jemci so bombardirali Moskvo PRI VOJAKIH JE ISKAL "ODDIHA" tela nemška zračna sila poleteti na Leningrad, toda ruske obrambne baterije so jo pregnale. Nemci so se bili dvakrat zagnali v smeri proti Leningradu, toda vselej brez uspeha. Pri prvem poskusu so Nemci izgubili 11 letal, pri drugem pa osem. Dalje trdi rusko vrhovno poveljstvo, da so ruske čete dozdaj vzdržale vse nemške naskoke in da je položaj na fronti nespremenjen. * Berlin, 22. jul. — Celi roji nemških bombnikov so začeli z uničevalnim delom na ruske divizije, ki so obkoljene zahodno od Moskve. Obkolile so jih nemške oklepne kolone, ki so tako naglo prodirale proti Moskvi, da se ruske divizije niso mogle umakniti. Rusi se obupno bore, da se rešijo iz pasti in imajo pri tem velike izgube. Kot se poroča s fronte je v pasti najmanj šest ruskih divizij, okrog 90,000 mož. To se vrši v sektorju Vitebsk, 285 milj zahodno od Mos-kve. Iz južne fronte se poroča, da združene nemške, romunske, madjarske in slovaške čete zasledujejo bežeče Ruse proti Kijevu, glavnemu mestu Ukrajine in ona kolona pa da prodira proti Odesi na črnem morju. Nemci trdijo, da so v enem mesecu bojev utrpeli Rusi ogromne izgube, da so vrgli že svoje zadnje rezerve v boj ter da je v ruski armadi kriza, tako v vodstvu kot pri četah. Nemško poročilo iz Carigrada trdi, da je ruska tajna policija, OGPU, prevzela vso oblast v boljševiški vladi in da Stalin le s strahovlado vzdržuje rusko armado pred notranjim razsulom. -o- Lauschetova kampanja Slovenski demokratski klub 32. varde je sklenil voditi kampanjo za prihodnje županske volitve pod imenom: "Frank Lausche for Mayor." Načelnikom kampanje tega kluba je bil soglasno izvoljen Joško Pen-ko. Roosevelt zahteva od kongresa, da podaljša vojaško službo <_ Kongres naj spremeni postavo, ki določa 900,000 kot najvišje število enoletnikov. Zed. državam preti vedno večja nevarnost, pravi predsednik. Predsednikov apel je bil dan na plošče in potom radia razširjen narodu po vsej deželi. Washington, 21. jul. — Predsednik Roosevelt je zahteval od kongresa, da spremeni postavo tako, da bodo ostali enoletniki, narodna garda in rezervisti še nadalje v vojaški službi. Danes preti Zed. državam večja nevarnost, kot pa pred enim letom in izpadi Nemčije so privedli nacije bližje zahodne hemisfere, svari predsednik. ———-__ Na sliki vidite družino Samuela Isenberga iz McKees Rocks, Pa. Družina ima 12 otrok. Oče Samuel je šel oni,dan k naborni komisiji in jo prosil, naj ga za božjo voljo potrdi in pošjlje vsaj za eno leto v armado, da se mu bodo vsaj ušesa malo odpočila. Naborna komisija ga je pa ročno poslala domov češ, da je že storil svojo dolžnost do domovine, ker ima lepo družino. Na Hrvatskem so obesili 10 oseb, ker so jih menda sumili napada na orožnika Berlin. — Nemška časnikarska agentura je poročala novico iz Zagreba, da je bilo na ukaz hrvatskega ministrstva notranjih zadev obešenih deset oseb. Hrvatsko ministrstvo je trdilo, da so to komunistični voditelji, ki so bili v zaroti za umor nekega orožnika. V poročilu ni omenjeno, če je ta "orožnik" poveljnik osebne straže hrvatskega načelnika vlade, dr. Ante Paveliča, stotnik Mijo Babič, katerega so vstaši v Bosni 3. julija poslali na oni svet na račun onih, ki še pridejo na vrsto. Toda sodeč po številu obešenih, je moral biti ta "orožnik" zelo ugledna oseba. Z daljšimi nočmi bodo dobili Nemci več bomb London. — V prihodnjih treh mesecih bo angleška zračna sila izvajala take bombne napade na Nemčijo, kot jih še ne pomni zgodovina. Zdaj, ko bodo daljše noči in bodo imeli angleški avi-jatičarji več časa od mraka do zore, bodo začeli v polnem obsegu bombardirati nemško Industrijo vse od Porurja pa do Prage. Glavno vlogo bodo igrali arae. ški bombniki. Ti napadi bodo še silnejši kot so bili v času od 16.' junija do 10. julija, ko so vrgli angleški avijatičarji preko 7,000,000 funtov bomb po Nemčiji. -o-- Nov grob Včeraj popoldne ob dveh je umrl Matija Buhajamec, star 56 let. Doma je bil iz vasi Zver-če, fara Hinje, odkoder je prišel v Ameriko pred 35 leti. Tukaj zapušča brata Antona, v starem kraju pa sestro in enega brata. Bil je član društva Bled, št. 20 SDZ. Pogreb se bo vršil v četrtek zjutraj ob devetih v cerkev sv. Lovrenca in na Kalvarijo iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda, 6016 St. Clair Ave. Naj počiva v miru. Ste že poiskali posodo? Kakih 15,000 oseb trka te dni na hišna vvavk -po (jleve- landu in sprašuje hišne gospodinje, če imajo kako nerabno aluminijevo posodo. Kdor ima kaj, zapišejo njegovo ime in naslov. To bo še danes in jutri. V soboto bodo pa s truki pobirali to posodo od hiše do hiše, to je pri onih, ki so rekli, da imajo posodo. Vsa dežela zbira tako posodo, da se jo zbere 20,000,000 funtov. Ta aluminij bo šel za letala, tanke, bojne ladje in drugo, kar potrebuje dežela za svojo obrambo. Kdor ima kaj takega pri hiši, da je iz aluminija in ne rabi več, naj da. • Nemški vojaki se baje upirajo . New York.—Iz Londona je poročal radio v francoskem jeziku, da so se nemški vojaki v okolici Bergena, Norveška, uprli in postrelili več svojih oficirjev. Vrtovi v slikah Mr. A. Grdina naznanja, da bo kazal v četrtek med drugim tudi slike sledečih vrtov: Wes-sovega, Unetičevega, Pekolo-vega in Kernovega iz Arcade Ave., Dobidovega, Oparovega in čampovega iz Trafalgar, Ko-želovega iz Saranac, Jerakove-ga in Pirmanovega iz Calcutta. o Naciji so hoteli vreči vl^do v Boliviji La Paz, Bolivija. — Vlada Predsednika, J&nftraftdfl. ki ved- no naglasa za prjiateljsko sodelovanje z Zed. državami, je odkrila zaroto, da se strmoglavi njegova vlada. Vstaja je bila določena za 28. julij. Vlada je zaroto odkrila, zaprla kolovodje in razglasila nad deželo obsedno stanje. Med zarotniki je mnogo armadnih častnikov. Predsednik Penaranda je izjavil, da ima na rokah dokaze, da je zarotnikom pomagal nemški poslanik Ernest Wendler, kateremu je zdaj vlada ukazala oditi iz dežele. -o- Stalinov sin v nemškem ujetništvu Berlin.—Tukajšnji viri poročajo, da je bil zajet na ruski fronti Jakob Stalin, najstarejši sin ruskega diktatorja. Služil je pri topništvu. Nemci so ga zajeli 16. julija pri Ljosnu z več drugimi ruskimi častniki. ---o- Zopet novo naročilo White Motor Co. je dobila od vlade naročilo za nove truke za prevoz vojakov. Naročilo znaša $2,916,024. Kompanija je dobila od vlade že za $70,000,-000 naročil. Pozdravi iz Lemonta Mrs. Rose Klemenčič in sin Walter pošiljata znancem in prijateljem pozdrave iz Lemonta, 111. NAVIDEZNI BERLIN SO ZGRADILI ZA PREVARO ANGLEŠKIM PILOTOM London. — Londonsko časopisje na dolgo in široko opisuje, da so Nemci zgradili nedaleč od Berlina navidezni Berlin, da bi tje izvabili angleške avijatičar-je ter odvrnili njih bombe od pravega Berlina. Oddaljeno od pravega Berlina so Nemci baje zgradili iz iesa in lepenke celo mesto, ki obsega več štirjaških milj. Tukaj so napravili podobne ceste kot so v Berlinu, kot Under den Linden itd. Celo železniške proge so izpeljane v to mesto, prav kot v "Mi Amerikanci se ne smemo igrati, z varnostjo Amerike," je rekel predsednik v posebni poslanici kongresu, od katerega zahteva, naj prizna narodno nevarnost za gotovo dobo časa, ali dckler to ne prekliče kongres ali predsednik. Ta izjava kongresa bi dovoljevala obdržati vojake nad eno leto v armadi. Toda predsednik ni navedel, kakšno dobo naj vojaki služijo. Najbrže toliko časa, dokler bi obstojala nevarnost za deželo. Predsednik je napravil ta apel na kongres popolnoma po novem načinu. Njegov govor so sneli na plošče in ga potem po radiu razširili narodu in po širokem. svetu. "Mednarodni položaj ni manj resen, ampak veliko bolj, kot je bil pred enim letom," je govoril predsednik. "Položaj je, po mojem mišljenju, tako resen, da mora biti armada pripravljena, ne pa da bi se njeno število zmanjšalo. Tega mnenja so tudi vsi oni, ki poznajo fakta. "V primeri z armadami drugih dežel je naša armada že itak majhna, zato je ne smemo okrniti in disorganizirati. Načrti napadalnih narodov proti varnosti Amerike so vidni," je govoril dalje Roosevelt. "Vsak pohod teh napadalnih narodov, gor in dol in počez Evrope, v Azijo in v Afriko, je bil napravljen natančno po načrtu. V vsakem slučaju se poslužujejo večje moči ne samo v materialu, ampak tudi v izvežbani armadi. Toda pred vsakim napadom se je žr-tev^zagotavljalo o njeni varnosti in prizanašanju. "Vsaka vojaška kampanja je temeljila na ustrahovanju in pridobivanju na času, dokler ni bila nemška vlada pripravljena pogaziti pogodbe in sporazume ter izvesti napad z vso silo. "Z vsako žrtvijo, ki je bila spravljena s poti, je prišla oblast nacijev bližje našega ozemlja." Predsednik je tudi izrazil željo, da bi delodajalci držali dela odprta za vojake, kadar bi prišli iz armade. Obljubil je tudi, da se bo one, ki so stari nad 28 let, poslalo v civil kakor hitro bo to mogoče. -o- Razprodaja letnih oblek V Stampfelnovi modni trgovini je te dni razprodaja letnih pralnih oblek za dekleta in žene. Dobijo se tudi že zimske odeje, katere lahko odplačuje-te'na mesec. Rojakinjam toplo priporočamo. Na dopustu Od ameriške mornarice je prišel za en teden na dopust Anton Znidarsic (Tony Snyder) , sin Mr. in Mrs. Anton Zni-daršič, 1166 E. 60th St. Želimo mu mnogo razvedrila doma. 16 vzhodnih držav bo moralo zmanjšati uporabo kuriva eno tretjino Washington. — Tajnik notranjih zadev, Harold Ickes, je opomnil 16 vzhodnih ameriških držav ob Atlantskem oceanu, da bodo morale zmanjšati prihodnjo zimo uporabo motornega olja in gazolina za eno tretjino, ako.ne bodo začeli ljudje v teh državah že sedaj prostovoljno hraniti s tem kurivom. Tajnik Ickes je poslal tozadevno pismo na governerje teh držav, ki naj potem napravijo tozadevni apel na svoje prebivalstvo. Ickes pravi, da je pa-triotična dolžnost vsakogar v teh vzhodnih državah, da hrani s tem kurivom, ker grim akutno pomanjkanje. Hrani se lahko na te-le načine: da se vozi počasneje, da se popravi, pokvarjene motorje, da se delavci iz istega okolišča vozijo skupno v enem avtu na delo, mesto vsak v svojem. -o-- Enajst Norvežanov na potu v Anglijo Los Angeles, Cal. — Sem je dospelo enajst Norvežanov v starosti od 18 do 28 let. Da se ne bi Nemci maščevali nad njih sorodniki doma, javnost ne bo izvedela za njih imena. Potovali bodo do New Yorka, od tam v Kanado in od tam pa v Anglijo, da vstopijo v angleško armado. V Ameriko so prišli brez potnih listov, toda po kateri poti so potovali, bodo tudi obdržali zase. ' -o—- Obiskovalci Mr. in Mrs. Ignacij Mušič iz Hibbinga, Minn., se mudita v Clevelandu na pardnevnem obisku pri svojih prijateljih, zlasti pa družini Tony Leskovca na 250. St. in Tankovih na Glass Ave. V spremstvu g. Janka N. Roglja sta posetila tudi naš ur'ad. Včeraj nas je obiskala v uredništvu Mrs. Ana Komin iz Forest City. Obiskala je družino John Komina grede iz Lemonta domov. Važno za voznike avtov Cleveland in predmestja oziroma njih policijski načelniki so se sporazumeli na tem, da bodo vozniki pri signalni luči lahko obračali na levo takoj, ko bodo imeli zeleno luč. Torej ne bo treba več kreniti na desno in tam čakati zelene luči. Določba bo najbrže stopila v veljavo prihodnji mesec. Zadušnica V sredo ob sedmih se bo brala v cerkvi sv. Lovrenca sv. maša za Mary Fabec v spomin sedme obletnice njene smrti. Sorodniki in pri iatelii sovablieni. ftMERISK J\Wo©M©VIN A t AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN W V^U) ^ " IN LANGUAGE OMLY^ . « ^^ _ . ^ _____SLOVENIAN MORNING L aoeoniv AMERICAN HOME »a^M«^ __CLEVELAND, O., TUESDAY MORNING, JULY 22, 1941 LETO XLIV. — VOL. XLIV. « -- ^Jmanj 200 nemških bombnikov se je udeležilo napada. Nemci poročajo, da imajo obkoljenih več ruskih divizij zahodno od Moskve. Ruska poročila zatrjujejo, da ruske čete še vedno vzdržujejo nezlomljeno fronto. -iul- — Sinoči so nemški bombniki prvič bombar-S*L ^oskvo. Najmanj 200 nemških bombnikov je privršalo nad Sr0. prestolico. Toda škode niso povzročili dosti in protizračna ' . Je so sklatile 17 nemških letal na tla. Napad na Moskvo se #ričel sinoči ob desetih in je trajal pet ur in pol. Nekaj oseb je w "bitih in tudi nekaj požarov so zanetile bombe. " Poročila zatrjujejo, da je ho- ™ je sprejel predlog, 1 sme predsednik pre-™ Privatno lastnino Washington.—Senat je spre-jPt'edlog, da sme predsednik f rzav zapleniti vsako pri-lastnino za narodno ob-|b0- Predlog je bil nato po-I v Poslansko zbornico. To Iast bi imel predsednik do 30. I'Ja. 1943. Pedlog pa vsebuje točko, ki rca Predsedniku, da se mo-|Selej prepričati, če je taka |emba res potrebna in če se f . tnine ne more dobiti po f111 drugi poti. ras,luk take zaplenjene last- He k dobil odškodnino od |l ' ^adar pa ne bo več po-Pe za narodno obrambo, bi lmk kupil to svojo bivšo f!no ]ahko nazaj. Pootaža proti nacijem v polnem teku l°fidon. — Z evropskega kon-|nta se poroča o vedno večji r^aži proti nacijem. Koliko le Pa izvrši, o kateri Nemci rilo. v bližini Presova, na Pern. je zletel v zrak muni-f v'ak z 22 vagoni. Poseben f> ki je vozil delavce iz Itali-I Nemčijo, je bil iztirjen in |g0 oseb je bilo pri tem ubi-jj --o- Smrtna kosa J Pondeljek zjutraj je umr-' testni bolnišnici Mrs. Ma-,a palmer, rojena Jutronič. |n Prvi soprog, Peter Miljač, »mrl leta 1924. Stara je bila je stanovala na 4128 k R°jena bila v se~ rutlna na Hrvatskem. Tu-tu največjo trdnjavo na igrad°d leta 1937 Je bil Le" ssebn z okolico šmatran kot 18 nLV°jaški okrab obstoješ | . ';uo štirjaških milj ozem- 3eVe '°00 Prebivalci, ni meja te trdnjave la Finskem zalivu in je- »o mest°oeJ;r J'UgU St0ji utr" 1 nesto Pskov, na zahodu je CU * in reka Na-a, na Vo!hov.J6Zer0 Ilmen in re" fSk°etUaPaCij° ,finsk^a in es- se vec obrambnih oporišč P Lemngradom" V oŠ pravem Berlinu in kolodvor "Potsdamer Bahnhof" je natančno posnet. Avijatičarji pa pravijo, da bi to ne zmotilo izkušenih pilotov, ker jim inštrumenti v letalu kažejo pravo smer Berlina. Toliko je pa gotovo, da so Nemci mnogo svojih glavnih cest pobarvali s črno barvo, da so ponoči nevidne. Kaiserdam, glavna cesta v Berlinu, je pa po-' krita z zelenim platnom na sto-jtine jardov v dolžini, da ni ponoči vidna zrakoplovcem. t r AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER 1117 St. Clair Avenue Cleveland, Ohio Published dally except Sundays and Holidays NAROČNINA: ,4a Ameriko In Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.0C Za Ameriko ln Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3 00 Za Evropo, celo leto, $7.00 Posamezna številka, 3c SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mail. $7.00 per year O. S. and Canada, $3 00 tor 6 months; Cleveland, by mall, $3.50 for 6 months Cleveland and Euclid, by carrier $5.50 per year, $3.00 for 6 months European subscription, $7.00 per year Single copies, 3c Entered as second-class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland,.Ohio, under the Act of March 3d, 1878. '83 No. 169 Tue., July 22, 1941 Kongresnik zahteva več plače za vojake Ko je šlo lansko leto zatem, da se sprejme postava za obvezno vojaško službo, so zagovorniki iste stvari zagovarjali s tem, da bodo vojaki služili samo eno leto in dvanajst mesecev pride pa naglo naokrog. Naš časopis se je strinjaf z obvezno vojaško vežbo in pisali smo, da bi bilo priporočljivo vpeljati celo 18 mesecev treninge za vsakega zmožnega fanta, toda starost novincev naj bi bila od 21 do 24 let. Naše mnenje je bilo, da dežela kot je Amerika in časi, v kakrfšnih živino, zahtevajo večjo armado kot jo imamo in pa tudi večjo rezervo. Naši državniki so napravili veliko napako, ko so po zadnji svetovni vojni odpravili obvezno vojaško vežbo ali službo. Ako bi bila ostala, bi ne vihrali zdaj tako in imeli bi armado in rezervo, ki bi lahko kljubovala največji svetovni državi. Tako imamo pa izmed vseh držav najmanjšo armado. Treba je pri tem še pomniti, da se armada ne izve-žba v enem letu, niti v dveh, zlasit pa ne častniški in podčastniški zbor. Drugi vzrok, da smo zagovarjali obvezno vojaško vežbo je bil pa ta, da se fantje v armadi privadijo disciplini, redu in fizični treningi. In to je koristno vsakomur, zlasti pa še v Ameriki, kjer živi mladina vse premehkužno življenje, po sebno po mestih. Eno ali poldrugo leto v vojaški suknji ni bogve kako dolga doba v človeškem življenju in morda ravno tisti meseci bi marsikomu podaljšali življenje. Torej, ko je bila lansko leto splošna debata po deželi, ali naj se vpelje obvezna vojaška vežba ali ne, so nekateri že takrat rekli, da ne verjamejo, da bodo fantje ostali samo dva najst mesecev v armadi. "Ko bodo enkrat tam, jih bodo klar naprej pridržali," so rekli. In nekaj takega je zdaj faktično pred nami. Generalni štab je prepričal predsednika Roose-velta, da je na vsak način potrebno pridržati enoletnike in pa narodno gardo nadalje v armadi. Predsednik je že ape liral na kongres, naj spremeni tozadevno postavo. Govori se, da ga bo kongres poslušal, dasi ne bo šlo brez vroče de bate, posebno od strani tistih kratkovidnežev, ki sploh ne vidijo potrebe za kako armado. V naslednjem prinašamo govor, ki ga je imel v poslanski zbornici ohijski kongresnik Stephen M. Young pred nekaj dnevi. 'Kpngresnik je zato, kot je razvidno iz njegovega govora, da1 če se že vojake pridrži dlje v armadi, naj se jim tudi več plsjča. Takole je govoril Mr. Young: "Ko je imel predsednik sejo z načelnikom generalnega štaba, generalom Marshallom in kongresnimi voditelji, je časopisje pisalo, da je začel predsednik urgirati kongres, naj začne takoj z akcijo, da se obdrži enoletnike in narodno gardo dlje kot eno leto v armadi. Jaz večinoma vselej pod piram predsednika Roosevelta, toda zakaj bi glasoval, da se prelomi besede, če že ne pogodba, samo za to, ker nas po klicni vojaki svare pred krizo? "Naši vojaki dobivajo po $21 na mesec in morajo biti s tem zadovoljni. Po enem letu vojaške službe postanejo naši enoletniki in narodni gardisti mnogo več vredni za armado. Zato bi pa moral kongres zvišati takim vojakom plačo od $21 na $45 na mesec in temu primerno tudi podčastnikom. Potem naj bi se pa apeliralo na vojake, naj prostovoljno ostanejo nadalje v vojaški službi, dokler so ti nevarni časi. ■t "Do danes so ti naši mladi možje enoletniki in narodni gardisti, pa njih matere edini, ki so doprinesli še kake žrtve v tej narodni krizi. Takrat, ko je bilo tem mladim možem ukazano, da morajo zapustiti svoje domove, je bila napravljena ž njimi nekaka pogodba, ali vsaj tako se je razumelo, da bodo prišli po enem letu vojaške službe lahko domov, ako dežela ne bo faktično v vojni. Naša dežela je danes v miru. Pripravljamo se samo za obrambo zahodne hemisfere. "Mi potrebujemo kompaktno, popolnoma mehanizirano armado, čeprav naši poklicni vojaki zahtevajo, da naj bi se armada zvišala na 3,000,000 mož. Hitler je podjarmil Francijo z 12 oklepnimi divizijami, okrog 120,000 možmi in nekaj tisoč piloti. Armado 2,000,000 mož je potreboval samo, da je zasedel že okupirano ozemlje. Seveda, ameriški poklicni armadni častniki bodo naglo napredovali, čim se armada poveča. Mi pa držimo dano besedo in spoštujmo pogodbo, s katero smo poklicali enoletnike v armado. S tem ne bo trpela morala ameriške armade in narod bo imel zaupanje v svojo vlado, ki drži besedo. "Nekateri onih, ki zagovarjajo idejo, da bi ostali enoletniki in narodna garda po enoletni službi nadalje v armadi, pravijo, da je ameriški vojak najbolje plačan na svetu, h ljudje ne vedo, kaj govorijo. Kanada, ki je v primerkz našim bogastvom revna dežela, plača vojakom $1.30 na dan in to prostakom. Podčastniki v kanadski armadi dobivajo celo po $100.00 na mesec. Poleg tega pa kanadska vlada plačuje še primerno odškodnino družinam in odvisnim osebam, ki jih imajo vojaki doma. Naj navedem zgled. Žena kanadskega prostaka ali podčastnika dobiva $35 na mesec in nadaljnih 12 za vsaka dva otroka. Tako plača kanadska: vlada svojemu vojaku, njegovi ženi in dvema otrokoma $99.30 na mesec. Prav tako dobivajo v kanadski armadi vojaki, ^ki so v civilu strokovno izobraženi, še posebno plačo. "Zato je moje mnenje in mislim, da ni več kot prav, da bi dobival vsak naš vojak tako plačo, kot jo dobiva navaden, strokovno neizobražen delavec v privatni industriji." ■ » ■ ■ ........................ BESEDA IZ NARODA J- ................- m—m m m . « « - -----— Pismo iz Londona London, 20. jun. — Osem let že živim v Londonu. Včasih so prišli sem znanci i? Ljubljane. Ne velikokrat, tako enkrat na leto sem imel tak obisk. Večinoma študentje, ki so se hoteli naučiti boljše angleščine. Enkrat, se spominjam, je prišel mlad inženjer. Svetovno-znana železolivarna ga je povabila, da jim je svetoval v prenovitvi njihovih visokih topil-nih Martinovih peči. Da, zares, tudi take strokovnjake imamo med Slovenci. Drugič je prišel mlad šahist, ki je že ob-redel vse evropske prestolice— z Moskvo vred, čeprav je ni imenoval "evropsko" — ko je igral na mednarodnih mojstrskih šahovskih turnirjih. Ej, napredovala je le ,naša Slovenija, v zadnjih letih. V časih naših očetov se nismo povzpeli tako visoko. Ne, da niso imeli istih talentov, iste pridnosti. Istih prilik niso imeli. Bili so zapostavljeni, zato je bil boj proti vrhu težji, če ga je le ta ali eni dosegel, so že poskrbeli, da ga je dosegel kot Avstrije—o Slovencih pa ni nihče vedel izven njenih meja. Seveda, brez pisatelja si ne morete misliti naše domovine, tudi on je prišel pogledat London. Zabavljal je čez vse, da bi bil bolj imeniten. Ljubljana in London: vse mu je bilo nič vredno. Vmes je prišla kaka slovenska deklica. Postale so podjetne v zadnjih letih. Pa Vam, Amerikancem, ne smem tako govoriti, ker z Vami se je težko kosati. Odšli ste daleč od doma, z malo ali nič denarja, v tako popolnoma tuje kraje, jezika niste poznali, modernega sveta ne. Z Vami se je težko kosati in vsa čast Vam! Nekaj naših deklet je prišlo sem, ker je bilo lahko zaslužiti malo denarja—veliko denarja za ubogo Slovenijo!— kot služkinje. Obenem so videle nekaj sveta. Tudi naučile so se kaj, če ne, kako se mora gospodinjiti, vsaj kako se ne sme gospodinjiti. Ker angleške hiše so potratne, če bi jih v Sloveniji posnemali, bi bili kmalu vsi na bobnu. Hodili smo po Londonu, ti moji gostje in jaz. In veste, da so bili vsi razočarani. Odkrito so mi povedali, da ga ne mara-1 jo. Ni jih navdušil niti malo. Tudi jaz sem bil premalo zaverovan v to mesto, da bi jih skušal pregovoriti, da.je le sijajna prestolica. Saj tudi Angleži ni- jejo. Daj jim priliko, pa bodo angleške ženske dobre pri vsaki stvari. Daj jim priliko, da se izkažejo. Če je vseeno, če zapraviš deset šilingov ali deset funtov, kdo bi se potrudil, da bi prihranil devet funtov in deset šilingov! Je vse stvar ponosa in dobre volje. Tako se je vse spremenilo, da si zdaj večkrat želim obiskov iz Ljubljane. Zakaj neki zdaj? Saj London je še bolj neprivlačen, kot je bil prej. S pogorišči in kar so napravile bombe—strašen mora biti. Da, ponekod je strašen. V city-u je včasih kakor razvaline Pompejev, ko so jih izkopali iz lave: škrbine zi-dovja štrlijo v zrak, le gracijoz-nega stebrišča ni nikjer. Parki, londonski parki, ki so bili včasih tako lepi! Kakšni so zdaj ? Vsi razkopani in v neredu in nepočiščeni. Zakaj neki si torej zdaj želim, da bi prišli moji domačini v London? Še sram, da bi me bilo tega mesta? "Kuj me življenje, kuj! če sem kremen, naj se iskrim, če jeklo, bom pel, če steklo, naj se zdrobim." Tako nekako Župančič. London se iskri in poje, — čeprav se njegovo steklo drobi po cestah, da ga pometajo zjutraj na kupe, ko nemški bombniki odidejo. Zato si želim svojih rojakov na obisk, da bi se pobahal z Londonom pred njimi. Glejte, to so ljudje, ki so živeli v dobrih razmerah. Nad katerimi smo večkrat obupavali in vedno dvomili v predvojnih časih. Ko nismo vedeli, kako bodo prestali skušnjo. Mislili smo, da se ne moremo od njih ničesar naučiti. Pa so prišli trdi časi nad nje—malo jih je na svetu, ki bi jih znali tako pogumno in dostojanstveno prenašati. Želim si, da bi mogel vzeti svojega gosta iz domovine okoli po Londonu./ Pokazal bi mu vse, vse, kaj je napravila vojna. In ustavila bi se povsod in ogovorila ljudi. Gasilce, ki še zjutraj — trudni in neprespani — brez prestanka vlečejo cevi in brizgajo vodo po tlečem pogorišču. Ženske, ki so ponoči izgubile dom in vse v njem, pa se zjutraj vrneja, da rešijo kaj izpod razvalin. "Ej, gospod, srečni smo, srečni, kaj vse to, da smo le še živi. To se vse 'lahko prenese." In možje od reševal-neka oddelka: robati in trdi možje, ali dan za dnem po petkrat, po desetkrat tvegajo svoje življenje brez najmanjšega pomisleka, da rešijo žensko ali starca izpod ruševin. "Kaj ho- so, sovražijo London in vsa velika mesta. Zdelo se je mojim ljudem vse tako strahovito, tuje in neprivlačno, če nikjer drugje, katoličani najdemo domačnost v svojih cerkvah. V Farm Street imajo jezuiti svojo farno cerkev. Ne rečem, da se tam počutite, kot bi prišli domov. Ali v Westminstrski katedrali—velika je in razkošna, in drugačna, kakor so naše cerkve na kontinentu. Ah, Notre Dame, da, nič se ne more kosati z njo. Temna je res, ali veličastna. Večina mojih poset-nikov je prišla sem preko Pariza. Da, pri vsaki stopnji se zavedaš, da so stoletja milijoni katolikov prihajali sem po vero, upanje in tolažbo, prinašali nazaj zahvalo in udanost.—Ali Milanski Dom, to je bila moja prva gotska katedrala. Nikdar ne bom pozabil čudovitega občutka, ki me je prevzel, ko sem prvič stopil notri. Začela se je vojna. Nič več ni bilo obiskov iz Ljubljane. In kaj se je še tudi spremenilo! Saj je menda ni »tvari, ki se ne bi spremenila. Angleško gospodinjstvo tudi? Seveda, pa še kako! Nič več potratnosti, tako zdaj štedijo z vsako stvarjo, kot po slovenskih kuhinjah. Dobro jim de in se ne pritožu- čete, to je moja dolžnost." Občudovali smo "usmiljenega Sa-maritana" radi njegove "čednosti," ti ljudje pa pravijo, da je "dolžnost." Veliko, neizmerno veliko dobrega so nas naučili ti ljudje. Ko bodo po tej vojni postavljali spomenike padlim, bo v Londonu skoro vsaka ulica posvečena s tablico z imeni žrtev, kakor v naših slovenskih cerkvicah po zadnji vojni. Da, London ni več ono predvojno mesto brez značaja in privlačnosti. Kljub vsemu — bolj je veselo in srečno, kot prej. Plehke, plitve, brezmi-selne zabave so minile. Življenje je bolj resno, polno, zaposleno. Ljudje se zde bolj srečni in zadovoljni, ker vsakdo ima kaj koristnega in resnega dela. Več je raznoterosti. Na ulicah srečuješ ljudi, ki jih od daleč poznaš, da so tujci. Ko prideš blizu, pa ugibljaš, če govore norveško ali nizozemsko. Francozov ne moreš zgrešiti: glasni so in živahni v kretnjah in govorici. "Je bilo to češko ali poljsko, kar onadva govorita?" Kdo ve, mimo sta, prepozno je zdaj prisluškovati. Slovenci imamo Kadi raznolikost. Je toliko bolj zanimivo, kot pa motriti vedno in vedno le ene vr- ste ljudi. Da, tak je moj London, ki ga imam rad, ki bi ga imeli radi moji domači iz Slovenije, ki bi ga imeli radi morda tudi Vi. Kako škoda, da ni nikogar sem, da bi mu ga pokazal. če zdaj popeljem svojega rojaka v Westminstrsko katedralo, bi se več ne počutil tujega. Saj je postala skoro kontinentalna. Francoska kolonija je zdaj tukaj velika in vsak dan postaja večja. Namesto v Notre Dame hodijo molit v Westminstrsko katedralo. Svečane pete maše imajo tam, v francoščini, z vojaštvom v njihovih uniformah, s prapori, pridigo v francoščini. Tukaj se zbirajo v cerkvi, pri istih pobožnosti, oni, ki so prišli po tako čudnih potih, po takih neverjetnih dogodivščinah na ta otok. Begunci so, s čudovitimi storija-mi za sabo. Pa če boste še drugič imeli potrpežljivosti z mano, Vam jih nekaj povem. Matija Dolina. / ■ -o- Ribničanje vabijo V soboto, 26. julija, bo pa nekaj posebnega in sicer na prostorih SNPJ, tam kjer je velika streha se bodo zbrali Ribničanje in njih prijatelji. Ta dan priredi društvo Ribnica št. 12 SDZ vrtno veselico ali piknik. Kdor si želi vesele zabave v prosti naravi, bo gotovo prišel v soboto popoldne na te prijazne izletniške prostore, če nimate svojega avta, pa povprašajte pri svojem prijatelju in če tudi tam ne boste dobili prevoza, pa naj vas nikar nič ne skrbi, ker bo pripravljen Miheličev truk. Prepeljal vas bo za prav majhno odškodnino in sicer samo 25 centov v obe strani. Kakor sem že omenil, ta piknik prirejajo člani društva Ribnica št. 12 SDZ, a ni treba misliti, da je to samo za naše člane. O, ne! prav vsi naši prijatelji in rojaki ste prav prijazno vabljeni, da nas obiščete omenjeni dan. Za dobro postrežbo bo poskrbel zato izvoljeni odbor. Vse druge podrobnosti pa boste videli v oglasu ta teden. Kar rezervirajte si soboto popoldne za Ribničane in boste videli, da vam ne bo žal. Torej na svidenje, Tajnik. Lorainski kotiček Josephine Eisenhardt Tukaj je umrla Gertruda Novak, stara 74 let. Doma je bila iz črne vasi na Morostu pri Ljubljani, odkoder je prišla s svojo družino v Ameriko pred 34 leti. Mož ji je umrl pred 6 leti. Pokojna zapušča tukaj tri vali srebrni jubilej; naš spoštovani in priljubljeni gospod župnik, Rev. Milan Sla je, je praznoval 25 letnico svojega mašniške-ga posvečenja. V prelepo, nalašč za to slav-nost okrašeni naši farni cerkvi, ki so jo okrasile naše čč. šolske sestre, se je zbrala velika množica ljudstva. V navzočnosti več duhovnih gospodov, ki so prihiteli sem iz raznih sosednjih župnij, je pred začetkom mašnih obredov, pozdravila jubilanta belo oblečena deklica v lepem nagovoru in mu v imenu fara-nov izročila lepo darilo — krasen mašni kelih. častiti gospod prelat V. Hribar iz Clevelanda je nato imel zelo pomenljiv govor. Voditelj vseh ceremonij ali obredov v cerkvi in nato zvečer na banketu kot stoloravnatelj pa je bil postavni in prijazni Rev. Slapšak iz Newburgha-Cleve-land. Zvečer na banketu je bil med drugimi častnimi gosti tudi župan našega mesta Van Wagnen s svojo soprogo in več drugimi mestnimi uradniki. Navzočih je bilo tudi lepo število duhovnih gospodov, med katerimi sta bila kar dva naša nekdanja župnika in sicer Rev. B. J. Ponikvar in Rev. L. Virant. Navzoč je bil tudi naš poznani slovenski pesnik in učitelj glasbe, g. Ivan Zorman iz Clevelanda. Navzoči so bili tudi zastopniki raznih društev in jednot, ki so v večjih ali manjših govorih proslavili ta pomembni večer. Velika dvorana našega narodnega doma je bila nabito polna veselih naših ljudi. Pri lepo okrašenih mizah so naša mlada dekleta in žene srvirale okusno pripravljeno večerjo. Vsa čast in pohvala gre članicam Oltarnega društva, ki so se tako potrudile in delale, da so nakuhale in napekle vsega za tako veliko množico ljudstva. Prav tako pa zaslužijo pohvalo tudi naši fantje in možje za ves njih trud. Pozabiti pa ne smemo naših pevcev in pevk, ki so tako lepo peli res težko skladbo slovesne sv. maše in nato pa tudi zvečer pri banketu. Zelo pa so nas razveselili tudi naši sosedje Cleve-lnadčani, katerih je bilo navzočih precejšnje število in med njimi izborni pevci in pevke g. Sneider in ge. Maver in Žagar. Vsi trije so nas kar očarali s svojimi lepimi glasovi. Na klavirju jih je spremljal g. Ivan Zorman, naše domače pevce pa je spremljala organistinja gdč. Mirni Perušek. . Mnogim čestitkam se pridružujemo tudi mi in želimo gospodu srebrnomašniku Rev. Milan Slajetu, da bi še mnogo let v dobrem zdravju in uspešno deloval poročene hčere: Mrs. Frank Pavlič, Mrs. Gabr. Klinar in Mrs. St. Mozar ter nekaj vnukov in v stari domovini pa še enega brata. Bila je članica društva sv. Alojzija KSKJ. Naj ji bo miren izpočitek, preostalim pa naše sožalje. Dva naša slovenska moža sta bila pretekli teden sprejeta v tukajšnjo policijsko službo in to sta Victor Omahen in Leo Ma-chutas. Da sta dobila te službe, se je veliko potrudil zato naš slovenski councilman Leo Svete. Upamo, da bosta ta dva naša korenjaka zadovoljna v svojih novih pa odgovornih in včasih tudi težkih ter neprijetnih službah. Obema naše čestitke. Zadnje čase so se poročili: mladenič Victor Virant z gospodično Mary Burič in mladenič Frank Dougan z gospodično Helen Damjan. Obema paroma želimo kar največ sreče v zakonu. Obletnice svoje poroke pa so zadnji mesec obhajali Mr. in Mrs. Joe in Mary Jere, Mr. in Mrs. John in Vida Kumše so obhajali 30 letnice;'Mr. in Mrs. Frank in Johana Debevc pa 25 letnico. Vsem trem parom naš poklon in čestitke z željo, da bi prav gotovo dočakali zlate ohcS-ti! Predzadnjo nedeljo smo pa na prav lep slovesen način prazno- med nami! V Wisconsin, v daljno slovensko farmarsko naselbino, so se podali na pardnevni obisk k svojim sorodnikom in znancem družina Frank Janežič iz 33. ceste in rojak Joe Zgonc. Tam so obiskali družine Frank Uleta in Johny Debevca, ki sta oba Me-niševca, družino Kranjc, ki so Cerkničani in družino Triplat, ti so doma pa z Gorenjske. Vsi ti farmarski naslejenci so pred leti živeli tukaj v Lorainu, ki pa so sedaj kar zadovoljni z življenjem na farmah. Družina Frank Ivančiča (Cav-sov iz Rakeka) se je mudila na enotedenskih počitnicah v Homer City, Pa., pri družini Joseph in Mary Modic. Tukajšnja tovarna je dala svojim delavcem partedenske počitnice s plačo, zato pa sedaj rojaki hite v razne kraje na obiske. Tako je prav, saj ubogi delavski trpin, ki gara dan na dan v vročih in zakejenih tovarnah res zasluži malo odpočitka in razvedrila. V letošnji pomladi so v okolici Pariza obdelali krog 400 hektarjev zemlje, katero so zasadili s povrtnino. * * * Vsako leto pade na zemljo 512 bilijonov kvortov vode. Sila v mikrofoni Mikrofon silno okrepi vs<> zlasti pa, če nastaja # blizu mikrofona. Ko je' podjetje snemalo film so skušali v filmu tudi mati šumenje ledenih druga drugo tarejo. Da1 mu dobil tak glas, je rež'f prej dal vreči več ton Ji cementno ploščo pod ^ Pa to v mikrofonu ni bno škripanju tročega i Nato so na tleh začeli A cel kup lesenih zabojev, s tudi ni dalo zaželjeneg&i Končno se je nekdo sp0^ bi kaj manjšega bilo tudi' Perišče kuhinjske soli s5 žili na stekleno ploščo H krofon, nakar so s pal<$ sol na lahno pritiskali ] ščo, da se je počasi trli bilo to čisto blizu mikrw iz njega prihajal stokr^j nejši glas, ki je do pit''0" ko posnemal, kakor se k jaške ledene plošče. ? -0—1 Kaj vse ljudje F _ a Pripovedujejo, da K® lo radi jedo plavuti psa, "gnila jajca" in J ja gnezda." Na prvi P® bomo začudili, ko to' Vendar zadeva ni praVl5 da in čudna. Plavuti psa niso grde in so ^ okusne, "gnila jajca" ^ la, temveč na poseben >:i'J pravljena in morajo 1>" spravljena v posebnih P;1' prav tako ne je nihče« jih gnezd, temveč le !• vsebino. Ta hrana ni "odvratna" kot recim0^ jih jedo Evropejci. Naf; kosnednežem bi se motp naježile obrvi, če bi 'j« na mizo tiste jedi in f jih drugod jedo, odnos"0 Vnekaterih krajih J;!$V rike pijejo vino, kot žM drugod na svetu ni Imenuje se "mohilera8, pridelujejo iz posebI,liJ vel j, ki jih prodajajo Stiskajo jih podobno ^ zdje. Indijska plemen*1;11 jedo kruh, narejen ilJ mulja, neko drugo p!eIv hrani celo z moškiti- r posuše, zdrobe in jih P' kaj časa na soncu. Po o* ( minjajo na kaviar. p --■ H . IZ DOMOVI^ _ i; —Zagonetna smrt. šču pri Framu je um1'' posestnik Franc Pli^ Kalš, občina Šmartno ^ ju. Pred smrtjo se je ^ nekemu posestniku na ™ ki je bil njegov prija'ff beršek je tožil o boleči'™ nekaj dni po prihodu u^j gova smrt je zbudila S"1( pri oblastvih in sicer v'r vzroki odhoda od hiše kjer je dotlej stanoval- f bo orožnikov je drža^r stvo v Mariboru odred'"1 dukcijo Pliberškovega se ugotovi pravi vzrok da se razčisti vprašaj bitne krivde od strani $ o katerih je pokojni ga pretepli s škornji. ^f je bila obdukcija ko' t orožniki iz Slovenske . šli na Kalše po pol<°J'y sina Alojzija in ga jejo, kako je bilo z oČetj —V vlaku je umrl. ■ V i gust, 47 letni rudar iz \ se je namenil v bolniŠ1" .. tam zopet pridobi zdi*""' je jetičen in jako osla^ je med vožnjo zadela izdihnil. Ko so ga v jL hoteli prenesti v rešev^. so opazili, da je mrtev-bi zdravnika so ga odP = Žale. jr — Z voza je padel- _ Anton, pleskarski O. star 39 let, je na Trž#* tako nesrečno padel z dobil hudo poškodbo " ^ Nahaja se v bolnišnici- j SATAN IN 1S K AR10 T Po nemškem izvirniku K. Mays gal z nasvetom in delom, pa se poslovil in odšel z Winnetouom črez Llano estacado v Novo Mehiko in v Arizono. Lovila sva in obiskala prijateljske rdeče rodove. Iz Arizone sva potovala skozi Nevado v Kalifornijo in v San Francisco, kjer je Winnetou zamenjal za denar svoje nuggete, ki jih je vzel, kakor je pravil, "iz svoje skrivne zakladnice." V San Franciscu sva mislila ostati le nekaj dni. Poznala sva mesto, nekaj krati sva ga že obiskala, in bolje sva hotela porabiti čas, ko pa da bi postopala po mestnih ulicah. Namenjena sva bila črez Sierro, v Nevado. v Utah in v Colorado. In tam sva se mislila ločiti, vrniti sem se mislil črez Kansas in Missouri na vzhod ter odpotovati domov. Ko sva opravila, sva še stopi, la za nekaj ur po mestu. Nosil sem še svojo mehikansko obleko, ki sem si jo kupil svoj čas v Uresu, Winnetou pa je bil oblečen po indijansko. Nihče se ni zmenil za naju, take postave z divjega zapada so bile vsakdanje na ulicah San Francisca. Popoldne sva obiskala slovite Woodland gardens in pravkar sva stopila v akvarij, ko so nama prišli naproti trije ljudje. Ne zmenil bi se bil za nje, pa obstali so in nas gledali. Tujci so menda bili, sem si mislil, zanimali so se za ponosno, izrazito Winnetouovo postavo. Ko pa sva prišla mimo, sem začul za seboj nemške besede. "Glej glej —! Ali ni tisti tam-le naš nemški prijatelj, ki je spravil naša troka v Dresden?" Seveda sem se koj obrnil. Dve dami sta bili in gospod. Ena izmed dam je bila zagrnjena, nisem videl njenega obraza, druga pa je bila oblečena po najnovejšem ameriškem kroju, ki pa se ji je nekam čudno podajal, prav tako je bilo, kot da obleka ni narejena za njo. Njen obraz se mi je zdel znan, pa tista čudna obleka in tuja okolica sta me motili, da se je nisem mogel spomniti. Gospod je bil oblečen kakor pravi yankee, pa taka smešna prikazen je bil, da sem se nehote namuznil. Telitev Telica je stala na vzpetini znotraj kamnitne ograde, za katero so čepeli možje in skozi majhne reže med zrahljanimi kamni pazljivo stregli na njo. Opazovali so njene okrogle la-kotnice, počasi opletajoči rep, dvignjeno glavo in uhlje, s katerimi je nemirno strigla in prisluškovala. Medtem ko se je v njej nekaj gibalo, ji je lakotnice sprehajal srh. Rdeča telica je bila ponoči videti rjava. Temnozeleni pašnik je pod rahlo megleno odejo obledel. V zraku je drobno brnelo, čeprav ni bilo nobenega vetra, čuti je bilo, kako je šumelo morje in kako so tenko sr-pele neštete travne bilke, ki so se ljubeče pomaljale proti rosi. Daleč proč, na obronku sinjega hriba na vzhodni strani, je zažvižgal zgrožen kljunač. Prestrašil se je, ko je nekemu konju jeklena podkev zažven-ketala ob kamen. Postave moških se niso ločile druga od druge. Neprijazni in trdi kmečki obrazi so se vsemu blažili. Na straženju jih je drugega pred drugim skrivala noč in vsi so v srcu boječe čutili usmiljenje in ljubezen, ki bi se ju med robatim podnev-nim občevanjem sramovali. Neki fant je imel ustnice odprte. Sedel je ob ogradi in s čudečimi se očmi po strani strmel v noč. Starec ž zven j enimi rokami in svetlikastimi očmi, ki je klečal na enem kolenu in se oprijemal za žilast kamen, je mrmral. Moški s črno brado se je prihulil k starcu in mu šepetal na uho. Vsi so posluško-vali. "Ne bo pred dnem," je dejal. "Neumnost," je rezko zavrnil starec. "Ob meni bibavice bo." "Ti že najbolje veš, rdeči Mihael. Ampak pri prvem teletu se boje noči. Za moje pameti je bilo zmeraj tako." "Nekaj je res na tem," je za-šepetal majhen mož v čepici, ki je čemel na petah. "Pri prvem teletu se boje noči." "Tiho!" je zarobantil starec. Vsi so prisluhnili. Krava se je premikala. Med prestopanjem so se ji mišice od teže napenjale in škripale. Slišati je bilo tudi, kako je podrsavala s parklji, ki jih je počasi vlekla za seboj in razgrinjala obledelo travo na dvoje. Bočila je rep, suvala z glavo gor in dol in s hrapavim rumenkastim jezikom opletala po razprtih čeljustih. "Kmalu bo, prav kmalu," je dejal starec. "Legla bo v jamo pri groblji." Telica se je stresla in postala. Izza mladega osata je šinil zajec, ki mu je rjavo nevidno telo izdajal v bel obroč obleka-joči se rep. Preskočil je nasip in se izgubil. Krava je puhala in vohala osat. Po lakotni-cah jo je obšel drget. Pomaknila se je h groblji, ki je bila porasla s šipkovimi poganjki. Tudi te je povohala. Nato je trudno vzdihnila in se trikrat zasukala naokrog. Pokleknila je, prestrašena vstala in takoj spet pokleknila. Nekaj trenutkov se je tresoč se majala na upognjenih prednjih nogah, potem pa glasno zastokala, se spustila na težka bedra in legla na stran. "Ha!" je vzkliknil starec in nagloma vstal. "Tema in noč ne moreta nič proti naravi. Mesec je, ki ga čutijo, ko se po-vrača plima." Ko je vstajal, so mu mišice tudi škripale, od starosti in trganja po udih. "V starih ljudeh je zares veliko modrosti," je zatrdil mali mož v čepici in prav tako vstal. "Imej gradanico pripravljeno," se je obrnil starec k fantu. Fant je poskočil in urno pobral majhen svitek žimnate vrvi, ki je ležal kraj njega. "Pojdimo že za ogrado gor k vrzeli," se je oglasil moški z brado. "Le počasi, le počasi," je momljal starec. "Stopajte pi'e-vidno. Pst. Kaj je to?" Vsi so se ozrli. Na klancu za njimi je bila pusta senožet, po kateri so bili razmetani beli kamni. Konec senožeti, kjer se je svet prevesil v dolgo kotanjo, je počivala majhna čreda ovac. Ovce so ležale v polkrogu in spale, glave na iztegnjenih tankih prednjih nogah. Onstran so se motni obrisi vaških hiš dvigali skozi ponočno meglo proti od zvezd obsijanemu nebu. Zvezde so se svetile in v milijonih čule nad zemljo, ka- kor sprevidne nebeške oči. Tam v dolini ni bilo nobenega šumenja. Za krajem senožeti je prihajala ženska. Bila je majhne, okrogle glave in vitkega života, ki se ji je širil v širok obroč krila. Primikala se je pripog-njena. Eno roko je imela uprto v bok, v drugi pa je nesla nekaj v kositrni ročki. "Prav ona je," je spregovoril nekdo. "Pri otroku naj bi ostala," je zagodrnjal starec. Ko se je približala, jo je nejevoljno ogovoril: "Hej,! Kdo te je poSlal?" "Prišla sem z ovsenim zdro-bom," je plaho zašepetala in se na hitrem ozrla po sklonjenih moških postavah. "Mati so me poslali. Larry se ni vrnil z lova na ribe." "Hu!" je črhnil starec na videz jezno in segel po ročki. "Daj, da pogledam. Fant je preneumno skop. Junica mu teli, pa ostaja zunaj in lovi ribe! Toda ti si," glas se mu je omehčil, "vendarle dobrega srca." Bila je mlada žena njegovega sina. Dala mu je ročko z ovsenim zdrobom, nato pa vzela iz nedrja majhno steklenico in mu tudi to podala. "Mati so rekli, da vas bo ponoči morda zeblo in . . . nate kapljico, ki jo je danes prinesel iz mesta mali Pat, ki služi pri duhovniku." "Bog povrni darovalcem," so se vsi zahvalili.. Starec je vzel steklenico in jo odmašil. Pil je. Vsi so pili in vmes hvalili Boga in kravo, ki se je imela oteliti. Potlej je starec dejal: "Nuala, mi gremo k vrzeli, ti pa ostani tukaj. Ko te bomo poklicali, pridi z ovsenim zdrobom." Pokimala je. Moški so nati-homa odšli vkreber k vrzeli, nekaj korakov proč. Ko so se hulili tjakaj, je bilo slišati, da so šepetali. Čula je tudi, da je krava mukala, toda ni si je upala pogledati skozi reže v ogradi. Vsak najmanjši glas jo je prestrašil in bala se je celo dalje jasnega neba. Ena od cvac je vstala, pihnila skozi nozdrvi in začela muliti travo, ne da bi se pregibala. Čuden glas daje trava, katero režejo! Kako tiho je bilo! Marjeti- "Kaj vraga —!" sem se nasmejal, "čisto poamerikanili ste se, kakor vidim —!" Koj sem ga namreč spoznal. Bil je cellist Vogel, oče Franca in Marte iz Krušnih gor. Tudi Vogel me je spoznal. Ponosno se je vzravnal za nekaj centimetrov, se postavil in povedal : "Ne samo da smo se poamerikanili, veste, tudi pomilijonarili smo se! Mislite si, pravi pristni milijonarji smo! Ampak zakaj ne vprašate po ženi in hčerki tule —? Ju ne poznate več?" Torej gospa Vogel je bila starejša dama, seve oblečena tudi "po amterikansko in milijo-narsko" —! Ona druga s pajčo-lanom pa — Marta, moja nekdanja varovanka! Odgrnila se je in mi dala roko. Oče je važno pokimal. "Da, moja hčerka je, gospa petrolejska princesinja, milijonarka —! Veste, pri nas v Krušnih gorah še tudi živijo ljudje, ki se da iz njih nekaj narediti! Ampak glavo mora imeti človek na pravem mestu, glavo, pravim, in pa pamet!" "Oče," je prosila Marta, "saj veš, da se moramo temule gospodu zahvaliti za našo — srečo !" Nove vrste letalo za treniranje vojaških pilotov je izdelka Curtiss-W right Corp. in je znano pod znamko SNC-1 in je popolnoma, vse iz kovine. "No ja, prav za prav res," je j giodel stari. "Pokazal nam je, j kam moramo vtakniti nos, to je j bilo vse. Pa da smo z nosom os- j tali na sreči, za to pa se mora- j mo zahvaliti edinole naši^ lastni in prirojehi nabrisanosti. Ampak nikar nobene zamere še radi tega!" Stric Sam je postavil novo zrakophnmo pristanišče na otoku Tucker, Bermuda. Poveljstvo je bilo izročeno poročniku-komandirju Robert Hickey-ju, U. S. N. ce so bele cvetne liste zapogni-le navznoter čez rumena srca. Rosne kaplje so jim po mnogih listovitih lestvicah polzele v cvetno rumeno sredo. Mlada žena je zaslišala starca, očeta svojega moža, ki je tiho dejal: "Ha! Poslušajte!" Obrnila je glavo proti njim in prisluhnila. Slišala je samo, da je krava stokala in da so se ovce tiho pasle. Vse ovce so bile pokonci in so suvajoč z glavo mulile travo. "To je to," se je oglasil nekdo. "Plima nateka." "Tako plahuta ob črno čer," je boječe spomnil fant. "Ne res, veliki Štefan? Povej,! Ali ne?" Vsi so zarohneli: "Tiho!" Potem je zaslišala dolge va-lcve, ki so se počasi valili in nekako jezno šumeli. Možje so spet dolgo molčali. Potlej so hipoma začeli glasno mrmrati. Ozrla se je in videla, da so se spenjali v vrzel. Enemu se je strkljal na tla kamen, ki se ga je oprijemal. Vsi so zlezli na drugo stran. Ko so se spustili na pašnik, ao pod-molklo udarili ob tla. Nato je šelestela trava, po kateri so hodili. Nekdo je krotko in zaskrbljeno zaklical kravi: "Bog bodi s teboj, moja mala čarovnica!" — "Vrv, vrv!" je zavpil drugi. — "Daj jo meni! Ti tepec nerodni! Razvozljaj jo!" Nekdo je srdito zaklel. Mlada žena se je pokrižala. Nastala je zmeda. Vse vprek so vpili in topotali z nogami. Vikali so: "Huerta, hu-erta (krava iz irskega basno-slovja) moje lepo dekle,!" "Bog se nas usmili!" je vz-aihnila mlada žena, medtem ko je vstala. V mislih ji je bil njen mali otrok in mož, ki je bil na morju med dolgimi, počasi valeči-mi se valovi. Potle j se je nekdo oglasil: "Hvala Bogu!" "Ženska, pridi! Pridi hitro! Pridi hitro! Hitro! Ti rjavo dekle,!. Počasi, ljubica!" Držeč krilo je tekla k vrzeli in preko ograde podala fantu ročko. Nato je zlezla na drugo stran. Moški so staji v kro gu okoli krave in ogledovali nekaj v travi. Starec je z dolgimi prsti, ki so se mu počasi pre-gibali, čehljal tisto prevračajoče se one. Vsi so se pogovarjali glasno in veselo. Bog bodi zahvaljen!" je vzdihnila žena in se pripognila da je pogledala lepo, kodrasto, rdeče telo premetavajočega se teleta. Po teletu so potresli ovseni zdrob in obrnili zbegano kravo proti njemu. Krava je povohala teleta. Bila je nevedna v materinstvu. Ko je tele pri-dvignilo in spet pcbesilo glavo na dolgem medlem vratu, je od strahu poskočila. Sopihajoč se je pognala proč in vdrte lakotnice so ji silovito drgetale. "Huerta, huerta, ti moja mala čarovnica," je mrmral starec in na videz skrivoma stopil k teletu. Prijel ga je pod trebuhom in spodnesel. Tele se je zvilo in čudno za-večalo. Ko je prvič v življenju dalo glas, je trudno zastokalo. Tedaj je krava zamukala od jubezni, silno in neizmerno veselo, in planila k teletu. S svojim gobcem se je pritaknila njegovega in z osupnjenimi očmi strmela vanj. Stresla se je. Iznenada je zamukala natiho-raa, kakor da je zajokala od velike bridkosti ali velike ljubezni, ki kliče po odzivu. Nato je mrčala, iztegnila raskavi jezik in teleta neugnano lizala. --o- IZ DOMOVINE —Turški poslanik v Berlinu Gerede je po rodu iz Hercegovine. Njegov ded je bil ugleden musliman v Stolen in umen kmetovalec, ki je mnogo storil za napredek kmetijstva. Njegov sin je bil Ali-paša, ki je živel v Odrinu in je imel pri sebi stalno srbskohrvaškega učitelja, ki je njegove otroke učil rodnega jezika. Eden izmed njegovih sinov je bil Husrev Zulfikar beg, ki se je posvetil državniški službi in je postal turški zastopnik v tujini. Ko so pa v Turčiji po-turčili vsa imena, je ta dobil ime Gerede. Najprej je bil veleposlanik v Tokiu, zdaj pa je nekaj mesecev turški zastopnik v Nemčiji. S svojimi brati ima še danes večja posestva v Hercegovini. — Rudarjeva nesreča. Plast premoga je v rudniku v Zagorju zdrobila nogo 31 letnemu rudarju Grabnarju Francu. Prepeljali so ga v ljubljansko bolnišnico. MALI OGLASI Radio naprodaj Naprodaj je radio, model Majestic; nov je bil $192, sedaj samo $25. Vprašajte na 1331 Gi d dings Rd. (170) Obvestilo Članice društva Collinwood Hive, št. 283, Macabees, se tem potom obvešča, da bom pobirala asesment na 28. julija in ne na 24., kot običajno. Tekom moje odsotnosti* iz mesta se obrnite glede društvenih zadev na predsednico S:tefi Koncil j a, 15611 Saranac Rd. ali pa na podpredsednico Rose Paulich, 1311 E. 167. St. Toliko v blagohotno naznanilo. —Tajnica. Delo dobi Starejša ženska se sprejme za hišno delo pri mali družini. Oglasite se na 4018 Bupton Rd., South Euclid, telefon YE1-lowstone 3272. (169) D-5 Gostilna naprodaj; hitremu kupcu samo za $5,650. Za informacije se obrnite do Matt F. Intihar 630 E. 222. St. IVanhoe 2644 KEnmore 6332-J (169) ženska dobi stalno delo in dom pri slovenski družini s 4 odraslimi osebami; splošna hišna in gospodinjska opravila. Plača po dogovoru. Ako pa želi sprejeti službo, ženska izven Clevelanda, se naj zglasi za pojasnila na 434 E. 157; St., pri Waterloo Rd.. Collinwood ( Cleveland), O. (169) Hiša naprodaj Za eno družino, 8 sob in garaža; v izvrstnem stanju. V okolici 88. ceste in St. Clair Ave. Pokličite lastnika ENdi-cott 5352. (169) Začnite trgovino Vsake vrste trgovino popolnoma opremimo z novo ali rabljeno opremo. Vse garantirano. Samo $100 se plača takoj. Downtown Store Fixture Co. 1026 Superior Ave. CH-6006 ----(169) j Nagradni 1 listki! i ★ Zahtevajte pri svojem groceristu ali mesar j u brezplačne nagradne listke, kateri upravičujejo do 1,000 nagrad, ki bodo razdeljene v nedeljo, 27. julija na Pintarjevi farmi ob priliki piknika Slovenskih groceristov in mesarjev v Collinwoodu. attitttitmxnttttitmtxmttmmntiKtxttui.* Oblak Furniture Co. TRGOVINA S POHIŠTVOM Pohištvo In vse potrebSčlae za dom 6612 ST. CLAIR AVE. HEnderaon 2OT8_ ' lekdanji begunec in pu- ga E' se Werner prav za prav pc izkazati z listinami, ki čr P'ebne za poroko. Pa jih hi i/mesel. Odkod jih je do- naglo, ne vem, pa poro- .,el 1'hajal že črez štiri tedne, ne Pač, da taka reč je sa- K* i^sebi umljiva, ker se bo k j ■Halu vrnil v Ameriko. de froki so me seveda pova- vz '•'m tudi šel. Zameril bi sk ;»icer nevesti in tudi ženi- >fe uri po poroki pa je bil os li( tako — pijan, da je m< •'zginiti. sk pnekaj ur je spet prišel in bil k šampanjcu. Pil je in po Pijanil in v pijanosti po- sv pravi značaj. Baha- v "fetal okoli sebe s svoji- sv se norčeval iz siro- se razmer svoje mladosti, ri ampanjec po mizi in pod m< favljal in psoval. In ko ostje prosili, naj miruje, la ekasramoval in žalil tako Sei a so drug za drugim od- ko i:tl sam sem mislil oditi, pa Ui v očeh me je Marta če: i naj ostanem. zn isem njej na ljubo. Kma. di' fbili sami, novoporočen- nj /irtini sorodniki in jaz. ^Je pil in pil( proseče me w M'd Marta. Razumel sem Sv »»dal nedolžno šalo in vzel m steklenico. N< J* je zameril. Planil je na 0fc ;:ii lztrgal steklenico in mi So | v glavo pa zabavljal in n; je bilo grdo. to ® ni»em rekel, šel sem. Ikoval sem, da se bo opra- za k a ni Prišel. Le pisal mi >10 žal mu je, da me je spo- j Tazi1 Je, da sem že kar iz n P°četka nasprotoval nje- 1j da še tisti dan od- *>v Ameriko, ženi pa da je & {(Prepovedal vsak obisk. £ sem vtaknil pismo v ^ •v • i , . i . ric M dni pozneje me je obis- kj (inc. Werner ga je vabil f]g i1' v Ameriko, pa ni hotel t'ml j al je sestro v Bremer- q1 ;|1 mi prinesel od nje pi- gt [Zahvaljevala se mi je za gt )r°te in za ljubeznivosti, m P1;, da sem na poročni ve- o) k10 potrpežljivo prenesel ^ fsti njenega moža. g( c Vogel je ostal v Dres- /vak ga je podpiral, pa gj jjpyojim milijonom prema- g( je zdelo. Redno pa mi ,'ašal pozdrave od sestre. Vegovega pripovedovanja ^ •'»snel, — odkrito mi tega ii »f«dal — ^ sestra ni sre->4 n n<> je še potrdilo v mojem c< o Wernerju. Pijanec je v tfJz značaja, brez izobrazil0 sem si očital, da nisem k Poroke, da nisem pri- s P||bre Marte opozoril na n v;rj0ve napake. N)g0 mesecev pozneje sem ž ^toval v Države, prišel v z jjancisco in vstopil za do-•r Pri nekem uglednem ča- s if Tistikrat je izbruhnila c I v Mehiki in založnik me i 'ff} za poročevalca na bo- l M ° S6m opravil in odpo" ( J^dnje poročilo, sem se na- Sonoro v Guaymas, od- ] T^mislU potovati na Rio , državi Arizona, kjer bi ^estai z Winnetouom. Juuaymasu sem srečal Mel-tedel po njem za izšel j en-* Je rojake, zasledoval za-Potepal z Yumami, pa ^ s pomočjo Winnetoua ^mbrenjev rešili rojake iz ^ O vsem tem sem Pripovedoval v prvi knji- ji J*-110 sem spravil izseljence jnuahuo, jih opremil s po-l£0 denarja, ki sem ga vzel m, in jih tudi srečno pri_ JI crez Rio Grande del Nor. c^exas. Močni bivol s svoji- sfnbrenji me je spremljal. i.eXa8U sem ostal dober me-i«upil izseljencem in tudi erJu zemljišča, jim p0ma- si se cenijo najviše. Da se piše o vseh čihernih rečeh, to je hitro spoznal, kakor tudi, da je treba pisati zanimivo, duhovito, dovtipno, sicer pa v kratkih ali tudi dolgih stavkih; najveljav-nejši pa so se mu zdeli članki, ki so obravnavali pereča dnevna vprašanja. Kaj takega bo tudi predmet njegovemu pisanju. Ko je tako iskal razburjeno in razdraženo po listih pripravne snovi, je začuden zapazil, kako različno se piše ista beseda, kako svojevoljno zlasti važna krajevna imena. Tu je bila potrebna hitra pomoč; zakaj kam pridemo, če bo smel pisati vsak list svoj pravopis! Katero vprašanje bi' bilo bolj dnevno, bolj pereče? Na prvem hlevu njegove rojstne vasi je visela bela tabla s črnim napisom: "Vas Gorenja vas"; poštni pečat je nosil napis: "Gorenja Vas"; in po knjigah in listih je bral: "Go-renjavas." Glede na to, da je mogel biti pravilen le en način pisanja, oba druga pa krivopisa, se je moral spotikati nad to raz-noličnostjo vsakdo, ki je imel kaj čuta za pravico in resnico. A ta krivica se ni godila Gorenji, ampak tudi Dolenji vasi in premnogim drugim krajem, kakor Zlatemu polju, Novemu mestu in Ogrskemu Staremu gradu, kjer se je bil izšolal Majer-jev Edvard. O tej prevažni stvari ,je sklenil pisati Lovro, splošno, nazivno ime (Gattung-sname, nomen appellativum). Podprl je dokaz s francosko pisavo: "la mer Blanche (sic!), la mer Rouge (sic!)," in sklenil z obžalovanjem, da se cepijo Slovenci, sinovi ene matere, na toliko strank in strančic, in z željo, da bi se zedinili vsaj v najvažnejših načelih pod starim praporom: Vse za vero, dom, cesarja! Pazljivo je prebral sestavek, ki se mu je zdel pameten in zlasti na koncu dovršen. Vendar ga ni odposlal takoj, ampak zaprl za nekaj dni v miznico, da bi presodil s treznostjo, kar je napisalo navdušenje. Saj je vedel, da prvi vtisk ni vselej pravi in preverjen, da bo zanimal spis najširše kroge. Saj je jezikoslovje priljubljena veda, o kateri vsak olikan Slovenec mnogo ve in še več govori; in po pravici gre v slovstvu jezikoslovcem prva beseda. Po teh preudarkih se je hitro lotil dela, poiskal po listih najglasneje kričeče različnosti v pisavi, jih bistroumiio razvrstil, navedel dotično pravilo, prido-dal vestno stran, poglavje, odstavek, izdajo in letno številko slovnice, kar se je bralo važno in učeno. Sledil je točni dokaz, da je edino pravilna pisava "Gorenja vas"; zakaj lastno ime (Ei-genname nomen proprium) je le Gorenja, vas pa je občno, žalostno! Jaz si nabiram skušnje; Vladimir pa dela izkušnje. Zadnjo je naredil z odliko. Svetoval sem mu, naj se loti zdaj modroslovja. Meniš, da me je poslušal? Takoj si hoče poiskati službe ta kruho-borec. Boš videl, Lovro, kako bo lezel po uradniški lestvi od klina do klina; a na narodnem drevesu je on suha veja. K vojaških vajam pojde v Gorico. Kaj pa Ti? Lenobo paseš na svojem gradu in ženiš se, kajne? Vse prav; toda narod, narod! Naroda ne smeš pozabiti. Ti si rojen narodu voditelj. Nate se oziramo mi, nate stavimo svoje upe. Dokaži strmečemu svetu, kaj je mladi rod! Strmoglavi z uzurpiranih sedežev prvake, da se naredi prostor zaslugam, ne slugam. Naprej! Bog in narod! A če hočeš kaj veljati med svetom, ne skrivaj se v kot. Potegni iz nožnice uma Svetli meč. Kdo zna duhoviteje pisati od Tebe? Zastavi pero; na stežaj so Ti odprti naših listov zevajoči predali. Ali ne vidiš, kakšna suša je povsod? Ali ne čutiš, kako bi nas poživil pohleven dež krepkega, jasnega, določnega programa? Modroslovje in narodno gospodarstvo, in hoc signo vinces. Beseda Ti bodi čvrsta, odločna; zatopljenih, zamazanih barv ne mara današnji čas. Če hočeš, da Ti zaupajo drugi, pokaži zaupanje sam vase in v svojo moč. Predvsem pa pomni, da je treba podreti staro poslopje, preden se začne zidati novo na istem prostoru. Hvala je dober kup; strokovnjaka kaže graja. Kdor hvali, vzbuja sum, da ni boljši; kdor graja, tega se boje ter ga čislajo. Tuje hvale je človek hitro sit; graja, če ne zadene nas, je vedno zanimiva. Tu tiči skrivnost opozicije in njenih uspehov; kajti hvala drugih je nam očitanje, graja opravičevanje. Predvsem pa piši, piši in govori, da Te ljudje OSME OBLETNICE PREZGODNJE f JOECESEK j kt .ie umrl 22. julija, 1933. I t Osem let je že minilo, 1 kar Te več med nami ni. 1 l božja vol.)a to Je bila j da si zdaj nad zvezdami. \ s Prosi tam za nas Očeta. 1 1 da se enkrat snidemo, r mi pa bomo tu molili, ^ ko na Tvoj grob hodimo. t S Žalujoči ostali: S s GERTRUDE CESEK, soproga. 1 in OTROCI. 8 C Cleveland, O.. 22. julija. 1941. 8 . \ : BBH i' ■■■Hi 6108 St. Clair Avenue raiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiuiiiiiiiiiuiiMiiniiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiii111; Hitlerjev nečak William Patrick Hitler, star 30 let je vstopil v kanadska armado. Njegova mati Mrs. Brigid Hitler (leva na sliki) je irskega rodu in je biki poročena s Hitlerjevim bratom Alois-ijem. Najstarejša slovenska podporna orgafl1^ v Ameriki. . . Posluje že 47. leton Članstvo 37,000 Premoženje $4,5^ i Solvent nos t K. S. K. Jednote znaša 125.M Če hočeš dobro sebi in svojim dragim, zavaruj se pri nai k šteni in nadsulvcntni podporni organizaciji, lor0C; KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI JEDNO^ J Frank Petrovcic za nošenje krste na zadnjem potu k v počitku. Našo najlepšo zahvalo naj prejmejo vsi za vse, kar 50 dobrega storili ob času največje žalosti v družini. . Dragi soprog in ljubljeni oče. Žalostno nam je P''1 , jadno je naše oko, ko klečimo ob Tvojem svežem grobu prošnji k Vsemogočnemu: Daj našemu nezabnemu sopr ljubljenemu očetu mirni počitek v tuji zemlji. Žalujoči ostali: ANTONIJA KAUSEK, soproga. . ANTOINETTE in ROSE, poročena; PETERS, hčerk1' FRANK, LESLIE in WILLIAM, sinovi. Cleveland, O., 22. julija, 1941. SMRTI NAŠEGA SOPROGA IN OČETA "All the fun In the world" i« your« at Cedar Point, the largest vacation resort on the Great Lakes. Seven miles of sandy beach extends out into the blue waters of Lake Erie. Every popular outdoor and indoor sport and amusement await you, including fishing, boating, riding, tennis and golf. Special | attraction... Ohio's most beautiful summer ballroom. Endless fun for all the ffcmlly, for a day or die entire summer. , Hotel Breakers, with 1,000 comfortable, outside rooms, offers J you restful relaxation. Moderate rates ... excellent cuisine. J Bmjj to ruteb, V. S. J?««to 6, Obh % midvnq hhtnun ClmUnd **d a Ttltd*. J5UU tr but U Sandusky. Sltamtrt firm ClmUnJ »ni Drtnlu * Ask for foldtr. CEDAR POINT-ON-LAKE ERIE, SANDUSKY, O. ] TROJ KA DR. FRANC DETELA : spoznajo! Od konca bodo povpraševali: kdo pa je ta Boja-nec? Potem bodo rekli: to piše naš Bojanec in čislali Te bodo in ,ko bo osrednji volilni odbor povpraševal, kdo bi bil za poslanca, spomnili se bodo Tebe, i ki imaš čas, imaš denar in sposobnost. A propos, denar: dunajske manihejce poznaš. Sem ter tja, če preftiudo lajajo, se jim mora vreči kaka kost, da ne ugriznejo. Kakih sto rajni-šev bo menda vendar še vredno najino prijateljstvo; pošteno Ti jih bom amortiziral. Če ne utegneš pisati, kar nakazi jih; ne IVom Ti zameril; toda nakaždi na moje stanovanje, ne na univerzo. Prvič sem prepustil uni-vrezo že mlajšim močem in potem, če me zagledajo prijatelji na tabli podčrtanega, oskubli me .bodo kakor srako pavjega perja. To je mojega pisanja konec. Amice, respice finem! Bis dat, qui cito dat. Oglasi se kmalu! Bog in narod! Tvoj zvesti prijatelj. Radivoj čuk, drd. iur. Dasi ta konec ni posebno ugajal Lovru, ga je pismo vendar razveselilo, ker ga je navdalo s prijetnim čustvom samosvesti; vse zahtevane vsote sicer ni poslal prijatelju, BO goldinarjev pa vendar kot zahvalo in priznanje domorodnega nasveta, za katerega je Lovro že gorel. Da, pisati hoče, poseči š peresom v zamotane domače razmere, osla-viti si ime in koristiti domovini. Radivoj precenjuje morebiti njegovo sposobnost; morebiti, dasi nas navadno drugi ljudje sodijo pravičneje nego sami sebe. Potrebno moč pa je čutil v sebi Lovro in zmožnost in navdušenje. Vrhu tega je vedel, da nesrečna ljubežen zelo lajša in pospešuje pisateljevanje. Dejal si je že, da ni nes/eče brez sreče. Če se oslavi, se bo tudi najlepše in najblaže maščeval nad nezvesto Irmo, ki ni znala ceniti duhovitega moža. Naj se oslavi s pisateljevanjem baron, če se more. Začelo se mu je dozdevati čudno, kako more pametna ženska kratkoumnega barona staviti nadenj. Da bo pisal, to je blio tedaj sklenjeno; a nastalo je vprašanje, kaj bo pisal; zakaj to moraš tako rek^JČ vedqti, preden sedeš k pisanju. Bral je bil že mnogo, spominjal se marsičesa; a svojih nazorov še ni imel o nobeni reči. Domače razmere so mu bile površno znane in v pogovoru je imel tudi Lovro o teh svojo sodbo. Toda pisana beseda je kaj drugega nego govorjena; ta odleti in jo človek lahko zataji, če mu ne dela časti; ona pa stopi pred strogo sodišče in v sodišču je treba govoriti premišljeno, rajši manj nego več. Premišljevanja prvi sklep je bil ta, da pisanje ni tako lahka stvar, pisanje namreč, ki budi pozornost, ki zasluži svoje ime. šuš-mariti pa Lovro ni hotel. Motila ga je zlasti silna važnost prvega poskusa; prvič se mora spraviti kaj temeljitega na svetlo, da se odpusti na ta račun pozneje kak greh. Modroslovje in narodno gospodarstvo sta lepi vedi, a ju mora človek znati, k temu pa je treba učenja, dolgega, mučnega učenja. Njemu pa se je mudilo, ker se je hotel proslaviti v kratkem času, bogme, ne sebi ali čitateljem v veselje, ampak domovini v korist, gospodični Irmi pa na kesanje in žalovanje. Doslej je bral liste iz gole radovednosti, zaradi zabave; sedaj se je začel učiti iz njih in pazil je skrbno, kaj se sploh piše, kako se piše in kakšni spi- da ugaja marsikako delce pisatelju bolj nego čitateljem. Kadar je spis na papirju, od-leže vsakemu pisatelju; tako si je tudi Lovro mel roke. Ni ga več tako pekla nesrečna ljubezen in niti barona ni več gledal tako grdo. Svet se mu je zdel zopet še zadosti lep in življenje ne več neznosno, ko je premišljeval, kaj bodo pač rekli Slovenci, ko izide njegov članek. V duhu je bral priznavanje in hvalo po raznih novinah, v duhu čul povpraševanje, kdo je ta L. B., ki piše tako pametno. Bi li ne kazalo dati članek še posebej na- tisniti, da bi se posl«' rodoljubom v preu& ro bi še bolj obrnil po; se in članek otel p01 bridka je misel, da •• članki po novinah črt' en dan, in žalostno ]( ko ginejo ondi med d1 prostih dopisov, nevi1 ga dne, tudi taki, 1 trajna slava ne plačilo. (Dalje prihod —Hi švedska je od pa do danes izgubil3 deset svojih ladij. JI Razprodaja Letnih pralnih oblek za dekleta in žene po najnižjih re za deklice od št. 1 do 16, za žene od št. 14 do 52. Ra# trajala^ dekler ne bo vsa zaloga oblek razprodana. Cene so: 19^, 39^, 59£, $1.30 j Dobili smo veliko zalogo zimskih odej (blankets in lahko plačate na lahka mesečna odplačila, ali takozvani W Sc< priporoča PAULINA STAMPFEl Najboljšo Garancijo Zavarovalnine I Vam in Vašim Otrokom KRANJSKO-SLOVENSl KATOLIŠKA JEDNOt i tbb dutfliflinm al the great LAKES • JUHE 14 lUOUfll LABOR DAI,