daily
bundays
............
PROSVETA
lfeu Ja w.oo
glasilo slovenske narodne podporne jednote
UivdnlAkl In 'upravniški proaun: 9657 S. i* w ud al« Ava.
Off k« of rubttMtloni •667 South La «rodait Ava. Tolepbont, Rockwall 4904
■»tUr immwkn M. IMa. at U« NtUOlM fer A<* W Cmra» of Marek ». im.
CH1CAQQ, ILL* PETEK, 25. SEPTEMBRA (SEPT. 15). 1936.
RabacripUoa 96.00 Yearly STEV^—NUMBER 190
besinski delegatje dobili $4 dež v skupščini Lige narodov
Aeeaptaaca for mailiny at *«cial rata of poataga provided far in aactioa 1108, Act of Oct. 9. 191T, authorial 0« Jwo 14, 1919.
... ¿tiri državice so glasovale za izključitev Tbeoinskih reprezentantov, pet drugih pa te je vzdržalo glasovanja. Anglija in Francija tU podprli Abesinijo, kar je izzvalo presenečenje v ženevskih krogih. Italija bo morda izstopila iz Lige narodov
ftfeva, 24. sept. — Skupščina
narodov je s svojo akcijo da ne priznava aneksi-Abeainije po Italiji, ko je z 1 39 glasov proti itirim odda ima abesinska delega-pravico sedeža v skupščini 1 ji bil velik udarec za dikta-Mussolinija, ki je prej iz-11, da se njegovi reprezentan-ne bodo udeležili seje Lige »v in ne podpirali njenega m, če ne bo Liga odrekla abesinski delegaciji in s priznala italijanski režim v iji.
špekulirajo, ali bo Italija pila iz Lige narodov, da ta-i protestira proti Ženevi, ki je sedež abesinski delega-.Mnenje prevladuje, da so na ku važne politične kompUka-ker je akcija Lige narodov čila Muasolinija. 8amo štiri državice — Avstri-, Ogrska, Albanija in Ekvador se izrekle za izključitev a-kih reprezentantov iz ^kup-Ligre narodov, pet drugih i je vzdržalo glasovanja. Med njimi je Portugalska, kar je iilo domnevo, da je ta drža-ikJenila tajno kupčijo a fa-ino Italijo.
in Francija sta ae po-
ifrtavi bolj ceniti sodelovanje
A "jo v Interesu miru v Evropi prijateljstvo z Abesinijo, presenečeni. Prej je prečenje, da Francija in ij» ne bosta pristali na za-
Legija zahteva
prelom z Rusijo
>
Deportacija radikalnih «1 agitatorjev
Cleveland, 0.« 24. sept.^- A-meriška legija je včeraj na svoji konvenciji sprejela resolucijo, v kateri zahteva, da ameriška vlada prekliče priznanje sovjetske Rusije. Ta resolucija je bila eden izmed več napadov proti e-lementom, ki vodijo prevratno propagando v Ameriki.
Neka druga resolucija, katero je predložil odbor za amerikanizacijo, je priporočala redukcijo {migracijskih kvot devetdeset odstotkov in deportacijo vseh tuje-rodcev, ki so anarhisti, komunisti in člani tretje internacionale. Nadaljnje resolucije so priporočale umaknitev relifne podpore vsem tujerodcem, ki še niso vprašali za državljanstvo, splošni sistem odtiskovanja prstov in preiskavo metod širjenja prevratne propagande.
Wffl<am Green, predsednik Ar
r	: ZZ meriâke dafcvake federacije, Je
rm stran Abeslnije 1tT<H- nMt|)pi| fo* govornik in v avojem tje, ki so bili u ver jeni, da	it> mVmi i^i««»™. nai
govoru je pozval legionarje, naj podprejo stališče ameriškega organiziranega delavstva, ki je, da se Amerika ne sme vmešavati v nevarno evropsko Bituacijo. Veterani «o navdušeno aplavdirali
t ^Z, Sx\r îî" Greenu, ko je dejal, "da se mi ne »tje ao se čudil ko je An- kI ge direlttno ne tiče Amerike.
y Eden, angleški zunanji *t«r, v toku vroče debate za-
"da je že dovolj nesmiselno-«er ni nobene podlage za iz-:tev »besinske delegacije iz Hne Lige narodov." Zastopniki malih držav ao oe no borili, da skupščina pri-abesinsko delegacijo. To je ■razumljivo, ker so vedeli, da o»« varnost njihovih držav o-na. te bi Liga narodov 11-1 Mus«oliniju in izključila insko delegacijo iz skupščine, ten ao celo zapretili z izstope, če se bo uklonila za-Italije.
fcf'lni odbor, ki je v svojem p"u Priporočal, naj skupšči-prizna *edež abesinaki delega-»■ J* tudi naznanil, da se je proti predložitvi sporne T** v odločitev svetovnemu To, «o izjavili člani ™ velja le za sedanje um-« "upščine. V avojem po-E" tudi ^aaili, da je ie
W«Jonska armada ni okupi-
E£ Ur? 10 vw,no na krmi-
ke avtoritete.	|
£A*»<nnka delegacija je hva-N»rejeU odlok skupščine nanidov. Sinoči se je velika i*"» »brala pred hotelom, v P* "tanuje Haile Selaaale. ■	Abeainije ter navdu-
r'^bravala njegov boj, ki
tal v
24 aept.lulij. nebo
U , delegacije v ženevo, 6 ^zI'^entantje Abeeinije v «kupAčini Lige na-r*" jjasl uradna isjava. I-"»«a naprej in izvajala d* Uge narodov l*ia tudi ne more r njo."
krogih trdijo, da ,ir>l v svojem odgovoru ko akcijo naznanil r* 11 '-'te narodov, toda uradno potrjene. < Pt. - Haile Selaa-'«irubti 1 Kid poro Wo.
Nevtralnostmi zakonodaja, ki je bila ie sprejeta v kongresu, mora biti ojačena, da se zagotovi mir in prepreči ameriško vmešavanje v afere drugih držav "
General Frank T. Hinee je priporočal legionarjem, naj bodo previdni v svojih zahtevah glede dodatne podpore veteranom. Hi-nes je načelnik federalnega veteranskega biroja in si je nakopal jezo ohijske organizacije Ameriške legije, ker je izjavil, da vlada nudi zadostno podporo pohabljenim veteranom, vdovam in otrokom, katerih očetje so padli v svetovni vojni.
Domače vesti
Nesreča dveh fantov Indianapolis. — Frank Grab-ner in Joseph Kocjan, 20-letna slovenska mladeniča, ki sta se v družbi s tretjim fantom nemške narodnosti vozila iz Indiana-polisa v Chicago v avtu, sta ae pri Frankfortu težko ponesrečila, ko se je avto prekucnil a ceste v potok. Grabner je bil na mestu mrtev, KocjaA ae pa*ii*ha-ja v bolnišnici v kritičnem položaju. Im4 prebito lobanjo in zlomljeno roko. Oba fanta sta člana JSKJ.
Nov grob na zapadu . Cle Elum, Wash. — Tu je u-mrl Anton Klun, star 58 let in doma iz Dolenje vasi pri Skofji Loki. V Ameriki je bil čez 30 let in v Minnesoti (Chisholm) za-puAČa nekaj bratov in druge sorodnike. Ce hočejo sorodniki kaj več izvedeti, naj se obrnejo na naslov: Leo Lemšek, 612 E. 32nd St., Cle Elum, Wash.
. Nezgode v Barbertonu
Barberton, O. — Anton Gra-dišar se je ponesrečil pri delu v tovarni. Stroj mu je zmečkal nekaj prstov na roki. — 2ena Johna 2upca se je opekla po nogah, ko ji je. plinska peč ekaplo-diftla.
> Se ena neareča
Louisville^ Colo. — V premogovniku se je smrtno poneerečil Frank Intihar, doma iz Starega trga na Notranjskem: V Den-vorju «puMClrto. Bil je član S8PZ.
Is Caiumeta
Calumet, Mich. Joa. Mišica je prejel priznanje, da je najboljši atlet v calumetaki srednji šoli. Frank Sedlar z ženo sta obiskala sorodnike v Chicagu.
Ustanovitev central-nt nakupne zadruge
Chicago, — Prvega oktobra bo tukaj pričela poslovati National Cooperatives Inc., splošna nakupna zadruga, katero tvori enajat nakupnih zadružnih zvez z več ko pol milijona člani. Posle bo vodil Ivan Unto, ki ie prej kupoval
H 1
KJ
W y
* C
Primarno volitve dobro izpadle v Wi§.
Milwaukee, — Pri zadnjih primarnih volitvah so v milwauš-kem okraju zmagali vsi kandida-t je Farmarako-delavake progre-sivne federacije razen enega — mrliški oglednik. Nominirala je 18 od 20 državnih poslancev, vse tri državne senatorje in dobila kontrolo nad odbori progresivne stranke. Oba njena kandidata za kongrea, Dietz in Gauer, oba socialista, sta dobila več glasov kakor vsi nasprotni kandidati in ao dobri izgledi za njuno izvolitev.
Federacija v Arizoni na Leurieovi strani
Phoeni*, Ariz.. 24. aept. — Arizonaka delavska federacija je včaraj sprejela na avojl letni konvenciji resolucijo, s katero ae pridruluje Lewioovemu od-boru sa induatrijnki unionisem in poziva eksekutivo ADF, naj umakne suspenzijo industrijskih unij.
ideja Mariama. avojega bivi^rs poslanika v Parizu. Ta je nazna nil, da bo priznal italijanskega kralja kot casarja Abeeinije in la se bo kmalu vrnil v Afriko.
Kupčija med Berlinom in Lisbono
k i	,' i"1 I	'H?
Portugalska.bo dala Azorike otoke Nemčiji *
London, 24. oipt. — Sem so prišla poročil«, da bo Italija dobila Baleriške otoke, Nemčija pa Kanarske otoke* (e bodo fašistični rebeli dobili kontrolo nad Španijo. To bo plačiloia podporo, ki jo nudita It«Uja in Nemčija rebelem v sedaiji civilni .vojni. Druga veat se flaei, da bo Portugalska dala Nemčiji tudi Azorake otoke kot dodatsl) nugrado.
Ta poročila jemzširila delegacija angleških liboritov, članov parlamenta, ki oA je pravkar vrnila iz Španije, kler je proučevala aituacijo. Zadlvne informacije ji je dal Irttalecio Prieto, španski minlatei mornarice in letalstva. On j ¿rekel, da so bili dogovori med španskimi reboli ih reprezentanti Portugalske, Nemčije in Itatfie že sklenjeni.
Po izjavi španskih avtoritet bo Portugalska predla kot povračilo za Aaorske otoke del španske province Gallcia, ki leži ob aever-ni meji Portugalk». Kot nadaljnjo koncesijo bo dobila zagotovi-lo od nacijske viade, da Nemčija ne bo zasedla poHugalskih kolonij v Afriki.
CAUFORNUSKA SOLATA NA "UNFAIR" LISTI
Vigilanti bi radi zavili poljedelsko stavko v komunizem
GOVERNER V ZA-GATI
Salinaa, Cal. — (FP) — V vaej krvavi 8godovini dela vekih bojev v Califoralji ni bilo Ae v nobeni atavkl manj vsroks za vigilantsko naailje kakor v tekoči stavki 4000 solatnih delavcev v tej okolici. Vse kar delavci zahtevajo, jo preferenftna delavnica, od oblasti in plan-taftnikov pa so dobili pravi pekel terorisma. Divjanje tukaj* šnjih vigilantov je bolj podobno nacijakemu terorizmu v Nemčiji kakor pa deželi, ki ee ponaša z demokracijo.
Sploh ao bili delegatje konvencije državne delavske federacije tisti element, ki je prod governerjevo palačo v Sacra-mentu zahteval "mir In red v Halinasu.'' To ae je zgodilo ob daau, ko je govemerja obiskala v družbi vae delegacije poeebna w	m x.	deputacija, katera je od njega
Japonsko COte se	»ahtevala odpoklic državne po-
izkrcalo v Sanghaju lici je is 8alinaaa ter vzpootavi-Sanghaj, 24. sept. — Več ko 2000 japonaklh' vojakov 80 je včeraj izkrcalo v Sanghaju In okupirali so mednarodno kolonijo, potem ko Je bilo tamkaj razglašeno^bsedno stanje. Kitajski napad nii tri japonske pomorščake, od ka|srih je bil eden
Ubtt, je dal
sa to najnovejšo in vasi jo ftang-haja.
Železniška nesreča
v Lurdu; 14 mrtvih
Lurd, Francija, 24. sept. — Štirinajst potnikov je bilo ubi-tih in 80 ranjenih, ko je eks-presni vlak, ki je vozil iz Avig-nona v to božje potno mesto, trčil ob lokalni vlak in ga prevrnil.
mmmmtrmmtmmmmasammmmmmmnit^mmmt
za Central Coo|»eratlv« Whole-sale Te nakupne zadruge, ki so se nedavno združile v aplošni zvezi, so lanako leto imele za $26,-132,000 prometa
tov miru ln reda. Ce tega ne atori, je konvencija zaključila, da bo federacija pričela z akcijo za odpoklic govemerja Mer-riama.
Konvencija je tudi proglasila solato is Sallnasa za "vročo solato" in jo postavila na "unfsir" ntki pretveso Voditelje federacije je
«trulrala. naj apelirMo rt« telet ničarje In voznike trukov, naj tega "vročega tovora" <ne prevažajo, na odjemalce, predvsem pa na unioniste po vsej Ameriki, naj ne kupujejo aalinake solate.
Vigilanti ao to stavko enostavno proglasili za komunistično delo. V resnici ni Inlč takega. Vodi jo Vegetable k Fruit Grow-era unija, katefo Je pomagata u stanoviti državna delavaka federacija In h kateri tudi spada.
Vse slike, ki 00 bile snete, po-kazujejo, da je agresor policija In vigilanti, katere je lerif de-putisiral In jik oborožil do sob, Prvotno ae Je obrnil na Amoriš-8. «trani.)
španski delavci ustavili fašiste
ToUdtk* mvtlin« končno okupirane
♦ - - • --——	mmmma^ttmm
. Madrid, 24. aept. —■ Španska delavska milica je danoa ustavila fašistično ofenzivo pri Ma-quedl, juinozapadno od Madrida. Vladne čete so odbile faši-stične napade a frontnimi protinapadi blisu Mauuede, obenem so pa napadle rflTste od strani pri Oropesi. Na ta način so fašisti prišli v klešče dveh dolav-sklh armad In morali oe bodo umakniti nazaj, če nočejo riski-ratl uničenja.
Uradno poročilo španske vlade se dalje glaai, da Je vladna posadka v Toledu končno strla zadnji odpor 1600 fašistov, ki so bili oblegani 62 dni v starodavni trdnjavi Alcazar nad mestom. Ta trdnjava je bila zadnji teden razrušena 9 dinami-tom, toda razstrelba ni dosegla vseh podaemsklh hodnikov ln dvoran, v katerih Je polovica fašistov ostala tivlh, nakar so še vedno streljali is strojnic is-pod razvalin. Včeraj je pa 400 mol vladno" posadko doseglo sadnjo podzemske prostore ln vsi fašisti, kar Je bilo Ao Sivih, so bili ujeti.
Medtem, ko so fašisti s svojimi Marodani in tujimi leglonar-J1 pod vodstvom generala Franca strahovito napadali zadnjih deset dni od juftnoaapadno strani 8 namenom, da dosetejo Madrid, Je fašistični general Mola začel 8 napadi na goreko pre-lase v Guadarraml od eeverno-zapadne strani. levrAU Je več napadov ris prelaz Somoslerro, kateri odpira pot v dolino Lo-noya, ampak vladna mllioa Je zdrobila te napade in okrog 4000 fašistov Je bilo ubitih.
Senatni odsek zaslišal delavskega špiona
Washington, D. C., 24. sept. — K. €. McDado, Cikažau. Je včeraj nastopil kot glavna priča na zaslišanju pred posebnim senat nim odsekom, kateremu načeluje senator Robert M. U Follette is Wisconsina in kateri preiskuje špionažo med delavci v industri jah, McDade je Isjavll, da Jo I gral vlogo špiona v več alučajih kot agent Hallway Audit k In apection Co., ki pošilja atavko-lomce in špiono delodajalcem, kadar razbijajo stavke in druge delavske aktivnosti. On aam ae Je udeležil neke bitke v Uuiala ni, v kateri Je bilo več atavkarjev in atavkokazov ranjenih. Poboj nike In špioite zalaga 8 orožjem Federal laboratories Inc., po družnica Hallway Audit k Inspection Co. McDade Je dalje iz Izvedel, da ro v nekaterih aluča jih agentje ta družbe uprizoril s|H>pade med aeboj, da tako uve rljo kom 1 wn I Je o potrebi najetja večjaga števila pobojnlkov. V Clevelandu ao agentje z diiiami-toni pognali v srak neko poalopje in potem obdolžili stavkarje, da ao 0111 napravili zločin.
Svetovna deiarsàa fronta foéfira AfaiMàe f lade. OSarUal Jerger.)
Socialistična vlada spet na krmilu Švedske
Stockholm, 24 sept. — Albin Hanson, prejšnji sociallatičn premier, je včeraj organizira noto socialistično vlado ftvad ske, potem ko so socialisti sijaj no zmagali pri volitvah zadnjo nedeljo In dobili abeolutno ve člno v |»arlament u.
Rusko vojaštvo spet . d e i u i e iz zraka
Moskva. 24. aept - N Jaških manevrih v okolici Moskve Je včeraj padlo 6200 voja k<rv is velikega oblaka aeropla nov in ae spuatiUi s parašuti v ozadje "sovražne" armado. To skakanje sovjetskega vojaštva is Utal s pomočjo parašutov ni več
THOMAS SPET OBTOŽIL AMERIŠKE KOMUNISTE
Izjave kandidatov na newyorikem forumu
"ROOSEVELT NI SOCIALIST"
New York. 24. aept. — Vsi " predaedniAki kandidatje v letošnji volilni borbi ao imeli vče-raj beeedo na "radioforumu" v hotelu Waldorf-Astorljl. Soči-allst Thomas, komunist Brow-der In Lemke ao bili oaebno navzoči, dočlm sta Rooaevelt in Landon povedala svoje na dl-staneo.
Thomas Je ponovno obtožil Browderja in njegove komuni-ste, da igrajo dvojno vlogo v tej tampanji. Browder je sam kandidat za predsednika, toda njegova stranka sodeluje tMdl v American Labor party v New Yorku, katera agitira za Roo-sevelta, je rekel Thomas. Nadalje Jt Thomas Izjavil, da iearst ga lomi, ko kriči, da Je Rooaevelt socialist ali komunist kar je pri Hearstu vseeno). "Na tem mestu oproAčam toosevelta, da nI aoclallst," Jo rekel Thomas.
Thomas Je tudi rekel, da ao beseda "fašist" hudo zlorablja v tej kampanji. Rooaevelt in Landon ata napadena kot fašista« toda noben od njiju nI fašist. On (Thomas) Je Ae dav-adaj ponovno reče, da faAleem v Ameriki, «e kdaj pride, prid« pod drugim line-nom ln vodja ameriškega fsAlz-ma nastopi demagoško kot ra-dlkalec, ampak ameriški kapitalisti danes Še nočejo ameriškega Hitlerja; danes hočejo drugega McKinleyja all Cool-Idgeja'
Browder Je rekel v svojem govoru, da komunistična stranka deluje predvsem za razvoj farmarsko-delavske stranke. Po-četki te stranke so^s tukaj, toda ti početki so na delu za Izvolitev Rooaevelta, kar je napaka, vendar on trdno upa, da nova stranka, kadar se docela razvije, bo politično samostojna in neodvisna,
Hoosavelt je v svojem govoru 18 Hyde Parka apeliral na časopisje, naj bo v tej kampanji dostojno ln naj ne zlorablja svobodo govora, dočlm Je Landon, ki Je iioslal pismen govor z zapadu, kritiziral "neodpustno" zapravljanje denarja po Rouse-veltovl administraciji. Lemke, kandidat Coughlluove Union stranke, se Je pa pridružil deloma Thoinasu a očitkom, da ao komunisti "po kukavičje položili svoja Jajca v gneado damo krutsko stranke."
Smrt končala furioz-no bitko za otroka
Chicago, 24. sept. — Pred še-istimi dnevi ae Je Julianu ln Kvi Taf»I, 6012 J4unny»lde sva., narodi lo mo8ko det«, kateremu jo manjkalo odvodnega črevesa. Zdravnik je isjavil, da edino o-peradja morda ohrani otroka pri življenju, a če oatane živ, bo apaka v»e flvoje žive dni. Oče je bil proti operaciji ln rekel Je, naj otrok umre, toda rnatl s>* je uprla In zahtevala operacijo. Htvar je prUla v časopis«, ki so brž ustvarili moralno afero in furloano pisali v prid materi, da mora biti "dete operirano, dndrn so »¿nalili očetovo stališč« aa "pačlovežko". Pod tem pritiskom se je Tafel udal in otrok je bil zadnji torek operiran, toda v sredo j« umrl —> In zdaj je koner bedastega kav*a v a«n žari J« lačnih čaaopiaih.
novost, aH tn pot je ruska armad*. ki j« "deževala' is 8ra-ka, do*«gla rekord.

FBOS
PROSVETA
TUB BNUGHTBrnOBTT
RAMDin
aajs «a i** aa.aa a» m »■*. •• »•••' -Im Omrn IM! • <* M» »» • Mil - »*
St. IfW).
» fW J» • » rWalMk PmmvH* I» »»»^M»* ••
Hat M aatovf.
Nekaj tega in onega
Komunisti v Nemčiji «o izrabili fašizem, da 00 ubili nemško demokracijo. Komuniati drugod izrabljajo demokracijo, da ubijejo fašizem — tudi Um, kjer ga ni. Komuniati povaod sovražijo demokracijo kakor fašizem.
• • •
Ameriška volilna kampanja je i vsakim dnevom škandaloznejša. Ako posluša* obe strani ali celo tri strani, moral priti do zaključka, da so vsi kandidatje — sami razbojniki, vse politične stranke pa same Dillinferjeve ali Ca-
ponijeve gange. Lepa alika ponosne Amerike t
• • •
Politično-katoliški jesihar Coughlin Je rekel oni dan, da je Norman Thomas polovico manj radikalen kakor Roo*evelt. 8 tem Je hotel reči, da Je Thomaa le pol komunisU, dočim je mister Roosevelt kar cel SUlin. Hearst pa kriči, da med Thomaaom, BrowderJem In Roo-
ne v letom ni nobene razlike.
• • •
Jesiharja Hearst in Coughlin bi morala ime-' ti konferenco in se sporasumeti, da ne bosta drug drugega cukala za jezik. Medtem pa 90 odstotkov Amerike ve, da je Hearst največji Don Kihot v Ameriki, "oče'' Coughlin Je pa njegov sluga Panza na — mršavem prašiču. Kampanjski cirkus teh dveh stvorov spada v predpustne čase.
•	» a
"Nevtralnost" demokratičnih držav napram civilni vojni v Španiji bo ialostno cvllila, Če se španskim fašistom posreči, da pridejo na krmilo Španije. In to »e jim lahko posreči, ako bodo ie nadalje in nemoteno dobivali strelivo in letala is Italije in Nemčije, medtem ko demokratična Španska vlada ne more dobiti ničesar valed hinavske "nevtralnosti" demokratičnih držav in sovjetske Rusije.
•	• •
Cim ae španskim faiistom posreči, da dobe Španijo v svoje kremplje, bo demokratična Francija obkoljena od fašizma s treh strani. In francoskim faiistom zraste greben, hal Kader faiiati v Franciji začnejo ofenzivo proti francoski demokraciji, ne bo pri treh faiistič-nih soaedih nobene nevtralnosti; pri torijih v Angliji tudi ne. Ce je demokratičnim narodom rea na tem, da preprečijo evropsko vojno, naj zdaj pomagajo, da se zajezi faiistični val. Cim večji bo faiistični blok. tem prej pride vojna v Evropi.
• « 0
Tudi v naAi atari domovini je delavstvo na pohodu. Stavke ae vrste druga sa drugo v Sloveniji, na HrvaAkem in v Belgradu. Reakcionarni tisk Jugoslavije akuia narediti iz teh stavk grdo straAllo, čei, da imajo politično ozadje, da se kuje "zarota" v znamenju ljudske fronte po zgledu v Franciji In namiguje celo ns "tajne lioljAeviAke aile". To blebetanje pa ne more izbrisati dejatva, da Je delavatvo v naAi stari domovini ailno alabo plačano in grdo izkoriAčano po domačih In tujih kapitalistih. Kadar gre za izkoriščanje, ni med domačimi in tujimi kapitalisti nobene razlike.
Kdor se ranima za paiholoAko atran nedavnih "Izpovedi vele izdajstva" v Moakvi med očeti boljAeviAke revolucije, lahko dobi dober ključ do razumevanja takih "izpovedi" v knjigi "On the VVItness Stand", ki je delo prof. lluga Muensterberga a Harvarda. Avtor na-Ateva iz zgodovine dolgo vrsto primerov, ko ao napol blazni ljudje priznali zločine, katerih niso nikdar storili. TI ljudje ao kar koprneli po smrti, niso pa imeli poguma. da bi ai bili aami vseli življenje Takih "izpovedi** je kar mrgolelo za časa sežiganja "čarovnic". Idlotje obeh spolov ao se kar koaali a pripovedovanjem, kako so imeli sestanke a "hudičem* In kaj ao počeli na teh sestankih. Vae kale, da Je nekdo v Ruaiji dobro študiral čarovnlike procese iz davnih dni . . .
Značilno Je, kako «klerikalni "Aturmarji" v Cleveland u skuiajo ubiti revijo Cankarjevega spomina Ae predno izide. Kriče namreč, da Je Cankarjeva ustanova privatna zadeva ene oae-be, ki si hoča "napolniti žep". To Je dokas, kakšni strahopetci ao klerikalci. Namesto da bi počakali, da revija Izide in potem padli po njej, se le zdaj derejo mialeč, da revijo a tem preprečijo. Fini Junaki! Taki "Junaki" kot ona grupa, kl Je Aele tri meaere po veliki smoli "gaapuda" Slajeta priAla k sapi • . . . Cleveland-ski Junski |»a taki!
V Penni In doma
Cleveland, O.—Proslava dneva SNPJ v Universalu, Pa., Je minite, ni ps s tem rečeno, ds je to bila zadnja te vrste. Prihodnja slična proslava se bo namre£ vrilla v Mihraukeeju, Wis., tudi ns Labor dsy prihodnje leto.
Ne mislim obširneje pisati o proslavi sami, ker so to že drugi izvršili in še bodo. Mimogrede bom le omenil, da proslava je sijajno uspela. Zabavali smo se imenitno in debatirali o naših problemih in težavah. Seveda ee je največ vse sukalo okoli jed-notinih zadev in vprašanj, kar je pač za nas najvažnejšega pomena.
To priliko v Penni smo izrabili tudi v osebne svrhe s tem, da smo obisksli znance in se sestali s jfriJatalJi. Z menoj je bil tudi Joe Terbttan s svojo družino. Naš prvi "iUp" je bil v naselbini Herminle "umara" ena. Tam smo se ustavili pri br. Tonetu Zorniku, kateremu se zahva-
————— i	,,	... ml	ii
Glasovi iz naselbin
Proslava 20 letnico društva vipavski raj št. 312 SNPJ se bo vršila v nedeljo 4. okt. v SND na Holmea ave. in ee bo pričela točno ob 3. popoldne. Zadnjič sem pisal, da je še čas, sedaj pa gre ta čas h kraju. Prosim vse. člane tega društva, da ei zavihajo rokave in pridejo na izredno sejo, ki se bo vršila dne 28. sept., da prevzame vsak svoje delo, katero mu gre. Imamo vsi omake pravice in enake dolžnosti. Programi bo precej zanimiv in pester. Uprizorila se bo enodejan-ka, nastopilo bo pevako društvo Soča; deklamacija, Vadnarjevi, mrs. Simčič, muzika prvovrstna, govori» glavni govornik Filip Go-dina, pristni Vipavec, in br. John Lokar ter več drugih.
Otroci do 12. leta starosti v
HI
m
spremstvu staršev bodo prosti vstopnine, uključivši pri banke-, tu bodo otroci dobili za 26c vred- |»Uon ves teden
svetu. To bi «ete slabo vpil najdelavsko gibanje po avetu. Vsak zavedni delavec teli Apapski demokraciji zmage. Dih Urvstvo v evropskih deželah je prisiljeno braniti svoje pravice z orožjem. Gre s« končni boj med reakcijo in demokracijo. Katera bo zmagala? V dobršni meri se bo to pokazalo baš na Španskem, kjer se bije ljut boj med obema. Upati je, da si bo črna reakcija in fašistični kapitalizem razbil glavo ob delavski demokraciji I
Špansko delavstvo, španska demokracija potrebuje pomoči od Francije in Rusije ter drugih delavskih držav. Cim dalj bodo odlašali s svojo pomočjo, tem bolj se bo usidral fašizem, ki bo pahnil španako ljudstvo v veliko ječo, kakor je to storil fsšizem v Italiji in Nemčiji.
Zadnjih par mesecev se pri Pittsburgh Coal Co. zelo dobro dela in tudi tovarne obratujejo vsak dan. Tukaj živim začasno. Pobožne ovčice so imele svoj ml-Ker stanujem
godb, bodo pa t» storile še v tem
tednu. * ,
Pogodb» z rudarji v bakrenih rudnikih določa, da se mezda takoj poviša z* petdtaet centov na dan, ako ae pade vrednost bakru pod gotovo ceno, obenem ae pa še nadalje mezda zviša, ako gre cena bakru nad enajst in pol centa. Kompanije so pristale na dva pogoja, da unije sprejmejo enega | ali drugega. Dvaintrldeset utiij-sklh lokalov je glasovalo za o-1 menjeno pogodbo.
nostl pivskih listkov. Vsegs ne lK>m tuksj omenjal. Najbolje bo, da boste vsi navzoči. Zato apeli
r ' Z.imln noiasnila ram na članstvo-našega društva
mara" dve, kamor stojo bili prav za prav namenjeni. Obiskali smo drufino Antona Kancilje. Tu smo pa bili deležni še posebnega sprejema. Mislil sem namreč, da me ne bodo poznali, pa aem se motil. Takoj ko sem se pokazal na porču, sem že slišal prijazni pozdrav: "Halo, Drejče!" Pred 22 leti sem namreč bil
Andrew Božič, 312.
Volitve in delavstvo Bridgeville, Pa. — Deževje in severni vetrovi so spremenili nenavadno vroče poletje v hladno /esen, ki nas opominja na starko zimo, katera je bila lani re-"na bortu", kordno mrzla, kakor je bilo leto-
pri Kanciljevih v Glas Portu, PaJšnje poletje rekordno vroče. 0-Potem ao se preselili na Hermi- j stri zimi je sledilo vroče poletje, nie. Iskrena hvala za gostoljub- Oboje je nas delavce dovolj mu-noet in sprejem I Svidenje po to- čilo, ker smo privezani na "svoja likih letih je vselej prijetno, raz- bivališča in si ne moremo privo-veseljivo. Ustavil »em se tudi pri šč.iti večjih udobnosti, kakor bi Božičevih. Pozdravljeni vsi sku-'sicer zaslužili, paj I	j Kakšna bo jesen in zima z ozi-
Premalo-casa smo imeli na raz- rom na delavske razmere, je se« polago, kajti še isti večer smo daj težko povedati. Ali bo dovolj odrinili proti Pittsburghu na sla-j dela za one, ki so sedaj zaposle-vje. Tam smo se spet sestali z (ni, aH bodo dobili tisti milijoni mnogimi prijatelji in znanci, ki delavcev, ki so brez dela, kakšen so prišli z vseh strani in vseh zaslužek? Nobenega izgleda ni,
vetrov. Isto se je ponovilo nasle-
da bi prišlo do kakšne večje u-
dnji dan na Universalu. (Prosim, ' poslitve. Delavci, ki so garslivse
oprostite, če smo ga kje kaj polomili.) Prenočili smo pri Rešeto-vlh s Terbižanovimi vred. Obiskali smo tudi mnoge druge naše Planince, med katerimi so bili Louis Hlad In Komparetovi ter drugI. Iskrena hvala vsem skupaj I
Zadnjič enkrat sem bil omenil, da mi tukaj v Clevelandu vedno kakšno pošteno zagodemo. In
res je tako. Tista muzika o Can-tlo na tretjega novembra.
karjevi ustanovi še vedno tako odmeva innidarja, da naše naza-dnjake kar spomin zapušča, kar je seveda vsega obžalovanja vredno. Mussolinijevi po pol bratci v duhu kar rohnijo v Pirčevih "cajtengah" od same jeze. Tam pravijo, da je Jontez Cankarjeva ustanova. Kaj še! Kje smo pa mi in brezmala vsa napredna društva v Clevelandu in drugod?!
Nam naprednjakom nekaj predbacivajo. da se jim nočemo pridružiti za postavitev Cankarjevega spomenika v njihovem kulturnem vrtu. Ne. s hinavci mi ne gremo! Zadnjič ae je Grdina ns nekem pikniku izrazil, da bodo postavili Cankarjev spomenik in da bo nam sramoto delal. Prej ste mu metali polena pod noge in vsa njegova dela ste hoteli u-ničiti, sedaj mu pa hočete postaviti spomenik! "Oče, odpusti jim, saj ne vedo kaj delajo!"
leto, si tudi niso toliko> prislužili, da se bi v slučaju odsiovltve čez zimo polteno preživeli. Vlada si je s svojim krpanjem prizadevala, da ublaži brezdelje, p* j i ni uepelo. Bila je prisiljena na relifne dajatve. Vlada pa je imenitno pomagala kapitalistom, kateri jo sedaj v zahvalo skuiajo zamenjati za reakcionarno vlado. Dali jim bo uspelo, se bo pokaza-
x -
Volitve so pred durmi. Se.pia-lo več ko mesec dni in delavci bodo ili na voliiče. Kako bodo glasovali, komu bodo oddali svoje glasove? Ali se bo ponovilo staro pravilo, da se ameriiki delavci zlahka zavedejo, da zlahka nasedejo na limanice demagogom in zavajalcem ? Tudi to se bo pokazalo na tretjega novembra. Vsi delavci kot eden bi morali na voliiče in glasovati za svoje delavske kandidate, kajti le tedaj bomo želi sadove svojega dela.
Poglejmo v Španijo, kaj se Um godi. kjer kapiUlistični fašizem skuAa uničiti ljudsko vlado, demokracijo in pravico. Delavci se dobro držijo in zaslužijo občudovanje vsega zavednega aveta. Pa ne aamo občudovanje, temveč moralno in gmotno po-moi\ Ako bo premagana ljudska vlada, al,bo fašizem postavil še trdnejša tla v Evropi in po vsem
v bližini, sem misijonarje lahko slišal kar na moj porč, kako je svojim ovčkam obljubljal posmrtno življenje, o katerem pa vemo, da ga nikjer ni. Misijon se je pričel 18. sept. in trajkl ves teden. Na 21. sept. pa smo ŠH ns itrsjk, ker je delovodja odslovil unijske delavce, ml pa zahtevamo, da jim da delo nazaj. Kaj nam bo prinesel štrajk In kaj nam je prinesel misijon, naj čl-tatelji sami sodijo in čakajo re-zuftata. Frank Strah, 269.
ti* ——— Komentarji
Ekor, Minn. — Prigibno pošiljam zaostalo naročnino dnevniku Prosveti, katerega vedno rad čitam, posebno pa še sedaj pred volitvami. Ko prebiram razne vesti in poročila, vidim, da se delavci precej zanimajo za Normana Thomass, socialističnega kandidaU za predsednika. Le da se ne bi volilci na volilni dan ogrnili v suknjo gospona Trun-ka, pa bo okej. Mislim, da jih bo večina, ki s£fte bodo razločili, ali so fašisti sli socislisti.
Frank Bafbič iz Clevelanda v svojem dopisu omenja konvencijo JSKJ, katere član sem tudi jaz. Piše, da radi lepšega oeUne ta jednota še vedno "katoliška", četudi pravijo, da fci katoliška. Jaz pa trdim, da baš beseda "katoliška" je zaprla vraU agitatorjem. ne vsem, manjšini pa, kajti mladina kar nekam plašno gleda ko ji omeniš "katoliško'*, posebno drugorodci se ti kar smejijo.
~ Tudi v naši okolici so pričeli zbirati prispevke za španske fašiste. To pač dokazuje, da se ljudstvo samo sebe bije po zobeh. Ali se bo prebudilo ali se ne bo, je pač težka uganka.
Ignatz Novlan.
, Nova unljeka pogodba Butte, Mont. — Dne 20. t. m. je tukaj stopila v veljavo nova pogodba med unijskimi delavci in družbo Anaconda in Great Falls. Pogodba jamči vsem delavcem poklicnih unij zvišanje mezde 60 centov na dan. Pogodba je bila podpisana za dve leti. Stara pogodba je potekla in nova je stopila takoj v veljavo.
Novo pogodbo so predložile u-nije. Dvaintrldeset unijskih lokalov je s splošnim glasovanjem odiočilo, da se družbi predloži nova pogodba. Rudarska in nekatere druge unije, ko to pišem, še niso glasovale glede novih po-
Mična zgodba o treh kaplanih
Ckveland, O.—Rudy, izvrstns glava za novice, je izvohal zgc
bico, ki se j* dogodila v tem poletju pri Painesvillu, južno od Le-roya, Ohio, v bližini Zakrajško-ve farme. Ce bi znal pisati romane, bi iz te zgodbke napisal romanček. Glavne osebe bi bile: trije kaplani, troje deklet, hlapec Florijan in farmar Hoster.
Stvar se godi v majhnem kopališču v potoku, potem se deja nje premakne v bližnji farmar sld hlev, ki ima dosti mehkega sena v podstrešju. Vatno vlogo so igrale tudi kopalne obleke. Bil*(jp tudi vojna in nekdo je bil ranjen ... Vse skupaj izgleda otročje,. aH Wlo je čisto človeško . - . Nepotrebni hlapec je pa "skozi Špranj ko kukal" kakor v tisti pesmi . . .
Ko je družbica zapustila hlev, jé prišla nevihta. Strele so pokale in ena strela je udarilo v Hoster j evo hišo, ki je zgorela. Farmar je bil razkačen in pripisal je krivdo mladim ljudem, ki so se zabavali na njegovem hlevu. Oh, farmarji, imejte pamet! Ne po-služite se "flint" ob takih prilikah! . .,. Mladi ljudje so mladi ljudje, Čeprav so kaplani .. .
To zgodbico sem napisal v zabavo. V Prosveti mora biti tudi kaj zabave. Kaplanom prav nič ne zamerim. Saj smo vsi rdeči pod kožo — le socislisti moramo biti rdeči še na zunaj . . . Znotraj smo pa vsi rdeči. .. Vse tri ksplsne poznamo, dva tudi po i< menu, ali ni se treba bati — razen če boste rdečkarjem kaj očitali na hinavski način. Živeli kaplani, dekleta, kopalne obleke in seno!
Ti, Rudy, pa še kaj izUkni. | Frank Barblč, 63. .aJ
Skupna veaeHca
Powhatan Point, O. — V naši
okolici se je v baškar minili poletni sezoni vršilo precej pikni kov in sličnih zabav, posebnega uspeha pa ni bilo. Zato smo se dogovorili, da priredimo skupno veselico, v soboto, dne 26. sept. v Majnarski dvorani. Priredila jo bodo sledeča društva: št. 536 SNPJ, Št. 621 HBZ, št. 4313 IWO in KSS. Morda bomo imeli boljši uspeh z združenimi močmi kot smo ga imeli posamezno. Vabljeni ste vsi od blizu in daleč, člani in nečlani. Vsi boste dobrodošli. Za ples bo igral dober orkester iz Pittsburgha. Udeležite se v velikem šUvilu. Naš pripravljalni odbor bo preekrbel vse potrebno za dobro postrežbo in razvedrilo. Vsi na 'PowhaUn Point v soboto! Anton Vehar.
Hreepooetni umetniki, modUtke tai fotografiad v New York*, kjer ao okupirali glavni sUn fret
JEŽ^ESU STÎT^ H* mrU	dok,tr M **» "Hfl*
uponlltve. Kakor k videti, tih j« pri dolgem čakanje aamčll «paner.
Smrt člana drafttva "Slavija
Chlcago. — Po kratki bolezni je br. John Belko, član društva Slavija it. 1 SNPJ, v 66. letu starost t V sredo 23. sept. umrl. Pokojnik se je rodil 22. feb. 1881 v Cernomlju v Beli Krajini. V A-meriko je priiel kot mlad fant v starosti 20 let In ves čas je bival v Chicagu. V druitvo Slavija je pristopil ob usUnovitvi jednote 14. aprila 1904. Pokojnikovo tru plo leži pri pogrebnlku Jaroi rti 3926 W. 26th st. Pogreb se vrši v soboto 26. sept. ob 2. popoldne na Woodlawn pokopališče, W. Cermak rd. In Desplaines ave. Druitvo Slavija mu ohrani trojen spomin!
Pokojnik zapušča tono, odraslega sina in hčer.
Joeeph Wershay, Ujnik.
Vabilo na sejo SDD Detroit. Mlch — Vel delničarji in delničarke Slovenskega delavskega doma se vabijo, da se Rototo udeležijo delničarske seje v nedeljo II. oktobra ob 2. popoldne. Na dnevni red bodo pri-šle vaiae stvari, katere mora-mo rešiti v domovo in vašo korist. Zato se naprošate, da se držite določenega časa. kajti delničarske seje so navadno slabo o-biskane. in nekateri pridejo na sejo. ko je ie vse končano. Seja se torej prične točno ob 2. popol-♦ ' Joe Obranovirh. Ujnik.
Usmrtitve v Moskvi
Oto Bauer V^socialistični "Internstionsle in(nriMH
proti Zinovjovu in u ni-ov,! , so bili Ukor xn.no od	S«
*vi obsojeni n. smrt in uIlreTn^ B
ti8k »varil I
stranki sovražnimi elementi, k. da s0 se M tarpili v komunistično stranko. Pri tam JH dali očitki na račun vodečih strankinih ■ nov, češ, da v svojem "gnilem liberalumiM to trpe in mirno gledajo. Iz tega se je razbrati, da so se v stranki ponovno ooS razna opozicionalna stremljenja, ki let«, odkar zaznamuje Sovjetska Rusija veli ske uspehe na polju socialističnega goepfl stva in se je življenski sUndard ljudski» vidno izboljšal, skoro docela izginila. H Sovjetska vlada dela z vso energijo na I da bi skokoma dvignila produkcijo. Indufl skim obratom je ukinila državne podpoiS jih s tem prisili k znižanju proizvodnih® škov. Gibanje stahanovcev je zelo podil boj za čim hitrejše in čim večje stopnjeB produkcije. Produkcijske norme (predi kl služijo kot podlaga za izračunanje al nih postavk in premij, so bile revidirane!! čina ruskih delavcev je pri sorazmerno ■ storitvi svoje mezde precej izboljšala. l| del delavstva, mogoče ena tretjina ali četi pa svoje storitve ne more prilagoditi nI produkcijskim norman — bodisi ker u I sposobno, bodisi vsled pomanjkljivosti tel nih naprav in organizacije produkcije --I česar se je njegov zaslužek občutno znižali neenakost mezd vzbuja pri prizadetih deli nezadovoljstvo, ki se prenaša na strankini lice in jih napravlja dostopne za opoziciol stremljenja.	■
Na drugi strani sU sovjetska vlada \M minterna pod pritiskom vojne nevarnosti! jo politiko popolnoma preokrenili. Zveza M piUlističnimi državami, sodelovanje v m narodov, politika enotne fronte in Ijl fronte, prizadevanje za pridobitev sim]l med srednjimi sloji in intelektualci, opusi specifičnih (posebnih) proleUrskih razrefl privilegijev in specifične sovjetske volilne I vice v novi usUvi — vse to Uko zelo nal tuje tradiciji bolševiške stranke, da je m<l trčiti na odpor pri vseh, ki vise na tej til ciji, in izzvati opozicijsko gibanje. I Pred petimi leti, v času izvedbe prve pel ke, ki je zahtevala ogromne žrtve, je Sfl premagal odpor v stranki s celo vrsto tenl čnih procesov, da prestraši in zatre opozil Kakor Ukrat, je.storil tudi sedaj. To je ■ gotovo smisel in namen straAnega mosl skega procesa.	I
Nikoli, nisem gojil simpatij do Zinovjl vedno sem smatral, da je on eden izmed m nih krivcev razcepljenosti svetovnega prol rijaU. Nikakor ne simpatiziram s sedanjo i tlko Trockega, ker smatram, da je »kotil skozi sekUška. Najsi že mislimo o možeh! jih je dosegla SUlinova roka, karkoli, kl temu se moramo vprašati, da li so res zal vili zločine, kakršnih se jih je obdolžilo, kril spoznalo in obsodilo?	I
Mi smo na marsejskem kongresu SocialiJ ne internacionale zastopali stalilče, da se I ben socialist v razprtijah z bolAevizmom vi vjeteki Rusiji ne sme posluževati nasilnih sj stev ali kakšne Uke akcije podpirati, kej padec režima pomenil zmago konterrevolud To naše sUlišče so odobravali tudi ruski nI ševiki. Sedaj pa naj verjamemo, da je Tj cki, organizator oktoberske revolucije, da Zlnovjev in Kamenjev, najožja sodelavcal nina, da so ljudje, ki so zavzemali najvaM ša in najodgovornejša mesU v stranki, vi minterni in v državi, hoteli z zahrbtnimi uri ri vreči sovjeUko vladavino in zadat stranko?
Kdor bi spričo položaja, v ksterem H ja Rusija napram hitlerjevski Ne^jj meraval kaj Ukega, bi bil v resnici sovrafl proleUrijaU. In Uko zaroto da ao skei Trocki, Zinovjev in osUli obtoženci - ces sporazumu in s sodelovanjem hitlerjevske ne državne policije?
Ne samo to! Obtoženci nsj bi bili i izjavami obremenili tudi Buhsrina Ry» Radeka, Ugljanova, Pjatkova, Sokoln.M Srebrjakova in Tomakija, organizatorja skih strokovnih organizacij (ki si je mea f sam vzel življenje). Ali moremo verjr , so vsi ti najožji sodelsvci Unins. utemeijiu Sovjetske Unije, bili sami konterrevoluc
narjtt
(Konac prihodnji*.)
Pr*d dvajsetimi leti ___
\ (Ponatis is Prosvete z dne 25 yy''
Domače resi,. - V Virginiji. Mjnn^ John Podgornik. Ujnik nekega m društva, obsojen na 20 let	* p
priznal, da je društvo oelepsnl is »i narejal Je bolniške nakaznice.	^
fletara** resfí. - V M strojniki v suvki. Allsn Ben^
«ednika in podpredsedniks sta
voHIno kampanjo po »padu ^^ <
" SoHovnm vojm. — ^¿¡L Ur** obnovile ofenzivo ob laki ij* mal» in rumunske čete so	,
sedmogrmAki fronti. Bolgsn V"**"* nad Srbi v Macedonia
• ., sF.rTEMBR^
VestiizJugoslavije
(Urin» ***** i« UaMJe^
n PISMO IZ LJUB-1 "Kralj Lear" v Funtek-Županči-* IJ\NE	|čevem prevodu in Begovičeva
rtpiha veter in zaroš-, prvo listje v Zvezdi 1JU ter ae zapleta penzi-med noge - tedaj veš, ft£s> dneh Ljubljana K v jutrih in večerih bo ; ponoči bo vel hlad od v jasnih dnevih bo toplo, loparno, sopara pa se bo It skrivati v kotih ulic in L eozdov okrog Ljublja-P . ge še od Um ne umaknil in mrazu.
' »nje poletja je po nava* >o nagli smrti. Kar če»
ise od nekod pojavijo vetro-
*j »tresejo P^e ovenele liste ¡eves-zvečer se od nekod po-i megla in vztraja v dopoldan-
zoblači se in začne de-Ko dež mine, ostane hlad potem solnce še tako postne vročine ni več.
pa umira poletje počas-^tarostne smrti. Dobili smo i i se je po dežju spet segreto je bilo deževje kratko, i ali dva, pa je spet prišel dež ležju spet »olnce, a za spo-^ je bilo že hladneje, in ta-/krfih jfemlje poletje slovo [pojavlja se jesen s prvimi runi listi po gozdovih v Tivo-,Rožniku in Golovcu. Pri Jjem deževnem dnevu se je i vrhovih planin Že nabralo ne-| mega in zrak spet bolj o-
U po ulicah se pozna jesen, »o ljubljanske ulice praz-rtve žehte v poletni pripe-_ dentov -ni, ljudje so odšli [počitnice k morju, na Gorenjci ali samo domov kam na vas t kdor je le mogel, je šel. Kdor i je bil obsojen ostati doma, f ima službo ali nima denar i ta je tičal v pisarni in doma f pisarni in na Savi ali Ljub-
aj pa so Re a prvim jesen-i vetrom začeli vračati počit-irji, študenti so prišli na iz-ije in začetek šole, z njimi šlo življenje in vurvenje na h. Poleti je Ljubljana mir-i letoviščarsko mesto, z jese-I postane spet prestolnica Slo-sedež. glavnih uradov preljube kranjske dežele, ' tol in zavodov, mesto živ-"ja in dela.
prevodu in Begovičeva drama 'Tudi Lela bo nosila klobuk." V operi pa ob času vele-sejma že uprizarjajo opere iz lanske sezone in imeli smo že dVe operetni premijeri. Operna sezona se začne prve dni oktobra, drajnska pa že okrog 20. sep-tembra.^
Ciganski umor nepojasnjen.— Poročali smo, da so pred nekaj dnevi potegnili iz Ljubljanice na Kodeljevem v Ljubljani truplo nekega cigana. Sprva je bilo tež ko sploh ugotoviti identiteto. Toda po zasliševanju ciganske kolonije na bregu Ljubljanice se je dognalo, da se je pokojni cigan imenoval Karleto, priimka pa ne vedo. Našle so se priče, ki so povedale, da je umorjeni cigan usodni večer z drugima dvema ciganoma igral in pil v neki goetilni v Stepanji vasi, kako pa je prišlo do umora, ni še pojasnjeno. Cigan Pestner, ki je usodni večer pil z umorjen-cem, pravi, da je bil preveč pijan, da bi sploh vedel, kako sa ie umor dogodil in kdo je bil tretji cigan v njegovi družbi. ..e toliko so povedali, da se je menoval Slavko. Toda ta Slav-co je izginil in ga ni mogoče najti. Verjetno je, da gre za umor zaradi kake ženske. Karleto je baje nekaj časa živel skupaj z neko ciganko, ki pa je izginila iz Ljubljane in je tudi ni mogoče najti. Nekateri so slišali prepir na bregu Ljubljanice in slišali vmes tudi ženske glasove. Cigani vl kolonije na Kodeljevem — sami nemški avstrijski cigani — sedijo zdaj v zaporu, a vse zasliševanje ni še prineslo jasnosti v zločin. Verjetno je, da bo ob ciganski pretkanosti in go-stobesednosti, ki bolj zamotava kakor pojasnjuje, težko odkriti storilce in ugotoviti, kako se je umor izvršil.
To je pa res važno! — V "Jutru" beremo dopis iz Celja, ki se glasi: uCeljanka je plesala s predsednikom .turške republike. Ob priliki festivala narodnih plesov balkanskih narodov je te dni predsednik turške republike Kemal Ataturk plesal v gledali-visokošolko-
mor. Vendar pa za zdaj ni Ae nobenih dokazov. Možno je tudi, da se kje skriva ali da je pobegnil v tujino.
Samomor pod vlakom. — Na
križišču Nunske ulice in tržaške proge je prišlo zadnje čase že do več samomorov. Tako se je dogodil na tem mestu 7. septembra zvečer spet nov samomor. Na ljubljanski postaji je opazil neki železničar, da je lokomotiva orient-ekspresa okrvavljena, pa je obveatil o tem predstojnike in policijo. Stražniki pa na progi na Viču niso mogli najti nikakega ponesrečenca. Neki sprehajalec, ki je šel drugi dan zjutraj v Tivoli navsezgodaj, pa je opazil na prelazu Nua-ske ulice krvave mlake in nekoliko niže razmesarjeno truplo. Policijska komisija je ugot6vila, da je samomorilec 35 letni brezposelni hlapec Lovrenc Selovin, doma iz Hrenovice pri Postojni, zadnje Čase stanujoč v Šiški. V smrt je šel najbrže zaradi brezposelnosti in zaradi neozdravljive bolezni, ki so jo ugotovili na truplu.	fi
Smrtna nesreča v Kokri Na'Kokri popravljajo še dalj časa je*,'ki spada k tovarni tvrd-ke Standard. Dela sq te skoraj končana, odstranili so lesene od-
PI0SV1TA
Galli-Curci se vrne
opero
Sezona opere prihaja
Chicago. — Letošnja sezona člkaške opere se začne SI. oktobra in bo trajala šeat tednov. Sezona se odpre s gala-Dredstavo opere MLa Ftamma". Na letošnjem aporedu so vae znane opere in poleg tega bo—prvič v Chica-gu—ena v angleščini. Vodstvo o-pere je angaiiralo za to sezono dolgo vrsto svetovno znanih in znamenitih opernih pevcev in pevk, med katerimi so sledeči 4-ziroma sledeče: Lily Pons, Giovanni Martinelll, Helen Jepson, Tito SchipR, Eleanor La Mance, Elizabeth Rethberg, Rosa RaisS. Lawrenfce Ttbbett, Armand To-katyan, Richard Bonelli, Vivian Delia Chieaa in Emanuel Liat. Med novimi operami, ki so na letošnjem repertoarju, je na prvem mestu "Jack and the Beanstalk" in dve francoski operi "La-kme" in "Louiee''. Na sporedu je tudi več Wagnerjevih oper v nemščini. Valno je tudi to, da letos nastopi v čikaški operi svetovno priznana največja sopra
kjer se bo nahajal na kampanj-ski turi. V nedeljo. 27. septembra, ob 1.46 popoldne bo govoril v Denverju na radlopoataji KO A. V soboto, 26. bo v Wichiti, Kan., v pondeljek, 28., v Ogdanu in Salt Lake Cityju, Utah. V Call-forniji se bo nahajal 29. (Los Angeles) in 30. septembra ter 1. oktobra. Naslednji dan bo govoril v Portlandu, Ore., 3. oktobra v Belllnghamu (popoldne) tn Se-attlu, Waah. (zvečer)^ Naaled-njl dan bo govoril v Bonnars Ferryju, Ida., (popoldne) in Spo-kani. Waah. (zvečar). 5. okt bo v Pocatellu, Ida., 6. v Billingsu in 7. v Fargu, N. D. *
Podporna Jidiwti
■iT.Jtiatfa ISSV
' drtevi
nl.tk. koloretura AmellU GUI-Ti ?	i*,.' Curcl, katere nI bik) te deeet let
St " " m v Chlceiru.
■v soteski Kokre so lomili ka- Californijska solata menje V kamnolomu. Dne 11. aep-	na "unfair" listi
tembra so spet razstreljevali skale. Ko bo odstrelili in začeli nalagati kamenje na vozove, se je nekaj metrov nad delavci nenadoma odtrgala viseča skala. Vsi delavci so naglo odskočili, a skala je vendarle zajela delavca JAneza Gregorca s Klanca in ga nekoliko poškodovala, in 28 letnega delavca Lojzeta Rejca iz Stra-hinja pri Naklem. Tega je skala podrla in stisnila ob steno, tako, da je dobil hude zunanje in notranje poškodbe. Nogo mu je pri kolku skoraj odtrgalo.
Rejca so takoj naložili na voz in odpeljali v ljubljansko bofnil-nico. kjer pa je kmalu po prevozu podlegel smrtonosnim poškod bam.
Vesli iz Primor ja
Šču v Carigradu z farmacevtko gdč. Milico Vranje-kovo iz Celja, hčerko šefa ielez-
■	niške postaje g. Janka Vranjeka
[Pred klasično gimnazijo so se v Celju. Gdč. Vranjekova je po-1M dni zbirale grupe študen- tovala z nekaterimi drugimi ju-f na svoj "študentovski knjiž- goslovanskimi visokošolkami in *menj", ki je menda prav visokošolci v Carigrad na pova-tonska iznajdba., Študenti bilo turške vlade. Gdč. Vranje-'»jajo tamkaj svoje učne kovi čestitamo k visoki počastile končanega razreda štu- tvi!" — Res zelo važno in česti-om, ki prihajajo za njimi, tanja vredno! o po večini zelo rabljene in 2 mlrakim grobiščem nI nič. Njene knjige, ki jim pravi-1 Ko 80 ^ Tržaški cesti v Ljub-Ipehf. in ubog študent pri- ijftnj odkopali slučajno en sarko-tem dijaškem semnju naj- fag jn nato ob nadaljnjem ko-, «jedo potrebnih učnih knjig. panju še dva sarkofaga sredi zi-velesejmskem prostoru je dov, so mnogi domnevali, da je d»!o *>vljenje. S 1. septem- bilo s tem najbrže odkrito staro | » odpre tamkaj vsako le- rimsko grobišče. Toda zdaj se je ifatitava "Ljubljana v jese- pokaralo, da je bila domneva ¡• M ljubljanski velesejem, prenagla in zmotna. Kljub korit vsako leto organiziran po panju dalje, niso odkrili nobe-^♦Ti. Leto« je večina raz- nega groba več in so prenehali * po*večena našemu lesu in s kopanjem, ^'«»m in naAi lesni industri- Direktor Jug Izvršil samomor? ^n tega ho razstavljene i Direktor ljubljanske mestne . ...	ženske gimnazije Anton Jug je
z rT?Vi predstavijaU pred vei dnevi odšel od doma v » najbolj^^uvi ^Medvode, kjer je prenočil v nek» ^ £ m el^ejmov. RazsU-LMtllnit ^ Um pa je izginil ne-
leHU "»m kate v fo-Lnano kam ¡n ae še do danes ni	—
puah t.,k* KOZ(iov iz raznih OKiaBn ne Vmil. Razširili so se »vlakih pokrajin, kaže L,asovif da jc najbrže izvršil sa-predelavanja in ob- momor Ta beg v smrt bi bil pač Pftja. vae nazorno pojasnje-L Iveli „ preiskavo, ki jo vodi '^jki olikami, taMami.Lestna občina proti njemu oz. w lr«d pavilijoni so njeg0Vemu gospodarjenju na. I rav^ijttrji pravo og- ten(|kj Rin)naziji. Mnogo let je ( ^	«HbO ljubljanski župan odvetnik
V t ^ kuha oglje .	dr ¿nko Puc, „od katerim žu- •
»"»"bnein pavilijonu pa ao snovanjem so se dogajale baje ^ijfne rože, kskršne goje „^ne nerednostl na magistrstu. vrt"»rj, hi ljubitelji roi.h>o nastopu nove vlade, v katere
r zbirka dalij, sobnih Lo stopili klerikalci, pa je bil žu-
■	!n	zbirka kaktu- pan dr. Puc odstavljen in na nje-I'»lni-zbuja opravičenoLovo meato imenovan odvetnik
v**h obiskovalcev, dr. Juro Adleiič, ki je takoj u-^ ne morejo načuditi vedel revizijo raznih uradov in JT ^om dalij. ki so veli- preiskavo poslovanja posamez-;r »lava in v barvah, da nih „^„tnih ustanov In uradni-^ menovati s pravoh^v. PrgV pred kratkim se je
pričela preiskava o gospodarstvu rV4A| t^slci in pevci so mestne ženske gimnazije, za kar u^eli z delom že av- odgovarja pač dolgoletni ravna-l>ramako »ezono Ulj Anton Jug. Baje ga je pre-» '»nkarjevo komedi-1 i.kava in že dosedanji rezultati :*r'*iov blagor", ki ji preiakave Uko potrli, da je ver ""k*sp*arjeva drama jetno. da je zdaj izvršil •amo-
Napredek naših vaal I Tolmin, avgusta 1936. — V 0-kolici Tolmina grade in popravljajo vse polno poti in cest, toda ne tistih, ki vežejo vas z vasjo in so popravil neobhodno potreb-__Tako je tudi s tolminsko vasjo Cadrg in s sosednjo Zalaz. Dobili sta nov red za hiine Številke, nove, lepe tablica a številkami tako, da so vse izmenjali in zmešali. Pot v Cadrg, ki je danes že prava kozja steza, pa je kljub neštevilnim prošnjam in pismenim vlogam ostala brea vsakršnega popravila. Uradna gosposka se za potrebe našega kmeta še zmeni ne in dela le to, kar se ji zdi "moderno". In samo s takimi novotarijaml "napredujejo" naše vasi, v vsakem drugem ozlru pa nazadujejo.
Italijani bela »red ekepedlcljami v Španijo Lož, septembra 198* — Zadnje dni v avgustu so ob jugoelo-vansko-italijanski meji pod Snežnikom jugoslovanski granlčarj aretirali dva italijanaka ubežnika Izjavila sta našim oblastem, da sts zbežala iz Italije, kar so ju italijsnske oblasti hotele od poslati v Španijo ns borbo prot
(Nadaljevanjema 1. strani.) ko legijo, toda dobil je le 20 legi onarjev. Nato jo pričel z zvočnim avtom pozivati po ulicah driav ljane "na mobilisacijo".
Da ni dobil več leftonarjev, je vzrok to, ker jih je prillčno število mad stavkarji. Vigilante je oborožila narodna garda, ki je tu dl sama pripravljena na akcijo, toda «e je governer ne upa poslati nad stavkarje Vsled grožnje državne delavske federacije. Zo-gometne količke ao dobili tudi v srednji šoli, katero obiskujejo tudi otroci stavkarjev. Dobil je tudi nekaj puetolovskih študentov, ki so pomagali izgnati stavkarje iz Delavskega templa a plinom, nakar »o jih zunaj pričeli pretepati in tudi streljali so nanje. Pri tem pa so bili toliko narodni, da so obstrelili enega svojega človeka — nekega dlja ca.
Vlgilanti, med njimi tudi Hen ry Sanborn, urednik antiunijzke-ga H sta American Citizen v San Franeiscu, ao si nadeli tudi na» ogo "čiščenja" In pričeli delati vpade v domove stavkarjev. "O-blake" jim delajo, kar so se zl* dnji poskrili pred teroristi in se nočejo postavljati za tarčo na u icah.
Dva tisoč filipinskih delavcev, ki ne spadajo v unijo ADF, so o-bij ubili, da se ne dotaknejo sola te nm nji vati. Alfred Aram, od vetnik Farmarske unije, pravi, da aekače solate drle na plantažah s nasiljem. Postavili so jim oborožene gardiste, ki skrbe, da se ne morejo pridružiti atavkar-jem. Slednji dalajo večinoma pri pakiranju in razpošiljanju solate.
Tekstilna unija pod
starim vodstvom
New York. —^Konvencija tekstilne unije je ponovno isvolila vse stare voditelje rasen drugega predsednika Williama F. Kelly ja, katerega je perMil George Baldazini. Konvencija ae je isre-kla za sodelovanje z Odborom sa industrijsko organizacijo, kateremu je unija pridružena od pri-četka in ja bila valed tags zadnjič suspendirana t drugimi vred is Ameriške delavske fedeffttije. Unija bo poalala svojo deJafSfii-jo na prihodnjo konvencijo federacije 1 navodilom, naj skuša dobiti sedel in deluje proti auapšn ziji.
u	- ■ ■
Driavna federacija
za Rooeevelta
Grand Island, Neb. — Konven cija driavna delavske federacije je indorsirala Roosevelta in go-vemerja Roy j a Cochrane sa ponovno izvolitev, oba demokrata. Izrekla se ja tudi za amendiran ie ustave Zdruienlh drlav v smeri, da kongres dobi pravico določati za vso deželo minimalno pla čo in maksimalni delovnik.
NIT4I La watete Ave« Ckteaa* IU.	Ul lUskweU 4SS4
GLAVNI ODBOR a N. P. J. UPRAVNI ODSBKi
VINCENT CA INK AR, pr*datdn>k.......UUt s7Uwn<late A vs., Cklcsfo, ni
rkKD A. VIDER, gL tajnik.............ZS67 $. Uwixtels At«., Cklseco, 111.
UWU&NCI G RADISH ER. taj. bol. odd SSŠT S. Uwadal« Avs^ Cbt«e«e. Ill
I0HN VOGRlCa, gl. blatajnik.........2S67 S. Lawadate Ave., Cbtsago, Iii.
nur OODINA, uprsvttftj ftaalta......äset«. Lawndate Ava., Chteage, III
IOHN MOLEK. urtdnik gtaaila.........2657 8. Lawadate Ay* Chicago, III
ODBORNIKI 1
FRANK SOMRAK, pnrl podprodaodnlk......SM E. 74th St., Cleveland, 0.
JOHN B. LOK AR JR., drugI podprodaodnlk. ,1097 E. 16V t h St., Cleveland, a
GOSPODARSKI ODSEK:
MATH PETROVICH, prodsodnlk............SM E. 151 «t St., Clovolsnd, 0.
4NTU0NY cvetkoVICH..............Oll Ssnoes Aro., Brooklyn, N. Y.
JOHN OUP.....................131 H. Proopoct Ave., Clarendon Kille, IU.
POROTNI ODSBKi
IOHN GOllBK, predsednik..............ill W. Bay St., Sprlagflsld, Hl
uNTON .........................................»oa 17, Ansa, Kane.
IOHN TRCELJ.• ,,t.....................Boa 257, 8irebane, Pa.
PRANK PODBOJ................................. loa II, Parkhtlt, Pa.
fRANK BARBICH....................lHIl Muekoka Ave., Cleveland, 0.
NADZORNI OD8KK1
PRANK BAITS, predsednik.........ISOl 8e. Lawndale Ave., Oh I oaf o, ni
PRED MALGAI...............................M Central Park, Peru, lil
/AOOB AMBRO SICH....................... «U Ptem BU Eveletk, Mina.
aoaoSML 1 ni „ illi^M'»I*«'<»cr 1 n'iiSsIN, ael 1 vea DSM4BMB	* M s« a«e«e flk
m nliab as si aMNe.
tJmšmZ *iM< •> NtaUS.	ae| ss Hinsa ee
Vse m«m 1 rmä • M«»J»UM»i hA m| h	ee IMStN.
vae eaitolsa im	» si e»'"o tam eei « »aiusj* r»a
John F i eher
govori v Chicagu
Chicago. — Te dni je na kam panjski turi v Chicagu John Fl-sher, governerski kandidat soct alistične stranka v Illlnoisu. " torek zvečer, 20. septembra, bo govoril v Douglas Park Audito-riumu na Ogdan In Kedsie. Kam panjske govore bo imel po vsej državi. Po poklicu je rudar.
T ho mas govori
po radiu te dni
Chicago. — V četrtek, I. oktobra. ob 10.46, vzhodni standardni čaa, bo Norman Thomaa govoril po omrežju CBC. Njegov govor bo oddan v San Franeiscu,
„ k« iMnad U mnUn i af m	«SmM u iMini is »as
■ HM m Wš
«wmt«e um wwssmbs i d iIh BmS ti leoSSi* MUtota eeS oeeMla	hs
Kavčukarski delavci pozdravili Thomasa
Akron, O. — Na zadnji konvenciji kavčukarske unije je bil Norman Thomas, predzednllkl kandidat socialistična atranke, deležen velikih ovacij. Govoril je prilog industrijskemu unionil-mu in prganizatoričnlm kampanjam Odbora za industrijsko organiziranje.
Vladna preiskava detektivskih gnezd
Senatni odsek obnovil zaslišanja
Waahlngton, D. C, — Posebni ■vesni senatni odsek, kateremu je bila poverjena preiskava detektlvnlh agentur in koncer-nov, ki dobavljajo stavkokaae In Iplone korparacljam, Je obnovil svoja aktivnosti. Načelnik odse ka je senator Rot>ert M. La F<il letU iz Wisoonalna, ki Je le pozval uradnika Kederal Uborato-riea Inc., Lake Krle Chemlca Co., Auto Ardnance Co. tar da-tektive Burnsove in Plnkertono-ve agenture k zaslišanju. Možno Ja, da bo odaek posege
glob je v afore Railway Audit k »magl
kar je rekord, a kakršnim ae ne more ponašati nobena druga de-avska organizacija. Doaegla ga • v letih krize in kljub silni o-Hiziclji s strani močnih Industrijskih In finančnih grup. Se-daj ima več pogodb z delodajalci kakor kdaj prej v svoji zgodovini, Samo v zadnjih dveh letih je sklenila nad 1600 pogodb In skoro vsa uključujejo zvišanje meade In izboljšanje delovnih pogojev. Večina unij je izvoje-vala tudi skrajšanja delovnega tedna na 40 ur.
Unije ki so bile ustanovljene v zadnjem času, ne uključujejo o-nlh, ki so Izpodrinile kompanlj-ske na železnicah. Veliki uspehi, ki Jih je Izvojevala Zveza strojnikov, so prišli po hudih bojih. Kadar so delodajalci odklonili pogajanja in zahteve po zvišanju mezde, so strojniki oklicall stavke, ki ao povečini rezultlrale v
Inspection Co., notorične stavko-lomske firme. Šestim glavnim uradnikom te kompanija pret zaporna kazen, ker so Ignorirali poziv, naj naatopijo na zaslišan ju in uničili obtežllne dokumen
Angleški delavci
u f li *tSireidm Je bila že Izročena fe-Montreal, Kanada. — Harold	Veleporotl v Wsshingto-
Clay, načelnik delavske ■tranke,^ |n pr(iakuj<| da ,M)do prl-v Londonu, je na zborovanju ^^ .uradn|kl kmalu obtoženi Kongresa kanadskih delavskih in ,g|j<inja batnega odseka, kar strokovnih unij dejal, da Jogo- ^ ljrnorlra„ ^jy, Railway Au-vorice, da Je Anglija prebredla d|t A Jn-p<sct|on Co. se trudi, da depresijo In da se je v deželo vr- ^ ,uje |njunkc|Jo proti prel-nils pros pariteta brez vsake po- -||j|v| nj<mjh iUvko|omgkih ak-dlage. Stavilo brezposelnih ae J« t|vno,t,f toda u manever prav sicer zmanjšalo, ker so Jih absor-, w razburja člane senatnega blrale vojne Industrija, ki obra- ^^
tujejo s polno paro, toda problem	^ ^dujemo evUlenco,
brezposelnosti še ni rešen. "De-lave i ne marajo vojna, čeprav jim priprave zanjo nudijo za-slutek," ja dejal Clay. "Ako bo
ki dokasuje stavkolomske aktiv noati tega koncema," Je dejal La Kollette. "Prav nič nas ne zanima, kaj bodo storila aodlšča. Po-
Rekord zadnjih treh let kaže, da ao at roj ni ki vodili najbolj mi-litantne stavke v Ameriki, Boriti so se morali proti pobojnikom n špionom, a to Jih ni oatrašilo. Od zadnje konvencije je Zveza strojnikov izplačala fl,104,606 podpore svojim Članom, ki so bi« i zavojevani v atavkah. Ta podpora pa ne uključuje drugih atroškov, ki jih Je Imela Zveza strojnikov v.zvezi i financiranjem stavk.
V finančnem ozlru Je organizacija trdna. V VVaahlngtomi, D. C., kjer Je njen glavni atan, laatuje |N>slopJe, čigar vrednoat ae ceni 94<X),OOQ. Poleg tega razpolaga z Imovino $1,108.347, kar je dokaz dobrega gospodarstva. Svoje fonde je investirala tako, da nI utrpela nobene izgube zaradi poloma bank v letih depreaije.
7.7 m r / a* t iL .i'"»a, saj in««»
izbruhnila, bodo delavci najbolj ^ niiijllW| da se razgali
trpeli in Izgubili bodo pridobitve, djhurjll »
ki so zahtevale velike IHve."
KibBke Udje v prtetaal*. HbššUgs ^ ke. Na t® dek» ee veak i-fU-ker pod. IM nwF m
pripravljene aa aovo eesono aa
I Tu Je bilo namignjeno, da Je ta kompanija poslala svoje detektl-ve Remlngton-Rand Co., ki hoče z brutalno silo zatretl stavko v svojih tovarnah.
Velik napredek unije strojnikov
V zadnjih dveh letih je podvojila število članov
Mllwsukte. Wle. — Tu ae Je pričela devetnajeta konvencija Mednarodne zveze strojnikov, na katero Je prišlo okrog 400 delegatov To Ja prva konvencija po oamlh letih. Zadnje ae je vršila v Atlantl, Ga., I. 1028, k« l* Ime-la organizacija okrog 40,000 čla-nov, eedaj pa Jih šteje 112,«»
Iz poročit, ki so bila predložna konvenrifl, je razvidno, da Je unije nemo v zadnjih dveh letih dobila nad 60,000 novih članov,
Razlika
MoJa žena ljubi red nad vael Preden gre naku|Mivat, si vte zapiše t"
"Mojs je po|M»lnoma drugačna. Ons du v trgovini vse zapisati ..
e
Moderno dete
"Tako majcena — In le čltaš knjige o moderni vzgoji mladine!"
"Veš mama, hotela bi se prepričati, če si me previlno vzgojila."
KLOVKNHKA NARODNA PODPORNA JKDNOTA Izdaja eveje publikacije la Aa Ibt Proeveta sa kortatl, ter potrebne agitacijo svojih društev la llaiaetva la ta propagando BToJIh Mej. Nikakor pa ae aa propagando druglB pod-pomik orgaalaarlj. Vaake er-ffMlearile haa običajno tvoja glaello. Torej agHatoritnl dopM In aas na«i I te dmgtti P a dp» ni Ul ikadj to a Jih dmftUv naj
KRIŠTOF DIMÁC
Bpieal JACK LONDON. — Is angleščine pm«M PRANCE MAGAJNA
Ko sta vstopila v pivnico pri "Losjem rogu", so se oči vseh osredile na Dimača, in tisti, ki so obdajali mizo, so se umeknili, da je zaaedel svoje staro meato pri upravitelju. Nocoj je bila njegova igra čisto drugačna. V poldrugi uri je stavil samo štirikrat, toda vsakikrat po petindvajset dolarjev in vsakikrat dobil. Izmenjal je priigrane koščic« in Cok je odnesel domov zlatega prahu, ki je bil vreden tritisočpetsto do-Isrjev.
"Zdaj je pa res skrajni čas, da nehaš," je rekel Cok, ko si je, sedeč na robu postelje, sezu-vsl mokasine. "Sedem tisočakov si na dobrem. Pravi norec bi bil ako bi še nadalje tvegal svojo srečo/'------------------------
"Cok, samo norec in mesečnik ne bi hotel i-grati po tako izbornem sostavu kot je moj.'|
"Dimač, zares ostroumen dečko si. Pa saj imaš vseučilišče za seboj. Več spoznaš v eni minuti nego jaz v štiridesettisoč letih. A kljub temu se presneto motiš, ako smatraš svojo srečo za sos ta v. Precej sveta sem te videl, pa povem ti naravnost, zaupno in s prepričanjem, da je nemogoč sostav, ki bi bil kos taki igri."
"Ampak mojega sem ti pokazal. Ta pa drli."
"Saj ni res, Dimač! Sanje so, sanje in jaz spim. Zdaj, zdaj se bom zbudil, pa bom zakuril in začel kuhati zajtrk."	|
"Kaj pa Ule zlati pralv ti, Tomaž neverni?
Potipljl ga nbr
To rekši je Dimač vrgel z zlatim prahom napolnjeno vrečo prijatelju na kolena. Tehtala je petintrideset funtov in Cok je jasno začutil, da mu je nekaj težkega padlo v naročje.
"Ali je, ali ni?7 je sili Dimač.
"Hm!" je godrnjal Cok. "V svojem življenju sem videl že dokaj lepih sanj. -V sanjah je vsaka stvar mogoča. V vsakdanjem življenju pa je sostav nemogoč. Sicer nikdar nisem bil na vseučilišču, toda mislim, da smem najino igralsko orgijo smatrati za čisto navadne sanje."
"Tisto pa že ne. Vse to ae godi po Hamilto-novem zakonu varčnosti," se je smejal Dimač.
"Tistega tepca ne poznam, še nikdar nišam čul o njem, lahko pa ima prav. Toda Dimač, jaz sanjam, ti pa hodiš okoli mene in me mučiš z nekakim sostavom. Ako me imaš rad, ako me zares imaš rad, zakliči:'Cok! Vstani!' In bom vstal In začel kuhati zajtrk."
Ko je tretji večer Dimač položil svojo prvo stavo na igralno mizo, mu je upravitelj vrnil petnajst dolarjev.
"Samo za deset lahko igrate," j« rekel. "Znižali smo višino stave na deset."
"Hlače «e jim tresejo," se je rogal Cok.
"Nikomur nI treba igrati pri tej mizi, če noče," je odvrnil upravitelj. "Prav rad Vam odkrito povem, da bi rajši videli, ako bi Vaš tovariš ne igral pri naši mizi."
"Njegovega aostava se bojite, k*jne?" je izzival Cok, ko je upravitelj plačal Dimaču tristo-petdeset dolarjev.
"Ne trdim, da verujem v sostav, ker ne verujem, fte nikoli ni bilo aostava, ki bi se bil pomeril z roleto ali katerokoli hazardno Igro/V Pa kljub temu sem že večkrat videl, kako čudne muhe si včasih dovoljuje sreča. ~ Zato pa, če mi bo le moči, ne bom dopustil, da bi mi razbili banko."
• "Aha, mrzle noge."	'
"Igra je obrt kakor katerakoli druga, prijatelj moj. Saj ne ¡Kramo iz ljubezni do bliž-njega."
Dimač je dobival večer za večerom. Njegova igra je l>ila vsakikrat drugačna. V gneči, ki je vladala okoli mize, je strokovnjak za stro-
kovnjakom poskušal zapisa vati številke, ki je nanje stavil Dimač, upajoč, da odkrijejo tajin-stveni sostav. Pa so tožili, da nikakor ne morejo dobiti ključa, s katerim bi reŠHi uganko. Prisegali so, da je vsa stvar le gola sreča, da pa svoj živi dan še niso videli take.
Najbolj jih je motilo to, da je Dimač neprenehoma apreminjal način igranja. Včaatfc se je zatopil v svojo beležnico in pričel na dolgo in široko nekaj računati, tako da je pretekla cela ura, ne da bi postavil eno samo koščico. Včasih pa je kar po trikrat zaporedoma priglasil najvišjo stavo in v teku desetih minut priigral več ko tisoč dolarjev. Drugekrati zopet je začel z največjo ravnodušnostjo staviti po dolarju na vse številke širom mize. To je trajalo deset minut, pa tudi pol ure, potem pa je nenadoma, ko je krotfla delala že poslednje kroge, postavil najvišjo stavo na številko, stolpec in barvo in je dobil na vse tri. Da bi speljal na led tiste, ki so ga poskušali posnemati, je nekoč stavil štiridesetkrat zaporedoma najvišjo stavo in vsakikrat izgubil. Pa naj je igral še tako različno. Cok je vsak večer nesel domov petintridesetsto dolarjev.
"Sostava nimaš," je trdil Cok, ko sta se neki, večer odpravljala k počitku. "Z očmi in ušeai' pazim, pa vidim, da stvar ne sloni na številkah. Niti dvakrat ne igraš enako. Vse, kar sem opazil je to, da, kadar se ti zdi, izbiraš številke, ki dobijo, kgdar pa staviš na take, ki ne dobijo, delaš to namenoma."
"Blizu si resnici. Res je, da včasih moram staviti na take številke, ki izgubijo. Pa to spada v sostav."
"K vragu tvoj sostav!" 2e vsakega igravca v mestu sem vprašal in vsi pravijo, da ni take stvari na svetu."
"In vendar ga jim kažem ves Čas."
"Poslušaj, Dimač!" Cok je baš nameraval upihniti svečo, pa je počakal. "Zdaj me pa stvar Že jezi. Ti menda miališ, da je to sveča, pa ni. Ne, ne, gospod, to ni sveča. Jaz sam tudi nisem jaz. Jaz sem zdaj nekje daleč zunaj na deželi. Ležim na hrbtu s široko odprtimi usti, zavit v svoje odeje, ter vse to sanjam. Ti govoriš z menoj, ampak ni res, kakor tudi ta sveča ni zares sveča."
"Ali ni potemtakem smešno, da tudi jaz s teboj vred sanjam?"
"Cisto nič. Ti si del mojih sanj, to je vse. Kolikokrat sem že čut, kako so drugi ljudje govorili v mojih sanjah. Eno ti pa moram povedati, Dimač. Vame gre blaznost. Ce bodo te sanje Še kaj časa trajale, si bom začel gristi žile in tuliti."
Šesto noč je igralnica pri "Losjem rogu" znižala višek na pet dolarjev.
"Imenitno," je dejal Dimač upravitelju rolete. "Kakor po navadi hočem tudi nocoj priigrati svojih petlntridesetsto dolarjev. S tem, da nižate višek, ms le silite, da dlje časa liram."
"Zakaj pa ne poskušate igrati pri kakšni drugi mizi?" je vprašal oni srdito.
"Zato, ker ml je tu najbolj všeč," je rekel Dimač in pogledal proti razbeljeni peči, stoječi le nekaj čevljev vstran. "Tukaj ni prepiha, je toplo in udobno."
Ko je Cok deveti večer nesel zlati prah domov, je le malo manjkalo, da ga ni božje vrglo. "Jaz bom nehal, Dimač, jaz bom nehal. Vem, kdaj imam dovolj. Ne sanjam. Buden sem. Sostav je sicer nSriogoč, pa vendar vidim, da ga imaš. Sklepni računi ne veljajo. Pratika je ob ves sloves. Svet se bliža polomu. Na zemlji ni ničesar rednega in enoličnega več.
UMU» arfMaltt.).
V. 1 rrrHiijrt
Naklj
ucuje
Kes je bilo vse skupaj odurno in od sile neprijetno. Dogodilo se je namreč to-le: Smoljanl-novi, dobri znanci, so danes poslali svoje itlKjueuientne vstopnice za operno predstavo s Sh-Ijapinom. Hišna je prinesla listki- ob slabem. deževnem vre. inenu: zunaj je pihal mrzel veter in blata je bilo za pretek:
Zena je vprašala: "Koliko: napitnine naj ji dam?"
Odgovoril je: "No, najmanj1 jiet in dvajset kopejk bi dejal.'
"Ah, lieti no! Preveč bo. Tu-! di deset ko|>ejk zadostuj«!."
"Ne, ne, Ana. priMim te* Kako pi ton rmstita o na»? Kdn da Je danes |m> deset ko|H*jk napitnine? Nikar ne l>odimo skopuhi,"
"O, moj M«>k, kako si ti ko-eposki! Tudi deset kop«-j k In« jio|Milnoma zadoščalo . . .
Dtinjasa. tu le imate desnico, dajte jo služkinji!" -"Ana, počakaj vendar . . ." Toda gospa Je oblastno in razio« no |Minetfla? "Pojdite, l)u-njasa m odprante nluikitijoV
ItniNfiel «e je, a je zatajil jezo in »e molče ugriznil * ustni»
f». Duujaša je nrdolžno dvie
mia obrn, kakor da ne bi biTk
ničesar opazila, in je z desetico odšla v kuhinjo. Pestunja je sedela z malim Borisom v isti sobi pri čajni mizi in mu na «a-movaru kuhala mlečno kašo. Tudi ona je vse slišala. Joj, kako zoprno je vse to! Kako neki m« more prepirati vpričo služi nčadi!
Ves bled je hodil z velikimi koraki iz jedilnice preko veže v svojo sol m in zopet nazaj. Zena Kn je prijazno vprašala:
"Ali naj ti še nalijem čaja?"
"Ne" — je odgovoril osorno.
Zena Je otroku dajala žličico s kašo in pri tem zategnjeno ponavljala: ".loj, kako hudega očko imava! Joj, kaj s«* zmeniva za njegovo Jezo, kaj ne? Saj se Ih» sam naveličal in une-aell" _**_
Se to je govorila vpričo pestunje! In vendar je dobro vedela, kako zoprni so mu prepiri v navzočnosti poslov. Rezko m1 je &asukal na peti, odšel v iv o jo soIn» in zaklenil vrata.
Tu je odprl akte za jutrišnjo j razpravo, ker je moral nastopiti v neki pravdi kot zagovornik :
". . . glede zadoUnice, ki Jo je obtoZenec izročil kijevakemu meščanu A. $er*tobitov u, m o. tam pri|H>mniti, da . . ."
O. hudimanaka reč! Zavrnila ga je kakor paglavca! Sploh ae
ji je zdelo za malo, da bi ž njim govorila. Pa še kako surovo, vpričo poslov . . .
Ali ni vse to smešno? Jutri bo nastopil v fraku pred sodiščem, dostojanstven In resen, a tukaj, doma: "midva se kar ne zmeniva za to, aaj se bo naveličal in unesel!'' Mar ga ni sama vprašala, koliko napitnine bi dali? (Vedvsem je bila tako malenkostna! Ni se sramova la pričeti prepira zaradi takihle neumnosti! Razpihala je vso zadevico prav tako kot dete, ki še ne hodi v šolo. Zares, taki prepiri so mogoči samo pri majhni deci in pri zakoncih. Šolski otroci se že ne bi mogli ogreti za podobne reči.
Začudil se Je, da je tiho potrkalo na vrata. Zenln glas —-pač v uvesti krivice — j« rahlo vprašal :
"Aljoša! Ali je dovoljeno?" . Odgovoril je hripavo;
"Ne. ni dovoljeno!"
Zopet se je lotil svojegs posla. Vedno znova ista zgodba! Zdaj bo »eveda postala pozorna jn li«<*na, kakor da bi lahko a tem zabrisala neznosno sramoto. ki mu jo je bila prizadejala. Nenadno j« razumel in se nasmehnil: zakaj neki je zdaj potrkala na njegova vrata? Samo zato, ker je bil odšel, ne da bi po navadi popil drugi kozarec čaja.' Oj, te žensk«! Kes bi
- F nOiVMt*
——— ■ ■
človeku a smehljajem poteptale srce in še nalašč trdno zapičile vanj visoke pete! Ob istem času pa so pripravljene na vsako žrtev, da ne bi isti človek ostal brez vaakdanjega kozarca čaja!
Pero ae je spotikalo in hre-ščalo po papirju. Odprl je strsnski predal pisalne mize, da bi bil poiskal novo pero. Tam je ležal v oguljeni usnjeni prevleki revolver, ki ga je po navadi vtaknil v žep, če je potoval na kmete. Vzel ga je iz predala in gledal, kako je plosek in svetel. Kaj, če bi se ustrelil! Potem bi bil lahko zapustil poslednje pismo: — "Prokleta babnica, uničila si mi življenje. Vrag te jaši, podla duša!"
Predstavil si je, kako bi žena po strelu planila v sobo, zagledala njegovo krčevito trepetajoče telo, zdrobljeno lobanjo in s krvjo polit obraz. To bi bilo brezmejno grozovito, in za nobeno ceno, za nič na svetu ne bi bilo mogoče ničesar popraviti. Videl jo je, kako bo v besnem obupu drhtela pred krsto in klicala: "Aljoša! Vstani! Aljoša!" Tedajci pa bo nenadoma obmolknila. In ponoči, ko ne bo nikogar blizu krste, bo zopet prišla in nepremično obstala v mrki temi, sredi one posebne tišine, ki zavlada v sobi, kjer leži mrlič. Imela bo kakor noč črne in globoke oči. Hrepeneče bo zrla njegov voščeni obraz z obvezanim čelom. Klicala bo otožno in vztrajno kakor dete, ki izgubi mater: "A-ljoša! Dragi moj Aljoša! Zakaj si to storil? Vstani I
Solze so mu privrele na oči. Samemu sebi se je bil zagnusil. Saj vendar ne gre, da bi — četudi samo v mislih — užival podobne prizore! Draga moja Anka! Brž ko se je samo za trenotek nekje v daljavi prikazala resna smrt — takoj je postalo resno tudi življenje. Na mah je spoznal vso ničevost vsakdanjih malenkosti. Saj niso edino odločilne pri ocenjevanju življenja! Mar nista doživela v teku skupnega življenja poleg brezpomembnih prepirov tudi veliko svetlega, nepozabno ljubkega? de zdaj, ko je sedela za mizo v ohlapni domači obleki s malčkoih v naročju in ko se je zabavali z moževo jezo, še zdaj je izžarevala prelep sijaj materinstva . . .
Tisto že . . ., ampak zavrnila ga je, prestregla mu je besedo kakor nagajivemu paglavcu? Ni marala niti poslušati njegovih ugovordv. In kaj je bilo vsemu vzrok? Samo ona brezpomembna desetica! No, in mar ni potem rekla: "Najin očka je hud, a midva se nikar ne zmeniva za njegovo jezo!'* Vpričo pestunje je rekla! Kako malenkostne in sebične so ženske, kako- zoprno lahko pokvarijo življenje! Kajpak, o tem niti malo ne dvomi, da ga ne bo nikdar prosila dopuščanja. O, tega pa ne!
No, zares bi jo bilo treba malce preplašiti. Kaj, če bi poskusil, kako bo učinkovala takale majhna komedija.
Vzel je polo pisemskega papirja in razločno, trdno zapisal:
"Prokleta babnica, uničila si mi življenje!"
•Nato je vzel iz revolverja tulec z naboji in uprl prazno cev v sence. Občutil je mrzli do-tikijlj na koži. Prečital je vnovič, kar je bil napisal in sprožil petelina. A pozabil je . . .
Pozabil je bil, da ostane prvi naboj, ki leži v cevi sami, tudi tedaj, če vzameš tulec iz revolverja. In nepričakovani strel se je glasno razlegel po vsem stanovanju . . .
Gustar Strnila:
Tekma
Neki igralec, ki je bil komaj tri mesece oženjen, je prosil hol-lywoodski samski klub, naj ga «pet sprejme med svoje člane. Ko mu je predsednik očital nezvestobo do svojih prejšnjih prijateljev, in mu kar v brk povedal. da poročenih mož ne sprejmejo vač v klub. ga Je igralec proseče pogledal in spokor-jeno del: "Za strašilo bi tad bil drugim!"
e
Kradljiva «raka Služkinja mora zaradi nepo-štenosti iz hiše
"Ae pogrešali me boste!" zabrusi pri «»dhodu gospodinji.
"To ni vašno; samo. da ne bom pogrešala še česa drugega."
Jerinu, profesorju telovadbe, so rekali njegovi dijaki: hudič. Do svojega petdeaetega leta je bil najboljši telovadec in priznan plavač, ki je na vseh tekmah odnesel prvenstvo. Do šestdesetega leta je nosil vzdevk železni hudič, a do sedemdesetega stari hudič.
Vse na svetu mine. Tudi profesorjeva slava in moč sta prešli. Jerin sam še ni za tonil. Doma je Še vedno pridno telovadil in se uril kar po več ur. Tudi v vodi ni njegova spretnost popustila, saj so ga dolga Ista vaje čudovito utrdila.
Praznoval je sedemdesetletnico. Časopisi so ga proslavljali kakor staro razvalino, ki je nekdaj služila vzvišenim smotrom, a zdaj počiva mrtva, obraščena z mahom preteklosti.
Jsrin je čital tiste članke, krčil pesti in klel. KolHco se je pek-U1 zadnje čase in se še vedno trudil, hoteč ostati do konca junak, ki mu ni starost ne more do živega. Zdad ga pa hočejo šiloma pokopati in ga proalaviti kot nekaj minulega, kar je bilo le nekdaj veliko in pomembno. r . -
Zato na svojo sedemdesetletnica ni povabil nikogar. Sam je Mel doma kakor star razdražen lev, čital novine in se ozlovoljen togotil na vsa svet.
Hipoma so se mu msd črtanjem razširile oči. Zadovoljno se je nasmehnil in pokimah Zagledal ss je v poročilo o plavalni tekmi, ki naj bi sa vršila čez nekaj tednov.
Že si je vperii v možgane: "Udeležim se te tekme, četudi samo na pol živ!"
Potem se je spomnil, da bi mu morda pretirano plavanje škodilo. Pa se je nasmehnil in jnalo-marno zamahnil z roko: "Kaj bolezen? Tudi smrt je še daleč, bogve kje! V meni sta Življenjska sila in borbenost, saj mi je tekma vse življenje! Le prepada-ti ne i kakor hitro bi si priznal, da prepadam, bi bil izgubljen in tako priznanje bi bilo hujše od smrti same!
a
____ "V	i__t_ i___-
Zlate solnčne ploskve so padale na valove, jih rezale, sekale in plastile. Trenutno so se divje zaletavale vanje in se razpršile ob njih v svetle iskreče se drobce, ki so zaslepili oči gledalcev. V daljavi so je blesketalo valov je, spojeno s solnčnim zubljem v ognjeno blesketanje, in je vabi* lo kopalce.
Tekmovalci so stali na bregu obsijani od solnca. Krepka prožna telesa so komaj vidno podrhtavala, koprneča za borbo, žele-ča, da bi se že zaletela v te žareče ploskve, jih zdrobila, prodrla dalje in dalje ter dosegla zmago.
Jerin je stal sam, nekoliko oddaljen od drugih. Marsikateri plavač, ki ga je poznal, se mu je spoštljivo približal, a starec ga je pogledal tako sovražno in tuje, da je vsak odniknil.
Je r i no ve oči so se zasekale v valove. Gledal je iskrenje in pr-, hutanje žarkov, drhtenje težkega zlata in utripanje vode kakor I bi se v nji vtapljala živa srca, koprnela kvišku in počaai tonila v globe!.....
Začul je svoje ima. Vzravnal ' se je. Velik In suhljat je stal na bregu. Na njegovem teleau se je še poznala sila, ki je nekdaj počivala v njem. Čeprav že nekam ohlapno, je vendar prekrivalo pezo let. v
Dvignil je roke in se zaletel.
Zaplaval je kakor v sanjah. Solnčni sijaj, hlad vode, pogled množice, čisto ozračje, lahen ve-trič, vse, vse je trenutno vplivalo nanj, ga zamamilo in zazibalo v prijetno milo lagodnost.
Potem se je spomnil, ds mors tekmovati, da je treba napeti vse sile. če hoče zmagati.
Divje je zamahnil. Takoj j« popustil, ker se je spomnil, da mora trezno čuvati svojo moč in Je ne sme tratiti, temveč jo le uporabljati kolikor treba in jo hraniti za zadnji zalet. Nič utrujenosti ni čutil. Zazdelo se mu je, ds plava po mehkem žametu, da ga nese neka tuja neznana sila in bo igraje dosegel svoj smoter ter zmagal, ne da bi bil zato sploh kaj trpel.
Nato ga je za časek vse zapustilo. Vse je v njem odrevenelo, odjenjalo in umrtvilo. A le trenutno. Spet ae je oglaaila njegova volja, ki je nšdvladala tclg in
je ostala vedno silna, čila in sve-žs. r
Spet je zamahnil in aekal valove krepko in vznešeno, kakor bi plaval nekam v prostranstvo, nekam, kjer ga čaka vse več kakor skromna plavalaka nagrada.
Nenadoma je Čudno začuvstvo-val. Nekaj se je pojavilo poleg njega, a ni si upal pogledati, kaj. Dobrorje čul pljuskanje valov in vedel, da nekdo plava poleg njega, vendar se ni maral ozreti, kr kor bi se bal nečesa tajnega, zagonetnega.
Valovi so šumeli glasneje in glasneje.
Gledalci so postali na starca' pozorni.
—	Zmaguje, saj vendar ni mogoče, so nekateri kričali. 2.
Ni jih slišal, čul je le onega poleg sebe. In naposled je spoznal, da se mora ozreti, sicer mu je skoprneti.
Močno je zamahnil:
—	In vendar bom zmagal! Zakaj se zaganjaš poleg mene?
—	Tekmujva! je začul votli odjek.
—	Da, tekmujva za življenje!
—	Za tvoje življenje! je pou-dacUa smrt, -
Spet je bilo vse tiho.
•Jerin je z novim vzgonom hitel dalje. Ne, ni bU kakor drugi starrf, le trenutno se je oplašil, a že je zaburilo v njem nekaj silnega in mu podnetilo vso energijo.
Starček je pozabil, da je to zadnji zalet, ki ga napravi ponesrečena ladja preden se potopi, zadnji podvifr, ki se porodi v duši, preden vse v nji ugasne.
In potem ni vidal, ne vedel ničesar več. Mahal je in se zaganjal naprej. Bilo mu js, da se bil-
? °i JU' da hitl in bj darle je bil na ¿J J
glava mu je poč.gi klonil,
Dohitel ga j€ drugi pU« mu je zdrknil iz objemVi, ml pod vodo.	1
Ko so ga potegnili iz v, bil mrtev.	1
Neki mlad bankir i, , wooda je Poročen z mlado] sko igralko. Nekega veče vrne domov in pripoveduj«
"Pri vedeževalki *em i, deset dolarjev mi Je prer(J la bodočnost. Veš, kaj mi jI la? Povedala mi je, da ljubiš."
"Prismoda!" je vzklikr gralka, "to bi ti lahko j< stoni povedala!"
Amerikanaki htimor
Dva hollywoodska igra sta bila nekoč najboljša telja, sta se začela sovi pes in mačka. Tr~
"Zakaj sta se pa sprli nekdo vprašal enega ijnj( ju.
"Ker ni bil pravi prijatel, odgovoril igralec. "Oba sv bila isto dekle, in naposle se jaz poročil z njo."
Nova moč za osli organe
N*vl NUGATONE J« .«da; um* varovan • VITAMINI A in D. ki oslabais organe. Ji livrât no tclodéna] •boli»« apetit In daj« direktiv, Vr tok ftelodtaih in «rvveanih «okov. NUGA-TONE daje srcu vei ratr(l» tu. Za ¿asa adravljraja bolj Un ji bolean i J« iivraten ojaêevalec. eadaj NUGA TONE, isvsrovan ■ VI A in D. Prapriêsjta m «muí te toalka. Uepeb jamien sli vr Ms prodaj v lekarnah Proti upr salte UGA-SOL—Idealni odvajalec.
(I

NAROČITE SI DNEVNIK
Pe sklepu 10. redite konveneije ae lahko naroéi na liât ProsrcU priitcje eden, dva. tri. fttiri «U «et élanor is ene drutiae k eai ur niai. Uat Preereta «Un« u va« aaako, sa ¿Une ali aeélaae MSI «no letae nareêaiao. Ker pa ¿lani le plaéajo pri eacaoïeata $1.21 tednik, ae ji» te priftteje k naraèaini. Tore) aedaj ai rzroks. rsti, je Hat predrag .«a ¿lane 8.N.PJ. Liât Preereta je raie Isitmn* gotovo je v vaaki draiini nekdo, ki M rtd iital liât vaak dtn | liât a Preereta je:
Za Zdrai. driare in Kaaade.SS.SS
1	tednik in.............. 4.80
2	tednika in.............S.S0
S tedaike in............. 2.4*
4	tedaike la............. l.tS
5	tednikor in............ ni*
Za Cicero in Ckicafo Je ... 17^
1	tednik in..............
2	tednika in.............
S 11 Bi in . .TTT:.......
• 4 tednika la.............
5 tednikor in............U
Za Evropo je..............$9.00
Izpolnite spodnji kupon, priloiite potrebno raoto denarja ali M« Order r pianu in ai naročite Proeveto, liat, ki je raia iaataiaa.
Pojasnilo :■—Vrele j kakor hitro kateri teh članov preneha biti SNtPJ, ali če se preseli proč od drašine in bo s*hh«val sam s vaj tednik, bode mora) tisti član iz dotične družine, ki je tako skup naročena na dnevnik Prosveto, to takoj naznaniti upravnUItvu liitj in obenem doplačati dotično vsoto listu Prosveta. Ako tefa ne it tedaj mora upravniAtvo znižati datum ma to vaoto naročniku.
PROSVETA, SNPJ, 2657 So. Lavrndale Are.. Ckicafo. III. Priltieno pošiljam naročnino sa liat Prosreto vsoto $......
1)	Ime....................................Čl. dmštra *
Naslor ....................................................
Ustavite tednik in fa pripiši!« k moji naročnini od sledrfih ilsai moje družine:
2	).........................................čl. društva it.
8).........................................Čl. društva št.
4	).........................................čl. društva
5	).........................................Čl. društva Št.
Mesto .............................Država ..............
Nov naročnik..................Star naročnik..............
TISKARNA S.N.P
SPREJEMA VSA
? tiskarsko obrt spadajočaM
Tiska vabila za veselice in shode, V,litnic®v52
knjige, koledarje, letake itd. v slovenske». slovaškem, češkem, nemškem, angleškem jeziku m on
VOÜSTVO TISKARNE APELIRA ^
S.N.PJ., DA TISKOVINE NAROČA
V SVOH TISKARNI
——■ *
Vsa pojasnile daje rodstvo tiskart« Cene smerna, uaijako delo pm v«u
Pišite po iaformacije aa neslo»:
S.N.P.J. PRINTER
2657-59 SO. LAWNDAIJ5 AVF.M Telefon Rockwell IH*
CHICAGO. ILL.
pwtedl
Ta» se dobe aa lelje Mí *««	^