na to, kako si ustvarijo in vzdr‘ujejo vire opore ter kako to oporo ocenjujejo. Ta prepri~anja lahko izvirajo iz relativno stabilnih zna~ilnostih medosebnih odnosov pa tudi iz preteklih in sedanjih izku{enj z omre‘jem (Vaux, 1988: 70 - 73). Razpolo‘ljivost socialne opore je navadno povezana s socialnimi ve{~inami3 , zadovoljstvo z oporo pa z nekaterimi zna~ilnostmi medosebnih odnosov. Ljudje z relativno dobro razvitimi socialnimi ve{~inami la‘je vzdr‘ujejo in obdr‘ijo intimne odnose in pridobijo ustrezno oporo (Mitchell v Vaux, 1988: 72). Dru‘abni (ekstravertirani) so bolj verjetno spro{~eni v razli~nih medsebojnih situacijah na splo{no, kar vpliva tako na dajanje in sprejemanje opore kot tudi na percepcijo opore (Pasch, Bradbury in Sullivan, 1997: 232 - 235; Procidano in Walker Smith, 1997: 102). Newcom in Keefe (1997: 303 - 333) sta raziskovala vpliv osebnosti na percepcijo socialne opore. Strinjala sta se, da imajo ljudje z ve~ opore bolj{e psihi~no in fizi~no zdravje ter dobro po~utje. V ~asu odra{~anja socialna opora vpliva na zmanj{anje problemov, s katerimi se v tem obdobju najpogosteje sre~ujemo. Raziskave ka‘ejo (Newcomb in Keefe, 1997: 305 – 306, 324 - 326), da je samospo{tovanje zna~ilno in pozitivno povezano s percepcijo socialne opore. Tisti, ki dobivajo ve~ socialne opore, sebe opi{ejo bolj pozitivno kot tisti, ki jo dobivajo manj. Posameznik ob~uti pomanjkanje percepirane socialne opore kot negativen u~inek, strah, nemir, zaskrbljenost (angl. anxety). V takem primeru se samospo{tovanje nekoliko zni‘a (Pierce, Lakely, Sarason, Sarason in Joseph, 1997: 10 -11). Simboli~na interakcionalista Colley in Mead (v Newcomb in Keefe, 1997: 306) poudarjata vpliv predvsem zgodnjih izku{enj s pomembnimi drugimi pri izgradnji posameznikovega samospo{tovanja. Posameznik ponotranji ocene o tem, kaj si o njem mislijo pomembni drugi. Posameznikova ocena se torej oblikuje na podlagi povratne informacije iz okolja. Skladno s tem pogledom je interakcija posameznika s pomembnimi drugimi mo~no pogojena z njegovim samospo{tovanjem. Visoko samospo{tovanje je torej rezultat pozitivne izku{nje z okoljem in pomembnimi drugimi, ki posamezniku nudijo dovolj opore. Obratno pa se tisti z nizkim samospo{tovanjem po~utijo izlo~ene iz socialnih stikov. Ne po~utijo se del opornega omre‘ja. 18 Dru`boslovne razprave, XX (2004), 45: 13-32 Tanja Rogelj, Mirjana Ule, Valentina Hlebec 3. Izbrani indikatorji Medosebne zna~ilnosti smo izmerili s skopi objavljenih indikatorjev v Measures of personality and social psychological attitudes, Handbook of Marketing Scales in Priro~niku za psihologijo motivacije in emocij. Osamljenost smo izmerili z vpra{alnikom dru‘benih odnosov (angl. differential loneliness scale), ki sta ga izdelala Schmidt in Sermant (1991). Med {estdesetimi trditvami smo izbrali osemnajst tistih, ki se nana{ajo na prijateljstvo. Spremenljivko socialna izolacija smo izmerili s sklopom devetih indikatorjev, ki smo jih prevzeli po Dean (1991) iz leta 1961. Helmreich, Stapp in Ervin (1991) so leta 1974 izdelali vpra{alnik samospo{tovanja (angl. texas social behavior inventory). Vpra{alnik TSBI ne meri splo{ne mere samospo{tovanja, ampak je primernej{i za merjenje socialne komponente samospo{tovanja (angl. social self-esteem). Lennox in Wolfe (1993) sta izdelala revidirano lestvico samoopozarjanja (angl. revised self- monitoring scale). Revidirana lestvica samoopozarjanje je sestavljena iz trinajstih trditev, ki merijo dva faktorja: (1) zmo‘nost spreminjanja samopredstavitve in (2) ob~utljivost za izrazno vedenje drugih. Spremenljivka konformnost je bila merjena z indikatorji, ki sta jih Lennox in Wolfe (v Lamovec, 1988) izvrgla iz Snyderjevega koncepta samoopo- zarjanja. Sestavila sta novo lestvico, ki sta jo poimenovala lestvica prizadevanja za ustreznost (angl. concern for appropriateness scale) oziroma lestvica konformizma. Lestvica konformizma je sestavljena iz dvajsetih trditev, ki merijo dva faktorja: (1) spremenljivost v razli~nih situacijah in (2) pozornost na informacije socialne primerjave. [tiri definirane razse‘nosti socialne opore so osnova (vsebina) generatorjev imen4 . Vsebina omre‘nih generatorjev je bila prilagojena5 dijakom tretjih letnikov gimnazije Be‘igrad v Ljubljani (ve~ o tem v Zemlji~ in Hlebec, 2002: 203; Hlebec, 2001: 65 - 66). 4. Opis podatkov Analizirali smo predhodno zbrane podatke za osem popolnih omre‘ij tretjih letnikov Gimnazije Be‘igrad v Ljubljani. Zbiranje podatkov je potekalo januarja 1998. V vsakem razredu je bilo med 28 in 34 dijakov (skupaj 251 dijakov, od tega 143 deklet in 108 fantov), starih povpre~no 17 let. Predpostavljamo, da je bila med merjenjem struktura popolnega omre‘ja stabilna, saj so se v vseh popolnih omre‘jih ~lani poznali najmanj leto dni, ve~ina pa po tri leta. Podatki so bili zbrani z anketo, ki je bila sestavljena iz ve~ delov. Anketo so sestavljala vpra{anja o (1) razse‘nostih socialne opore (materialna ali instrumentalna opora, informacijska opora, emocionalna opora in neformalno dru‘enje), o (2) razpolo‘enju anketirancev (ta spremenljivka ni bila eksperimentalno dolo~ena, opazovane so bile naravne spremembe v razpolo‘enju anketirancev) in o (3) medosebnih zna~ilnostih dijakov oziroma {tirih sklopih trditev, ki se nana{ajo na prijateljstvo, vedenje v socialnih situacijah (samoopozarjanje in konformnost), socialno izolacijo in socialno samo- spo{tovanje. Razse‘nosti socialne opore so bile sicer izmerjene trikrat vendar smo uporabili le najbolj kakovostne meritve (glej v Hlebec, 2001) - meritve, kjer sta bili uporabljeni ordinalna merska lestvica z opisanimi vsemi vrednostmi in z opisanimi ekstremnimi vrednosti, ne glede na ~asovno zaporedje ustrezne merske lestvice. Spreme- Dru`boslovne razprave, XX (2004), 45: 13-32 19 Socialna opora med dijaki glede na njihov individualni polo‘aj v strukturi popolnega omre‘ja v razredu nljivka razpolo‘enje je sestavljena iz dveh meritev, saj sta bili izvedeni po dve anketi v vsakem razredu6 . 5. Mere sredi{~nosti in pomembnosti Analiza socialnih omre‘ij se za razliko od standardnega dru‘boslovnega razisko- vanja, ki delovanje posameznikov in dru‘bene pojave pojasnjuje predvsem z demografskimi dejavniki, osredoto~i na pojasnjevanje delovanja posameznikov z zna~ilnostmi omre‘ij, v katerih delujejo, in s polo‘aji, ki jih imajo znotraj njih (Wasser- mann in Faust, 1998: 17 - 21). V tem tekstu se bomo ukvarjali z analizo polo‘aja enot v popolnem socialnem omre‘ju. O popolnem omre‘ju govorimo takrat, ko v medsebojno povezani skupini enot (oseb) opazujemo vse pripadajo~e relacije (odnose). Pri zbiranju podatkov o popolnih socialnih omre‘jih navadno vsi anketiranci poro~ajo o svojih relacijah z drugimi ~lani omre‘ja. Tipi~en primer je izmenjava socialne opore v {olskem razredu (Zemlji~ in Hlebec, 2001: 191 – 192, Hlebec, 2001: 64 - 65). Najbolj splo{na definicija sredi{~nosti, ki je hkrati tudi konsistentna s Freemanovim (1979) konceptom, je, da je bolj sredi{~na enota tista, ki je v ve~ji meri udele‘ena v vseh povezavah v omre‘ju, ne glede na smer povezav. Enota je v omre‘ju sredi{~na, ~e se nahaja na strate{ko pomembnih polo‘ajih v omre‘ju, oziroma ~e je zaradi svojih povezav z drugimi enotami opaznej{a kot druge enote (Wasserman in Faust, 1998: 169). ^e so relacije usmerjene, razlikujemo med izvirom in ciljem relacije. V tem primeru govorimo o merah pomembnosti (angl. prestige). Razlikujemo med danimi izbirami, npr. kolikokrat posameznik izbere druge ~lane popolnega socialnega omre‘ja (izhodne mere) in prejetimi izbirami, npr. kolikokrat je posameznik izbran od drugih ~lanov popolnega socialnega omre‘ja (vhodne mere). Osnovna razlika med merami sredi{~nosti in pomembnosti torej temelji na odlo~itvi, ali je relacija usmerjena ali ni (Knoke in Burt, 1983: 195). Kljub temu pa Wasserman in Faust (1998: 199, 202) predlagata za usmerjene podatke izra~un mer sredi{~nosti in pomembnosti, ker merijo razli~ne strukturne lastnosti omre‘ja. ^eprav se navadno mere sredi{~nosti ra~unajo za neusmerjene relacije, se lahko posplo{ijo tudi na usmerjene relacije. Glede na definicijo, kaj predstavlja sredi{~e socialnega omre‘ja, lo~imo tri osnovne7 mere sredi{~nosti za vsako enoto posebej: mere sredi{~nosti glede na stopnjo (angl. degree centrality), mere sredi{~nosti glede na dostopnost (angl. closeness centrality) in mere sredi{~nosti glede na vmesnost (angl. betweenness centrality). Mera glede na stopnjo enote je osnovno in najenostavnej{e orodje za odkrivanje enot, ki so najvidnej{e (najaktivnej{e) v strukturi socialnega omre‘ja. Pri tem je sredi{~nost enote glede na stopnjo enostavno njena stopnja. Stopnjo enote lahko definiramo kot {tevilo neposrednih stikov, ki jih ima dolo~ena enota z drugimi enotami v omre‘ju. Mera glede na dostopnost se osredoto~i na najkraj{o razdaljo med posa- meznimi enotami socialnega omre‘ja. Najbolj sredi{~na enota v omre‘ju je tista, ki dose‘e ostale enote v omre‘ju po najkraj{i mo‘ni poti tako, da se izogne mo‘nemu nadzoru (kontroli) drugih enot pri pretoku informacij in sredstev. Pri socialnih omre‘jih pa ni pomembna le oddaljenost enote od vseh ostalih enot, ampak tudi katere enote 20 Dru`boslovne razprave, XX (2004), 45: 13-32 Tanja Rogelj, Mirjana Ule, Valentina Hlebec le‘ijo na najkraj{ih poteh med pari enot. Te enote imajo nadzor nad pretokom informacij med pari enot. Najbolj sredi{~ne enote, ki le‘ijo na veliko najkraj{ih poteh med pari vseh enot v omre‘ju, odkrivamo z mero glede na vmesnost enote (ve~ o tem v Zemlji~ in Hlebec, 2001). 6. Rezultati Vemo, da so zna~ilnosti medosebnih odnosov med seboj povezane, zato ‘elimo dolo~iti skupine dijakov glede na to, katere medosebne zna~ilnosti so zanje zna~ilne8. Za iskanje skupin podobnih dijakov smo uporabili najprej metodo hierarhi~nega zdru‘evanja v skupine. Metoda temelji na postopnem (hierarhi~nem) zdru‘evanju dveh enot (posameznikov ali skupin) v novo skupino. Na za~etku je vsak posameznik samostojen, na koncu pa so po velikem {tevilu korakov vsi posamezniki zdru‘eni v eno skupino. Potek tega postopnega zdru‘evanja je pregledno prikazan v obliki drevesa zdru‘evanja, dendrograma. Optimalna je tista razvrstitev, pri kateri so dovolj podobne enote ‘e zdru‘ene, zdru‘evanje preve~ razli~nih enot pa se {e ni za~elo. Razli~nosti (podobnosti) so v drevesni shemi ponazorjene z dol‘inami vej drevesa – dalj{a je veja, ve~ja je razli~nost. Predhodno ni treba dolo~iti {tevilo skupin (Ferligoj, 1989: 61 - 85; Kropivnik, 2002: 110 - 110). Iz drevesa hierarhi~nega zdru‘evanja medosebnih zna~ilnosti v skupine (glej slika 1), ki je nastal z uporabo evklidske razdalje med enotami in Wardove metode zdru‘e- vanja na standardiziranih podatkih, je jasno razvidno, da se kot primerni razvrstitvi ka‘eta dve ali tri skupine. S hierarhi~nimi metodami zdru‘evanja v skupine oziroma z drevesom zdru‘evanja pregledamo vse mo‘ne razvrstitve. Z nehierarhi~nimi metodami pa lahko podrobneje pregledamo vsako razvrstitev v konkretno {tevilo skupin in razvrstitve med seboj primerjamo glede njihove optimalnosti (Kropivnik, 2002: 112; Ferligoj, 1989: 52 - 58). Eden najbolj u~inkovitih na~inov primerjave razvrstitev je primerjava vrednosti Wardove kriterijske funkcije po zaporednih razvrstitvah. Najbolj{a je razvrstitev, pri kateri je padec kriterijske funkcije najve~ji. Vrednosti Wardove kriterijske funkcije smo z metodo voditeljev na standardiziranih podatkih izra~unali za razvrstitve od dveh do osem skupin. V zaporedju razvrstitev nobena vrednost bistveno ne izstopa, nekoliko bolj{a pa se poka‘e razvrstitev v tri skupine. Na podlagi rezultatov smo se odlo~ili, da bomo optimizirali razvrstitev v tri skupine. Metoda voditeljev priredi enote najbli‘jim voditeljem, nato poi{~e centroide (nove voditelje) teh na novo dobljenih skupin itn. Postopek se kon~a, ko se nova mno‘ica voditeljev ne razlikuje od mno‘ice voditeljev, dobljene korak pred njo (Ferligoj, 1989: 92 - 95). Dru`boslovne razprave, XX (2004), 45: 13-32 21 Socialna opora med dijaki glede na njihov individualni polo‘aj v strukturi popolnega omre‘ja v razredu Slika 1: Drevo hierarhi~nega zdru‘evanja medosebnih zna~ilnosti v skupine 22 Dru`boslovne razprave, XX (2004), 45: 13-32 Tanja Rogelj, Mirjana Ule, Valentina Hlebec V tabeli 1 so predstavljene razvrstitve povpre~ij medosebnih zna~ilnosti dijakov v tri skupine in celotno povpre~je za osamljenost, samoopozarjanje, konformnost, socialno izolacijo in samospo{tovanje. Tabela 1: Primerjava povpre~ij medosebnih zna~ilnosti v treh skupinah V prvi skupini so dijaki najbolj osamljeni in socialno izolirani, imajo najni‘jo stopnjo samoopozarjanja in samospo{tovanja ter so nadpovpre~no konformni. Drugi skrajni pol predstavlja tretja skupina, kjer so dijaki najmanj osamljeni in socialno izolirani ter imajo najni‘jo stopnjo konformizma. Dijaki v tej skupini imajo nadpovpre~no vrednost samoopozarjanja in najvi{jo vrednost samospo{tovanja. Druga in tretja skupina sta si najbolj podobni, vendar pa druga skupina izstopa po najvi{jih vrednostih iz konformizma in samoopozarjana. Ostale vrednosti so skoraj identi~ne s celotnim povpre~jem. Ugotavljamo, da so medosebne zna~ilnosti dijakov med seboj povezane. Ne moremo pa re~i, da osamljeni niso nujno tudi socialno izolirani, saj so osamljeni dijaki, poleg pomanjkanja bli‘nih stikov, {e posebej nezadovoljni s kvaliteto dru‘abnih stikov. V nadaljevanju bomo z analizo variance (angl. One Way ANOVA) (Noru{is, 2000: 262, 270 - 273) ugotavljali ali se mere sredi{~nosti in razpolo‘enje zna~ilno razlikujejo v dobljenih skupina dijakov. Preverjamo hipoteze o enakosti ve~ povpre~ij. Rezultati so predstavljeni v tabeli 2. Tabela 2: Rezultati analize variance za odvisne spremenljivke F je zna~ilen pri stopnji .05. osamljenost samo- konformnost socialna samo- opozarjanje izolacija spo{tovanje 1. SKUPINA 6,76 35,41 52,91 21,12 44,98 2. SKUPINA 3,01 44,79 61,64 24,36 56,14 3. SKUPINA 2,03 43,83 39,87 28,26 61,78 SKUPAJ 3,68 41,88 51,45 24,87 55,11 odvisne spremenljivke F zna~ilnost razpolo‘enje dijakov 7,583* ,001 vhodna stopnja informacijske opore 2,268 ,106 izhodna stopnja informacijske opore 3,266* ,040 vhodna stopnja neformalnega dru‘enja 4,534* ,012 izhodna stopnja neformalnega dru‘enja 3,202* ,043 vhodna stonja emocionalne opore 3,683* ,027 izhodna stopnja emocionalne opore 5,502* ,005 vhodna stopnja materialne opore ,801 ,450 izhodna stopnja materialne opore 2,055 ,131 vhodna dostopnost materialne opore ,619 ,540 izhodna dostopnost materialne opore 3,334* ,038 vmesnost materialne opore 5,294* ,006 Dru`boslovne razprave, XX (2004), 45: 13-32 23 Socialna opora med dijaki glede na njihov individualni polo‘aj v strukturi popolnega omre‘ja v razredu Tabela 3: Primerjava razlik povpre~ij med pari skupin odvisna (I) neodvisna (I) povpre~je (J) neodvisna (I-J) razlika zna~ilnost spremenljivka spremenljivka spremenljivka povpre~ij razpolo‘enje 1. skupina 4,27 2. skupina -4,41 ,500 dijakov 3. skupina -12,02* ,001 2. skupina 8,68 1. skupina 4,41 ,500 3. skupina -7,61* ,028 3. skupina 16,29 1. skupina 12,02* ,001 2. skupina 7,61* ,028 izhodna stopnja 1. skupina 58,00 2. skupina -9,76 1,000 informacijske 3. skupina -25,43* ,040 opore 2. skupina 67,76 1. skupina 9,76 1,000 3. skupina -15,67 ,294 3. skupina 83,44 1. skupina 25,43* ,040 2. skupina 15,67 ,294 vhodna stopnja 1. skupina 115,77 2. skupina -27,73 ,078 neformalnega 3. skupina -36,44* ,011 dru‘enja 2. skupina 143,5 1. skupina 27,73 ,078 3. skupina -8,7 1,000 3. skupina 152,21 1. skupina 36,44* ,011 2. skupina 8,7 1,000 izhodna stopnja 1. skupina 113,26 2. skupina -24,12 ,437 neformalnega 3. skupina -42,02* ,036 dru‘enja 2. skupina 137,38 1. skupina 24,12 ,437 3. skupina -17,89 ,735 3. skupina 155,28 1. skupina 42,02* ,036 2. skupina 17,89 ,735 vhodna stopnja 1. skupina 62,71 2. skupina -9,16 ,676 emocionalne 3. skupina -20,36* ,023 opore 2. skupina 71,89 1. skupina 9,16 ,676 3. skupina -11,19 ,335 3. skupina 83,07 1. skupina 20,36* ,023 2. skupina 11,19 ,335 izhodna stopnja 1. skupina 59,73 2. skupina -9,81 ,916 emocionalne 3. skupina -30,51* ,005 opore 2. skupina 69,54 1. skupina 9,81 ,916 3. skupina -20,69 ,062 3. skupina 90,23 1. skupina 30,51* ,005 2. skupina 20,69 ,062 izhodna 1. skupina 37,49 2. skupina -5,40 ,859 dostopnost 3. skupina -12,92* ,035 materialne 2. skupina 42,90 1. skupina 5,40 ,859 opore 3. skupina -7,51 ,334 3. skupina 50,41 1. skupina 12,92* ,035 2. skupina 7,51 ,334 vmesnost 1. skupina 2,74 2. skupina -1,84 ,119 materialne 3. skupina 0,78 ,000 opore 2. skupina 4,59 1. skupina 1,84 ,119 3. skupina 2,63* ,005 3. skupina 1,96 1. skupina -0,78 ,000 2. skupina -2,63* ,005 F je zna~ilen pri stopnji .05. 24 Dru`boslovne razprave, XX (2004), 45: 13-32 Tanja Rogelj, Mirjana Ule, Valentina Hlebec Razpolo‘enje dijakov, izhodna stopnja informacijske opore, vhodna in izhodna stopnja neformalnega dru‘enja, vhodna in izhodna stopnja emocionalne opore, izhodna dostopnost in vmesnost materialne opore se razlikujejo po skupinah dijakov. V ostalih primerih (to so vhodne stopnje informacijske opore, vhodne in izhodne stopnje ter vhodna dostopnost materialne opore) ni statisti~no zna~ilnih razlik med skupinami. Pri spremenljivkah, kjer se povpre~ja zna~ilno razlikujejo si poglejmo {e, katere skupine se med seboj zna~ilno razlikujejo. Izvedli bomo test ve~ povpre~ij (angl. Post Hoc Test). Do najve~jih statisti~no zna~ilnih razlik v razpolo‘enju dijakov prihaja med prvo in tretjo skupino. V prvi skupini so dijaki najbolj osamljeni in socialno izolirani, imajo najni‘jo vrednost samoopozarjanja in samospo{tovanja, zato ni ~udno, da je tudi razpolo‘enje dijakov v tej skupini ocenjeno najni‘je. V tretji skupini so dijaki najmanj osamljeni in socialno izolirani, imajo najvi{jo stopnjo samospo{tovanja in so najmanj konformni. Dijaki iz te skupine so svoje razpolo‘enje ocenili najbolj pozitivno. Do zna~ilnih razlik pride tudi med drugo in tretjo skupino. V drugi skupini so dijaki z visokimi vrednostmi iz konformizma in samoopozarjanja. Tudi dijaki iz te skupine so nizko ocenili svoje razpolo‘enje. Percepcija socialne opore je povezana z razli~nimi razse‘nostmi osebnosti, kot so osamljenost, socialna izolacija, samospo{tovanje in konformnost v primeru emocionalne in informacijske opore ter neformalnega dru‘enja. Pri materialni opori pa med skupinami ne prihaja do statisti~no zna~ilnih razlik. Dijaki, ki so najmanj osamljeni in socialno izolirani, imajo najvi{jo vrednost samospo{tovanja ter so najmanj konformni, sestavljajo tretjo skupino. Dijaki iz te skupine prosijo najve~ so{olcev, da jih v primeru dolgotrajne bolezenske odsotnosti obve{~ajo o vseh pomembnih {olskih dogodkih, ravno tako izberejo najve~ so{olcev za pogovor o pomembnih stvareh ter povabijo najve~ so{olcev na rojstnodnevno zabavo. Dijaki iz tretje skupine imajo torej najvi{je izhodne stopnje socialne opore Manj osamljeni dijaki sicer res pogosteje i{~ejo pomo~ in nudijo oporo kot osamljeni dijaki, vendar pa so razlike statisti~no zna~ilno razli~ne samo v primeru izhodnih in vhodnih stopenj emocionalne opore in neformalnega dru‘enja ter izhodnih stopnjah informacijske opore. Dijaki, ki so manj osamljeni, so del tretje skupine. Zanje je zna~ilno, da so najpogosteje izbrani in hkrati izberejo najve~ so{olcev za pogovor o pomembnih stvareh ter so najpogosteje povabljeni in obenem povabijo najve~ so{olcev na rojstno- dnevno zabavo. Ravno tako pa manj osamljeni dijaki prosijo najve~ so{olcev, da jih v primeru dolgotrajne bolezenske odsotnosti obve{~ajo o vseh pomembnih {olskih dogodkih. Ker prihaja do statisti~no zna~ilnih razlik med prvo in tretjo skupino v primeru izhodnih stopenj emocionalne opore, lahko trdimo, da je osamljenost posledica pomanjkanja bli‘njih stikov, zaradi ~esar prihaja do pomanjkanja emocionalne opore. Osamljenost se bistveno zmanj{a, ~e je na voljo ve~ so{olcev, s katerimi se lahko pogovarjajo o pomembnih stvareh. Podobno kot pri osamljenosti tudi socialno izolirani sodijo v prvo negativno ocenjeno skupino, razlike med skupinami niso pri vseh razse‘nostih socialne opore statisti~no zna~ilno razli~ne, vendar pa so nakazane v pri~akovani smeri. Do statisti~no Dru`boslovne razprave, XX (2004), 45: 13-32 25 Socialna opora med dijaki glede na njihov individualni polo‘aj v strukturi popolnega omre‘ja v razredu zna~ilnih razlik med prvo in tretjo skupino prihaja v primeru vhodnih in izhodnih stopenj emocionalne opore in neformalnega dru‘enja ter izhodnih stopnjah info- rmacijske opore. Lahko re~emo, da se socialna izoliranost dijakov ka‘e predvsem v pomanjkanju neformalnega dru‘enja. Socialno izolirani (introvertirani) dijaki povabijo najmanj so{olcev na rojstnodnevno zabavo. Socialno samospo{tovanje, ki je del tretje pozitivno ocenjene skupine, je statisti~no zna~ilno povezano z dru‘abnostjo. Posameznikova uspe{nost pri ustvarjanju in vzdr‘evanju relacij z drugimi lahko pove~uje njegovo kompetentnost pri vzdr‘evanju socialnih ve{~in in tako povratno vpliva na njegovo nagnjenje k dru‘abnosti in jo spodbuja. Gre za ob~utek sprejetosti sebe, ki je odraz sprejetosti s strani dru‘be. Dijaki z visokim socialnim samospo{tovanjem so v tem primeru najve~krat povabljeni in obenem povabijo najve~ so{olcev na rojstnodnevno zabavo. Dijaki z visokim samospo- {tovanjem so dejavni in uspe{ni na socialnem in u~nem (akademskem) podro~ju, kot ka‘ejo statisti~no zna~ilne razlike med prvo in tretjo skupino v primeru vhodnih in izhodnih stopenj neformalnega dru‘enja in emocionalne opore. Dijaki z visokim samospo{tovanjem so del tretje skupine. Zanje je zna~ilno, da so najpogosteje povabljeni in obenem povabijo najve~ so{olcev na rojstnodnevno zabavo ter so najpogosteje izbrani in hkrati izberejo najve~ so{olcev za pogovor o pomembnih stvari. Torej dijaki z visokim samospo{tovanjem prosijo najve~ so{olcev, da jih v primeru dolgotrajne bolezenske odsotnosti obve{~ajo o vseh pomembnih {olskih dogodkih. V primeru vhodnih in izhodnih stopenj materialne opore ter vhodnih stopenj materialne opore pa razlike med skupinami niso statisti~no zna~ilno razli~ne. Razlike med skupinami so pravilno nakazane, vendar pa so premajhne. Prav tako pa je samospo{tovanje pozitivno povezano s percepcijo emocionalne opore. Dijaki z visokim samospo{tovanjem so najpogosteje izbrani s strani svojih so{olcev za pogovor o pomembnih stvareh. Dijaki iz druge skupine izstopajo po visokih vrednostih iz konformizma. Konfo- rmisti so dele‘ni veliko opore, vendar pa ne najve~. Najve~ opore so dele‘ni dijaki iz tretje skupine, ki so najmanj konformni. Dijaki z visokimi vrednostmi iz samoopo- zarjanja so del druge skupine, ki pogosto i{~ejo pomo~ in oporo, vendar pa ne tako pogosto, kot dijaki iz tretje skupine, ki imajo nekoliko ni‘jo vrednost samoopozarjanja, vendar {e vseeno nadpovpre~no glede na celotno povpre~je. Emocionalna in informacijska opora, ne pa tudi materialna, sta pozitivno povezani z odprtim emocionalnim slogom. Dijaki z odprtim emocionalnim slogom ‘ivijo v emocionalnem senzibilnem okolju, ki je odprto za posameznikove potrebe in jih ustrezno zadovoljuje ter ga vodi k razvoju odprte osebnosti. Dijaki z odprtim emocionalnim slogom so dijaki tretje skupine. Zanje je zna~ilno, da so najmanj osamljeni in socialno izolirani, imajo nadpovpre~no vrednost samoopozarjanja in najvi{jo vrednost samospo{tovanja ter so najmanj konformni. Dijaki z odprtim emocionalnim slogom so ob problemu najpogosteje izbrani in hkrati izberejo najve~ so{olcev za pogovor o pomembnih stvareh. Tudi informacijska opora je pozitivno povezana z odprtim emocionalnim slogom, vendar pa v primeru vhodnih stopenj informacijske opore, tj. nudenje pomo~i oziroma oskrbovanje s pomembnimi {tudijskimi informacijami ob dolgotrajni 26 Dru`boslovne razprave, XX (2004), 45: 13-32 Tanja Rogelj, Mirjana Ule, Valentina Hlebec bolezenski odsotnosti, med skupinami ne pride do statisti~no zna~ilnih razlik. Do statisti~no zna~ilnih razlik med skupinami prihaja v primeru izhodnih stopenj info- rmacijske opore. Torej dijaki z odprtim emocionalnim slogom prosijo najve~ so{olcev, da jih v primeru dolgotrajne bolezenske odsotnosti obve{~ajo o vseh pomembnih {olskih dogodkih. V primeru materialne opore med skupinami ni statisti~no zna~ilnih razlik. Dijaki z odprtim emocionalnim slogom nimajo statisti~no zna~ilno ve~ perce- pirane in izvedene materialne opore kot ostali. Dijaki se za razli~ne oblike socialne opore obra~ajo po pomo~ k istim skupinam - v na{em primeru k tretji skupini, ki tako predstavlja najve~ji vir opore. Dijaki iz tretje skupine so najpogosteje izbrani za pogovor o pomembnih stvareh. V primeru izhodne dostopnosti materialne opore, tj. izmenjave {tudijskih zapiskov, prihaja do statisti~no zna~ilnih razlik med prvo in tretjo skupino. Dijaki iz tretje skupine, ki so osebnostne lastnosti ocenili najvi{je, najla‘je in najhitreje dobijo zapiske velikega {tevila so{olcev, kar pa ne velja za dijake iz prve negativno ocenjene skupine. Oni najte‘je in najpo~asneje dobijo zapiske velikega {tevila so{olcev. V primeru vmesnosti materialne opore pa je pri{lo do statisti~no zna~ilnih razlik med drugo in tretjo skupino. Dijaki iz druge skupine izstopajo po najvi{jih vrednostih iz konformizma in samoopo- zarjanja. Zanje je zna~ilno, da najbolj nadzorujejo pretok zapiskov. Dijaki iz tretje skupine, kjer so osebnostne lastnosti ocenjene najbolj pozitivno, pa najslab{e nadzorujejo pretok zapiskov. Pri ostalih odvisnih spremenljivkah ne prihaja do statisti~no zna~ilnih razlik med posameznimi pari skupin. Razlike so nakazane, vendar pa niso statisti~no zna~ilno razli~ne. 7. Primerjava povpre~ij po spolu za vse obravnavane spremenljivke Razlike med spoloma so testirane s t-testom, ki deluje po istem principu kot primerjave ve~ povpre~ij, vendar pa je nekoliko enostavnej{e, saj primerjamo samo dva povpre~ja (Ferligoj, 1995). Rezultati so prikazani v tabeli 4. Statisti~no zna~ilne razlike med odgovori deklet in fantov se pojavijo pri osa- mljenosti in socialni izolaciji. Fantje so v povpre~ju bolj osamljeni, vendar pa manj socialno izolirani od deklet. Dobro po~utje posameznika je v veliki meri odvisno od tega, ali ima v svojem omre‘ju vsaj eno ali dve bli‘nji osebi, in ne toliko od velikosti omre‘ja. Pri ostalih medosebnih zna~ilnostih, kot so samoopozarjanje, konformnost in samospo{tovanje, ni zna~ilnih razlik med odgovori deklet in fantov. Fantje imajo sicer v povpre~ju nekoliko vi{je samospo{tovanje od deklet, vendar pa razlike med odgovori niso statisti~no zna~ilno razli~ne. Dru`boslovne razprave, XX (2004), 45: 13-32 27 Socialna opora med dijaki glede na njihov individualni polo‘aj v strukturi popolnega omre‘ja v razredu Tabela 4: Razlike med odgovori deklet in fantov za izbrane spremenljivke Razpolo‘enje fantov je v povpre~ju bolj{e od razpolo‘enja deklet, vendar pa razlike niso zna~ilno razli~ne. Pri vseh ostalih spremenljivkah imajo dekleta vi{je povpre~ne vrednosti od fantov, razen pri izhodnih stopnjah neformalnega dru‘enja. Statisti~no zna~ilne razlike med dekleti in fanti se pojavijo pri vhodnih stopnjah informacijske, emocionalne in materialne opore, izhodnih stopnjah neformalnega dru‘enja in materialne opore ter vhodni dostopnosti in vmesnosti materialne opore. @enska prijateljstva so bolj intimna in ~ustveno pogojena, mo{ka pa se spletajo predvsem v okviru skupnih aktivnosti in dru‘enja. Do statisti~no zna~ilnih razlik med spoloma prihaja samo v primeru vhodnih stopenj emocionalne in informacijske opore in izhodnih stopenj neformalnega dru‘enja. Pri izhodnih stopnjah emocionalne in informacijske odvisne povpre~je povpre~je t statistika9 zna~ilnost spremenljivke deklet fantov osamljenost 3,39 4,41 -2,33* ,021 samoopozarjanje 41,78 41,54 0,23 ,816 konformnost 50,90 52,69 -1,03 ,306 socialna izolacija 24,18 25,82 -2,79* ,006 samospo{tovanje 54,59 56,21 -1,30 ,193 razpolo‘enje dijakov 9,42 11,51 -0,92 ,357 vhodna stopnja informacijske opore 78,48 64,73 2,13* ,034 izhodna stopnja informacijske opore 76,20 67,76 1,11 ,270 vhodna stopnja neformalnega dru‘enja 144,15 139,31 0,52 ,604 izhodna stopnja neformalnega dru‘enja 130,89 156,87 -1,99* ,048 vhodna stopnja emocionalne opore 81,74 66,46 2,70* ,008 izhodna stopnja emocionalne opore 76,50 73,40 0,42 ,676 vhodna stopnja materialne opore 114,97 59,44 6,08* ,000 izhodna stopnja materialne opore 98,63 81,07 2,06* ,040 vhodna dostopnost materialne opore 60,64 42,98 5,75* ,000 izhodna dostopnost materialne opore 45,81 40,87 1,34 ,182 vmesnost materialne opore 3,77 2,08 2,64* ,009 Razlika povpre~ij je zna~ilna pri stopnji .05. 28 Dru`boslovne razprave, XX (2004), 45: 13-32 Tanja Rogelj, Mirjana Ule, Valentina Hlebec opore in vhodnih stopnjah neformalnega dru‘enja pa ne prihaja do zna~ilnih razlik. Torej dekleta pogosteje nudijo emocionalno oporo oziroma jih za pogovor o pomembnih stvareh izbere najve~ so{olcev. Ravno tako dekleta pogosteje pomagajo oziroma oskrbujejo so{olce s pomembnimi {tudijskimi informacijami v primeru dolgotrajne bolezenske odsotnosti. Fantje pa povabijo na hipoteti~no rojstnodnevno zabavo povpre~no ve~ so{olcev. Velik del emocionalne opore nudijo dekleta. Dekleta se tudi ne obra~ajo na fante v primeru pogovora o pomembnih osebnih stvareh. Motiv po mo~i naj bi se pri fantih najve~krat izra‘al kot nadvlada in nadzor, pri dekletih pa kot pripravljenost za pomo~. Motiv po mo~i je te‘nja po odlo~nem in organizacijskem pristopu ter prevzemanju vodstva v odnosih. V primeru vmesnosti materialne opore dekleta statisti~no zna~ilno ve~krat nadzorujejo pretok zapiskov kot fantje. Ravno tako so zapiski deklet dostopnej{i od zapiskov, ki jih imajo fantje. Drugi del dr‘i za vhodne stopnje materialne, informacijske in emocionalne opore. Dekleta pogosteje izposojajo zapiske, pomagajo in oskrbujejo so{olce s pomembnimi {tudijski informa- cijami v primeru dolgotrajne bolezenske odsotnosti in se s so{olci pogovarjajo o pomembnih stvareh. Kot vir dru‘enja pa dekleta niso statisti~no zna~ilno ve~krat izbrana od fantov. Dekleta na splo{no i{~ejo ve~ pomo~i samo za materialno oporo, kjer si dekleta statisti~no zna~ilno pogosteje izposojajo zapiske. Pri emocionalni in informacijski opori imajo dekleta nekoliko vi{je vrednosti, vendar pa razlike med spoloma niso statisti~no zna~ilno razli~ne. V primeru neformalnega dru‘enja fantje povabijo statisti~no zna~ilno ve~ so{olcev na rojstnodnevno zabavo od deklet. Pri ostalih razse‘nostih socialne opore ni zna~ilnih razlik med spoloma. 8. Sklep Osnovno raziskovalno vpra{anje, ki smo ga prou~evali v tem tekstu, se je nana{alo povezanost medosebnih zna~ilnosti dijakov z njihovim polo‘ajem v strukturi popolnih socialnih omre‘ij. Ugotovili smo, da za dijake, ki so najmanj osamljeni, socialno izolirani in konformni ter imajo najvi{jo vrednost samospo{tovanja in nadpovpre~no vrednost samoopozarjanja, velja ve~ja verjetnost, da ob problemu poi{~ejo pomo~ in da jo nudijo ostalim. Pri {tirih razse‘nostih socialne opore smo na{li statisti~no zna~ilne razlike v medosebnih odnosih v primeru vhodnih in izhodnih stopenj emocionalne opore in neformalnega dru‘enja ter izhodnih stopenj informacijske opore. To pomeni, da so dijaki, ki so najvi{je ocenili zna~ilnosti medosebnih odnosov, najpogosteje izbrani in hkrati izberejo najve~ so{olcev za pogovor o pomembnih stvareh ter so najpogosteje povabljeni in obenem povabijo najve~ so{olcev na rojstnodnevno zabavo. Ravno tako tudi prosijo najve~ so{olcev, da jih ob dolgotrajni bolezenski odsotnosti obve{~ajo o vseh pomembnih {olskih dogodkih. Zanje je zna~ilno, da zasedejo najpomembnej{e polo‘aje v strukturi popolnih omre‘ij opore. Pripisujemo jim lahko dolo~ene lastnosti, ki se navadno razvijejo pri vodjih. Lahko jih celo poimenujemo neformalni vodje, saj so najbolj priljubljeni ~lani v omre‘jih in imajo najve~ji vpliv na druge. Prav uspe{nost pri ustvarjanju in vzdr‘evanju relacij z drugimi pa lahko {e dodatno pove~uje njihovo kompetentnost pri vzdr‘evanju socialnih ve{~in in tako Dru`boslovne razprave, XX (2004), 45: 13-32 29 Socialna opora med dijaki glede na njihov individualni polo‘aj v strukturi popolnega omre‘ja v razredu povratno vpliva na njihovo nagnjenje k dru‘abnosti in jo celo spodbuja. Obratno pa se pri ostalih, ki so bolj zadr‘ani in manj dru‘abni, zmanj{ajo mo‘nosti za vzpostavljanje in vzdr‘evanje potencialno opornih vezi z drugimi ljudmi, ki zato tudi nimajo toliko prilo‘nosti za pridobivanje izku{enj v medsebojnih odnosih in za razvijanje svojih socialnih ve{~in. Pomanjkanje tovrstnih izku{enj in socialnih ve{~in pa spet povratno spodbuja njihovo zadr‘anost (Newcomb in Keefe, 1997). Dijaki, ki zasedajo najpo- membnej{e polo‘aje v strukturi popolnega omre‘ja opore, so ocenili svoje razpolo‘enje statisti~no zna~ilno vi{je od ostalih. Dobljen rezultat ne presene~a, saj so kakovostni medosebni odnosi pomemben dejavnik dobrega po~utja ljudi. Obratno pa pomanjkanje intimnih odnosov ali celo prevladujo~e negativne interakcije s pomembnimi drugimi mo~no vplivajo na ~lovekovo zdravje in po~utje. Dekleta so pogosteje vir opore in hkrati pogosteje i{~ejo pomo~. Omenjene razlike med spoloma so verjetno posledica spolno razli~nih socializacij. Pri dekletih se dopu{~a {ibkost in odvisnost od nekoga, hkrati pa se jih vzgaja v odnosnost, medtem ko so socializacijskem procesu fantov izpostavljene neodvisnost, mo~, tekmovanje, dose‘ki in podobno. Dekleta so zato razvila ve~ socialnih ve{~in za iskanje in nudenje opore. Razen v primeru neformalnega dru‘enja, kjer imajo fantje statisti~no zna~ilno vi{je vrednosti. Izka‘e se, da so fantje hkrati bolj osamljeni in manj socialno izolirani od deklet. Fantje verjetno pogosteje i{~ejo bolj povr{ne, instrumentalne osebne stike, ki so sami sebi namen in slu‘ijo prijetnemu pre‘ivljanju prostega ~asa. Vendar pa je dobro po~utje posameznika v veliki meri odvisno od tega, ali imajo v svojih socialnih omre‘jih vsaj eno ali dve bli‘nji osebi, in ne toliko od velikosti omre‘ij. V omre‘jih fantov je prisotnih manj posameznikov, ki dajejo ob~utek pripadnosti, naklonjenosti, varnosti, vklju~enosti in prav ti ob~utki so temeljna zna~ilnost emocionalne opore. Opombe 1. Ta sklop trditev je sestavljen iz dveh delov, z enim merimo konformnost z drugim delom pa samoopozarjanje. 2. Percepirana opora se nana{a na nek splo{en ob~utek o razpolo‘ljivosti opore za anketiranca oziroma percepcijo na podlagi dobljene opore v preteklosti. Generatoji imen so zastavljeni bolj hipoteti~no ali splo{no (npr. Koga od so{olk ali so{olcev bi prosil(a) za zvezke?) kot tudi v na{em primeru. 3. Rezultati raziskave (v Lamovec, 1993: 209) so pokazali, da je povezava med socialno oporo in socialnimi ve{~inami zelo izrazita. Sodelujo~i, ki so imeli malo socialne opore, so imeli po ocenah opazovalcev precej manj razvite medosebne spretnosti, takega mnenja pa so bili tudi sami. Primanjklaj ni bil toliko v poznavanju teh spretnosti, temve~ v pomanjkanju zaupanja, ki jim je prepre~evalo, da bi jih u~inkovito uporabili v socialni situaciji. 4. Generator imen je anketno vpra{anje, s katerim poi{~emo ~lane osebnega omre‘ja, ki posamezniku dajejo dolo~eno vrsto socialne opore. 5. Izmenjava materialne in instrumentalne socialne opore je bila izmerjena z izmenjavo {olskih zvezkov in zapiskov. Informacijska opora je bila ocenjena z izmenjavo informacij o pomembnih {olskih dogodkih v primeru dolgotrajne bolezni v mesecu maju. Izmenjava emocionalne opore je bila izmerjena z zelo znanim generatorjem imen, ki ga je zasnoval Burt (v Hlebec, 1999: 39, 195), in se uporablja v velikem {tevilu raziskav. Ta generator imen identificira osebe, s katerimi 30 Dru`boslovne razprave, XX (2004), 45: 13-32 Tanja Rogelj, Mirjana Ule, Valentina Hlebec se posameznik pogovarja o pomembnih osebnih stvareh. Dru‘enje je bilo izmerjeno s povabilom na hipoteti~no rojstnodnevno zabavo. 6. Podrobnej{i opis eksperimentov je v Hlebec (1999). 7. Obstajajo {e druge mere sredi{~nosti enote, kot so informacijska mera sredi{~nosti, mera sredi{~nosti glede na vmesnost toka informacij, mera sredi{~nosti glede na lastni vektor itn., vendar jih v tem tekstu ne bomo podrobneje obravnavali. 8. Razvrstitev medosebnih zna~ilnosti dijakov se ne razlikuje, ~e jih razvr{~amo za vsak razred posebej ali pa za vse skupaj, zato bomo v tem tekstu medosebne zna~ilnosti dijakov razvrstili za vse razrede skupaj. 9. T statistika je razlika povpre~ij deljeno z standardno napako razlike povpre~ij. Literatura Avsec, Andreja (2001): Povezanost maskulinosti in femininosti s komponentama samospo{tovanja. Anthropos 1/3, 17 – 24. Bartholomew, Kim, Rebecca J. Cobb in Jennifer A. Poole (1997): Adult Attachment Patterns and Social Support Processes. V: Pierce, Gregory R, Brian Lakey, Irwin G. Sarason in Barbara R. Sarason (ur.). Sourcebook of Social Support and Personality. Plenum Press, New York and London, 359 - 378. Brown, Jonathon D. in Margaret A. Marshall (2002): Self-Esteem: It’s Not What You Thing. Dostopno preko: http://faculty.washington.edu/jdb/Self-Esteem%20Draft.pdf, 1 – 36 (izpis dne: 10.4. 2002). Cohen, Sheldon in T.A. Wills (1985): Stress, social support, and the buffering hypothessis. Psy- chological Bulletin, 98, 2, 310 – 357. Colby, Patricia M. in Robert A. Emmons (1997): Openness to Emotion as Predictor of Perceived, Requested, and Observer Reports of Social Support. V: Pierce, Gregory R, Brian Lakey, Irwin G. Sarason in Barbara R. Sarason (ur.). Sourcebook of Social Support and Personality. Plenum Press, New York and London, 445 - 472. Collins, Rebecca L. in Adam Di Paula (1997): Personality and Provision of Support: Emotions Felt and Signaled. V: Pierce, Gregory R, Brian Lakey, Irwin G. Sarason in Barbara R. Sarason (ur.). Sourcebook of Social Support and Personality. Plenum Press, New York and London, 429 – 443. Dean, D. (1991): Social Isolation. V: Robinson, John P., Phillip R. Shaver in Lawrence S. Wrightsman (ur.). Measures of personality and social psychological attitudes. San Diego: Academic Press, 349 – 351. Elliott, James R. (1999): Social isolation and labor market insulation: network and neighborhood effects on less-educated urban workers. The Sociological Quarterly, Volume 40, Number 2, 199-216. Ferligoj, Anu{ka in Samo Kropivnik (1998): Multivariatna analiza, primeri. FDV, Ljubljana. Ferligoj, Anu{ka (1995): Osnove statistike na prosojnicah. Ljubljana, 139 - 149. Ferligoj, Anu{ka (1989): Razvr{~anje v skupine. Metodolo{ki zvezki {t. 4, Ljubljana. Freeman, Linton C. (1979): Centrality in social networks: concepcual clarification. Social net- works, 1, 215 – 239. Helmreich R., J. Stapp in C. Ervin (1991): Texas Social Behavior Inventory. V: Robinson, John P., Phillip R. Shaver in Lawrence S. Wrightsman (ur.). Measures of personality and social psycho- logical attitudes. San Diego: Academic Press, 131 – 134. Dru`boslovne razprave, XX (2004), 45: 13-32 31 Socialna opora med dijaki glede na njihov individualni polo‘aj v strukturi popolnega omre‘ja v razredu Hlebec, Valentina (1999): Evaluation of survey measurement: instruments for measuring social networks. Ljubljana: FDV (doktorsko delo). Hlebec, Valentina (2001): Meta-analiza zaneslivosti anketnega merjenja socialne opore v popolnih omre‘jih. Teorija in praksa, 38 (1), 63 - 76. Igli~, Hajdeja (1989): Socialne mikrostrukture - sorodsvena in tradicionalna orientacija v iskanju socialne opore: priloga k poro~ilu o izvajanju programskega sklopa. Ljubljana RSS, 2 – 20. Knoke, David in Donalt S. Burt (1983): Prominence. V: Ronald S. Burt in Michael J. Minor (ur.). Applied netwoek analysis, 195 – 222. Beverly Hills: Sage Publications. Kogov{ek, Tina (2001): Ocenjevanje zanesljivosti in veljavnosti merjenja zna~ilnosti egocentri~nih socialnih omre‘ij. Ljubljana: FDV (doktorsko delo). Kropivnik, Samo (2002): Vrednotni habitusi kot empiri~na tipologija. Dru‘boslovne razprave XVIII, 39: 109 – 128. Lamovec, Tanja (1988): Priro~nik za psihologijo motivacije in emocij. Filozofska fakulteta, oddelek za psihologijo, Ljubljana. Lamovec, Tanja (1993): Motivacija dru‘enja; koncepti, izvori in dejavniki. Anthropos 5-6, 200 – 213. Lennox, Richard D. in Raymond N. Wolfe (1993): Revised Self-Monitoring Scale. V: Bearden, William O., Richard G. Netemeyer in Mary F. Mobley. (ur.). Handbook of Marketing Scales. London: Sage, 48 - 49. Moreno, Jakob Levy in Moreno, Zerka Teoman (2000): Skupine, njihova dinamika in psihodrama. In{titut Antona Trstenjaka, Ljubljana. Moscovici, Serge (1976): Social Influence and Social Change. London, New York: European Association of Experimental Social Psychology: Academic Press. Nadler, Arie (1997): Personality and Help Seeking: Autonomous versus Dependent Seeking of Help. V: Pierce, Gregory R, Brian Lakey, Irwin G. Sarason in Barbara R. Sarason (ur.). Sourcebook of Social Support and Personality. Plenum Press, New York and London, 379 - 407. Newcomb, Michael D. in Keunho Keefe (1997): Social Support, Self-Esteem, Social Conformity, and Gregariousness: Development Patterns across 12 Years. V: Pierce, Gregory R, Brian Lakey, Irwin G. Sarason in Barbara R. Sarason (ur.). Sourcebook of Social Support and Personality. Plenum Press, New York and London, 303 – 333. Noru{is, Marija J. (2000): SPSS 10.0 Guide to Data Analysis. Prentice-Hall, Inc., New Jersey. Pasch, Lauri A., Thomas N. Bradbury in Kieran T. Sullivan (1997): Social Support in Marriage: An Analysis of Intraindividual and Interpersonal Components. V: Pierce, Gregory R, Brian Lakey, Irwin G. Sarason in Barbara R. Sarason (ur.). Sourcebook of Social Support and Personality. Plenum Press, New York and London, 229 - 256. Pierce, Gregory R., Brian Lakey, Irwin G. Sarason, Barbara R. Sarason in Helene J. Joseph (1997): Personality and Social Support Processes: A Conceptual Overview. V: Pierce, Gregory R, Brian Lakey, Irwin G. Sarason in Barbara R. Sarason (ur.). Sourcebook of Social Support and Personality. Plenum Press, New York and London, 3 – 18. Procidano, Mary E. in Walanda Walker Smith (1997): Assessing Perceived Social Support: The Importance of Context. V: Pierce, Gregory R, Brian Lakey, Irwin G. Sarason in Barbara R. Sarason (ur.). Sourcebook of Social Support and Personality. Plenum Press, New York and London, 93 - 106. Schmidt, N. in V. Sermat (1991): Differential Loneliness Scale. V: Robinson, John P., Phillip R. Shaver in Lawrence S. Wrightsman (ur.). Measures of personality and social psychological attitudes. San Diego: Academic Press, 267 - 271. 32 Dru`boslovne razprave, XX (2004), 45: 13-32 Tanja Rogelj, Mirjana Ule, Valentina Hlebec Tafarodi, Romin W. In William B. Swann, Jr. (1995): Self-Linking and Self-Competence as Dimen- sions of Global Self-Esteem: Initial Validation of a Measure. Journal of Personality Assess- ment, 65, 2, 322 – 342. Dostopno preko: http://psych.utoronto.ca/∼tafarodi/Papers/ JPA95.pdf (izpis dne: 10.7.2002). Tafarodi, Romin W. In William B. Swann, Jr. (2001): Two-Dimensional Self-Esteem: Theory and Measurement. Personality and Individual Differences, 31, 653 – 673. Dostopno preko: http:// psych.utoronto.ca/∼tafarodi/Papers/PID01.pdf (izpis dne: 10.7.2002). Thoits, Peggy A. (1985): Social support and psychological well-being: Theoretical possibilities. V: Sarason, Irwin G. and Barbara R. Sarason (ur.). Social Support: Theory, Research and Appli- cations. Dordrecht: Martinus Nijhoff Publishers, 51 – 72. To{, Niko in Mitja Hafner-Fink (1998): Metode dru‘boslovnega raziskovanja. FDV Ljubljana, 203 – 210. Ule, Mirjana (1993): Psihologija vsakdanjega ‘ivljenja. Znanstveno in publicisti~no sredi{~e, Ljubljana. Ule, Mirjana (1997): Temelji socialne psihologije. Znanstveno in publicisti~no sredi{~e, Ljubljana. Wasserman, Stanley in Faust, Katherine (1998): Social network analysis. New York: Cambridge University Press. Vaux, Alan. (1988): Social Support: Theory, Research, and Intervention. Praeger Publishers, New York. Zemlji~, Barbara in Hlebec, Valentina (2001): Zanesljivost mer sredi{~nosti in pomembnosti v socialnih omre‘jih. Dru‘boslovne razprave XVII, 37-38: 191 – 21. Naslov avtoric: Tanja Rogelj, univ. dipl. sociologinja Center za promocijo znanja d.o.o. Parmova 41, 1000 Ljubljana Telefon: 01 4363 372 Email: tanja.rogelj@guest.arnes.si dr. Mirjana Ule, red. prof. Fakulteta za dru`bene vede, Univerza v Ljubljani Kardeljeva pl.5, 1000 Ljubljana, Slovenija Telefon: 01/5805 315 Email: mirjana. ule@guest.arnes.si dr. Valentina Hlebec, doc. Fakulteta za dru`bene vede, Univerza v Ljubljani Kardeljeva pl.5, 1000 Ljubljana, Slovenija Telefon: 01/5805 284 Email: valentina.hlebec@guest.arnes.si Rokopis prejet novembra 2003, dokon~na verzija za objavo pa februarja 2004. ^lanek je po mnenju uredni{tva uvr{~en v kategorijo izvirni znanstveni ~lanek s kvantitativno argumentacijo.