Pn8tnhw pta&um ▼ gotovini Leto XXIM št. 206 Ljubljana, sreda 4« septembra I940 Cena t Din Upraviustvo: ujuDljana, Knafljeva 6 — Telefon Štev. 3122, 3123, 3124, 5125, 3126. Inseratni oddelek: LJubljana, Selen« ourgova uL — Tel 3492 ln 3392 Podružnica Maribor: Grajski trg St J. — Telefon 2455. Podružnica Celje: Kocenova aH ca 2. Telefon St. 190. Računi pri poŠt ček. zavodih: Ljub-Hana St 17.749. Izhaja vaak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno 25 din. Za Inozemstvo 40 din. UrednlttTo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126; Maribor, Grajski trg Stev. 1, telefon St. 2455; Celje, Strossmayerjeva ulica Stev. 1, telefon Stev 65. Rokopisi se ne vračajo. T&žkoče v našem ljudskem šolstvu Pouk na naših ljudskih šolah je v zadnjih letih zadeval na vedno hujše ovire. Ako se dotaknemo samo vprašanja prostorov, vidimo, da manika po uradni statistiki v Sloveniji 1312 učilnic. Brez primernih prostorov ni mogoče redno delo in uspešen pouk na šolah. Ako bi hoteli zgraditi zadostno število učilnic, bi potrebovali čez 100 millijonov din. Frav bi bilo da bi tudi pri nas napravili petileten na-črt za zidanje novih in za razširjenje starih šol. Druga neprilika je pomanjkanje kreditov za vzdrževanje šol Šole so sestavile proračune za dobo od 1. aprila 1940. do 31. marca 1941. že poleti 1039. leta, to je pred pričetkom vojne, in so vse stroške za učila, kurjavo knjige itd. računale po tedanjih cenah. Največje neprili-ke so z nabavo kuriva, saj so cene za drva medtem trikrat večje Kako naj šole s prei določenim zneskom nakupijo kurivo po sedanjih cenah? Cene premogu se niso toliko dvignile toda večina šol ima peči urejene za kurjavo z drvi Prav bi bilo. ako bi oblasti, občine in banovina že pred pričetkom zime pripravile vse da ne bodo ostale šole sredi zime brez kuriva in zato otroci brez pouka. Tretja težkoča ki zadeva naše ljudske šole. je preskrba učencev s knjigami in zvezki Ob veliki draginji ne zmoTejo siromašni starši da bi otroke prehranili in oblekli ter jim nakupili še vse šolske potrebščine. Edina socialno rn vzgojeslovno pravilna re"itev je. da krajevni šolski od-inri nakupijo vse učne knjige in šolske zvezke za vse učence. S tem se najbolj pravično razdelijo bremena za izobrazbo nara-caja na vse davkoplačevalce. Državljanska dolžnost gospodarsko močnejštih, zlasti onih. ki nimajo nič ali le malo otrok je, da pomagajo skupnosti vsaj pri vzgoji narodovega naraščaja. Tuici, podjetniki in veleposestniki ne pošiljajo svojih otrok y naše šole. industrijska podjetja, banke cerkve ter druge gospodarske ustanove nimajo otrok, zato je prav. da se jih bolj pritegne k vzdrževanju šolstva Ker je preskrba učencev s knjigami in zvezki nujna, bi bilo prav, da se odločujoči činitelji potrudijo, da najdejo takoj potrebna sredstva. Lepo bi bilo. da bi poedini občinski odbori vzeli v pretres to vprašanje po lastni pobudi. Četrta neprilika za ljudske šole je pomanjkanje učite!jstva. Od leta 1932 trpi na tem naša ljudska šola: prej, ker ni bilo mogoče nastaviti dovolj učiteljev zaradi pomanjkanja kreditov v državnem proračunu: sedaj, ker ni učiteljev. V jeseni 1939 so bili nameščeni še zadnji brezposelni učiteljski kandidati, razen nekaj izjem. Ob pričetku leta 1940 je manjkalo na ljudskih šolah v Sloveniji 228 učiteljev. To število je naraslo do konca avgusta na približno 260. Letos je dovršijo učiteljišče 58 kandidatov. Ob pričetku šolskega leta manjka torej preko 200 učiteljev. Toliko oddelkov bo zaprtih združenih, ali pa bodo imeli učenci skrajšan pouk trikrat na teden Med šolskim letom odpade zaradi smrti, upokojitev, ostavk, do 150 učiteljev, tako da bo ob pričetku šolskega leta 1940-42 marjkalo najmanj 350 učiteljev. Učiteljskih kandidatov pa bo prišlo z učiteljišč 75, da bo primanjkljaj že ob začetku pri hod njega leta znašal 275 učiteljev. Ta primanjkljaj bo narasel do konca šolskega ■leta 1943-44 na približno 500 učiteljev, ker ni na učiteljiščih dovolj učencev, da bi jih v tem času mogli izobraziti za učitelje. Primanjkljaj pa bo najbrž še večji, ker bo vsako leto odšlo nekaj učiteljev na pedagoške šole. kjer se pripravljajo za učitelje na meščanskih šolah Tudi na šolo za telesno vzgojo odhaja vsako leto 10 do 20 učiteljev. Na meščanskih šoflah manjka že sedaj, kljub namestitvam, precejšnje število strokovno izobraženih učiteljev, prav tako nam manjka učiteljev za telesno vzgojo. N; naš namen raziskovati, kdo je zakrivi take nerodnosti pri določanju števila učencev na učiteljiščih. Sedaj se ie ministrstvo prosvete odločilo, da vsaj deloma odpomore pomanjkanji učiteljstva z naslednjimi ukrepi: Seda-r ' . učp ccm V razreda učiteljišča naj se no skrčenem uenrm načrtu omogoči, da do božiča predelajo učno snov ki je sicer dr ločena za V letnik, tako da bodo v ja-rm-n i a prihodnjega leta delali učiteljski d: ni irnski izpit. Druga uredba ministrstva prosvete določa, da se smejo vpisati v V. r.i/?-•:! učiteljišč absolventi popolne gimnazije. da v enem letu spopolnijo strokovno izobrazbo Nevarnost je v tem da se bodo nekateri teh učiteljev samo mimogrede posvetili učiteljskemu poklicu in se vpisali na univerzo ter, kakor hitro jim bo mogoče. prešli v druge, boljše plačane poklice. Delo v ljudski šoli zahteva celega človeka. ki se mora z vsem srcem posvetiti vzgoji mladine. Poklic ljudskošolskega uč:te!ja v vaseh, oddaljenih od prometnih sredstev ni lahek, ir, tudi plače učiteljstva sposobnih in delavnih mladih ljudi ne privlačijo. Iz teh razlogov se že dosedaj ni prignalo dovolj moškega naraščaja za učitelje Na učiteljišča so se priglašali po večini taki učenci, ki niso zmogli študija na gimnazijah, le malo ie bilo med njimi prav dobrih učencev, ki so radi poklicne težnje prešli na učiteljišča. V zadnjih dveh letih jc zopet dovoljen vpis na uči- DALEKOSEŽEN VOJAŠKI DOGOVOR ED ANGLIJO IN AMERIKO Zedinjene države izreče takoj Angliji §8 rušilcev, Anglija pa odstopi Ameriki v za* mene celo vrsto svojih oporišč na zapadni polobli London, 3. sept. s. (Reuter) Nocoj je bil uradno objavljen sporazum med angleško in ameriško vlado, ki določa, da Zedinjene države takoj odstopijo Angliji 50 starih rušilcev, v zameno pa Anglija odstopi Zedinjenim državam za 9? let vrsto mornariških in letalskih oporišč v svojih kolonijah na zapadni polobli od Nove Fundlandije na severu do angleške Gvajane. Glavne točke sporazuma so naslednje: Zedinjene države odstopijo Angliji takoj 50 starih rušilcev tipa po 1200 ton, Anglija pa odstopi Zedinjenim državam oporišča brez vsake pristojbine. Zedinjene države bodo plačale le odškodnino lastnikom privatnega imetja, na ksterih bodo ta oporišča. Točen obseg oporišč bo v najkrajšem času določila mešana ameriško-angleška komisija. V glavnih obrisih so meje oporišč naslednje: V Npvi Fundlandiji na polotoku Ava-lor- in ob južni obali. Na Bermudih ob vzhodni obali in ob Velikem zalivu. Na Bahamskem otočju ob zapadnih obalah. Na Jamaici ob južni obali. V Malih Antilih na zapadnih obalah oickov Antigua in St. Lucia. Na otoku Trinidad ob zapadni obali ob zalivu Parid. V angleški Gvajani 50 milj od glavnega mesta Georgtovro. Sporazum je bil objavljen v obliki izmene pisem med angleškim velepo-si iiikom v Washingtonu lordom LotLla-nem in ameriškim zunanjim minisltrom Hullom. Lord Lothian pravi v svojem pismu, da odstopa Anglija oporišča na Novi Fundlandiji in na Bermudih v interesu prijateljskih osnov in simpatij med angleško in ameriško vlado ter v interesu nacionalne varnosti Zedinjenih držav, da bi te dobile možnost, da v sodelovanju z drugimi ameriškimi državami uspešno poskrbe za varnost zapadne poloble. Anglija odstopa oporišča na Ncvi Fundlandiji in na Bermudih iz s\oje svobodne volje in brez kompenzacij. Oporišča v Zapadni Indiji in v Gvajani odstopa Anglija v zameno za mornariško in vojaško opremo in material, ki ga bodo Zedinjene države takoj izročile Angliji. Ameriški zunanji minister Hull pravi v svojem odgovoru, da je vlada Zedinjenih držav z veseljem sprejela te piedloge angleške vlade. Ameriška vlada bc takoj določila svoje izvedence, da skupno z angleškimi izvedenci določijo točne podrobnosti glede odstopitve oporišč. Obenem sporoča ameriška vlada, da je pripravljena odstopiti Angliji 50 rušilcev. V merodajnih angleških krogih poudarjajo, da je bil angleško-ameriški sr.orazum dosežen po posvetovanju in v soglasju s predstavniki angleških do-minionov in kolonij v Ameriki. Pogajanja glede odstopitve rušilcev in oporišč med Anglijo in Zedinj enimi državami so potekala vzporedno z ameriško-kanadskimi pogajanji glede skupne oLrambe zapadne poloble. V angleških krogi"i smatrajo, da je sklenjeni sporazum ojačil angleško vojno mornarico ter s tem pripomogel tudi k varnosti Zedinjenih držav. Prav ta varnost pa j.? svetovno političnega pomena. Na drugi strani pa je bila z novim sporazumom ojačena varnost zapadne poloble. Pogodba podpisana London, 3. sept. s. (Reuter.) Ameriški zunanji minister Hull in angleški veleposlanik lord Lothian sta že podpisala novi angleško ameriški sporazum glede odsto- pitve ameriških rušilcev Angliji in angleških oporišč Zedinjenim državam. Izve se, da je v teku pogajanj za sklenitev sporazuma zahteval zunanji minister Huli zagotovilo, tla Anglija ne bo nikdar potopila svojega brodovja ali ga izročila drugi državi. Loi-d Lothian je v odgovoru dal takoj to zagotovilo, spominjajoč na prejšnje izjave ministrskega predsednika Churchilla. Pogajanja so potekala v duhu popolnega medsebojnega zaupanja in dobre volje. IVashington, 3. sept. s. (Reuter.) Ameriškemu kongresu ne bo niti treba potrditi novega angleško-ameriškega sporazuma, ker v soglasju z vrhovnim ameriškim državnim tožilcem na osnovi ustave stopi v veljavo že takoj, čim ga podpiše predsednik Roosevolt. VVashington, 3. sept. s. (Ass. Press.) Pismo angleškega veleposlanika lorda Lothia-na zunanjemu ministru Hullu obsega tudi zagotovilo, da ne bo angleška vojna mornarica v zapadni polobli v nobenem primeru kapitulirala, temveč bo po po#ebi porabljena za obrambo angleških preko-morskih posesti Rooseveltova poslanica kongresu Washington, 3. sept. s. (Reuter) Predsednik Roosevelt je o odstopu ameriških rušilcev Angliji in angleških vojaških oporišč Zedinjenim državam obvestil danes popoldne kongres v posebni poslanici. V svojem pismu pravi, da je prostovoljna oristopitev pravic za ameriška oporišča na Novi Fundlandiji in Bermudih velikodušna gesta Anglije, ki je bila z veseljem sprejeta. Ostala oporišča, ki jih odstopa Al gliza Zedinjenim državam^ so dana v zameno za 50 rušilcev, ki jih prepuste Zedinjene držr.ve Angliji. Vrednost novih oporišč, ki so jih s tem dobile Zedinjene države, pravi Roosevelt v svoji poslanici, presega vse kalkulacije. Sklenjeni sporazum nikakor ni v neskia-du s položajem Zedinjenih držav kot nevtralne države, še manj pa predstavlja grežnjo proti kateri koli naciji. Sporazum je dalekosežno dejanje za obrambo Zedinjenih držav spričo velike nevarnosti, pred katefto se nahajajo. Končno poudarja predsednik Roosevelt zgodovinsko važnost sporazuma ter pravi, da je to najvažnejši ukrep za ojačenje varnosti Zedinjenih držav, vse odkar so Zedinjene države kupile od Napoleona ostanke francoskega imperija v Ameriki v koloniji Louisiana zapadno od veletoka Mississipija. VVashington, 3. sept. s. (Ass. Press.) Poslanica predsednika Roosevelta glede an-gleško-ameriškega sporazuma je bila danes prečitana samo v reprezentančni zbornici, ki pravkar razpravlja o uvedbi vojaške dolžnosti. Senat danes ne zaseda. Washington. 3. sept. j. (A. R.) V okviru včerajšnjega »praznika dela« je prezident Roosevelt otvoril tudi vrsto važnih iavnih zgradb v državah Tennessee in Carolaina. Posvečenih ie bilo več vodnih naorav na vodnih prekopih za namakanje odnosno za osuševanje močvirnatih pokraiin. V eni izmed teh otvoritev v državi Tennessee ie imel orezident Roosevelt tudi govor političnega značaja, v katerem ie nosebno naglasiL da ie mednarodni ooložai tak. da mora povzročati tudi Zedinienim državam upravičene skrbi. Roosevelt ie v svojem govoru pozival prebivalstvo k složnosti. k trdni nacionalni uniji, ki mora pripraviti obrambo Zedinienih držav pred grozečo nevarnestio preden bo za to prepozno. Silen vtis v Londonu London, 3. sept. s. (Ass. Press.) Kolikšno važnost pripisuje Anglija novemu sporazumu z Zedinjenimi državami, je razvidno iz dejstva, da je angleški radio danes ves dan napovedoval v posebnih poročilih v vseh jezikih, da bo zvečer objavljena važna izjava angleške vlade. Radio je zvečer nato takoj v vseh jezikih ponovil glavna točke sporazuma. Odstopljeni rušilci London, 3. sept. s. (Reuter.) AmerišM rušilci, ki jih sedaj prejme Anglija, so vsi zgrajeni okoli 1. 1920 ter so dobro ohranjeni. Doslej so bili v rabi za kontrolo nevtralnosti Zedinjenih držav. Rušilci bodo že v kratkem prepeljani v Anglijo in bodo že pri prevozu pod vodstvom angleških posadk. TEŽAVEN POLOŽAJ RUMUNIJE Po ameriških vesteh bodo dne 15. septembra rumunsko-sovjetsko mejo v Bukovini zasedle nemške in italijanske čete, da poudarijo jamstvo rumunskih mej BukareSta, 3. sept. s. (Ass. Press.) Tako iz uradnih rumunskih, kakor tudi iz tukajšnjih nemških krogov prihajajo informacije, da je bil med Nemčijo, Italijo in Rumunijo na Ihinaju sklenjen tudi sporazum, ki določa, da bodo nemške ln italijanske čete 15. septembra, to je dva dni potem, ko Madžari zasedejo odstopljeni del Transilvanije, zasedle del rumunsko-sov-jetske meje v Bukovini. Informacije pravijo, da bo 15. septembra dospela v Vatra I)orni v Karpatih motorizirana nemška divizija. Istočasno z nemško vojsko bo dospel tudi oddelek Italijanskih čet, da skupno z Nemci simbolično poudari nemško-italijansko garancijo novih rumunskih mej. Bumunske čete se bodo z rusko-rumunske meje v Bukovini umaknile na tako zvano drugo obrambno črto pri Piatri. Bukarešta, 3. sept. s. (Ass. Press.) Po Informacijah iz rumunskih krogov so bile na stari madžarsko-rumunski meji pri 81-getu v Transilvaniji opažene nemške motorizirane čete. Bukarešta, 3. sept s. (Reuter) Iz tukajšnjih nemških krogov se ponovno širijo vesti, da bo nemška vojska zasedla vso Romunijo, če se bo ta upirala izročitvi Transilvanije. V dobro poučenih krogih izjavljajo, da sta že dve motorizirani edinici nemške vojske na meji Transilvanije. Odpor prebivalstva Bukarešta, 3. sept. j. (A. R.) Z madžar-sko-rumunske meje prihajajo čedalje bolj vznemirljive vesti. Po avtentičnih informacijah iz obmejnih pokrajin, ki morajo biti izročene Madžarski, čedalje bolj narašča odpor rumunskega prebivalstva proti evakuaciji. V raznih krajih so bili osnovani odbori, ki organizirajo domače ljudstvo k uporu proti zasedbi madžarske vojske. V obmejna okrožja prihajajo iz vse Transilvanije prostovoljci, ki se ponujajo v službo za obrambo rumunske utrdbene črte ob madžarske meji. Nekateri izmed njih prihajajo že oboroženi, oni, ki si niso mogli oskrt>eti strelnega orožja, pa imajo s seboj krampe in kose. teljišče tudi učencem z meščanskih šol, s teh pride precej odličnih in prav dobrih učencev, ali še vedno ni dovolj takih, ki bi odgovarjali vsem zahtevam ob vpisu. Učenk se prijavlja na učiteljišče štiri do petkrat več, kakor jih je mogoče sprejeti. Ta pojav je povsem razumljiv, ker je učiteljska izobrazba in služba najprimernejša za žensko mladino. Skorr v vseh kulturnih državah se razmerje med moškimi in ženskami v osnovnošolski učiteljski službi približuje razmerju 1:3. Pri nas je sedaj to razmerje približno 1:2 v korist žensk, torej še vedno boljše kakor v Ame riki, v Angliji in drugod Pričakovati je da se Vo nove možnosti iz uredbe ministra prosvete poslužilo posebno mnogo abitu-rientk. Kar se pa učiteljev tiče, bo treba zboljšati življenjske prilike na eno — in dvorazrednicah. da dobimo več moških učnih oseb, ki so za službo ▼ kmetskih in oddaljenih krajih bolj primerne kot ženske. V industrijskih m obmejnih krajih bi bSlo potrebno odpreti večje število otroških vrtcev, da bi mladino v predšolski dobi obvarovali slabih vplivov življenja na cesti. Nimamo pa dovolj izobraženih otroških vrtnaric. Sedaj je ministrstvo prosvete dovolijo, da se na učiteljiščih smejo odpreti posebni enoletni tečaji za otroške vrtnarice. V te tečaje se sprejmejo učenke, ki so dovršile nižjo srednjo ali meščansko šolo ter napravile nižji tečajni izpit, oziroma za vršni izpit. Otroške vrtnarice imajo skoro iste pravice kot učiteljice ljudskih Sol in napredujejo od X. do VII. uradniške skupine. Za dekleta je služba otroških vrtnaric prav primerna. Otroških vrtcev pa naj bi odprli čim več, posebno v obmejnih, industrijskih in narodno mešanih krajih. Direktor lista »Universul« Lobosianu, ki je bil včeraj aretiran pod sumnjo, do organizira odrpor dunajskemu sklepu, je bil po kratkem zaporu spet izpuščen. Njegov list »Universul«, ki je med vsem rumun-skim tiskom najostreje natopil proti dunajski razsodbi, je postal silno popularen v vsej Transilvaniji in je njegova naklada zadnje dni silovito narasla. V rumunskih krogih ne skrivajo velike zaskrbljenosti zaradi razpleta položaja v Transilvaniji. Po mnenju merodajnih krogov so vsaj v nekaterih krajih rumunska civilna oblastva izgubila oblast nad razvojem dogodkov. Nemiri v Cluju Cluj, 3. sept. j. (Reuter) Tu so bile nove hude demonstracije proti dunajski razsodbi. Rumunsko vojno poveljstvo je bilo prisiljeno poslati odrede vojske, da napravijo red. Proti rumunskim demonstracijam pa so organizirali tudi tukajšnje madžarske organizacije protidemonstracije, a je rumunska policija demonstrante takoj razgnala. Okrog 100 Madžarov je bilo pri tem aretiranih. Delavstvo v Cluju je v eni glavnih mestnih ulic priredilo javno zborovanje, na katerem so govorniki zahtevali ustanovitev ljudske vlade, ki naj takoj proglasi zvezo s Sovjetsko Rusijo ter naj ostrejšo opozicijo proti skupnemu sovražniku, ki ga ni iskati v madžarskem delavstvu in kmečkem ljudstvu, ampak v bukareški kliki, ki je kapitulirala. Uprava mesta Cluj je prejela iz mesta Satur Mare poročilo, da je skupina oboroženih Madžarov s silo vdrla v mesto ter pričela pleniti banke. Pri tem je bilo 9 rumunskih orožnikov ubitih. Splošno prevladuje v Cluju sodba, da se zasedba Transilvanije po Madžarski ne bo mogla izvesti brez resnih incidentov. Po informacijah iz raznih krajev Transilvanije so v nekaterih vojaških garnizijah rumunske čete odpovedale pokorščino ter se proti vi j o zapustiti svoja mesta. Iz Bukarešte je bil že odposlan general Antone-scu, da bo nadzoroval in vodil evakuacijo. Vest, da je prispel v Cluj vodja kmečke stranke v Transilvaniji Maniu, se je kakor blisk razširila po okolici Cluja. Pod vodstvom rektorja clujske univerze se je ustanovil »odbor odpora« in je bil za njegovega predsednika izbran Maniu. Reuterjeve-mu dopisniku je izjavil, da dunajska razsodba v ničemer ni mogla spremeniti njegovega stališča do transilvanskega vprašanja. »Nadaljeval bom borbo proti razdelitvi Transilvanije«, je izjavil Maniu, »in sicer v principu in v praksi. Stojim na čelu stranke, katere poslanstvo je v tem, da popravlja nepravičnosti.« Prvi spopadi Budimpešta, 3. sept. o. Kakor poročajo, so madžarske čete vkorakale včeraj pred določenim rokom v mesto Nagv Arad. Rumunske oblasti so protestirale zaradi ore-kršitve dogovora, sklenjenega z madžarsko vojaško delegacijo ter so zahtevale, nai Madžari zapuste mesto do oetka. ko se ima no določenem načrtu izročiti. Ker rumunska zahteva ni bila izoolniena. ie prišlo do SDooada med rumunskim in ma- džarskim vojaštvom ter so rumunske čete : ponovno prevzele oblast v mestu, dočim < se ie madžarsko voiaštvo umaknilo. Na '■■ merodajnih mestih v Budimpešti izjavlja-i io. da vesti o tem še niso v celoti potrjene. Nemški protest Bukarešta, 3. sept. s. (Reuter.) Nemški dopisnik je v imenu svoie vlade vložil pri rumunski vladi protest zaradi orotinem-ških demonstracij v Rumuniii. Moskva želi pojasnil Bukarešta, 3. sept. s. (Ass. Press.) Iz diplomatskih krogov javljajo, da je baje sovjetska vlada vprašala nemško vlada za pojasnila glede nemško-italijanskih jamstev za nove rumunske meje. V zvezi s tem korakom sovjetske vlade je menda tudi razgovor, ki ga je imel te dni nemški poslanik v Bukarešti dr. Fabri-cius s sovjetskim poslanikom Lavrentije-vom. V Budimpešti trezsto presajanje položaja Budimpešta, 3. septembra, p. V vladnih krogih v Budimpešti priznavajo, da skuša rumunska vlada z vsemi sredstvi omogočiti madžarskim oblastem prevzem severne Transilvanije brez kakšnih zapiet-Ijajev s prebivalstvom Rumunska vlada je že poslala iz Budimpešte v Erdelj nad 200 tovornih avtomobPov 7? prevoz državnih arhivov V Cluju, Kološvaru in drugih krajih so bile osnovane madžarsko-rumunske narodne garde, v katerih so rumunski in madžarski meščani in ki skrbe za osebno in premoženjsko varnost državljanov. Glede na vesti agencije »Associated Press« o zbiranju ruskih čet ob rumunski meji, menijo, da ta koncentracija ni nova. Ruske čete so v nekoliko večjem številu ob meji Rumunije še iz časa zasedbe Besarabije in severne Bukovmc Morda so bili kontingenti nekoliko povečani te dni, ko so se pripetili incidenti na rumunsko-ruski meji, zaradi katerih je vlada v Moskvi poslala dve protestni noti vladi v Bukarešti. V madžarskih krogih ne verujejo da bi bila koncentracija sovjetskih čet v zvezi z novo ustvarjenim položajem po dunajski arbitraži. V madžarski javnosti so prepričanj, da je spor z Rumunijo defi-nitivno rešen neglede na razpoloženje, ki ga je dunajska razsodb: izzvala v Ercielju in drugih rumunskih pokrajinah Gospodarske pridobitve Madžarske Rim, 3. sept. br. (SDA) »Popclo di Roma« razpravlja danes o gospodarskih pridobitvah Madžarske na osnovi dunajskih arbitražnih odločb. V Transilvaniji, ki je •pripadla Madžarski, je mnogo rudnikov svinca, bakra, bavksita, soli ter celo zla-, ta in srebra. Rumunija je imela doslej za : Rusije v Evropi največje rudnike srebra. SRDITI NAPADI NA ANGLIJO OB PRVI OBLETNICI VOJNE Na dan obletnice angleške vojne napovedi Nemčiji so bile včeraj velike letalske Ktke nad britanskim otočjem Pogajanja z Bolgari Urejena so sedaj 2e skoro vsa sporna vprašanja London, 3. sept. j. (LEF) V očitni želji, da bi tudi nemško letalstvo s svoje strani proslavilo prvo obletnico vojne, je nemško vojno poveljstvo tudi danes zjutraj ln dopoldne poslalo proti Veliki Britaniji izredno močne odrede svojih bombnikov in lovskih letal. Nemško letalstvo pa je neposredno na jugovzhodni angleški obali, kjer je poizkušalo prodor proti notranjosti Anglije, naletelo na silovit odpor močnih kontingentov britanskega lovskega letalstva. Angleški lovci so nemške odrede v petih minutah razpršili, tako da niso več tvorih povezanih enotnih formacij. Kratko po tem je prišlo nad nekim mestom, bolj oddaljenim od obale, do velike zračne bitke, ki je bila nedvomno ena naj-silovitejših v toku dosedanjih spopadov. Opazovalci so našteli šest primerov, ko so bili nemški letalci prisiljeni spustiti se s padali iz svojih poškodovanih aparatov. Angleškemu lovskemu letalstvu se je slednjič posrečilo pognati sovražnika v beg. Nemška letala so na umiku kar na slepo srečo odvrgla tovore bomb, katerih eksplozije so bile tako silovite, da se je več minut čulo, kakor da bobni grom. Manjši spopadi so se razvili še na nekaterih dru-gfh mestih, toda uro potem, ko so nemška letala priletela nad Anglijo, so bila v celoti spet potisnjena s celine nad morje. Večje število nemških letal se je pri tem verjetno zrušilo na tla v bližini jugovzhodne obale. London, 3. sept. s. (Reuter.) Nemški le-talslu napadi na Anglijo so dobili danes že dopoldne zelo velik obseg. Tekom dopoldneva so našteli tri večje napade, ki so bili vsi namenjeni protiletalski obrambi Londona. Pri tretjem, največjem napadu, je bil dan tudi v Londonu letalski alarm, ki je trajal nekaj nad eno uro. Prva formacija nemških letal se je zjutraj pojavila nad nekim južnovzhodnim mestom. Sestavljala so jo mnoga bombna in lovska letala. Angleška lovska letala so takoj posegla v borbo. Najmanj eno izmed nemških bombnih letal je bilo sestreljeno ter je v bližini mesta po padcu na zemljo eksplodiralo. Ostala letala so se umaknila. Pri napadu je bilo vrženih nekaj bomb, ki pa niso povzročile škode ali žrtev. Druga nemška formacija je priletela nad ustje Temze. Razvila se je letalska bitka v veliki višini. Angleškim letalom je uspelo formacijo razbiti, pri čemer so bila naj-manj tri nemška letala sestreljena. Najsilovitejši je bil tretji napad, po katerem je prišlo do menda doslej največje letalske bitke nad južnovzhodno Anglijo. Nemška letala so priletela nad angleško czemlje v treh smereh, že ob obali so se v veliki višini zapletla v borbe z angleškimi Spitfirsi in Hurricani. V tej bitki so bila zopet sestreljena tri nemška letala. Angle£.ci rešilni čolni so odhiteli v Kanal, da poiščejo ponesrečene nemške letalce. Pri tretjem napadu je trajala letalska bitka nad eno uro. Končno j 2 bila nemška formacija razbita ter se je umaknila preko Kanala. Sest nemških letalcev se je s ponesrečenih letal rešilo s padali. Popoldne so se letalske bitke nadaljevale. Predvsem je bilo napadeno neko mesto v južno vzhodni Angliji, skupina nemških letal pa je s strojnicami napadla tudi zaporne balone ter ob tej priliki obstreljevala dva oddelka angleške vojske, ki sta bila pravkar na pohodu. Med bojem nad južnovzhodno Anglijo je bil popoldne v Londonu drugič dan letalski alarm. Nemška letala so bila opažena danes tudi nad severovzhodno škotsko ter nad severovzhodno Anglijo, kjer so jih pregnali protiletalski topovi, ne da bi bila letala preje odvrgla bombe. Uradna angleška poročila Lc-ndon, 3. sept. s. (Reuter) Letalsko ministrstvo je objavilo ob 17. naslednji komunike: Sovražna letala so zjutraj v znatnem številu preletela južnovzhodno obalo. Vrženih je bilo nekaj bomb na Kent in Essex. Povzročena škcda je majhna in število žrtev ni veliko, vendar je med njimi nekaj smrtnih. Do izdaje komunikeja je javljeno, da je bilo danes sestreljenih nad Anglijo 23 nemških in 15 angleških lovskih aparatov, toda 8 pilotov se je rešilo. Končna poročila o včerajšnjih letalskih bitkah, v katerih je bilo sestreljeno 42 nemških letal, kažejo, da je bilo včeraj izgubljenih 20 angleških lovskih letal, vendar se je 10 pilotov rešilo. Jutri bo govoril Churchill London, 3. sept. j. (Reuter) Dokončno je bilo sklenjeno, da bo predsednik vlade Churchill podal poročilo o vojnem položaju v četrtek, ko se spet sestane parlament po kratkem poletnem odmoru. Padvigi angleških letal London, 3. sept. s. (Reuter) Letalsko ministrstvo javlja v svojem nocojšnjem komunikeju, da so preteklo noč angleška letala napadla več novih vojaških objektov v Nemčiji in Italiji. Med drugim so veljali napadi tovarnam dinamita v Schleehur-stu pri Kolnu, bencinskim zalogam pri Ludwigshafenu in Frankfurtu, letalski tovarni v Stuttgartu, tovarnam pri Kolnu in kanalu Dortmund—Ems. V Italiji je bilo bombardirano železniško križišče v San Piere da Rena pri Genovi ter električna centrala v Genovi. V Franciji so napadla angleška letala nemško mornariško oporišče v Lorientu in postojanke težkega topništva pri kapu Gris Nez. Dve angleški letali se nista vrnili s teh poletov. Letala obalnega poveljstva so napadla nemške tovorne ladje v bližini holandske obale ter v Sognefjordu na Norveškem. Pri tem je bil sestreljen nemški hidroplan tipa Dornier. Napadena so bila tudi ben- cinska skladišča v VTissingenu ln pristaniške naprave v Ostendu. Eno letalo se ni vrnilo s teh poletov. London, 3. sept. s. (Reuter) Letalsko ministrstvo javlja, da je po zadnjih podatkih sestrelilo včeraj protiletalsko topništvo še 8 nemških letal tako da znašajo skupne včerajšnje nemške izgube 50 letal. Eden: Bodimo pripravljeni na vse! London, 3. sept. AA. (Reuter) Pri današnjem kosilu v Londonu je Imel vojni minister Eden govor, v katerem je med drugim rekel: Povsod okrog nas divja velika bitka. Mesec avgust je bil z več stališč boljši od ostalih mesecev v letošnjem vojnem letu. Toda nespametno bi bilo računati, da je zaradi tega nevarnost vdora sovražnika že minila, ko se jesen že približuje. Nasprotno bo resnica. Ni ga znaka, po katerem bi smeli sklepati, da je Nemčija opustila svoj namen, da bi se polastila naše države z nenadnim vdorom. Obstoji veliko število resnih znakov, ki nas opominjajo, da bodimo previdni zlasti v prihodnjih tednih. Naše geslo ae glasi: Biti pripravljen, toda ne tako, kakor so pripravljene čete, ki pasivno drže obrambne črte, temveč, kakor vojska, Id čaka ukaza, da se vrže na sovražnika, čim se mu približa. Pilotske Izgube v prvem vojnem letu London, 3. sept. s. (Reuter) Po angleških cenitvah so izgubili Nemci v dosedanjem poteku vojne skupno približno 17.000 do 18.000 letalcev. Angleži so v istem času izgubili nekaj manj nego 3000 svojih letalcev, ki so bodisi padli ali bili ujetL Sofija, 3. sept. br. (Štefani) Kralj Boris je davi sprejel v avdiend ministrskega predsednika Filova, ki mu je poročal o pogajanjih v Crajovi. Iz Crajove prihajajo zelo optimistične vesti. Tukajšnji krogi splošno sodijo, da je dunajska arbitražna odločitev glede Transilvanije ugodno vplivala tudi na pogajanja glede južne Do-brudže. Današnja »Zora« poroča, da so sedaj urejena že skoro vsa sporna vprašanja in gre le še za datum, ko bodo Rumuni predali južno Dobrudžo Bolgarom. Sofija. 3. sept AA. (DNB) Vojni minister general Daskalov je sprejel člana bolgarske delegacije generala Popova, ki je prispel včeraj lz Crajove. General Popov odpotuje danes v Varno, kjer se nahaja garnizija, ki ji poveljuje. Rumunski delegati so zapustili Crajovo včeraj in odpotovali v Bukarešto. SOfija, 3. sept. p. Snočnja izjava predsednika bolgarske vlade Filova o poteku pogajanj v Crajovi je izzvala veliko senzacijo, ker doslej bolgarska javnost o nastalih težkočah ni imela jasne slike. Iz dobro poučenih krogov se je izvedelo, da je Ru- Nemško vojno poročilo Hudi napadi na letališča in pristaniške naprave ob vsej vzhodni in južni obali Velike Britanije Berlin. 3. sept. br. (DNB.) Vrhovno poveljstvo nemške vojske ie oooldne objavilo naslednje službeno vojno poročilo: Dne 2. septembra so skupine naših bojnih in lovskih letal, kakor ie bilo že objavljeno napadle sovražna letališča v iužni Angliji. V Hornchurchu, Gravesendu, East-churchu in Detlingu so bili z bombami razdejani hangarji ter druga poslooia in deloma zažgani Pri tem ie prišlo do več letalskih spopadov, ki so potekli zmagovito za naše letalsko orožje. Ponoči so skupine bojnih letal bombardirale pristaniške naprave na zap~dni in južni obali Anglije, tovarne oboroževalne industrije v srednji Angliji ter letališča. Tako so bile napadene luke v Liveroo^lu. Svvansei. Bristolu. Plvmou'hu. Portlandu. Pooleu. Portsmouthu ter tovarne orcžia v Birmmchamu. Coventrvu in Filt-nu. Na več kraiih so izbruhnili velik požari. Miniranje angleških luk se ie nadaliev=lo. Angleška letala so v noči na 3. september napadla razne kraje v zapadni in iuž-nozapadni Nemčiji. Razdejala so neko kmečko posestvo, drugače pa ni bilo ne gmotne škode ne žrtev. Sovražnik ie izgubil včerai skupno 93 letal. Od tega so sestrelila naša leta^ podnevi v letalskih spopadih 86. nočn; lovci 1. protiletalsko topništvo 1 in protfetalsko topništvo vojne mornarice 1 letalo. 4 letala pa so bila uničena na letališčih. 23 nemških letal se ni vrnilo v svoia oporišča. Rušilska erkadra »76« ie dosegla svoio 500. letalsko zmago. Berlin, 3. sept. br (DNB) Ponoči so nemška lovska letala in protiletalsko topništvo sestrelili 3 angleške bombnike ]ri so bombardirali neke kraie v Nemčiii. Angleška letala so skušala prc dreti globlje nad nemško ozercvlie. a iim to ni uspelo. Zato so odvrgla svoje b^mbe na kraje v zapadni Nemčiji in se nato naglo umaknila nazaj proti Angliji. Angleške bombe niso povzročile velike škode na vojaških objektih. Velik napad na tovarne v Monakovu in Stuttgartu London, 3. sept. j. (Reuter.) Kakor izjavlja informacij ska služba letalskega ministrstva. je angleško letalstvo v minuli noči izvedlo prvi napad zares velikega obsega na Monakovo. Formacija težkih angleških bombnikov ie bombardirala naprave tovarne Bayerische Motorenwerke. Drugi napad ie bil izveden na znano Bo-schevo tovarno za električne in signalne naprave v Stuttgartu. Ta napad in pa bombardiranje letelskih tovarn v Turinu in Milanu se mora smatrati za doslej največji uspeh angleškega letalstva. Koliko letal je bilo včeraj sestreljenih Berlin, 3. sept. s. (Col. B. C.) Nemški radio javlja popoldne, da ie bilo dotlei danes nad Anglijo sestreljenih že 39 angle-kih letal. 15 pa jih je bilo uničenih na letališčih. Nemci so do popoldneva izgubili 12 svojih aparatov. munija zmanjšala svoje zahteve glede odškodnine od 3 na 2 milijardi, vendar pa Bolgari tudi to vsoto smatrajo še kot preveliko. Po pisanju sofijskega tiska se pogajanja približujejo zaključitvi in obstoja upanje, da se bodo tudi finančna vprašanja uredila brez arbitraže. Na bolgarski strani pripisujejo veliko važnost prizadevanju, da bi se sporazum z Rumunijo dosegel direktno. ker je treba vpoštevati potrebo bodočih prijateljskih odnosov med Rumunijo in Bolgarijo, ki vsekako ne bi bili toliko prijateljski, če bi končna rešitev temeljila na arbitraži. Kar se tiče števila ljudi, ki jih bo treba izseliti iz severne in južne Dobrudže, je predsednik bolgarske vlade naglasii, da g»e za 40.000 Bolgarov, odnosno 9.800 bolgarskih družin, ki jih bo treba preseliti iz severne Dobrudže, dočim se bo moralo po rumunskih podatkih izseliti iz južne Dobrudže približno 110.000 Rumunov. Danes poročajo, da so Rumuni predlagali nov rok za predajo južne Dobrucže, ki se je približal bolgarskim zahtevam, vendar pa še vedno ni zadovoljiv. Prodiranje Italll iz Somalile v Italijanske čete prodrle km gIsbefc© v angleško koloni|o Kenijo in zasedle mesto Euito Prevoz ujetnikov iz Anglije v Indijo Simia. 3. sept. j. (Reuter) Po informa- c jah »Timesa« bodo organizirani transporti nemških in italijanskih vojnih ujetnikov v Indijo, kjer bodo urejena posebna ujetniška taborišča. Nekaj italijanskih ujetnikov je že prispelo v ujetniško taborišče Ahmednagar. Plavotna liga 1940, f jt 49 Slnočnji plavalni dvoboj se je ob ogremesem zanimanju občinstva po 6 točkah končal s 35: 31 točkam za Ilirijo LJubljana. 3. septemb a Športni dogodek, ki ga v Liubliani ža dolsa leta ni bilo. na plavalni prireditvi pa sploh še nikoli, ie bil noccišnii liga-ški plavalni dvoboi med sušaško Viktoriio in domačo Ilirijo. Cisto športni moment tega srečanja ie precej izgubil na privlačnosti zaradi tega. ker ie Viktorija s svojim nepremišljenim korakom v Dubrovniku vsai dozdai formalno zapravila vse možnosti, da bi dosegla prvo mesto. Kot tretji športni tekmec ie prišel tako v co-štev samo odsotni dubrovniški Jug ki ie že zakliučil letošnjo tekmovanie v tei konkurenci in ie vsega za 50 točk pred Ilirijo. To pomeni, da bo morala Piriia nocoi zbrati najmanj 51 točk. da bo dobila naslov naibolišega plavalnega kluba v državi, s 4 točkami več pa bo slavila obenem tudi zmago nad svojim večnim rivalom in velikim nasprotnikom s Sušaka. Ne glede na vse to pa ie soortno občinstvo dobro vedelo, da bodo nocoišnie borbe prinesle nailepše. kar se da pri nas videti v plavalnem športu, in zato ie dobesedno do zadnjega kotička napolnilo plavalno areno. Ni pretirano, če računamo, da ie danes kopališče Ilirije sprejelo nad 3*ooo gledalcev Prireditelji so se za ta ogromni obisk tudi dobro pripravili ter med drug'm do skrajnosti povečali tribuno za sedeže in improvizirali na stotine stojišč po strehah kopališča. Pogled na to žuborečo množico okoli krasno razsvetljenega plavalnega bazena je bil nocoj res edinstven. Točno ob napovedani uri ie sodniki zbor pod vrhovnim sodnikom dr. Kordeli-čem in s starteriem Jesihom poklical prve tekmovalce na start. To je bila točka na 400 m. v kateri so vsi poznavalci že dobro vedeli, kako se bo končala. Brez nemira so odšli s starta De-filips in Curtini za Viktoriio ter Mihalek in Močan za Ilirijo. Defilipis potegne takoj in prevzame vodstvo ter obrne na 100 m v 1:12.2. na 200 m v 2:33.8 in na 300 m v 3:58.8 zmerom kot prvi. Mihalek se spusti v boj s Curtinijem. toda na zadnii progi zaostane za nekai metrov. Vrstni red na cilju ie bdi naslednji: 1. Defilipis (V) 5:22.8, 2. Cortinl (V) 5:24.6, 3. Mihalek (I) 5:27.8, 4. Močim (I) 5:37.4. Točke: Viktorija 8, IMrija S. Naslednja točka — dame na 100 m prosto — je domačim prinesla majhno razočaranje. Startale so za Viktorijo Krmpotiče-va in Duničeva, za Ilirijo pa Finčeva Dra-guša in Keržanova. Medtem ko prevzame Finčeva vodstvo in obrne na 50 m z do- brim časom 34:2, se razvije med Duniče-vo in Keržanovo ogorčena borba za drugo mesto. Duničeva v krasnem finišu res doseže cilj kot druga Časi so bili naslednji: 1. Fine Draguša (I) 1:14.3, 2. Dunič (V) 1:19.7, 3. Keržan (I) 1:21, 4. Krmpotič (V) 1:23.1. Točke: Viktorija 12, Ilirija 10. Ob splošnem vznemirjenju so potem nastopili gospodje za 100 m hrbtno. Po dvakratnem neuspelem startu so odšli na progo: Vidmar in Potočnjak za Viktorijo ter Pelhan in Pestevšek za Ilirijo. Pelhan je takoj v vodstvu in tudi obrne kot prvi v času 35 sekund. Za točko naskoka se bijeta zdaj še samo Vidmar in Pestevšek. že se zdi, da je Pestevškova zmaga popolnoma sigurna, toda Vidmar v silnem spurtu nadoknadi zadnjih nekaj metrov in udari skoraj istočasno s Pestevškom na cilju. Sodniški zbor je obema prisodil enaki čas, boljše mesto pa Pestevšku. V številkah je bilo takole: 1. Pelhan (I) 1:15.6, 2. Pestevšek (I) 1:16.6, S. Vidmar (I) 1:16.6, 4. Potočnjak (V) 1:19.6. Točke: Ilirija 18, Viktorija 15. Zadnja točka pred odmorom je bila 200 m prsno za dame. Viktorijo sta zastopali Boršičeva in Candrličeva, domače pa Finčeva Saša in Martinova. Točka ni prinesla velikega boja, čeprav se je Martinova krčevito držala odlične Boršičeve, ki pa je v finišu sigurno dobila vseh 5 točk. Prav tako je bilo s tretjim mestom za Ilirijo in s četrtim za Viktorijo. Časi so bih naslednji: 1. Boršlč (V) 3:24.8. 2. Martin (I) 8:81.8, 8. Fine Saša (I) 8:46.9, 4. čandrllč (V) 3:52.8. Točke: Ilirija 28, Viktorija 21. 100 m prosto gospodje: 1. Defilipis (V) 1:03.3, 2. Pelhan (I) 1:03.3. 3. dr. Wilfan (I) 1:03.3. 4. Curtini (V) 1:03.7. Točke: Ilirija 28, Viktorija 27. 100 m hrbtno dame: 1. Fine Draguša (I) 1:30, 2. Wimmer (V) 1:30.7, 3. Bradač (I) 1:36, 4. Krmpotič (V) 1:37. Točke: Ilirija 85, Viktorija 31. Proti slednji točki je Viktorija vložil r prctc-t, češ da sta Finčeva in Wimmerje-va prispeli na cilj v mrtvem teku. Pet etap dirke po Srbiji Beograd, 3. sept. p. V skupni oceni dirkačev na dirki okrog Srbije je po končani peti etapi vrstni red naslednji: 1. Peter-nelj 34:14.46, 2. Gartner 34:24.34, 8. Pod milščak 34:35.51. 4. Davidovič 34:50.30, 5 Veljkovič 34:57.05, 6. Grabnar 35:05.29, 7. Golob 35:09.25, 8. Drljačič, 9. Patrov, itd. Rim, 3. sept. AA. (DNB). Vojaški dopisnik DNBa za sredozemski prostor poroča: Vojaške sile, ki operirajo pod poveljstvom podkralja Abesiniie vojvode Aoste so takoj po zasedbi angleške Somalije izvršile novo napredovanje v jugovzhodni smeri. V odseku med Mojalo, Dolom in Daso so italijanske čete prodrle globoko v Kenijo ter zasedle važno mesto Buno. Prvič v zgodovini angleškega vzhodnoafri-škega kolonijskega imperija ogražajo sovražne čete veliko angleško kolonijo Kenijo. Ta angleška kolonija v osrčju Afrike predstavlja zvezo med Egiptom in jugom Afrike. Italijansko prodiranje v Keniji ie usmerjeno proti nenavadno občutljivi točki angleškega kolonijskega imperija. Kenija obsega 582.000 km2 in ima 2.8 milijonov prebivalcev. Upravlja jo generalni guverner, imenovan od angleškega kolonijskega ministra. Podrejen je neposredno londonski vladi. Z zavzetjem Bune so Italijanske čete prodrle 90 km globoko v Kenijo, v kateri prebivajo plemena, ki so sorodna plemenom v italijanski in angleški Somaliji. Pred nekoliko dnevi je generalni guverner Kenije odredil izpraznitev obmejnega pasu ter se je moralo 50.000 prebivalcev čez noč izseliti i? krajev, v katerih so njihovi predniki živeli že stoletja. Angleške čete so jih brezobzirno pognale proti jugu. Italijani prodirajo sedaj skozi puščavo in šele bolj proti jugu se začenja plodna planota, ki daje Keniji njene pravo vrednost. Si. italijansko vojno poročilo Rim, 3. sept. br. (Štefani) Vrhovno poveljstvo italijanske vojske je objavilo oa- vi naslednje 88. službeno vojno poročilo: Neka formacija sovražnih vojnih ladij, ki je bila opažena na srednjem Sredozemskem morju, je biia ponovno napadena od naših letal. Močan ogenj protiletalskega topništva kakor tudi hudi spopadi s so-vražn mi lovskimi letali niso mogli streti elana in vneme naših bembnikov in str-mcglavcev, ki so dosegli vidne uspehe. Neka matična ladja za letala je bila zadeta v kljun in močno poškodovana. Neka bojna ladja, ena križarka in en ruš lec so bili zadeti v polno in prav tako hudo poškodovani. V spopadih so bila sestreljena 4 sovražna letala. Navedeni podatki so bili kontrolirani na osnovi fotografskih dokumentov. Naša letala so v tem času napadla tudi pomorsko oporišče na Malti in ga intenzivno bombardirala. Tri naša letala se niso vrnila v svoja oporišča. Neka ladja, opremljena s predpisanimi znaki Rdečega križa, je bila napadena in s strojnicami obstreljevana, ko je htela na pomoč letalcem z letal, ki so padla v morje. V Vzhodni Afriki so bila bombardirana taborišča sovražnih čet ter avtomobilski tren pri Gadablju ob reki Aibari v Sudanu. O priliki letalskega napada na Asab, ki je bil omenjen v včerajšnjem vojnem poročilu, so znašale naše izgube po podrobnejših ugotovitvah 4 mrtve Italijane in 8 domačinov ter okrog 20 ranjenih. Sovražna letala so znova v smeri preko Švice priletela nad severno Italijo ter preletela nekaj krajev. Protiletalsko topništvo je na napad takoj reagiralo. Letala so mogla odvreči svoje bombe le na Genovo, kjer sta bila 2 civilista ubita, 15 pa ranjenih. Materialne škode je bilo malo. Tri letala so bila sestreljena od protiletalskega topništva in so se še v zraku vnela. Lovska letala so sestrelila dva sovražna bombnika. Rim, 3. sept. br. Agencija Štefani je objavila podroben seznam žrtev angleškega letalskega napada na Genovo v pretekli noči. Ubita sta bila neki ribič in neki upokojeni privatni nameščenec. Ranjenih je bilo 9 moških in 6 žensk. Angleži potrjujejo izgubo Bune LOndOn, 3. sept. s. (Reuter) Danes je bilo tu uradno potrjeno, da so angleške čete izpraznile mesto Buna ▼ Keniji, 50 milj južno Mojale, ter se umaknile dalje proti jugu. Italijansko vojno poročilo je že pred dvema dnevoma javilo, da so italijanske čete zasedle Buno. V merodajnih angleških krogih poudarjajo, da so Buno branile samo maloštevilne angleške edi-nice. Položaj za obrambo je bil zelo težaven, ker so bile angleške čete izpostavljene napadom s severovzhoda in severoma pada. Katro, s. sept. J. (Reuter) Poveljstvo angleškega letalstva je izdalo naslednji :radni komunike: Angleška letala so včeraj ponovno napadla pristaniška poslopja in skladišča v Assabu. Eombniki so napadali luko ves dan v neprestano si sledečih zaporednih valovih. Bombe so pogodile enega izmed ve-iikih pomolov v luki ter še neki manjši pomol. Več bomb je padio na poslopja in skladšča na drugih pomolih. V sldadišču goriva so bombe zanetile pežar, ki. je trajal dve uri. Drugi požar v skladišču tekočega goriva je nastal po močni eksploziji in ga je drugi odred bombnih letal lahko opazoval še iz daljave 40 km. Angleške bombe so nadalje pogodile vojašnico v Assabu. Sovražno protiletalsko topništvo je sicer naša letala silovito obstreljevalo, toua vs: angleški aparati so se nepoškodovani vrnili. Angleško letalstvo je nadalje opravilo več izviclniških poletov nad raznimi predeli italijanske vzhodne Afrike in Somalije. Neko angleško vojno etalo s francosko posadko je opravilo važen izvidniški polet nad zapadnim delom Sredozemskega morja. Italijani o položaju kagležev v Alfi Rim, 3. sept. j. (Štefani) V merodajnih krog h ugotavljajo, da postaja položaj Anglije v Afriki od dneva do dneva nesigur-nejši. Neprestano se rušijo dosedanje britanske postojanke v raznih delih Afrike in angleški prest ž nezadi-žno proppda. Po vesteh iz Londona se je angleška vlada zaradi vznemirljivega vojaškega in političnega položaja, ki vlada v severni in vzhodni Afriki, odločila razpi emiti več koiomj svojega aiiL.kega imperija, da bi lahko bolje pripravila obrambo Kenije, Sudana in razen tega tudi Palestine. Tudi vesti, ki prihajajo v London iz Južne Af-r'ke, ni." o pesebno vzpodbudne, ker vlada v Ca.petov.mu zaradi trenotnega političnega položaja svetuje vladi v Londonu, da naj ne zahteva od južnoafriškega domini-ona prevelikih kontribucij na četah in vojnem mater alu. Zadnje glasovanje v južnoafriškem parlamentu, ki bi skoro prineslo vladi nezaupnico, dokazuje, da opozicija proti nadaljevanju vojne v afriški uniji zmerom bolj pridobiva na terenu. Pri glasovanju o nadaljevanju vejne je vlada odnesla le še 10 glasov večine napram opoziciji. R sssks* turška pogajanja Curih. 3. sept. o. V svojem poročilu iz Londona beleži >Neue Ziircher Zeitung«, da pripisujejo tamkajšnji dipiomatski krogi velik pomen pogajanjem med Rusijo in Turčijo, ki so se pred kratkim pričela. V razpravi so Dardanele. Po poročilih iz Turčije se skušaj doseči sporazum, v smislu katerega bi bil ruskim ladjam v določenih primerih dovoljen prehod skozi Darda-nele, Rusija pa bi jamčila za turško suverenost nasproti slehernemu napadalcu. Ma£ žarsko-ruska trgovinska pogodba Moskv-a, 3. septembra. AA. (DNB) Med Sovjetsko Rusijo in Madžarsko je bila danes v Moskvi podpisana nova pogodba o blagovnem in plačilnem prometu, ki določa izmenjavo blaga v višini 7 milijonov pengov letno. Madžarska bo izvažala v Rusijo premog, tovorne, ladje, vagonska kolesa in železniške osi, Rusija pa bo izvažala na Madžaisko v prvi vrsti manganovo rudo, azbest in gradbeni material. To po godbo, ki je prva med Madžarsko in So vjetsko Rusijo, sta podpisala narodni ko« misar za narodno trgovino Mikojan in šef madžarske delegacije v Moskvi Nikl. Madžarska gospodarska delegacija bo zapustila Moskvo jutri V Moskvi bosta ostala samo dva člana madžarske delegacije, ki se bosta z zastopniki sovjetskih oblasti pogajala za uvedbo prometa čez novo ma-džarsko-sovjetsko državno mejo. Japonski ultimat Endokini Slngapore. 3. sept. s. (Reuter.) Iz Saigo-na poročaio uradno, da so v nedelio izročili Japonci Francoski Indokini ultimat, v katerem zahtevajo dovoljenje za prost prehod japonske vojske preko Francoske Indokine. Francoske oblasti so ultimat odklonile. Mussolinl nadzira industrijo Rim, 3. sept br. (Štefani) Ministrski predsednik Mussolinl ki se je včeraj mudil v Riminiu, je davi s svojim trimotor-nikom krenil dalje v Jasi. Tam je danes dopoldne pregledal nekaj tovarn. Delavstvo mu je priredilo velike ovacije. Maši kraji in ljudje druStev. ki mo priglasili mvoio udeldfca f Lani, ke Ja lite nagrarta prrK podelJo- ...» . ..... < _— -I—l— —— ofaiMlr Ra. Priprave za svečanosti v Ljubljani Spored slavnostne akademije vojnih dobrovoljcev Vstopnice za slavnostno akademijo, k jo priredijo vojni dobrovoljci Freske organizacije v Ljubljani pod častnim pokroviteljstvom Odbora za postavitev spomenika v Ljubljani dne 5. t. m. ob pol 21. \ opernem gledališču, se dobijo v predpro-daji od 10. do pol 13. in od 15. do 17. pri dnevni blagajni v Operi Spored akademije je nastopni: 1. Pozdravni govor. Govori Josip Jeras, predsednik Sreske organizacije vojnih dobrovoljcev v Ljubljani 2. A. Lajovic: a) Begunka pri zibelki, I. Pavčič. b) Kaj mi pravi ptičeik ta? — Poje gdčna Milica Polajnarjeva, operna pevka. 3. Oton Župančič: 11. oktobra 1934. — Recitira Berger Marijan akademik. 4. Lik kralja Aleksandra I.: Govori predsednik Zveze vojnih dobrovoljecv v Beogradu, polkovnik-mvalid Lujo Lovrič. 5. Pavel Golia: Besede o materi iz igre »Dobrudža 1916«. — Predvaja Ivan Levar, član Drame. Po 1. delu kratek odmor. 6. H Rabaud: Nočna procesija, simfonična slika. — Izvaja operni orkester. 7 P. Čajkovski: a) Arija Kneza Gremi-nsi iz opere »Evgenii Onjegin«. S. Premrl: b) Znamenje. — Poje F. Lupša, operni pe^^ ec 8. R. Paul m: Tako je bilo. — Igrokaz iz življenja vojnih dobrovoljcev na solunski fronti — Izvajajo člani Drame: Cesar, Jan, Gregorin in Poto 16. pred poslopjem Glasbene Matice (Vegova ulica) v korist zimske pomoči ljubljanske mestne občina ima naslednji spored: 1) državna himna — pojo združeni mešani pevski zbori — dirigira Preme! Mirko. 2) Leskovic Bogo: Domovina — simfonična pesnitev za veliki orkester, nagrajena od kr. ban-ske uprave s I. nagrado, prva izvedba. Dirigira Neffat Anton. 3)a Gotovac Jakov: Himna svobodi, pojo združeni mešani pev- ski zbori z orkestrom Ljubljanske filharmonije. Dirigira Neffat Anton, b) Ventu-rini Fran: Kralj Matjaž — pojo združeni mešani pevski zbori s spremljevanjem godbe na pihala. Dirigira Premelfi Mirko. Odmor. 4) Beran Emerik; Slavnostna koračnica, dirigira Svetel Heribert, 5) Jenko Davorin: Kosovo — dirigira v. k. Smre-kar Lojze, 6) Pešta Jan: Jugoslavija — svečana uvertura posvečena gen. Maistru dirigira v. v. k. Herzog Ferdo. Igrajo združene godbe: 40. pp. Triglavskega, godba »Sloge« ln godba I. plan. polka v škof ji Loki. Prodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice. Edini cam Zveze kulturnih društev! Predsedstvo je v sporazumu z odborom za postavitev spomenika Viteškemu kralju v Ljubljani sklenilo, da bo le ono položilo venec za vse svoje članice. Zastopniki razen sokolskih. se zberejo v tajništvu Zveze ob 8.30 (vhod skozi kavarno), odkoder odidejo na zanje določeni prostor. Vse članice vabimo, da se odkritja polnošte-vilno udeležijo. Obrtniki; Skupno združenje obrtnaSrov v Ljubljani vabi vse svoje cenjene člane in ostale obrtnike, da se udeleže odkritja spomenika Viteškega kralja. Ker ae bodo slovesnosti udeležili vsi sloji naroda in vse organizacije, apeliramo tudi na naje obrtništvo, da sodeluje pri tej veliki svečanosti in na ta način izkaže pieteo do blagopokojnega Viteškega kralja. Zbirališče bo v petek ob pol 9. pred pisarno združenja na Gosposvetski cesti St. 12. nasproti evangeljski cerkvi, odkoder odidemo skupno na Slavnostni prostor. Klub koroških Slovencev v Ljubljeni vabi vse svoie članice in člane, da se ▼ čim večjem številu udeleže slavnosti odkritja spomenika. Zbirališče ob 9. na Trgu kralja Petra I pred Miklošičevim spomenikom. Venec položi osrednr odbor tudi za pododbore. na, sta jo prejela, za orkestralni stavek Samo Hutaed in sicer za »Psaln« na Kosovelov tekst, za zborovsko skladbo pa Jurij Gregorc, napisano na Zupančičev tekst »Prebujenje«. Letos Je obe nagradi prejel Jurij Gregorc ln Staer b mešani zbor, komponiran B* ŽupSoOčev »Sonet« ter za orkestralni stave* »Prttnde meiancholi-«nec. Vlak je povozil družinskega očete Smrtna nesreča blizu postaje Save Litija, 3. septembra Službujoči železniški obhodnik jej našel davi na progi med Savo in Mošenikom neznanca, ki je ležal na tračnicah ves v krvi, mrtev. Ko ga je železničar pog'edal bliže, je spoznal v njem 45 letnega Avguština Gašparja, ki je bil že dolgo vrsto let Žagar na Rotarjevi žagi v Mošeniku. Dogodek je bil tako: prijavljen prometniku na Savi, uvedena je bMa uradna preiskava. ki je dognala, da se je Avguštin vračal pozno zvečer iz Save pioti domu. Ker je bil pozen, si je izbral bližnjico, ki vodi preko železniške proge Nesreča je hotela, da je v trenutku, ko je stopil mož na tračnice, pridrvefi vlak. Lokomotiva ga je udarila, še preden se je utegni* umakniti, in mu razbila lobanjo. Gotovo je bil pri priči mrtev Truplo so prenesl4 v mrtvašnico na Savi Zapustil je ženo in pet majhnih otrok. Pravijo, da ie nesrečm oče enkrat že ušel smrti na železniški progi. Takrat je vozil vlak tik mimo njega. Vmm starega prevžltkarja Novo mesto 3. septembra V Črešnjici pri Št Pttru na Dolenjskem leži na nekem posestvu v vsem okolišu dobro znani okrog 60 let stan preužitkar Teropšič Anton Pokojnik k; se je kot preužitkar bavit tudi z različn:mi opravili, je bil na domači njiv' pred dnevi ustreljen iz zasede Dobil je naboj iz lovske puške v hrbet in bil pri priči mrtev. Zločinec, ki se je skril v gosto grmovje ob njivi, je imel kaj lahko opravilo Teropšič je prišel na njivo ckoli 6. ure zjutraj in začel nabirat, fižoli ko je naenkrat padel zadet od strela. Našli sc g« šeie pet ur po umoru. Truplo fo prepeljali v mrtvašnico, kjer je bilo izvršeno sodno raztelese-nje. Dobil je v hrbet poln nabc: in strel mu je prizadejal 16 ran ki so mu jih povzročila debela svinčena zrna Orožniki so pod težkim sumom zločina prijeli tri osebe in jih predal-' sodišču. P©t na Ojstrico Celje. 2 septembra Savijnska podružnica SPD v Celi ju je ______ zgradila izredno lepo visokoalpsko pot iz j Ustvarjeno, ko ne bi bilo° nagradnih razpi- Predsednik Savinjske podružnice SPD v Celju g. dr. Milko Hrašovec je v lepem govoru orisati ljubezen do na^ih planin in spregovoril o velike pomenu nove krasne poti ter se prisrčno zahvalil e. Andrinu Kopinšku ter njegovim sodelavcem bratoma Plesnikom? in Ošepu Za pot so porabili 200 železnih kbni.v 100 m železne vrvi, mnogo cement in drugela gradiva. Gradnja lo je zahteva'a zelc mnogo truda, je stala okr"ači. na Tvnie 24 junija, hodevajo vem letu do sv. Treh kraljev koledujejo Koledniki in popevajo Kralitarji. Na žetveni praznik, v videz zime, rejajo v Zilji visoči rej in štehvajo, v Metliki pa zavirajo metliško kolo. K starejšim usedlinam smemo prištevati ljudske igre Most, Rešetca, Robčece, Turn in Kurji boj. Sem sodijo tudi ljudski plesi, kola, ki se po večini popevajo in so razkrojene ostaline starejših obredij (zborovodov), mrtvaških in svat-skih plesov. Ko so imela obredja še pravi kultični namen in pomen, je naš primitivni rod vezal v teh obrednih prizorih primitivno besedo — zvočnost — ples v enotno obliko. Opravljal se je v pristno rodna oblačila in se svečano ponašal. Vsi ti prizori so ostaline izražajev nekdanje preproste duševnosti našega kmeta, ki je ustrezala tedanji stopnji njegovega socialnega razvoja. Ta primitivna socialna stopnja je bila že od nekdaj ln skozi vse faze narodnega razvoja bistveno različna od socialne stopnje našega meščana, ki je bil v veliki meri tujec na naši zemlji. Socialni stopnji kmeta je tačas in še danes ustrezala v primeri s socialnim položajem našega meščana drugačna du-ševnost. Prva je bila vezana po momentih čutnosti in čustvenosti; pod njimi je bila nuja, obvezna za vse člane rodovine; zato je tudi vse izražaje te rodovine oblikovala kolektivno. To duševnost in nje dejalnost smemo imenovati kolektivno-čutnostno in čustveno, nikakor ne miselno ali celo poj- Kresnice, za pusta vulijo KOranti, ob no- movno. Pri destvujočem človeku, ki se je socialno razvojno izoblikoval do mišljujo-če osebnosti, je v njegovi duševnosti čutna in čustvena osnova močno zaostajala na rovaš miselnosti. Zato so se individualne stvaritve \ake osebnosti jele bistveno razlikovati od pojmov primitivne duševnosti. Ta je zaradi kolektivne nuje vztrajala na prvotnejši stopnji socialnega razvoja. V tem smislu je opazovanje primitivnih pojavov členu mišljujoče družbe povečini zelo omejeno, da, nedostopno. Človek današnje družbe je navajen vse pojave miselno presojati. Ni več zmožen doživljati pojave primitivne duševnosti v vsej njihovi pristnosti. Njegova opazovanja moti logično dejstvo, to je neprestano spraševanje po vzročnosti in posledičnosti. Primitivni svet je pametniku vedno neumen, njegov svet pa vedno le smiseln. Pametni opazovalec Zelenega Jurja si sočasnega nastopanja hrupne obrambe, ki koraka na čelu zborovoda, in priprošne pesmi deklet ne vč prav razlagati, ker za to v svoji pameti ne najde opravičljive vzročnosti. Ne more se vživeti v primitivne gibe kolašev v Mostu, ker ne najde za nje pametnega vzroka, zategadelj išče v tej igri dramatičnega motiva. Vse primitivne pojave bo torej opazoval kakor nezmiselna dejanja. Smatral jih bo za ideje nekakšne kmečke zaostale konservativnosti. Dejstvovanje primitivnega sveta, in to so gotovo vse ostaline naših ljudskih obredij, so taki deji primitivne duševnosti. So deji čutne in čustvene dejalnosti ln ne urejene miselnosti. V tem smislu nam je treba torej opazovati navedene pojave, usedline naših rodnih ljudskih običajev, ki nam jih je naš primitivni človek ohranil v svojih obrednih prizorih izza davnih dni. Za sodobnega opazovalca ne bo ta svet primitivne duševnosti nekaj zgolj zanimivega, kakor na primer kakšna kolektivna drama ali slika, ki poudarja socialni motiv. Slike Katte Kolhvitzove, Musorgskega drama-opera »Boris Godumov« in podobno — to so stvaritve posameznih genialnih osebnosti z močno socialno refleksivnostjo. Gleda naj primitivne pojave svojega rodu kot kolektivne izražaje, naturalne kolektive miselnosti, ki je po svojem izrazu vse bolj elementarna, ker je plod osnovne nuje. Ohranila je rodne prvine nepremišljeno, torej podzavestno, za sebe in za naprednejše činitelje brezpogojno nujno. Ne torej iz naroda za narod, kakor je često poudarjeno geslo naše kratkovidne in ozkosrčne miselnosti: bolje nazaj k rodni osnovni miselnosti! V dveh pogledih je sodobnemu opazovalcu združne miselnosti ln izraznosti dandanes potrebno in koristno, da se jI približa. Prvi pogled mu bo odkril nujnost združne strukture primitivnega rodu in prinesel spoznanje, da vodi individualizadja posamezne miselnosti v slabem pomenu v egocentrično odtrgan ost od pristne bitno-sti in pravega sožitja, torej v neko kosmo-politsko opredeljenost. Iz te dejstvenosti rezultirajo vse tragične premise sodobnega trenja med socialno visoko razvitim posameznikom in socialno nižje stojelmi, skupnostno usmerjenimi plastmi človeštva. Drugi pogled bo odkril domremu opazovalcu, da so se prav ln edino v svetu naše primitivne duševnosti ohranile vse tiste rodne prvine, iz katerih bi moral posameznik iskati osnov za svoje stvaritve, bodisi v motiviki bodisi v stilizaciji v svojih rodnih osnovah, se pravi, y primitivni duševnosti. Metliški festival bo poleg nekaterih doslej Belokianjcem znanih prizorov poka- zal kolikor mogoče vse rodne ostaline, ki so se doslej ohranile. Kdor bi hotel le te opazovati in se ob njih okoristiti v poudarjenem smislu, naj ne zamudi te prilike. Socialni položaj naših primitivnih rodnih plasti se je pod nujo nastopajočega družabnega razkroja močno približal neki splošnosti. Čudež je, pa tudi najboljši dokaz našega opazovanja, da so se v taksnem vzdušju mogle te rodne ostaline Se ohraniti. MetllSki festival narodnih prizorov bo Izkazal v primeri z lanskim mariborskim neko prednost: da se bodo ti prizori izvajali na pristnih tleh, v rodnem vzdušju. Dolžnost gostov je v tem, da se otresejo vseh smiselnih predsodkov in prisostvujejo rodnemu slavju s srcem in rodno zavestjo. Ne kakor sitni in kritični pametniki, temveč kakor dobri otroci svojega rodu. Zapiski POEZIJA IN PROZA V NOVEM ZVEZKU LJUBLJANSKEGA ZVONA V 7./8. zvezku šestdesetega letnika »Ljubljanskega Zvona« objavlja Miran J a r c »Tercine o življenju in umetnosti«. Pesniku jih je narekovala današnja doba, ko Do zvezd gori krvava ljudska beda, razv&l mest babilonskih blazno gleda te z votlimi očmi, čas je iz reda... V tem času umetnik ne more samevati »z bolno vero v včeraj«, marveč si mora naložiti breme, ki mu ga daje čas, zakaj: Spoznal si, da si le občestva del. Ne beži kot puščavci prejšnje čase. In morda bo sam že pogorišče, ko r pepelu bo zatlela blagovest o zrnju, ki mu zemlja nI grobišče. Tem verzom, ki so morda prenabiti z vsebino, sledi erotični motiv Iga Grudna »V objemu«, ki je ves slika in muzika. Domače vesti Pogrebi siromakov Dopis iz Celja: Pred dnevi sem obiskal celjsko bolniško pokopališče, zadnja počivališča siromakov Slučajno so ravno takrat pokopavali spet dva reveža. Grobar je izkopal dve jami in spustil v vsako po eno skrajno primitivno krsto s truplom, nato pa je začel obe jami zasipati. Ker se mi je zdelo zelo čudno, da so oba mrtveca, ki sta umrla naravne smrti, pokopali brez navzočnosti duhovnika ter brez cerkvenega blagoslova in zvo-njenja, sem se informiral ln izvedel, da so deležni cerkvenega pogreba z duhovniškim spremstvom samo oni, ki plačajo zadevne pristojbine. Mnogo let sem služboval v raznih krajih na jugu naše države in nisem videl nikjer, da bi bili pokopavali siromake brez spremstva duhovnika, ker tam pač ni odločilno, ali je pogreb plačan ali ne, marveč dobi tudi revež duhovniško spremstvo na svoji poslednji poti. Modni salon za damo in gospoda S 0 U V A N - _C_0_ Mestni trg 24 Površniki, plašči, elegantni kostumi, promenadne in soortne obleke - brezhiben kroj, kvalitetna izdelava, nove ideje! * Velik obisk zagrebškega velesejma. Nedoljskl obisk zagrebškega velesejma se lahko" smatra za rekorden, saj je ta dan obiskalo velesejem okoli 50.000 ljudi. Vršijo se tudi živahne kupčije. ♦ 3.000 hrvatskih kmetov se je naučilo pisati. V širokem Bregu na Hrvatskem bodo te dni izpiti velikega števila nepismenih kmetov, ki so se na zadnjem tečaju naučili pisati in čitati. Več ko 3.000 kmetov bo polagalo izpit pred cerkvijo, na istem mestu, kjer je pred svetovno vojno pok. fra Didak Buntič spraševal preko 15.000 kmetov, ki so se tudi naučili pisati. Hercegovskim kmetom, ki so morah po svetu za kruhom, je nepismenost povsod zelo škodovala. Tvrdka F. L Goričar priporoča svojo veliko izbiro volnenega blaga za moške in damske obleke, plašče in kostume. Izdeluje tudi po meri v najkrajšem času elegantno in solidno. * Akcija za otvoritev tekstilne S°le V Varaždlnn. V Varaždinu nameravajo odpreti nižjo tekstilno mojstrsko šolo. Pouk bi trajal tri leta. Potreba po takih šolah se je izkazala zaradi industrije, ki je koncentrirana v Varaždinu. V nji bi se delavci izpopolnjevali, ker se čuti pomanjkanje mojstrov, ki bi znali samostojno vodiki poedine oddelke. jtenskl sod doji prednost našim elegantnim. iahkJm, robapnjsllrn očotam, katere se aabavite pri DipLsji LJUBLJANA pasaža nebotičnika * Split je bil dva dni brez Uruh». Tudi zadnjo nedeljo je bil Split brez kruha. Samo do osme ure zjutraj se je tu in tam dobil kak hlebec in so ga prodajali po 8 do 10 din kg, ponekod celo po 12. Po restavracijah so morah jesti gostje brez kruha Tudi v ponedeljek dopoldne ni bilo nikjer dobiti kruha. * Univerzitetna otroška klinika v Beogradu. Jeseni bo začela sprejemati prve paciente nova univerzitetna otroška klinika v Beogradu. Izprva bo imela 30 postelj, pozneje pa okoli 200. * Ant. Rud. Lega tov Enoletni trgpvski tečaj s pravico javnosti, Maribor, Vrazova ulica 4. Vpisovanje dnevno dopoldne in po- poldne, ob nedeljah in praznikih samo dopoldne! šolski program zastonj, lastni dijaški internat. Začetek pouka 9. septembra. (—) * Poročila sta se 2. t. m. v trnovski cerkvi v Ljubljani g. inž. Edi Pernč, uradnik K. L D. na Jesenicah in gospodična Sonja Pavličkova, hišna posestnica v Ljubljani, Tržaška cesta štev. 11. Čestitamo! * Preklic. Gradbeni odbor za postavitev občinskega doma v Stari Loki zaradi nepredvidenih zaprek preklicuie natečaj za idejne skice občinskega doma na Suhi. * Spet prometna nesreča iia cestj Samo-bor—Zagreb. V nedeljo zjutraj se je na tej nesrečni cesti spet dogodila prometna nesreča ki je zahtevala življenje mladega kolesarja. Neki osebni avto je vozil s polno brzino proti Zagrebu. Pri vasi Rakitju je dohitel kolesarja Blaža Tudjma in v polni brzini treščil vanj. Tudjma je ostal na mestu mrtev, avtomobilist pa jo je popihal naprej. Izkazalo se je, da je bilo to neki Ferkovič iz Lapca, proti kateremu vodijo preiskavo. » Preproga, vredna milijon dinarjev. V eni izmed sob somborskega zdravnika dr. Grigorijeviča leži preproga, ki je v zadnjem času zbudila ogromne pozornost strokovnjakov. Deset let je dr. Grigorijevič hodil po tej preprogi, ne da bi bil slutil, da njena vrednost presega milijon dinarjev in da je stara že nekaj stoletij. Pred desetimi leti jo je bil kupil v Skoplju za 1.500 din in od takrat je ležala v njegovem stanovanju. Nenadno pa so obiskali dr. Grigorije- daljSl vožnji tsstopUa, je opazBa, da JI Je torbica vsa razrezana in iz nje je izginila denarnica ter listek železniške garderobe. Takoj je najela taksi in se odpeljala na kolodvor — a bilo je že prepozno. Lopov je bil že odnesel kovčeg, v katerem so bile obleke, nakit in razni dokumentL Ga. Kar-lovac se odpravlja na gostovanje v Nemčijo in v kovčegu je imela spravljeno vse. kar potrebuje za potovanje ln nastope. Iz Ljubljane u— »Dvorska knjižnica« (knjižnica Gospodarskega in izobraževalnega društva za dvorski okraj v Ljubljani, Gregorčičeva ulica v hiši Hranilnice dravske banovine) je bila v počitnicah popolnoma preosnova-na in bogato izpopolnjena z najnovejšimi knjigami in posluje zdaj za stranke vsak dan dopoldne in popoldne od 16. do 20. ure. ZA VLACANJE S0ČIV3A BREZ KUKANJA, ZANE> SLJIVO KONZERVIRA VLOŽENE KUMARCE, GOBE. FIŽOL I.T.a ŽIDOVSKA UL. % LJUBLJANA ^ MARIBOR u— Uprava Narodnega gledališča Je razpisala abonma za sezono 1940/41. Spored 38 dramskih, opernih in operetnih del obsega poleg znanih klasikov tudi starejša in sodobna dela domačih in slovanskih avtorjev ter dela iz sodobne svetovne literature. Nekaj na novo angažiranih moči bo dalo poleg odličnih članov iz prejšnjih sezon sporedu novo zanimivost. Cene za abonma so iste kakor lani ter omogočajo poset predstav najširšim krogom. Državni in samoupravni uradniki imajo znaten popust. Informacije daje gledališka pisarna NA PRAZNIK VSE SLOVENIJE, na dan odkritja spomenika Nj. Vel. kralja Aleksandru L, 6. septembra, bo veliko zanimanje za slavnostno številko »Jutra«, našo največjo publikacijsko silo, ki zlasti dobro služi vsej naši trgovini. Prosimo pa tudi tokrat, da nas ne oblagate z naročili na inserate in male oglase šele na dan pred izidom, temveč, jih naročajte že danes in jutri. »JUTRO« viča trgovci s perzijskimi preprogami ln mu ponujali svojo robo. Eden izmed njih je opazil na tleh preprogo, ki je takoj zbudila njegovo pozornost. Trenutek nato je že ponujal zanjo 10.000 in kmalu 100.000 dinarjev. Dr. Grigorijevič preproge ni prodal, temveč je dal poklicati predstavnika največje svetovne tvrdke preprog »Oren-di-Haus« z Dunaja, da jo oceni. Strokovnjak z Dunaja je bil presenečen. Povedal je, da je preproga dr. Grigorijeviča poslednja te vrste na svetu, da spada med najbolj redke in najdragocenejše preproge takozvane »Ukaša«. Njena vrednost znaša okoli pet tisoč funtov šterlingov ali milijon in dvesto tisoč dinarjev. Stara je kakih 350 let in se razen izredno lepega vzorca odlikuje tudi z odlično kvaliteto. Barve, ki se čudovito prelivajo druga v drugo, so napravljene iz bilk in zato se zde še danes kakor nove. Gotovo jo je kdo ukradel iz kakšne džamije in tako je prišla v promet, ne da bi bil kdorkoli poznal njeno pravo vrednost. Dr. Grigorijevič jo je predložil londonskemu in chica-škemu muzeju, ki gotovo ne bosta štedila z denarjem, samo da obogatita svoje zbirke z izredno dragocenostjo. » Rekordna hitri ca tatu. V ponedeljek se je pripeljala v Zagreb operna pevka Elza Karlovac. Pustila je velik kovčeg v železniški garderobi in sedla na tramvaj, da bi se odpeljala na stanovanje. Ko je po v drami ki bo sprejemala pri,jave a bonma od srede, 4. septembra, do srede, 18. septembra. Lanskim abanentom so rezervirani njihovi sedeži do vključno 11. t. m., od tega dne dalje pa bodo na razpolago novim reflektantom. n— Oficirji ljubljanske gamlzije priredijo 6. septembra ob rojstnem dnevu Nj. Vel. kralja tovariški večer v prostorih restavracije »Zvezde«. Prlčetek ob 21. uri. Vabijo se gg. rezervni oficirji in vojaški činovniki, kakor tudi ostali obiskovalci to-variških 'večerov s stalnimi vstopnicami, da blagovolijo obiskati ta drugarski večer. Obleka praznična. u— Razstavo pasivne obrambe v paviljonu J si obiskovalci velesejma pridno ogledujejo, tako da je vedno polna ljudi. Nič manjše ni bilo zanimanje za film o letalskih napadih. V ponedeljek ob 20. so pred paviljonom K prvič vrteli film, ki ga Pri lenivosti črev in slabem želodcu z nerazpoloženjem za jed vsled zapeke, naj se rabi že davno znana in učinkovita naravna »Franz-Josefova« grenka voda. Zelo pogosto se potrjuje, da je »Franz-Josefova« grenka voda prav posebno koristno domače sredstvo, kadar gre za to, da se zjutraj očisti prebavni kanal s salinskim sredstvom za odprtje. Pesniška posebnost tega zvezka so kaj-kavski verzi mladega hrvatskega pesnika, pisatelja in kritika Ivana Gorana-Ko-vačiča, ki je tu zastopan s pesmimi »Mali pot«, »Martinova brada«, »Črni oblaki« ln »Vesela cerkva«. Kajkavščina Go-rana-Kovačiča se nekoliko razločuje od Damjanovičeve. S toplim pesniškim čustvom slika avtor prirodo v gozdu (Mali pot) in temne oblake, ki jih kmetje želijo in kolnejo; z vedrim humorjem se zaustavlja v »Veseli cerkvi« pri »»ajngelih i svetih«, ki v zaprti in zapuščeni cerkvi dobivajo vesele obraze in bi hoteli iz nje v svet: Vavek bi putov&li, Tirali ljude f smeh — V birtije malo stali — I ne bi bil to greh. Sodelovanje hrvatskega pesnika v slovenski reviji bodi obet nadaljnjega smotrnega zbliževanja književnikov obeh sosedov in bratov. Pripovedna proza je v tem zvezku posebno obilna. Anton I n g o 1 i č je zastopan z odlomkom iz neobjavljenega romana »Li-kof«. Kakor v prejšnji noveli »žeja«, nas tudi tu vodi v vinorodne kraje. V ospredju pripovedovanja je trgatev, tisti čas, ko se tudi v preprostih ljudeh zaiškri za hip nekaj dionizičnega. Kajžarica Jusova, vini-čarska hči, ki ne zna gospodariti ln ki bo zapravila še to malo zemlje z vinogradom, kar je ima, je prikazana z živimi potezami in najbrž nakazana za roman, ki bo opisoval propadanje male posesti v Slovenskih gorich in Halozah. Tone šifrer je prispeval daljšo povest »Mož iz legije«, ki se bo še nadaljevala. Pripoveduje o ne- koliko skrivnostni lepotici Stojani, ki je omožena s slovenskim uradnikom v Bosanski Krajini; torej motiv, ki ga je navdahnilo sožitje Slovencev s Srbi in Hrvati v skupni državi. Prijatelj, ki pride v isti kraj, se zaljubi v Stojano in bi v dramatični sceni lova na hajduke skora* soravil s poti njenega m oži svoiega nrllntpHa. — V Prekmurje vodi čitatelja Ferdo Godi- na, ki se čedalje bolj uveljavlja kot pripovednik. Medtem ko njegovega starejšega rojaka Miška Kranjca najbolj zanimajo socialni odnosi kot gibalna sila človeškega življenja in priroda kot njegov okvir in medtem ko je Kranjec izrazito lirične narave, je Godina bližji naturalističnemu stilu, bolj stvaren v opisovanju in se najrajši zaustavlja pri pojavih strasti in ljubezni. V tem zvezku je objavljen prvi del njegove povesti »šandor pripoveduje«. PREŠEREN V PODOBI V galeriji Obersnel na Gosposvetski ce sti so razstavljene starejše in sodobne ilustracije na pesnitve Franceta Prešerna Jf. Langus, PreSeren Iz 1. 1824? (Last Narodne galerije) fSfS1 Towerski krvnik Karloff, Basil Rathboune, Barbara O' Neil. - Predstaveobl6 19. in_ 21 uri! Blagajna odprta od 11. do 12. in od 3. uri dalje. KINO UMON — teL 22-21 DANES PREMIERA velikega ljubavnega in borbenega filma i^r PREPOVEDANA LJUBEZEN V glavni vlogi ROBERT TAYLOR in MAUREEN SULLIVAN. Prodaja vstopnic od 11.30 do 12. in od 15. ure dalje. Predstave danes ob 16., 19. in 21. uri. je izdelal vojni geografski institut v Beogradu. Ta film bodo predvajali vsak večer od 20. dalje in toplo priporočamo, da si ga vsakdo ogleda. Vstopnine ni. u— šolski odbor strokovnih nadaljevalnih šol mestne občine ljubljanske se je prepričal, da se še veliko vajencev v obrtno nadaljevalne šole ni vpisalo. Z ozirom na to poziva šolski odbor vse delodajalce, da svoje vajence takoj vpišejo pri upraviteljevih posameznih šol, ker bodo sicer prijavljeni oblastvu. u_ Maserski tečaj na ortopedskem odseku obče državne bolnice v Ljubljani se začne dne 16. septembra t L in bo trajal 6 tednov. Prosilci oziroma prosilke naj vIaga,io svoje prijave neposredno pri eko-nomatu bolnice, kjer se dobe tudi vsa navodila in podatki. u— železničarsld šahovski «lub otvori svojo letošnjo igralno sezono danes, v sredo, ob 20. uri v svojih prostorih v r-Ljub-Ijanskem dvoru« (vhod iz Pražakove ulice prostori železničarske menze). Klub pozi- IV TE ko boste prišli v Ljubljano ne pozabite si nakupiti vse ono, kar ste se namenili. Krasno blago za damske plašče, kostime in obleke, kakor tudi blago za moške suknje, površnike in obleke, ter vso manufakturo sploh, dobite po reklamrih cenah in v ogiomni izbiri V TRGOVINI D01MEGA BLAGA BHATA VLAJ, Wolfc>va ulica 5 Med tem ilustrativnim materialom, ki je delno izšel v knjigi (Bibiiofilska založba), je izvirnik Goldsteinovega, leto dni po pesnikovi smrti nastalega portreta našega velikega Prešerna. Dalie je razstavljeno iz zbirke Narodne galerije l. 1824 nastala podoba M. Langusa, ki predstavlja mladega moža, o katerem nekateri mislijo da bi utegnil biti pesnik France Prešeren. Oba izvirnika sta težko dostopna za lavnost, zato se nudi prijateljem Prešernovih poezij redka prilika, da s; oglodajo Goldstei-novo in Langusovo delo cbtntm pa tudi originale drugih umetnikov, ki se odnršajo na Prešernovo delo. V step na tu zanimivo razstavo je p>ost Cankarjev glasnik junij, 19'0. je prispel men:ia pieko Niponske 31 8.. toiej z dvomesečno zakasniLvijo. Uiednik Etb.n Kristan, rojen 1SG7., pisec »Pe* tmčarievega pomlajenja« še vedno samosvoj prispeva verz in pro/o svojemu mesečn ku. Privlačen članek jc priobčil naš prijatelj A Klrmčar pod naslovom »Poklici cleveland-skih Jugoslovanov«, pc večini Slovencev Po daljšem raziskavarju je dognal, da s-starokrajski« ljudje kakor njih potomci opravljajo skoro 80 različnih največ umskih zvanj na pr. intervjuvec (ne zamenjajte ga" s časnikarjem niti s časnikarskim poročevalcem), cptometrist (pri optiku določa kakovost oči), statističar. boksar, rokoborec, slovničar, žogar, itd. Podpisani ima tu sestavek o Zofki Kvedrovi dalie 3 sonete in dve pesmi z nadpisom »Iz sodobne narodne lirike«. Obe srčkani stvarci mi je dal to pomlad eden mojih tovarišev profesorjev, zaplenivši jih radoljubnemu srednješolcu. šele zdaj pa sem zvedel, da je početnik omenjenih kitic Fran Milčinski ml. Naj blagovoli g. urednik na koncu letnika v kazalu to popraviti. Naročnina za »Cankarjev g.« 4 dolarje (6411 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio). D« Brezmesni dan v petek 6. t. m. odpade, ker je ta dan državni praznik. u— Dr. Ahčin Marjan od i t a dalje zopet redno ordinira. u— Zadnja skupinska v-aja mešanih in moških zborov bo drevi ob 20. uri na realki v Vegovi ulici. Pri tej vaji bodo vsem sodelujočim razdeljene izkaznice, brez katere dostop k odkritju kraljevega spomenika ne bo mogoč. Zbirališče za skupni odhod k odkritju kraljevega spomenika bo pred Glasbeno Matico v Vegovi ulici točno ob 9. uri z društvenimi prapori. (—) u— Ceste popravljajo, pročelja obnavljajo. Za Mestnim trgom, kjer so šele zadnje dni minulega tedna zalih preostanek granitnih kock, je prišla v ponedeljek na vrsto tudi zelo prometna Stritarjeva ulica. Njeno cestišče bodo istotako zalili s katranom. — Na šentjakobskem trgu so poleg vzdolžne ceste ob cerkvi preorali, znova nasuli in utrdili tudi preostanek netla-kovane državne ceste od Zvezdarske do Rožne ulice s križiščem, dočim je zgornji del Rožne ulice itak že tlakovan s podolgovatimi kockami. Na tem predelu je namreč dnevni promet z vozili in tovori kar najživahnejši. — Na Grudnovem nabrežju s trgom za drva, ki v poslednjem času bolj poredkoma prihajajo na izpregled, pravkar napravljajo cestni kanalski priliv in odliv, ki je bil že skrajno potreben. — Tlakovanje Ceste 29. oktobra (Rimska) z drobnimi kockami so prejšnji teden dovršili do kraja. — Pri kanalizacijskih delih na Opekarski cesti so položili betonske cevi že v stranski kanal na Mivki in v čolnarski ulici, — Nova, lična pročelja so dobile, oziroma jih še dobe naslednje hiše: na Poljanski cesti štev. 5 obnavlja fasado stavbenik Karel Kavka, vogalna hiša v Groharjevi ulici štev. 1, kakor tudi hiša stavbenika živca na Cesti 29. oktobra štev. 17 sta na novo prebeljeni. — Gradbenik Alojzij Bevčar je ravnokar postavil zidarski oder, da bo prenovil zunanjščino vogalne hiše v Florijanski ulici štev. 25. — Učinkovito pročelje kot podaljšek pred leti nanravljenih fresk na Kongresnem trgu štev. 18 je dobila tudi trgovina z elektrotehničnimi proizvodi Ivana Bogataja. — Učiteljska tiskarna v Frančiškanski ulici je adaptirala iz dosedanjih dveh pritličnih stanovanj dva nova pisarniška prostora. Robidov enoletni trgovski tečaj s pravico javnosti — Ljubljana, Trnovska ul. 15, vpisuje vsak dan. — Ugodnosti: rodbinske doklade, dijaške vozne karte itd. Pojasnila in prospekte daje vodstvo: Trnovska ul. 15. Telefon 40-48. n— Ves gradbeni material ter pribor za vodovodno instalacijo dobite najceneje pri P. Majdič »Merkur«, trgovina z železnino in sanitetnimi potrebščinami, Kranj. Oglejte si razstavo na velesejmu pred paviljonom E. (—) u— Nove pevke in pevce, tndi začetnice, sprejema pevsko društvo »Ljubljanski Zvon«. Vpisovanje danes, jutri in v soboto med 19. in 21. uro, Mestni dom L nadstropje (desno). Dr*ftist ¥M se je vrnil z orožnih vežb — in zs«gt redno ordinira LEVSTIKOVA 14, LJUBLJANA u— gola Glasbene Matice ljubljanske, ki je dobila za novo šolsko leto popolnoma nove učne načrte ki so jih sestavili na podlagi večletnih izkustev naša najboljši strokovnjaki bo razdeljena v štiri stopnje in sicer: v pripravnica (2), nižjo šolo (4), srednjo šolo (2) in višjo šolo (2) letnika. Opozarjamo, da bo za prestop iz nižje v višjo stopnjo vedno potreben izpit, pri katerem bodo lahko navzoči tudi starši gojencev. Ta izpit bo vsestranska kontrola o uspehih gojencev. Učna tvarina je tako razdeljena, aa je po dovršeni nižji šoli (skupno 6 letnikov) možen prestop na Državno srednjo glasbeno šolo na podlagi sprejemnega izpita. Učenci se sprejemajo še danes in jutri v pisarni Glasbene Matice v Vegovi ulici. V soboto bo določitev urnika in sicer ob 15. za klavir, ob 16. za violino in ob pol 17. za ostale predmete. Redni pouk se bo začel v ponedeljek dne 9. t. m. (—) u— Enoletni trgovski tečaj mestne občine ljubljanske. Vpisovanje bo v ponedeljek, 9. septembra, od 9. do 11. ure v pritličju mestne gimnazije, na liceju, Bleivvei-sova cesta 23. Sprejmejo se izključno le kandidatke z dokončano nižjo srednjo ali meščansko šolo. va vse svoje člane, da se udeleže današnjega otvoritvenega večera, a vabi tudi vse ostale prijatelje šaha, da vstopijo v njegov prijetni družabni krog. Igralni večeri so vsako sredo in soboto od 20. ure dalje. Članarina znaša mesečno le 2 dinarja (za dijake 1 dinar). Dobrodošli tudi šahisti ne-železničarji! u— Knjige in revijo kupujte na se,jmu avtikvarijata Hinka Sevarja na šentjakobskem trgu. (—) u— Predavanje o biljardu. Ljubljanski biljardski klub je že snoči v svojih klubskih prostorih v kavarni »Zvezdi« priredil predavanje o biljardu, ki ga je podal mednarodni biljardski mojster g. Sottler. Predavanje je vzbudilo veliko zanimanje. Zaradi tega je klub sklenil prireditev ponoviti tudi nocoj. G. Sottler bo ob 20.30 v biljardnici »Zvezde« predaval o pravilih in tehniki moderne biljardske igre. Povabljeni so vsi, ki se za ta šport zanimajo. Vstopnine ni. Trgovski učni zavod v Ljubljani, Kongresni trg 2. Vpisovanje v Enoletni trgovski tečaj s pravico javnosti se vrši dnevno od 8. do 12. in od 15. do 18.30. Podrobne informacije in prospekte daje vodstvo tečaja med običajnimi uradnimi urami. (—) BoInIčarski tečaj Rdečega križa se nadaljuje v torek 10. t. m. ob 19.15 na liceju kakor običajno. To obvestilo velja za tečaj A in B. Zdravilišče RADIO THERMA LAŠKO Uspešno zdravljenje vseh vrst revmatičnih obolenj, gihta, ishiasa, ženskih bolezni, arterioskleroze it. ZNIŽANE PAVŠALNE CENE. Zahtevajte prospekte! Kino Sl°ga otvori danes, 4. t m. zopet svoje prostore s prelepim filmskim delom »Prepovedana ljubezen«, v katerem bomo videli po dolgem odmoru ljubimca našega občinstva Roberta Taylorja v novi, veliki vlogi- že njegova osebnost nam jamči, da bo to delo užitek in obenem senzacija za vsakogar, ki bo gledal ta film. Za novo sezono si je Sloga nabavila zopet vrsto lepih filmov, s katerimi upa, da bo popolnoma ustregla našemu občinstvu. Od jutri dalje bo blagajna kina Sloge redno otvorjena in sicer ob delavnikih od 11.30 do 12. ure ter od 15. ure dalje; ob nedeljah in praznikih od pol 10. do 12. ter od 14. ure dalje. u— Gradnja vodovoda za Suho Krasno (1. etapa) se bliža svojemu zaključku. Društvo inženjerjev v Ljubljani priredi za svoje člane in povabljene goste skupen gled zanimivih in važnih vodovodnih del v torek 10. septembra 1940. Odhod ob 14. z avtobusom izpred Mestnega doma preko Škofljice — Turjaka — Rašice — Dobre-polja — Strug in Ambrusa v Zagradec. Povratek preko Krke in Grosuplja v Ljubljano. Pešhoje ca 2.5 km. Vožnja z avtobusom (po številu udeležencev) 36 do 40 din. Samo obvezne prijave sprejema društvena pisarna »Zvezda, n. nadstr.) do 6. septembra t. 1. do 19. S prijavo je položiti jamčevino 20 din, ki se udeležencem v toku ekskurzije vrne, ostalim pa zapade v korist društvene blagajne. u— Ponesrečen vlom v bežigrajske gimnazijo. V noči na torek ie neznan tat poizkusil srečo z vlomom v prostore ravnateljstva III. državne realne gimnazije za Bežigradom. Storilec ie očitno vedeL da ie ravnatelistvo oreišnii dan kasiralo večio vsoto za. vpirnino in šolnino, ni pa vedel, da je še isti dan oddalo ves inkaso — okrog 126.000 din — davčni uoravi in nošt-ni hranilnici. Tat je ponoči /lezel skozi straniščno okno v poslooie in s oomočio težkega droga odorl vrata v ravna* elievo pisarno v Drvem nadstroniu. S kliuči. ki lih je našel v pisarni, je odklenil več miz-nic, a dobil ie samo nekai nad sto din drobiža. Ker ie tu ostal brez uspeha. ie odšel še v fizikalni kabinet v drugem nadstroniu. kier se ie tudi vršil del vpisovanja. Tudi tam ni imel sreče, č^urav le utrl šipo v omari in brskal med fizikalnimi aparati. Na delu ie bil do vsei prTiki človek, ki ie razmere na zavodu dobro poznal. n— Zavitek perila z monogramom L B. sem pozabila v izletniškem vlaku Novo rae-—Ljubljana. Najditelja prosim, da zavitek proti nagradi odda v oglasnem oddelku »Jutra«. (—) n— Glasbena šola Sloge vpisuje gojence vsak dan do 7. t. m. in sicer od 9. do 12. ter od 15. do 18. ure. Glasbena šola Sloga, ki ima nižjo in srednjo glasbeno šolo poučuje vsa glasbila kakor tudi solopetje, komorno, orkestralno glasbo, zborovsko petje, splošno in višjo teorijo, harmonijo in kontrapunkt. V soboto 7. t. m. ob 16. uri bo razdelitev pouka. (—) oipod t vo Katastrofalna vinska letina na Dolenjskem Krško, l. septembra 2e od 1. 1910. niso bili vinogradi tako ožgani kakor letos. Obeta se velika revščina po vinorodnih krajih Dolenjske. Prva nesreča je bila, ko je po nizkih in proti vetrovom izpostavljenih legah uničila vinograde zimska pozeba. Druga je biio preveč deževno poletje, ki je povzročilo hudo peronosporo Tretja se že kaže. Grozdje, kar ga je še ostalo po nekaterih zavarovanih legah ob močnem škropljenju, to leto najbrž ne bo dozorelo. September je tu in grozdje še niti mehko ni. izvzemši prav zgodnje vrste Staro vinogradniško pravilo je, kar avgust ne skuha tudi september ne prekuha. Premalo je soinca. vmes še mnogokrat dežuje in noči so zelo hladne. Ljudstvo je obupano, kje bo denar za razna plačila, za obleko za zimo, posebno pa za življenjske potrebščine, za davke in dolgove. Po vinorodnih okoliših mora sko-ro vsak kmet dokupovati živež, vse je pa letos tako drago in denarja ne bo, ko no bo imel kmet vina za prodati, žito je letos zelo slabo obrodilo, krompir in fižol sicer dobro kažeta, toda krompir močno gni je. fižol pa tudi ne bo dozorel, zlasti ko so mrzle noči in se je bati zgodnje slane. Ce kdaj bo letos nujno potrebno sladkati mošt Kolikor ga pač bo. O tem naj razmišljajo odločilni činitelji že sedaj in ukrenejo vse potrebno, da ne bo zopet prepozno. Naš vinogradnik ne potrebuje dovoljenja, da sme mošt sladkati z zatrošarinjenim sladkorjem, ker to mu ne bi pomagalo nič razen par bogatim kmetom, ki lahko kupijo sladkor in tem bi bilo vseeno, čeprav par let ne dobijo niti pare za vino, bi še ne bila ogrožena njihova eksistenca. Oblastva naj upoštevajo. da je naš vinogradnik v ogromni večini mali človek, z veliko družino in z zadolženim posestvom ter nima denarja še za najnujnejše potrebščine, da se mu da breztrošarinski sladkor za zboljšanje njegovega pičlega vinskega pridelka, drugače ne bo dobil niti dinarja za vino, ker letos, kakor sedaj kaže, ne bo za prodajo, ako bomo čakali samo na naravni razvoi. Nobena še tako huda toča ne bi naredila po dolenjskih vinogradih toliko škode kakor je letos peronespora in zaradi vremenskih neprilik zaostalost v zorenju. Toča vzame le po par občin, dočim je ta katastrofa splošna. Po nekaterih nizkih legah je videti žalostno sliko. Tam, kjer so zaradi zimske pozebe slabo škropili, je uničeno sedaj 100 odstotno. Po višjih legah imajo samo tisti nekaj grozdja, ki so pri- dno škropili z močno vsaj 2odstotno galico. Mnogi danes tarnajo, ko se maščuje nad njimi preslabo škropljenje. Nekateri so skoparili z modro galico. ker niso imeli denarja, da bi jo dovolj kupili, drugi spet, ker že več let ni nastopala tako huda pe-ronospora in je zadostovalo tudi bolj površno škropljenje. Zdaj vsakdo deia načrte, kako bo prihodnje leto škropil. Deloma je vzrok nezadostnemu škropljenju tudi to, ker se dolenjski krnet peča poleg vinogradništva še z živinorejo in poljedelstvom Kadar je biio lepo vreme Ln tega je bilo letošnje poletje zelo malo, se ni dalo povsod naenkrat obdelavati. cesto je zadostovalo par dni in je marsikateri gospodar zamudil škropljenje. V teku zadnjih 14 dni se je res cena staremu vinu dvignila na 6—7 din za litei boljše vrste pa so se podražile celo 8—10 din. Pa kaj kmetu-siromaku to koristi ko vina že nima več. Prodati ga je moral še po nerentabilni ceni 3—4 din, ker le rabil denar za življenjske potrebščine, za obdelovanje vinogradov in drugo. Mnogo truda in denarja je vložil naš vinogradrua v obdelovanje vinogradov in danes s strahom gleda v bodočnost, ko ne bo dobil nikjer povrnjeno in ne bo imel s čim gospodariti prihodnje leto. Edina tolažba je upanje, na dobro letino prihodnjič in pa, da bo oblast uvidela vso bedo našega dolenjskega kmeta in mu priskočila na pomoč če ne drugače vsaj z nezatrošarinje-nim sladkorjem, da bo mogel za svoj malenkostni vinski pridelek toliko dobiti, da bi davke plačal in prihodnjo spomlad kupil potrebno galico. Za vse druge stvari si bo pa mogel zopet izposojevati če bo le imel kdo dajati. Da ne bi bilo od strani mero-dajnih činiteljev pomislikov in ugovorov glede nezatrošarinjenega sladkorja, bi bilo socialno pravično in za državno blagajno koristno, da bi nezatrošarinjeni sladkor dobili le revni, zadolženi vinogradniki in oni s številno družino, ki so v težkem gospodarskem položaju. Dočim bi oni redki bogati vinogradniki, ki v dobrih letih špekulirajo in izrabljajo siromašnega vinogradnika, da na pol zastonj od njega pokupijo, in vino, ko nastopi konjunktura drago prodajajo in vsi oni, ki so dobro gospodarsko situirani (taka statistika se prav lahko napravi, ko jih je vsaki občini le po par, ki so županstvu dobro znani) naj bi sladkali svoj mošt z zatrošarinjenim sladkorjem. Razumljivo je, da so potrebni pomoči od države le siromašni vinogradniki ne pa, tudi tisti, ki si lahko sami pomagajo. * Pravilnik k uredbi o hmelju »Službene novine« so včeraj objavile pravilnik, ki ga je izdal minister za kmetijstvo v sporazumu z ministrom za trgovino o izvajanju uredbe o hmelju od 27. marca t. 1. Ta pravilnik ureja ustanovitev in delo banovinskih hmeljskih komisij. V dravski banovini se bo v štajerskem pridelovalnem okolišu označeval pridelani hmelj kot »Slovenci hmelj, štajerski«, v ostalih predelih dravske banovine, razen v štajerskem rajonu, pa kot »slovenski hmelj«. Ostale določbe pravilnika urejajo celotno poslovanje s hmeljem in znamko-kanje hmelja. Z objavo tega pravilnika stopi v veljavo tudi sama uredba o hmelju, ob enem preneha veljati pravilnik o kontroli hmelja z dne 10. junija 1932. Glavna kolektura drž. razr. loterije »VRELEC SREČE« ALOJZIJ PLANiNSEK, LJUBLJANA, BEETHOVNOVA 14, javlja izid žrebanja z dne 3. septembra,9 V. razreda 40. kola: DIN 80.000.— št. 68899 DIN 50.000.— št. 10973 28828 7138S DIN 40.000.— št. 8442 30152 65301: DIN 24.000.— št. 22688 71119 DIN 20.0U0.— št. 76582 DIN 16.000.— št. 98841 DIN 12.000 - št. 27134 31903 33429 56790 PO DIN 10.000.— 14211 17557 20213 24471 41747 59933 83514 PO DIN 8.000.— 9821 25151 34659 54966 55540 60791 71113 71935 75010 '7927 79679 93158 PO DIN 6.000.— 10539 15561 1. 370 oyuib 45187 48207 50262 65028 78427 < / )92 8G815 91251 92449 PO DIN 5.000.— 4943 9781 10S84 21123 23461 36440 46895 5*1318 54344 71572 91263 PO DIN 4.000.— 1770 9698 12953 13929 15607 18889 25127 32365 37654 51109 68769 70150 71066 79430 83563 95766 96543 97134 98352 Nadalje ie Dilr Izžrebanih še veliko število dobitkov pc din l 000.—. Ker so oill lohitki javi jeni telefonično eventuelna pomota nI izključena. Prihodme žrebanje bo jutri 4. t. m. Vsi oni. ki so zadeli v kolekturi »Vrelec ireče« naj srečke takoi predložijo v izplačilo. S pravilnikom je spremenjena dosedanja označba savinjskega hmelja »Južno-štajerskim—Savinjska dolina« v »Slovenski hmelj — štajerski«. Hmelarji kakor tudi hmeljski trgovci so se zavzemali za to, da se obdrži dosedanja označba, ki je udomačena v hmeljski trgovini z inozemstvom. Tudi Kmetijska zbornica je zahtevala staro označbo »južnoštajerski hmelj«. Pomanjkanje slanine Ljubljana, 3. septembra Zadnje dni se je po mestu raznesla govorica, da je v Ljubljano prispela večja pošiljatev svinj, ki so jih ljubljanski trgovci nakupili v Vojvodini za naše mesarje. Vest se je pojavila prav v času, ko je začelo po mesnicah in na stojnicah na trgu primanjkovati slanine in masti, pa ni čuda, da jo je občinstvo sprejelo z raznimi neugodnimi komentarji. Hkratu se je razvedelo, da je v skladišču mestne klavnice več sto živih prašičev in raznesle so se govorice, da ljubljanski trgovci 8 svinjami in mesarji kup;čijo zaloge za »boljše čase«, ko bodo cene mesu in slanini vnovič narasle in na ta način na škodo skupnosti v teh težkih dneh kujejo kapi-taJl. Zanimali smo se za stvar in smo dobili naslednje avtentične podatke: V avgustu je bilo v Ljubljano uvoženo 40 vagonov, to je približno 2400 svinj. Ljubljanski mesarji zakoljejo povprečno 80 do 100 komadov na dan, tako da je bil dovoz v prejšnjem mescu prilično sproti izčrpan. V mestni klavnici je res ostalo okrog 200 prašičev, za katere trgovci niso mogli najti interesentov Po večini pa so to mesnati prešiči iz Bučke za katere med mesarji ni mnogo zanimanja ker je med kon-zumenti naraslo predvsem p-vpraševanje po slanini. Vsa znamenja kažejo, da se bo pomanjkanje slanine v doglednem času še stopnjevalo, ker ie v Vojvodini zelo težko dobiti težkih, rejemh prešičev. Deloma je temu krivo, da smr mnogo pi'anih svinj izvozili delom8 pa je krivo pomanjkanje krme. Ko ie manišim kmetom v Bački začela koruza, ki tvori najboljšo piešičio krmo, pohajati so svoio prireio naglo od-prodali, bogatejši kmet e v Vojvodini, ki so s koruzo založeni, pa so občntno dvignili cene blagu Dobro rejeni prašiči stanejo v Subotici in okolici pa 10.25 din za kg žive teže Borze 3. septembra Na iugoslovenskih borzah notiraio nemški klirinški čeki neiznremenjeno 14 70 — 14.90 Za erške bone ki so se ponovno dvignili, ie bilo v Zaerebu Dovoraševanie do 51 v Beogradu t>a ie bil Dromet do 53.22 Bolgarski klirinški čeki so se v Beogradu nudili do 92 Tečaji na svobodnem trgu se nadalie ravnaio do tečaju 55 din za dolar. Na zagrebškem efektnem tržišču 1e bilo za Voino škodo Dri stalni tendenci povpra-ševanie do 445 (v 3eogradu ie bil Dromet oo 446) Zaključki Da so bili zabeleženi v 7°/o Blairovem Dosojilu do 94.25 (v Beogradu do 95) in v delnicah Trboveljske do 290. DEVIZE Ljubljana. Oficielni tečaji: London 178.15 — 181.35. New York 4425 — 4485. Curih 1009.84 — 1019.84. Tečaji na »vobodnem trgu: London 220.32 — 223.52. New York 5480 — 5520. Curih 1247.90 — 1257.90. Curih. Beograd 10. Pariz 10.0250 (bankovci 7.20). London 17.6250 (bankovci 9.85) New York 439 (bankovci 439). Milan 22.15, Madrid 40. Berlin 175.50 (reais!errr.arke 50.50). Stockholm 104.70. Sofija 5.35. Budimpešta 86. Atene 3.00. Carigrad 3.00 Bukarešta 2.30. efekti Zagreb. Državne vrednote: Vojna Skoda 445 den.. 4% agrarne 51 den.. 4°/o se\ erne agrarne 51.50 den.. 6% begluške 76 50 den. 6°/o dalm. agrarne 69 den. 6°'o šumrJce 69.50 bl„ 7%> stabiliz 93 den.. 7% im*e?t. 96 den.. 7°/o Seligman 100 den.. 7°?c Bl^'r 93.75 — 95 (94.25) 8"V Blair 93 d~n ; delnice: Narodna banka 7300 b1.. PAB 180 j bi.. Trboveljska 285 — 290 (290). Gutmann i 45 den.. Sečerana Osijek 200 den.. Osije-! čka ljevaonica 165 den.. Isis 32 den. i Beograd. Vojna škoda 445 den. (446), 4°/o agrarne 53 den.. 4% severne agrarne 52 — 53. 6°.'o begluške 67.75 den.. 6°/« da m. i agrarne 70 — 70.50. 6% šumske E9 75 den. 7% invest. 98.50 den.. 7°/o Selgman 101 den.. 7°/o Blair 94.50 den. (95). 8°/o Bliir i 99.75 den. (100). Narodna banka 7700 b!.. ! PAB 199 — 201. Blagovna tržišča ŽITO '+ Chicago. 3. septembra. Začetni tečaji: pšenica: za mai 77.50. za rent. 73.25. za dec. 76; koruza: -a maj 59.375. za sept 61.50. za dec. 57.875. Patentirane mvssti na velesejmu Mnogo je na velesejmu patentiranih no- j Harmonike z devetimi registri tudi niso vosti za vsa področja človeškega deia, za ' videli še vsi harmonikarji. Ker pravijo ne- no ^er tn>do vsi navedeni vlaki imeli do- gespodinjstvo, za obrtnika, sploh za vsa- kateri, da so polnilna peresa predraga, si j voljno število vozov za prevoz vseh prijav- kogar. lahko omislijo na letošnji jesenski raz- ijenih udeležencev. Ogl. reg. pod S. B. 1318 od 15. m W38 iz Celja ob 4.53. V ta vlak vstopajo potniki iz Celja in proge do Zidanega mosta. Udeleženci proge Zreče—Spodnje Laže pri Poljčanah odpotujejo z vlakom, ki odpelje dne 5. septembra iz Zreč ob 13.16 oziroma iz Konjic ob 17.47 ter imajo v Poljčanah zvezo na vlak štev. 525 za Ljubljano. Udeleženci iz Slovenske Bistrice mesto imajo zadnjo direktno zvezo z vlakom, ki odpelje 5. septembra, iz te postaje ob 18.15 ter ima v Slovenski Bistrici zvezo na vlak štev. l52& za Ljubljano. Udeleženci proge Rogatec — Šmarje pri Jelšah odpotujejo 6. septembra z vlakom, ki odhaja iz Rogatca ob 5.15. Udeleženci proge Zidani most — Zalog potujejo z rednim vlakom, ki odhaja iz Zi-1 danega mosta ob 5.55 in prispe v Ljubljano ob 7.19. Ko objavljamo prednji razpored vlakov za slavnostno odkritje spomenika Viteškemu kralju, ponovno pozivamo vse udeležence, da se v čim večji meri poslužujejo ie teh vlakov in le tako, kakor je navede- Moderna kopalnica z opremo »Standard« je nekaj posebnega Kadunja je iz litega železa, postavi; na lepo v kot in tehta 300 kg. Umi'. 1 ima prijetno široko in globoko obliko. Vse je v prijetni slonokoščeni ali modri barvi, seveda emajlirano. Za gospodinje je vse polno prijetnih presenečenj Patentni lijak jim bo odvzel vsako skrb razlivanja tekočin, ki jih pretakajo v steklenice. Lijak se avtomatično zapre, ko je steklenica polna. Patentna črpalka za črpanje iz posod s težkim odlivom je tudi novost. Inhalator za eterična olja na navadno električno baterijo ozdravi vsako novo in staro bolezen sopil. Kdor se hoče odvaditi cigaretam, pipi in cigaram, naj si kupi Nikotinol. Izpiranje ust s to čudovito tekočino in nikdar več ne boš kadil. Električni stroj stepe v 1 minuti brez trvda najlepši sneg, stroj za rezance, špagete, valjanje testa in polžke na ročni ^o-goi. pa prihrani gospodinjam res obilo truda. Likanje z Roengler-jevim elektroparnim likalnikom ovlaži sproti likalni predmet, nakar ga seveda z likanjem posuši. Nadalje vidimo na velesejmu najnovejše avtomatične bruse za polno j armeniške žage in cirkularke. Reklama »Svetla« je raj-novejša na reklamnem področju in iz m našega človeka. Uporabi se lahko povsod in za vse. stavi ameriško pozlačeno navadno pero, ki po enkratnem pomakanju brez vsega napiše 150 besed in stane par dinarjev. Med kolesi je pa prav gotovo novost italijansko voja?ko kolo tvrdke Bianchi. Domača iznajdba, ki bo zanimala naše mlinarje brez vode je umetni mlin »Jel-tom« na motorni pogon, ki melje 4 vrste meke in seveda tudi zdrob. Za ta mlin j"? veliko zanimanje. Predsednik vlade g. Cvetkovič. ki ie v torek obiskal ljubljanski velesejem. je na umetnostni razstavi odkupil od a kad slikarja Saša Santla oljnato sliko »Metliko«. Za »Toti teater« vlada vedno večje zanimanje Vse dosedanje predstave so bile razprodane. Ker ie v prihodnj;h dneh pričakovati še večji naval, bo prirejenih še par dodatnih predstav s oo'nim sporedom Tako bodo na praznik 6 t. m. in v nedeljo 8 t. m tri predstave; prva ob pol 4. uri popoldne pri zn;žanih cenah, ob pol 6. uri in ob pol 9. nri pa bosta večerni predstavi z običajno vstopnino. Popoldanska predstava z znižano vstopnino bo tudi še v soboto 7. t. m. poleg večerne ob pol 9. viri Blagajna posluie vsak dan od 3. ure naorei. Preskrbite si pravočasno vstopnice. Telefonska naročila prejema veleseiemska pisarna. INSERIRAJTE V ,,JUTRU"! Razpored vlakov za udeležbo pri svečanostih 6. septembra v Ljubljani Prihod v Ljubljano Občinstvo naj se brezpogojno poslužuje vlakov, ki so posebno odrejeni za prevoz udeležencev dne 6. septembra v Ljubljano. Neizvedljivo je, da bi se vsakdo mogel peljati v času, kakor bi si želel. Ogromno število prijavljenih udeležencev stavlja železniški upravi težko vprašanje pravilnega in rednega prevoza v sedanjih razmerah, ki se mora rešiti le z razumnim sodelovanjem udeležencev samih. Zato ponovno pozivamo vse, da se ravnajo po naslednjih navodilih in jih točno upoštevajo, da ne pride do neljubih in nikomur koristnih motenj. Dolenjsko Udeleženci vstopnih postaj proge Kar-lovac—Kandija se vozijo z rednim vlakom, ki odhaja iz Karlovca ob 4.06 ter prispe v Ljubljano ob 8.36. Udeleženci proge št. Janž—Mirna se vozijo z rednim vlakom, ki odhaja iz št. Jan-ža ob 5.49 ter bodo v Trebnjem prikloplje-ni k gornjemu vlaku. Udeleženci proge Mirna peč—Lavrica potujejo z rednim vlakom, ki odhaja iz Novega mesta ob 4.27 in prispe v Ljubljano ob 6.50. Udeleženci iz Novega mesta potujejo s posebnim vlakom, ki odpelje iz Novega mesta ob 5. uri. Udeleženci proge Kočevje—Predole se vozijo z rednim vlakom do Grosuplja ter naprej kot posebni vlak, ki odpelje s te postaje ob 6.04. Gorenjsko Udeleženci vstopnih postaj proge Bistrica Boh. jezero—Dobrova Vintgar, Rateče-Planica—Hrušica ter s postaje Kranj potujejo z rednim vlakom, ki odhaja iz Bistrice Boh. jezero ob 4.40 oziroma z rednim vlakom, ki odhaja iz Rateč-Planice ob 4.40. Udeleženci z Jesenic ter proge od Jesenic do Sv. Jošta potujejo z rednim vlakom, ki odhaja z Jesenic ob 6.20; ta vlak nadaljuje iz Kranja vožnjo do Ljubljane— šiška, kjer vsi potniki Izstopijo. Udeleženci proge Tržič—Kranj—št. Vid Vižmarje potujejo z rednim vlakom, ki odhaja iz Tržiča ob 5.25 ter prispe v Ljubljano ob 6.54. Udeleženci vstopnih postaj proge Kamnik—Ježica se vozijo z rednima vlakoma, ki odhajata iz Kamnika mesto ob 5.42 oziroma ob 6.40. Notranjsko Udeleženci vstopnih postaj na progi Rakek—Notranje Gorice potujejo z rednim vlakom, ki odhaja iz Rakeka ob 5.50 ter prispe v Ljubljano ob 7. url. Udeleženci proge Vrhnika trg—Brezovica vključno potujejo z vlakom, ki odhaia iz Vrhnike-trga ob 6.10 in prispe v Ljubljano ob 6.46. štajersko Udeleženci vstopnih postaj na progi Zagreb—Radeče potujejo s posebnim vlakom, ki odpelje iz Zasrreba ob 2.15 ter prispe v Ljubljano ob 5.10. Udeleženci proge Prevalje—Limbuš potujejo dne 5. septembra z rednim vlakom ki odhaja iz Prevalj ob 18.40 ter prispe v Maribor ob 20.35. Udeleženci proge št. Rj—Pesnica potujejo dne 5. septembra z rednim vlakom ki odhaia Iz št. Rja ob 20.50. Za udeležence iz Maribora ter priključnih prog Prevalje—Maribor ln št. Rj— Maribor bo vozli posebni vlak z odhodom iz Maribora ob 2.48. Poleg tega vlaka bo vozil iz Maribora še drugi posebni vlak 7 odhodom iz Maribora ob 3. url. Ta vlak bo Imel postanek na vseh postajah in posta- jališčih od Maribora do Pragerskega. Ker bo ta drugi vlak v glavnem sprejemal potnike s proge, se priporoča udeležencem iz Maribora, da se poslužujejo prvega posebnega vlaka. Udeleženci vstopnih postaj proge Murska Sobota—Ormož se vozijo z rednim vlakom, ki odhaja iz Murske Sobote ob 18.27. Udeleženci proge Gornja Radgona—Kri-ževci pri Ljutomeru se vozijo z rednim vlakom, ki odhaja iz Gornje Radgone ob 20.33. Udeleženci proge Cakovec—Cirkovce se vozijo s posebnim vlakom, ki odhaja iz Cakovca ob 2.40 ter ima postanek na vseh postajah in postajališčih od Cakovca do Celja. Temu vlaku se priklopijo v Ormožu vozovi z udeleženci iz Ljutomera in priključnih prog. V ta vlak vstopajo tudi potniki proge Slov. Bistrica—štore. Udeleženci vstopnih postaj proge Velenje—Petrovče potujejo 5. t. m. z rednim vlakom do Celja, ki odhaja iz Velenja ob 23.33. Za udeležence iz Celja in priključne proge iz Velenja vozi posebni vlak z odhodom iz Celja približno ob 4.30. Poleg tega bo vozil iz Celja še posebni vlak z odhodom ljenih Zaradi točnih odhodnih časov posebnih vlakov s posameznih postaj naj se občinstvo zanima pri onih postajah, kjer namerava vstopiti. Vrnitev iz Ljubljane Dolenjsko Udeleženci proge Ljubljana — Novo mesto in Trebnje — št. Janž naj uporabijo rečni vlak, ki odhaja iz Ljubljane ob 16.58 in posebni vlak ki odpelje Iz Ljubljane ob 17.40 in vc_i do Novega mesta. Udeleženci proge Kandija — Karlovac naj uporabijo redni vlak, ki odpelje iz Ljubljane ob 18.50. Udeleženci proge Predole — Kočevje se vračajo iz Ljubljane s posebnim vlakom z odhodom iz Ljubljane ob 19. Gorenjsko Udeleženci proge Ljubljana — Kranj — Tržič uporabijo vlaka, ki odpeljeta iz Ljubljane ob 13.28 oziroma ob 17.25. Povratniki proge Ljubljana — Jesenice in priključnih prog Bistrica Boh. jezero ter Rateče — Planica uporabijo vlake, ki odhajajo iz Ljubljane ob 15.40, 19.15 in 23.30. Povratniki proge Ljubljana — Kamnik se vračajo z vlaki ob 16.10, 18.44 in 21.20. Notranjsko Udeleženci proge Ljubljana — Rakek naj uporabijo vlaka ob 18.29 in ob 23.25. Povratniki proge Ljubljana — Vrhnika se odpeljejo ob 19.10. Štajersko Za povratnike iz Maribora ter koroške in šentiljske proge bosta pripravljena ob 15. v postaji Ljubljana dva posebna vlaka. Opozarjamo občinstvo, da se v prvi vrsti poslužuje teh dveh vlakov, da ne bo pri kasnejših rednih vlakih prevelikega navala. Povratniki proge Ljubljana — Celje in priključne proge za Velenje naj uporabijo vlak ob 18.15, ki vozi ta dan do Celja. Povratniki proge Zidani most — Maribor ter priključne proge Grobelno — Ro-gatec naj uporabijo redni vlak ob 18.45 ter posebni vlak, ki bo odpeljal ob 19.15. Za povratnike proge Zidani most — Zagreb odpelje iz Ljubljane ob 18. uri posebni vlak ter ob 19. uri redni osebni vlak. Opozarjamo, da prvoimenovani posebni vlak nima postanka na nobeni postaji do Zidanega mosta, drugi vlak pa ima postanek samo v Litiji. Udeleženci proge Poljčane — Zreče, Slov. Bistrica mesto ter Ormož — Murska Sobota se morajo vrniti najkasneje z vlakom ob 13.30, ker s kasnejšimi vlaki ta dan nimajo več priključka. Ker ne bo mogoče na postaji v Ljubljani upostaviti vseh vlakovnih garnitur za odhod s peronskih tirov, bodo gotovi vlaki odpeljali tudi iz skladiščnih tirov ob Masa-rykovi cesti. Zaradi tega naj se vsakdo pozanima pri kolodvorskih uslužbencih za odhodni tir svojega vlaka. Organizacije, ki so prispele v Ljubljano v sklenjeni skupini, naj se tako po možnosti tudi vračajo. Zadnja plavalna tekma v ligi Ilirija : Viktorija 57:§1 Peta zmaga plavalne ekipe Ilirije, s katero si je osvojila naslov najboljšega plavalnega kluba v državi Ljubljana, 3. septembra. V nadaljevanju ligaškega dvoboja med Viktorijo in Ilirijo, o katerem poročamo na 2. strani, so bile po naši prvi izdaji na sporedu še tri točke, ki so se končale brez posebnih senzacij, kar je bilo tudi dovolj, da je Ilirija zabeležila efektno zmago in se revanžirala za svoj tesni poraz, ki ga je morala proti isti ekipi spraviti ob prvem startu v to konkurenco v sušaškem plaval išču. Omenjene tri točke so dale naslednje rezultate; 200 m prsno gospodje: 1. Cerer (I) 2:48.5, 2. Kolar (V) 3:01.5, 3. Grkinič (V) 3:01.9, 4. Herzog (I) 3:17.7. Točke: Ilirija 41, Viktorija 36. 4xlG0 m prosto dame: 1. Ilirija (Fine Saša. Bradač, Keržan, Fine Draguša) 5:25.9, 2 Viktorija 5:33.4. Točke; Ilirija 51, Viktorija 42. 4x200 m prosto gospodje: 1. Viktorija 9-46.4, 2. Ilirija (Pestevšek. dr. Wilfan, Skarpa, Pelhan) 9:51.4. ZAKLJUČNO STANJE TOČK: L ILIRIJA 57, VIKTORIJA 52. Ta lepa zaključna plavalna tekma v Ljubljani se je kljub obsežnemu spore-d x končala ob 23.50. Liga v številkah današnji V Po današnji tekmi plavanju naslednje: je stanje klubov v Ilirija Jug * Viktorija Jadran ZPK 8 8 7 8 7 5 7 5 0 2 3 1 2 8 5 497 490 388 363 313 62.12 61.25 55.41 45.37 44.71 Neodigrana je še odgodena tekma med V waterpolu je tabela takale: Jug 7 6 0 1 37 :8 12 Viktorija 7 5 0 2 28:14 10 Jadran 7 4 0 3 20:19 8 ZPK 7 2 0 5 13 :23 4 Ilirija 8 1 0 7 11 : 45 2 V pregledu ni vzeta v račun prekinjena tekma med Jugom in Jadranom (2:1 za prvega), ki jo morata kluba v celoti odigrati še enkrat, manjka pa seveda tudi še neodigrana revanšna tekma med Viktorijo in ZPK. Osem rušilcev že pripravljenih Washington, 3. sept. s. (Ass. Press.) Osem ameriških rušilcev, ki bodo odstopljeni Angliji, je že v Bostonu, drugi pa so na poti tja. Prva skupini rušilcev bo izročena Angliji že v petek. Rušilci bodo odpluli v Kanado, kjer jih bodo prevzeli angleški mornarji. Ameriško mornariško ministrstvo je imenovalo posebno komisijo, ki bo nadzorom ola predajo rušilcev. Washington, 3. sept s. (Ass. Press.) Govore, da bo Anglija dovolila Zedinjenim državam oporišča tudi na Islandu in v Grenlandiji. Prvi vtis v Nemčiji Berlin, 3. sept. (Ass. Press.) Prvi nemški komentarji o angleško-ameriškem sporazumu odstopitve rušilcev oziroma oporišč so rezervirani in previdni, v nemških krogih pa že sedaj izjavljajo, da je spo- Viktorijo in ZPK na Sušaku, ki pa na vr— I razum dalekosežnega pomena za medna-hd tabele ne more ničesar spremeniti in je j rodne pravne odnošaje. Pripominjajo tud;. teoretično važna samo za Zagrebčane. ' da pomeni sporazum, da se Zedinjene V waterpolu je Viktorija zasluženo zma- i žave v sedanji vojni postavljajo vedno bolj gala nad Ilirijo s 4 : 0 (2:0). na stran Anglije. Italijansko protiletalsko topništvo r Somaliji v borbi proti angleškim tankom Useda navijalca v 17« stoletju Mlad oficir Vitry in verižnik Concini y začetku »edenmajstega stoletja je Francija težko životarila. Navijale! in špekulanti so ji zagrenjevali življenje. Nihče se jim ni upal stopiti na prste, ker so imeli mogočnega zaščitnika. Ta zaščitnik se je Imenoval Concini. Bil je zelo vpliven mož, toda brez duše in srca. Delavci so stradali, meščani so prijavljali verižnike in navijalce cen — pa je prišel Concini in ves odpor ljudstva je postal brez pomena. Zadoščala je njegova beseda, da so ostali vsi dekreti mrtva točka na papirju. Silna veriga brezvestnikov to špekulantov je rasla iz dneva v dan. Proti njim je bil brez moči celo sam kralj Ludovik XTEI. Hotel je pomagati ljudstvu, a ni mu dovolil Concini. Jarem verižnikov ta špekulantov, ki so izkoriščali položaj, je postal slednjič neznosen. Nekega večera je šel Concini na sprehod. obdan z vencem plačanih opričnikov. Slučaj je nanesel, da sta se na mostu blizu Louvrea srečala z mladim oficirjem Vitry- Z metalci plamenov Nagiba starega čolna Iz Buhare v Uzbekistanu poročajo, da so se pojavili na obrežju Amurja in Sir-Darije ogromni roji kobilic. Podobno poročajo tudi iz ozemlja ob Aralskem jezeru, ki je eno na ribah najbogatejših jezer v Kazaktanu. Kobilice so napravile ogromno škodo na tamošnjih bombaževih nasadih. Nad 100.000 ha zemlje je popolnoma opu-stošenih. Oblasti uporabljajo v borbi proti kobilicam letala, ki sipljejo na zemljo strupene snovi. Zalego kobilic pa uničujejo z metalci plamenov. Tovor smrti Nemci nakladajo bombe za polet nad Anglijo jem. Vitry je bil na službenem obhodu. Imel je inšpekcijo. Med pregledovanjem straže je srečal Concinija, ki je menil, da se mu mora vsakdo ogniti s poti. Ker je že padal mrak, je Vitry pozval Concinija, naj se ustavi. »Kdo ste, da se drznete z menoj tako govoriti?« je nahrulil Concini oficirja in napravil pri tem drzno gesto. Vitry ni okleval. Potegnil je pištolo in ustrelil. Pogodil je Concinija naravnost v čelo, da se je zvrnil mrtev na zemljo. Po dogodku se je javil kralju z besedami: »Končano je!« Kralj je stal onemel pred mladim kape-tanom. »Hvala vam, bratranec,« je dejal čez nekaj časa, ko je uredil svoje misli. »Povzdignjeni ste v maršala ln vojvodo ter vam čestitam k temu imenovanju!« Tako je končal v Franciji mož, ki je izkoriščal ljudstvo. In tako mu je sodil mož iz ljudstva, ki mu je bilo dovolj ve-rižništva in špekulacije. V močvirju Hundstrup pri Naestvedu so odkrili geologi blizu neke stare stavbe na koleh izvrstno ohranjen čoln Vikingov, ki meri v dolžino tri metre. Ker so našli t bližini čolna tudi tri človeška okostjake, je odpotovala na kraj najdbe večja geološka odprava. Ni namreč izključeno, da bi tam utegnili odkriti ostanke večje pra-historične naselbine. Amerika zalaga Švico V Bernu je zavladalo veliko zadovoljstvo, ko so izvedeli, da so prispela v neko italijansko pristanišče štiri ameriške ladje, ki so pripeljale tovore za Švico. Ladje so pripeljale premog, žito in bencin. Največja letalska nesreča v Ameriki Štirinajst milj severozapadno od Wa-shingtona se je v noči od petka na soboto zrušil na zemljo potniški avijon, v katerem je bilo 22 potnikov in štirje možje posadke. Potniki, med katerimi je bil tudi senator Lundsen in piloti so se ubilL To je največja nesreča, ki je doslej zadela ameriško letalstvo. Verjetno je v letalo udarila strela. V Vatikanu nimajo bencina Uprava Vatikanskega mesta je strogo prepovedala uporabljanje avtomobilov za nočne vožnje. Tudi podnevi se smejo avtomobili v Vatikanskem mestu uporabljati samo v nujnih primerih, ker so zaloge bencina na področju Vatikana skoro popolnoma izpraznjene. Pokvarjen petrolejski vod Zaradi bombardiranja s strani italijanskih aeroplanov je bilo prošle dni 30 km petrolejskega voda med Mosulom in Haifo v plamenih. Italijani so zažgali petrolejski vod z vžigalnimi bombami. Uspeh ruskega pilota Ruski pilot Nevernov je dosegel z aero-statorn »SSSR« višino 6750 m. Doslej se še noben aerostat s kubaturo 380 m še nI povzpel do takšne višine. Olmavljanje prometa v Belgiji Iz Berlina poročajo, da so obnovitvena dela na kanalih v Belgiji ▼ polnem teku. Pri popravljanju Albertovega prekopa je trenutno zaposlenih 20.000 delavcev. Čez dva tedna bodo po tem kanalu lahko te plule manjše ladje. Ko bo popravljen Albertov prekop, se bodo delavci lotili regulacijskih del reke Meuse, ki jo žele čimprej napraviti plovno. Ta reka je posebno važna zaradi prevoza rud iz okolice Liegea. železniško omrežje v Belgiji bo v kratkem popravljeno ln izročeno rednemu prometu. Če še ne veš, zdaj izveš: da je angleški kralj zaradi čestih letalskih napadov na London premestil svojo rezidenco nekam v notranjost Anglije; da je začela Madžarska v ponedeljek demobilizirati svojo vojsko; da so priredili v Moskvi na dan 1. septembra praznik mednarodne mladine, katerega se je udeležilo nad 700.000 oseb; da so nemške oblasti v Belgiji odredile zaplembo imetja državljanov tistih držav, s katerimi je Nemčija v vojni; da ima Francija v New Yorku nad milijardo dolarjev, pa ne more dvigniti niti centa; da se je več italijanskih podmornic pojavilo v Atlantskem oceanu; da je izročil državnemu kancelarju Hitlerju svoje poverilnice novi španski poslanik pri nemški vladi, general Espinosa de los Monteros; da je v Chieriju (Italija) zgorelo ondot-no gledališče; da je francoska vlada v Vichyju prepovedala izhajanje »Marianne« za tri mesece; da je bilo pristanišče Kotka na Finskem proglašeno za novo finsko izvozno luko; da so Francozi zaprli vhod v pristanišče Haifong v Kitajski Indiji; da se na francoskem ozemlju še danes nahaja 800.000 beguncev izza španske državljanske vojne, ki se bodo zdaj izselili v Mehiko; da živi na področju, ki ga je dobila Madžarska na podlagi dunajske arbitraže, 48% Madžarov in 43% Rumunov; da je Nemčija od 1. septembra dalje dovolila obratovanje radio oddajne postaje v Lyonu. Pogajanja za Dobrudžo Bef bolgarske delegacije za razgovore s romunsko vlado Pomenov tn drugI delegat Papazov ob oknu železniškega vagona Top na ofneI)u AngHjc - "vr-v* -:•>■>♦ - -.ž Takole m Angleži zaščitili obalo svoje države pred poskusi za Invazijo London med letalskim alarmom Vtisi dopisnika švicarskega lista Dopisnik nekega švicarskega lista opisuje razpoloženje v Londonu ob letalskem alarmu. Poročilo je bilo napisano potem, ko so nemška letala sedem ur bombardirala prestolnico ob Temzi. Ko je bil četrtič dan znak za alarm, Je korespondent potegnil svoje vozilo lz garaže in se je odpeljal skozi temno noč po mestu. Na tucate žarometov je razsvetljevalo nočno nebo, medtem pa so nemški bombniki ropotali nad mestom. V zapadnem delu Londona se je življenje normalno nadaljevalo. Na železniških postajah so izkladali in nakladali tovore. V zakloniščih je vladalo živahno vrvenje. Cele skupine so prinesle tja zložljive postelje z odejami in so se pripravljale k nočnemu počitku. A preden so legli spat, so si mnogi privoščili partijo bridgea, ki so jo morali zaradi alarma prekiniti, ženske so ple- Leningrad v številkah Nedavno so v Leningradu odprli razstavo »Dan v Leningradu«. Statistika, ki so jo ob tej priliki objavili ruski listi navaja, da se je lansko leto rodilo Leningradu 288.000 otrok. Dnevni prirastek Leningrada znaša 800 novorojencev. Vsak dan obiskuje šole v Leningradu 290.000 dijakov. Na leningrajskih srednjih šolah poučuje 16.000 profesorjev. Za svoje socialne naprave troši Leningrad dnevno nad milijon rubljev, prebivalci mesta prejmejo dnevno 218.000 pisem, odpošljejo pa 178.000 pisem. Tramvaj prevozi dnevno tri ln četrt milijona oseb. Prebivalci Leningrada pojedo na dan nad 1500 ton kruha, 544 ton mesa, 70 ton masla in masti, 183 ton sladkorja ln 887.000 jajec. V tvorni-cah in podjetjih je zaposlenih poldrug milijon ljudi. Cirkus s smolo Cirkus Mlehe v Kodanju Je zadela huda nesreča. V teku enega dneva Je izgubil tri slone, ki so tvorili poglavitno privlačnost njegove blagajne. Zjutraj je poginil slon Hummel, kmalu popoldne slon Malle in proti večeru še slon Punchi. Sumijo, da so se živali zastrupile, verjetno zaradi uživanja ohrovtovih ali pa zeljnatih listov, ki so jih ljudje znablti potrosili s kakšnim strupenim prahom zoper gosenice. •Na pohodu skozi Afriko MMMMmmnr •• Kolonijalne čete Italijanske vojske ▼ Afriki na poti le nogavice, rokavice in sweaterje, moški, če niso imeli drugega posla, so razpravljali o letalskih napadih. V nekem zaklonišču je dopisnik iztaknil družbo, ki je ob gramofonski plošči hladnokrvno nadaljevala plesno zabavo. London se začenja zaradi ponavljajočih se nočnih napadov urejevati za takšne nevarnosti. Zaklonišča dobivajo od dneva do dneva udobnejše lice. Skoro vsako zaklonišče ima električno kuhinjo in na plošči pošumeva čaj v loncu. Korespondent je govoril z mnogimi ljudmi, da bi preizkusil njih razpoloženje. Nihče ni kazal utrujenosti in ogorčenja zaradi nemških napadov. Celo najstarejši ljudje so se že navadili na takšne »obiske«. Ljudje so navzlic nevarnosti zelo radovedni. Tu in tam si celo med alarmom drznejo pogledati iz zaklonišča, ker jih zanima, kaj se godi zunaj. Na splošno se obnašajo Angleži zelo hladnokrvno in žilavo. Nikjer ne opaziš jeze ali nejevolje. Dobrodušnost in disciplina zmagujeta povsod. Kdor zaradi alarma ne more spati, pač bedi in sd krajša čas kakor ve in more. Naslednje jutro po alarmu se Je korespondent odpeljal v londonsko predmestja, ker je slišal, da so tam nemške bombe razdejale neko tvornico. Zelo se je začudil, ko je videl, da obrat normalno posluje, čeprav se je govorilo, da je tvorni ca zgorela! Pred vrati so stale straže, ki so rade postregle s pojasnili. Zažigalne bombe so sicer predrle ostrešje in povzročile ogenj, ki se je zaradi trde teme videl daleč naokoli. Toda požar je bil v četrt ure pogašen ln škoda je malenkostna. Dopisnik se ie na licu mesta prepričal, da ni bilo zaradi nemšk^ra napada delo v obratu prekinjeno niti za minuto. » | » ' » » v * ' »v -r ' - i ~ r H » * ' M. » • j' v j E K D e 1 A General Wrangel je poklical k sebi nekega oficirja v službeni zadevi. Stari lisjak je imel bistre oči in je najprej premeril došleca od temena do pet. Vse na njem je bilo v redu, samo na škor-njih je imel oficir drugačne ostroge, kakor je bilo predpisano po vojaškem reglemen-tu. Zato je general določil oficirju 24 ur domačega zapora. Oficir, ne bodi len, pogleda, kakšne ostroge nosi general Wrangel in ko vidi, da so njune ostroge popolnoma enake, si drzne to opomniti. General zaradi tega ni prišel niti najmanj v zadrego. Dejal je: »Lepo od tebe, moj sin, da dobro vldtfi. Torej dodajem tvojemu zaporu še 24 ur, da boš sedel za obadva 48 ur!« VSAK DAN ENA »Hvala bogu, da Imava VBaj dežnik!« (»Sdndagsnisse Strix«) MICHEL ZttVACOt 200 Don Juan komam. »Sveta nebesa!« je vzkliknil don Juan. »Baš prav, da si me spomnil. Hvala ti, Corentin. To bi bil način, da se prikupim manom vrlega starca. Ako postrežem namestnikovemu kipu z dobro gostijo, mi bo pomagal!« »Gospod,« je dejal Jakomin, »nehajte s tem brezbožnim norčevanjem, zaklinjam vas. Če ne zaradi sebe, ki se drznete tako govoriti, pa vsaj zaradi mene, ki vas moram poslušati!« »Prav imaš, Corentin ne bom se več norčeval iz namestnikovega kipa.« »Bog bodi zahval j en!« »Strašno grdo sem ravnal,« je nadaljeval don Juan. »Oh, gospod, srce mi vriska, ko slišim to priznanje.« »Namestnik in Bog v nebesih naj mi ne štejeta v greh.« >Kesate se, torej ste rešeni!« »Seveda! Prav je bilo, da si me spomnil, kaj terjata vljudnost in zdrava pamet. Lepa reč! Najprej povabim plemeniti kip na večerjo, potem mu pa niti jesti ne dam! To je zasmeh, da si grjega misliti ni moči-« »Gospod, gospod!« je zaječi j al Corentin. »Poslušajte razum! Vzemite pamet v roke!« »Da, bogme! Razum in pamet. Ce sem ga povabil, moram ostati mož beseda. Torej pojdem večerjat v štiri oči z namestnikovim kipom.« Don Juan je spet razburjeno zdirjal po sobi. Obraz se mu je spačiL Neznosen žar mu je bleščal v očeh. Časih je krčevito stisnil pesti, časih se je zgrabil za grlo, kakor bi.ga dušilo. Ko ga je Jakomin Corentin videl tako razburjenega, je izprevidel, da mora vsaj na videz odnehati. »Nu prav, gospod,« je dejal, »pojdite torej večerjat s kipom.« „ »In ti nama boš stregel, Jakomin N »Bom, gospod.« »Razen če ti je ljubše, da ti porinem rapir med rebra.« »Stregel vam bom, gospod. Beseda velja. Kakor hitro določite dan za večerjo, pojdeva skupaj v Arronški dvorec. A ta mah je vendarle pozno. Ležite torej in dovolite mi, da stopim v kuhinjo, saj vidite, da umiram od lakote.« »Imenitno,« je rekel Juan Tenorio. »Malo potrpi, pa bos sit ostankov najine večerje. Pri tej priči se odpraviva k namestnikovemu kipu. Bodi brez skrbi, gledal bom, da ti ne pustiva praznih ste-klenk.« Corentin je obstal, kakor bi bilo treščilo vanj. Prebledel je, sklenil roke in zajecljal; »Kaj, gospod? 2e nocoj?« .„ „ »Neutegoma,« je rekel don Juan. Odprl je vrata in na vse grlo poklical mojstra Gregorja, ki se je baš spravljal ▼ posteljo. Na klice senorja Tenoria je gostilničar jadrno pritekel. »Mojster,« je rekel don Juan, »večerjati hočem.« »Svetlost, ogenj je zdavnaj pogasnil. A kadar gre za vašo voljo, me nič ne udrži, 2e tečem.« »Ne. Kuriti ni treba. Marmor je mrzel. Kip bo zadovoljen tudi s hladno večerjo.« 2e mogoče,« je na slepo pritrdil mojster Gregor, ne vedoč, za kaj gre. »Ne le mogoče, gotovo je. V hlevu imate prav Čednega oslička.« »Sivčka, da, svetlost.« »Pa naj bo Sivček. Nadenite torej Sivčku tovorno sedlo. Na vsako stran sedla pritrdite jerbas, enega na levo, enega na desno; v en jerbas pridejo jestvine, v drugega steklenke. V jerbas za jestvine denite izbero najboljšega, kar premore vaša kuhinja: perutnine, paštet in divjačine, da ne govorimo o pogačicah in marmeladah, na katere je gospa Gregorjeva po pravici tako ponosna.« »Vaša svetlost je predobrotljiva. In v jerbas za steklenke?« »Najstarejšo, najboljšo, najplemenitejšo kapljico, ki jo najdete v svojih kleteh. Brž, mojster Gregor! Kip me pričakuje o polnoči! Gostilničar je zdirjal. »Gospod,« je odločno začel Jakomin, »ne zanesite se na me, da bi.,. * »Samo besedico še,« je rekel Juan Tenorio, »pa vzamem palico v roko in je ne odložim, dokler ne boš mrtev. Zdaj pa nadaljuj.« »Gospod, ne zanesite se name, da bi vam varoval sobo, ko boste tam. Lačen sem kakor volk in vam odkrito povem, da hočem biti z vami pri večerji.« »Boš, dobri Jakomin. Pripravi se torej, kajti na ulicah ni varno; utegnila bi srečati gladuhe, ki bi nama vzeli Sivčka z večerjo vred.« »Bog daj, da bi bilo tako!« je sam pri sebi vzkliknil Corentin. Nato si je pripasal čvrsto bodalo, med tem ko je vzel don Juan meč in plašč. Čez nekaj minut je prihitel mojster Gregor in javil, da sta osel in večerja nared. Don Juan je jadrno krenil na dvorišče, Corentin pa nerad za njim. Molitvica za molitvico mu je vrela iz srca. Mojster Gregor je odprl vrata, Jakomin je zgrabil Sivčka za povodec. »Na pot!« je veselo zaklical don Juan. »Na pot h kameni ti gostiji!« »Mojster Gregor,« je zamrmral Jakomin gostilničarju na uho, »v moji sobi najdete dve sto dvajset liber in osem soldov. Ako bi videli, da me ni nazaj, vas zaklinjam, da izpremenite ta denar v kar največje število maš za mir in pokoj moje duše.« S temi besedami je Jakomin pustil osuplega gostilničarja za seboj. Italija—Jugoslavija Odmevi proslave obletnice sporazuma v italijanskih listih Rim, konec avgusta 1940. Italijanski listi, ki so že od nekdaj z največjim zanimanjem zasledovali nas notranjepolitični razvoj, so pretekle dni posvetili še prav posebno pozornost naši drža'/! Poleg neštetih poročil in člankov, ki so se nanašali na politične, kulturne in gospodarske ukrepe naše vlade ter se še po-seboj dotikali razvoja našega javnega mnenja v smeri trenutne evropske realnosti, so listi objavili tudi posebne članke ob obletnici srbsko-hrvatskega sporazuma v zvezi s sejo jugoslovenske vlade v Zagrebu. Nekateri izmed teh člankov so se dotaknil.: tudi italijansko-jugoslovenskih odno-šajev, zlasti na gospodarskem področju, pri čemer so poudarili možnosti nadaljnjega poglabljanja teh odnosajev. Drugi so spet pisali o kulturnih odnošajih, pri čemer so beležili nkrepe prosvetnega mmi ;tra o obrežnem pouku italijanskega jezika v naših srednjih šolah. Vsi pa so poudarili soglasnost našega naroda v pogledu našega prijateljstva do Italije ter njegovo popolno razumevanje italijanskih imperialnih potreb. Mnogi listi so v tej zvezi porabili priliko za izčrpen prikaz uspešnega razvoja medsebojnih odnošajev po sklenitvi beograjskega pakta pred tremi leti. V tem duhu so tolmačili tudi uradno poročilo o zagrebški seji vlade v odstavku, ki se nanaša na naše zunanjepolitične smernice. Pri tem so pripomnili, da je bilo takšno uradno sporočilo potrebno prav glede na sedanje razmere v Evropi, dasi ono samo znova potrjuje stara načela jugoslovenske zunanje politike. Zanimivo pa je, da so mnogi listi opozorili na povezanost jugoslovenske politike čuvanja narodnih in državnih interesov s politiko iskrenega sodelovanja z velesilami osi Rim - Berlin. To je bilo potrebno poudariti za one, ki še niso spoznali, da je bila naša borba za narodno osvoboditev in zedinjenje izključno le borba za našo narodno osamosvojitev ter ustanovitev naše in samo naše narodne države, fiji v tej borbi nismo poznali nikakih drugih razen teh naših narodnih interesov. Zato zna naš narod ceniti, kar mu je najdražje: svojo svobodo. Jugoslavija je po priznanju italijanskih listov ostala zvesta tem svojim osnovnim idealom, kajti ona ni svoje zunanjepolitične akcije obračala po trenutnih konjunkturah, temveč edinole po svojih življenjskih interesih, kar je še posebej dokazala s svojo modro politiko nevmešavanja v zadeve velesil in ideološko borbo ter s svojo politiko do sosedov, v prvi vrsti do Italije. Nemčije, Bolgarije in Madžarske. Neodvisnost svoje zunanje politike pa je naša država še posebej pokazala o priliki priključitve Avstrije k tretjemu rajhu ter v vprašanju zapadnih jamstev. Prav je, da je časopisje prijateljske Italije smatralo za potrebno, da na to opozori one, ki bi hoteli prikriti te temeljne resnice o naši državi. Tako so topli članki v italijanskih listih, napisani ob obletnici narodnega sporazuma, le še bolj osvetlili smernice naše zunanje politike, ki je premočrtna in brez konfunkturnih izrabljanj, v slnžbi resničnih 5riv1.ien.?skifh interesov našega naroda. O njem pa so tudi Italijani poudarili, da je mfroTjuben narod, kf pozna samo dano besedo ter natančno Izpolnjuje svoje mednarodne obveznosti. (X). katoliško cerkvijo In rajhom O nedavni velikonemški škofovski konferenci v Puldi smo prejeli še naslednje avtentične informacije. Nemški bilten »Les Notrvelles d' Allemagne«, pisan v francoskem jeziku za inozemstvo, poroča, da je bil višek razprav v Puldi dosežen z govorom škofa in državnega svetnika Wilhel-ma von Berninga iz Osnabriicka, o čemer piše navedeni bilten dobesedno: »To dejstvo smatrajo v poučenih krogih za poeebno važno. Mgr. Berning je bil leta 1935 kot edini cerkveni dostojanstvenik v Nemčiji pozvan od ministrskega predsednika Goringa, da sprejme mesto državnega svetnika v pruskem državnem svetu. On se je trudil, da bi približal katoliško cerkev narodnosocialističnemu pokretu in je bil že jeseni leta 1933 sprejet tudi pri Hitlerju. V novembru istega leta je bil orvi in edini izmed nemških škofov, ki se je nedvoumno izjasnil glede vprašanj, ki jih je v verskem pogledu postavilo na dnevni red narcdnosoeialistično gibanje. Njegovo zadržanje pa je naletelo na čedalje vidnejši odpor pri njegovih sobratih, tako da je med njimi njegov vpliv stalno padal v poslednjih letih. Dejstvo, da je stopil mgr. Berning spet v prve vrste med škofi, bi se moglo po mnenju nemških katoliških krogov smatrati kot znak spremembe, ki se pripravlja v pogledu nadaljnega zadržanja škofovske konference, in znabi-ti bi smeli pričakovati pozitivnih zaključkov v znamenju zbližania med državo in cerkvijo.« Nemški bilten agencije »Dunav«, pisan v srbohrvatskem jeziku, pa poroča v isti zvezi, da letos — za razliko od prejšnjih let — ne bo prečitano običajno pastirsko pismo, češ da je objava takšnega pisma »odložena do izvojevanja končne nemške zmage, ko je predviden tudi še poseben čin zahvalnosti katoliške cerkve, ki bo kul-miniral med drugim v prisegi zvestobe vodji vellkonemškega rajha«. SlasiS© HSS © napovedanih reforasah »Hrvatski dnevnik« posveča svoj uvodni;? vprašanju napovedanih reform, o katerih pravi, da se toliko piše, da se javnost ic- vznemirja zaradi te silne gostobesedno-sti. Naša javnost bi videla rajše dela. kakor pa Cula vse te besede in napovedi. Njo ni mogoče zadovoljiti s samimi frazami o reformah. Fraz ima že več. kakor dovolj. Namesto tega pričakuje resno razpravo o vseh vprašanjih, ki se nanašajo na naše gospodarsko in socialno življenje in o ukrepih za nujno obnovo in napredek. Narod ne želi tavati v meglah. Vedeti mora jasno. se pripravlja in kako se misli namera-vario izvesti. Lahko je govoriti, da je kapitalisti'.- sistem dcigral. Mi pa želimo vedeti, s kom se ga misli nadomestiti in kake koristi bo imel narod cd novega si-st na. Zaradi tega ne bi bilo napačno, če bi se le malo povprašalo naše ljudi in ljudstvo, kaj misli in zahteva. Naš narod je bister in pameten dovolj, da bo povedal, kaj ga žu!i in kaj bi bilo potrebno storiti. Mi potrebujemo sigurno danes reform. Predvsem takih, ki bi osigurale našemu človeku vsaj košček vsakdanjega kruha Vrednost sistemov se ceni po višini narodnega blagostanja. Sicer pa mi Hrvati vemo. kaj h JČemo in potrebujemo. Zato ne želimo dekretov z reformami od strani tistih. ki so sicer lahko naši politični prijatelji, ali niso pripadniki našega naroda. Mi mislim^ sedaj zato na naš sabor, brez katerega nimajo pri nas nobene reforme potrebne avtoritete. Hiša se ne gradi od zgoraj navzdol. Nobene reforme ne morejo prinesti trajnih koristi če ne prihajajo iz narorne potrebe in z narodnim pristankom. Nosi teli reformatorskih misli more biti samo narod, kakor je bil v vseh državah, ki so menjale svoje stare sisteme in uvedle nove sisteme političnega in socialnega življenja. Mi potrebujemo manj besedi in manj dekretov, pa več sožitja / narodom in njegovimi potrebami in željami.« Basses in včeraj... Nedavno je imel v Zagrebu govor znan. pisatelj šolskih knjig in bivši poslanec Hrvatske seljačke stranke dr. Sigismund Cajkovac. V govoru je dejal med drugim tudi naslednje: >:še nikdar ni nobena ideja tako žalostno propadla, kakor jugoslo-venska misel...« Gospod dr. Cajkovac je skozi dva de-cenija izdajal vse mogoče šolske knjige. V njih ie govori] o jugoslovenski misli precej drugače, kakor pa danes. Tako čitamo v njegovi č tanki za H. razred osnovne šole: »Naša skupna domovina se imenuje kraljevma Srbov, Hrvatov in Slovencev. V nje] živi en narod s tremi imeni. Vsakomur od nas je enako drago ime Srb. Hrvat kakor Slovenec« Dalje pravi g. dr. Cajkovac: »Vse pokrajine skupaj, preko katerih se razprostira naša skupna domovina. se imenujejo še Jugoslavija, narod v njej pa s skupnim imenom Jugoslo-veni.« V čitanki za tU. razred čitamo: »Hrvati in Srbi so se naselili v teh krajih kot en narod, kakor so en narod tudi še danes. Oboji so iste krvi istega jezika, istih običajev in iste kulture. Srb in Hrvat sta brata dvojčka in če ne bi imela vsak svoje ime, bi jih sploh ne mogli razlikovati med seboj.« Pripomnimo naj samo še, da dr. Cajkovac z izdajanjem teto ljudskošolskih čitank, pisanih v duhu »žalostno propadle jugoslovenske misli«, ni obubožal... Banovina Hrvatska ne more izhajati Zagrebški »Obzor« se bavi v uvodniku s toliko napovedovanimi reformami na polju gospodarskega in socialnega delovanja. Zagrebški list pristavlja: »Za banovino Hrvatsko ie trenutno najvažnejše vprašanje. kako povečati njene dohodke. Brez novih finančnih virov iin sredstev ne bo v staniu pokrivati niti tekočih izdatkov, kai šele vse boli nujne potrebe, ki nastajajo zaradi sedanjih izrednih prilik. Me-rodaini se mora i o pač zavedati, da bo nai-resneiše ogrožen ves politični akt od 26. avgusta lanskega leta. če bi zašla banovina zaradi finančnih težav v brezizhoden položaj Mi zato upravičeno pričakujemo, da bodo merodajni krogi v Beogradu pokazali potrebno razumevanje za finančne potrebe banovine Hrvatske in ii zagotovili dohodke, na katere ima vso pravico do uredbi o finančni samostojnosti, ki temelji na načelu osigurania te samostojnosti. Ako lahko uvaja država vedno nove dajatve in bremena za povišanje svojih dohodkov potem se morajo najti tudi nova finančna sredstva za omogočitev nemotenega poslovanja banovine Hrvatske. Treba ie že tudi urediti vprašanje razdelitve centralnih fondov do katerih ima banovi- na vse pravice. Uredba o razdelitvi 52 centralnih fondov ie bila podpisana že pred devetimi mesci ostalo Da ie samo pri podpisu.« Slabo so razumeli Novosadski »Deutsches Volksblatt« je sigurno resen in dobro urejevan Ust. V notranjepolitične spore jih-. ■-..-eiuv e kot glavno glasilo nemške narodne manjšine v naši državi ne vmešava. Vprašanju ma-sonstva pa posveča razumljivo spričo svoje orientacije največjo pozornost ter beleži vse faze protimasonske kampanje v listih JRZ. Pri tej priliki je ponatisnil tudi »Slovenčevo« veselo beležko, da so ljubljanski masoni prenesli ves svoj tempel s celokupno opremo, arhivom in jedilnim priborom v »Jutrovo« redakcijo. Dočim so celo »Slovenčevi« čitatelji takoj razumeli, da je »Slovenec« v masonski kampanji ubral vesele strune, so pa pri novosadskem listu to stvar vzeli za hudo resno in pravijo, »da se vrše sedaj redni sestanki ljubljanskih masonov v »Jutrov:« redakciji...« Rmmitiski podatki o odstopljeni Transilvaniji Včerai smo po madžarskem viru objavili v našem uvodniku narodnostne podatke o Madžarski odstopljenem transilvanskem ozemlju. V dopolnitev navajamo danes še rumunske. in sicer po štetju iz leta 1930 ter nainoveišern z dne 1 ianuaria 1940 Po statistiki iz leta 1930 ie v kraiih. ki so z dunaisko razsodbo dodelieni Madžarski. prebivalo skupno 2.385 937 liudi Od njih ie bilo 1.171 534 Rumunov (49°M, 910.692 Madžarov <38°/o). 68.264 Nemcev (2.9°/o). 24.100 Rusinov (l*/®). 18 527 Cehov in Slovakov (0.8%), 138763 Zidov '5.8%). 46 038 ciganov (1.9%) ter 8019 pripadnikov drugih narodnosti (0.3°/n). Po statistiki z dne 1. januarja 1940 oa je bilo to razmerje naslednje: Vsesa prebivalstva ie bilo 2.609.007 med njimi Rumunov 1,304.903 (50%). Madžarov 968.064 (37.1%), Nemcev 72.109 (2.8u/o). Zidov 149.649 (5.7°/o). Rusinov 28.009 (l9/o) ter ostalih narodnosti 87.184 (3.4%). Beograd, 3. sept. AA. Premeščeni so k glavni carinarnici v Beograd insp. Mi-lenko Manojlovič iz Maribora; k glavni carinarnici v Ljubljani za višjega kontrolorja Anton Križ. doslej v Zagrebu, in Srečko Luštrek, doslej v Skopi ju; k centralni carinski blagajni v Ljubljani za višjega kontrolorja Venceslav Gleškič, doslej pri gl. carinarnici v Ljubljani; k glavni carinarnici v Mariboru za višje kontrolorje Andrej Košir v Ljubljani. Branko Krunič v Zagrebu, Emil Aljančič v Ljubljani. Matija Kukman v Dubrovniku in Lovro Mi-klavčič v Dravogradu, za kontrolorja I. Brence v Kotoribi; k glavni carinarnici v Splitu aa višjega kontrolorja Fran Rajtler v Ljubljani; k osrednji carinski blagajni v Kotorju za car. kontrolorja Franjo Krvin v Ljubljani; k carinarnici v Beli Crkvi za kontrolorja Momčllo Nikolič v Mariboru; k carinarnici v Vršcu za inšpektorja in upravnika Veljfco Velikič v Mariboru; k carinarnici v Gornji Radgoni za viš. kom-trolorja Ljubomir TuSanovič v "Ljubljani ln Ivan Koren v Mariboru; k carinarnici v Dravogradu—Meži za inšpektorja in za upravnika Franjo Terpinek v Ljubljani; k carinarnici na Jesenicah za višjega kontrolorja Fraatfo SHbar v Debru. Oproščeni železničarji Banjaluka. 3. septembra, o. Pred okrožnim sodiščem je b8 danes proces zaradi velike želeaniške nesreče na postaji Ivanjski, ki se je pripetila v septembru preteklega leta in pri kateri je več ljudi izgubilo življenje. Obtoženi železničarji so bili oproščeni. Sorodniki žrtev nesreče zahteva j jo skupno odškodnino 2.5milijona din od državne blagajne. Razprava o tej zahtevi je bila odgodena. dokler sodišču ne bodo predloženi vsi potrebni dokazi Obsojena Špekulanta Sarajevo, 3 septembra, o. Danes se je nadsijevaia in zaključifla razprava , proti zagrebškima veletrgovcema Jahielu in Da-nontJ Pinzilju, ki sta bila obtožena, da nista hotela nekem a peku m nekemu spece-ristu prodati zahtevane moke, čeprav sta jo imela v zalogi. Sodišče je izreklo svojo sodbo na osnovi uredbe o pobijanju draginje. Jahiel je bil obsojen na 2 mesca zapora in 50.000 din globe. Poleg tega mu bodo zaplenili 5.000 kg moke v korist fonda za prehrano rernrh ljudi. Pinzie je bili obsojen na 10 dni zapora in 2.000 din globe. Tako bmndtelji kakor državni tožilec so vlažili ptiznr m zahtevali revizijo. se brigajo drugod Zagreb, Beograd in Novisad organizirajo prehrano prebivalstva Zagrebška občina se ne zadovoljuje samo z nadziranjem trga in registriranjem cen življenjskih potrebščin, temveč je energično začela organizirati prehrano hrvatske prestolnice. Na magistratu je bila konferenca zastopnikov občine in strokovnjakov, na kateri je bil izdelan aprovi-zacijski načrt V ta načrt bo investirala občina okrog 25 milijonov din. Denar si bo preskrbela pri zagrebških denarnih zavodih. Predvsem bo občina uredila preskrbo mesta z drvmi. Zagrebški trgovci s kurivom so se obvezali, da prevzamejo še 9000 vagonov drv, ki jih bodo prodajali po maksimalnih cenah. Razpolagajo že sedaj s 1500 vagoni, v industrijskih drvar-nah pa je na razpolago 1500 vagonov. Zasebniki v Zagrebu so dosedaj nabavili okrog 7500 vagonov drv. Skupno razpolaga torej Zagreb s čez 20.000 vagoni drv. kar je več, kakor dovolj. Občina pa je nabavila še 500 vagonov cenejših drv, ki jih bo razyprodajala za siromašnejše občane po polovični nabavni ceni. Poleg tega __... „„ .„ bo razdelila 200 vagonov drv brezplačno, novi i v j^h o^ajih mesta m^ pro- se bo delil po posebno nizkih cenah ali pa brezplačno brezposelnim delavcem in na-ščencem ter siromašnim občanom. V rimskih mescih bo občina odprla 10 ljudskih kuhinj, ki bodo organizirane po vojaškem vzorcu ter bodo kuhale dnevno za 4000 ljudi. Ena četrtina porcij se bo v tej kuhinjah prodajala po 5 din, vračunaj oč pol kg kruha, ena četrtina po 2.50 d~in> polovico porcij pa bodo razdelili brezplačno. Občina je nabavila za svoje ljudske kuhinje primerne količine pšenice od-nosno moke, masti, krompirja, fižola itd. Na konferenci Je bilo predlagano, naj občina uvede posebno socialno davščino na vse dohodke iznad 120.000 din letno, na vse nove hiše, ki nosijo več, nego 120.000 din najemnine in so oproščene od najemninskega davka. Dalje, da se razpiše 20-odstotni luksuzni davek na izkupiček v lokalih po 2. uri in 15-odstotni sodlalni prispevek od vseh zabavnih prireditev. Novosadska občina pa je sklenila usta- Tozadevno akcijo bo vodil mestni socialni odsek. Preskrbo z moko in kruhom je organizirala občina tako, da je preko »Pogoda« dobavila 300 vagonov pšenice po maksimirani ceni, ki jih bo po navodilih občine zmlel zagrebški »Paromlin« ter piodajal po maksimirani ceni. Nadalje je občina nabavila 60 vagonov pšenice za siromašnejše sloje Vsak mesec se bo zmlelo 15 vagonov in uporabilo za ljudski kruh, ki dajalnice za prodajo moke, masti in drv, ki jih bodo prodajale po nabavni cenL Občina je že odobrila potrebne kredite za nakup moke, masti in drv ter bodo pričele prve prodajalne poslovati že prihodnji te-dc~. Mestna občina bo uvedla tudi prodajo drugih predmetov in življenjskih potrebščin, če se bo zato pokazala potreba. Tudi beograjska občina Je kupila pri »Prizadu« večje količine moke in pšenice za prehrano siromašnih Beograjčanov. Ob- čina Je vzela ▼ beograjski okolici v najem mlin, ki bo zmlel dnevno do 30.000 kg meke za »ljudski kruh«. S to moko bo mogoče kriti petino beograjske dnevne potrebe, ker spečejo beograjski peki dnevno okoli 150.000 kg kruha. Beograjska občina je kupila tudi veliko moderno pekarno, ki bo pričela prihodnje dni s peko ljudskega kruha po nizkih cenah. Poleg tega bo organizirala na svojem posestvu Pionir največjo pekarno v Beogradu, ki bo spekla do 30.00 kruha in še več na dan. Po dose- danjih kalkulacijah bo stal kg kruha ta občinskih pekarn 3.80 do 4 din. Beograjska občina je ie osigurala potrebna drva in premog za vse svoje ustanove in nameščence, ki jih je okoli 7.500. Poleg tega kupuje na debelo še kurivo, ki ga bo prodajala po lastni ceni siromašnim Beograjčanom. V ta namen je kupila občina že 50.000 kubičnih metrov drv. Občina bo letos tekom zime vzdrževala tudi nekaj velikih javnih kuhinj, ki bodo poslovale po vojaškem vzorcu. ŠPORT Kolesarji v Skoplju Peto etapo na dirki okrog Srbije je z velikim naskokom dobil Fokupec — V skupni oceni je Peternelj Se zmerom najboljši Beograd, 3. septembra Dušanovo Skoplje je priredilo danes najboljšim kolesarjem, ki vozijo na dirki okrog Srbije veličasten sprejem. Že dolgo pred prihodom so bile vse ulice do cilja, ki je bil pred Dušanovim mostom pri Oficirskem domu, gosto zasedene z občinstvom, na tisoče in tisoče pa jih je bilo okoli cilja samega Mestna občina je pokazala za to športno prireditev Izredno razumevanje, tako da bodo dirkači med drugim tudi ves čas bivanja v Skoplju njeni gostje. Današnje peta etapa je vodila od Kosovske Mitrovice do Skopija (137 km). Tukaj so imeli kolesarji prvič na vožnji od Beograda pravo solnčno ln toplo vreme Tudi cesta je bila razen okoli Prištine prav dobra. Startali so ob 12.30. že kmalu pc odhodu se je opazilo, da hoče Pokupec. ki vozi za beograjski klub Mitič, za vsako ceno doseči prvo mesto ln izboljšati svoj skupni plasman, po katerem je bil dozdaj šele na 15. mestu. To mu je tudi uspelo, in sicer v zelo izdatni meri, saj je privo-zil skoraj 30 minut pred ostalimi sam na cilj. Za progo je potreboval čas 4:21.32, kar pomeni, da je vozil povprečno 31.500 km na uro. šele dolgo za njim so prispeli v krajših in daljših presledkih ostali, ln sicer kot drugi Peternelj in nato Andreje-vič, Vojnov, Radovanovič Veljkovič, Rih-novski, Drljačie itd. Favoriti Slovenci so v tej etapi vidno zaostali. Kljub temu pa je Peternelj še obdržal vodilno mesto v skupnem plasmaju. Jutri gre pot dalje, in sicer do Niša s poletapo v Vranju. V Niš bodo prispeli dirkači proti večeru. Nekaj s poti naših dirkačev po Srbiji (Pismo enega spremljevalcev o poteku vožnje od Beograda do Cačka) Devet slovenskih dirkačev je pretekli četrtek iz Beograda nastopilo težavno krožno vožnjo po Srbiji, med njimi tudi Pavle Premk, ki služi pri vojakih v Skoplju. Ker tam ni imel svojega kolesa, je primernega našel šele slučajno tik pred startom in šel torej zelo nepripravljen v to hudo konkurenco. To se je potrdilo že na 21. km od Beograda, kjer je imel defekt na gumiju in prelom okvira ln moral odstopiti. Tako jih je ostalo naših še osem, med katerimi so bili najvidnejši Peternelj, Podmilščak in Gartner. Pa tudi Grabnar se drži izredno dobro. Na prvi etapi do Zvornika, kamor je prišlo 12 dirkačev skupno, je Peternelju in Golobu zaradi slabe ceste samo nekaj 100 m pred ciljem preskočila veriga, tako da sta nekaj zaostala za glavno skupino. Sprejem je bil v šabcu in Zvorniku naravnost sijajen. Dokaj napornejša je bila druga etapa iz Zvornika do Sarajeva. V njej so se posebno uveljavili dirkači, ki vzdržijo dolge in naporne vožnje po klancih. Tukaj so se prav zato posebno obnesli naši. Vrtoglava brzina po serpentinah v zelo ostrih zavojih proti Sarajevu je dosegla od 50 do 70 km na uro. 15 km pred Sarajevom je v nekem težavnem vzponu Peternelj potegnil tako močno, da je mahoma pustil za seboj vso konkurenco in pridobil do vrha kilometer in pol naskoka. Pri vožnji navzdol je imel v silni brzini defekt na gumiju. S tem je bila zmaga našega Janeza, ki jo je imel že v rokah, zapečatena. Med tem ga je prehitel Drljačič, ki je tudi prispel prvi v Sarajevo, Peternelj pa četrti. V soboto je prišla na vrsto najhujša etapa do Cačka. Ta dan je že navsezgodaj začelo rahlo deževati, cesta pa je bila vsa razmehčana in zato še posebno naporna. Vzponom, ki so se vlekli do 20 km daleč, sta se razen dežja pridružila še gosta megla In mraz, tako da so bili vozači vsi otrpli. Korenina Peternelj pa je ob tesnem sodelovanju ožjih rojakov bodril še ostale, da je šlo z nekaj defekti gladko dalje. Nekateri so odstopali zaradi utruje- Atletsko zvezo rušijo . . • Kaj so sklenili predstavniki 8 atletskih klubov iz Slovenije na sestanku v Celja Celje, 2. septembra V gostilni »Pri turški mački« v Celju je bil v nedeljo popoldne sestanek delegatov atletskih klubov iz Ljubljane, Maribora, z Jesenic in Celja. Na sestanku so bili zastopani naslednji klubi: Ilirija, Hermes, Svoboda in Korotan iz Ljubljane, železničar ln Maraton iz Maribora, Bratstvo z Jesenic In SK Celje. Delegati so na sestanku premotrili položaj v Slovenski atletski zvezi, v kateri je prišlo do hude krize, ki je grozila upropastlti slovensko atletiko. Osnoval se je akcijski odbor, ki bo prevzel akcijo za reorganizacijo Slovenske atletske zveze ln bo, ko bodo nova pravila potrjena, sklical ustanovni občni zbor nove zveze, ki se bo Imenovala »Slovenska lah-koatletska zveza.« Na sestanku je bila sprejeta naslednja spomenica: »Slovenski lahkoatletsld delovni klubi, zbrani na medklubskem sestanku, ugotavljajo: 1. Slovenska atletska zveza, ld je bila ustanovljena dne 11. februarja t. L pravno ne obstoji, ker njena pravila niso odobrena. t. Iz odbora pravno neobstoječe zveze Je izstopila večina članov, predstavnikov delovnih klubov, ker se s poslovanjem zveze nI mogla strinjati. Tako zveza tudi po pravilih, ki jih upravna oblast do danes nI potrdila, ne obstoji. S. Zaradi tega pravno nevzdržnega položaja Izjavljajo podpisani klubi, da ta zveza ne predstavlja več slovenske lahke atletike ln Je kot take ne priznavajo za vrhovno oblast lahkoatletskega športa v Sloveniji. 4. Ker pravno neobstoječa organizacija ne more sklicati nikakega občnega zbora, sklenejo podpisani klnbi sklicati ustanovni občni *bor Slovenske lahkoatletske zveze takoj, ko bo upravno oblastvo odobrilo pravila, vložena dne 26. avgusta t. L po predstavnikih lahkoatletsklh klubov. 5. Do izvolitve uprave Slovenske lahkoatletske zveze na podlagi oblastveno potrjenih pravil vodi vse ad- nosti ln potem spet hiteli dalje, Peternelj in ostali naši pa so premagali vse neverjetne težave v dežju, blatu in mrazu ter prvi pripeljali v Višegrad. Isto popoldne so morah voziti dalje proti Cačku. Pot je vodila po romantičnih in izredno zanimivih krajih ob nevarnih prepadih in skozi soteske in v skale izdelane predore. V prvem delu proge so vozili po ilovnati cesti, da so se kolesa kar vdirala v blato in šele pozneje so prišli na progo, ki je dopuščala večjo hitrost. Ker so startali poldrugo uro prepozno, je bila ta dan dirka prekinjena za celih 60 km pred Ca-čkom. Tudi tukaj je ležala proti večeru gosta megla, potem pa je začel naletavati leden dež in se je popolnoma zmračilo. Zdaj so avtomobilisti svetili dirkačem s svojimi reflektorji in okoli 10 zvečer je ta čudni zbor dosegel Užice, kjer jih je že več ur pričakovalo nekaj tisoč gledalcev. V nedeljo je bilo treba končati vožnjo do Cačka v prijazni šumadiji. Prisijalo je dolgo pričakovano solnce in naš Peternelj v svojem življenju gotovo še ni doživel dneva, ki bi ga bil tako dvignil v očeh ti-sočev občudovalcev. Ko je 23 udeležencev nastopilo pot proti Užicam, je naš Po-ljanec takoj potegnil ostro in precej pridobil nekaj sto metrov. Njemu se je priključil še Gartner, medtem ko je moral Podmilščak zaradi pokvare na zobčastem prenosu zaostati. Peternelj je bil ta dan izredno razpoložen, pa tudi Gartner je bil ves čas morda le kilometer za njim. Vsf napori zasledovalcev irtso nič pomagali. Peternelj je ostal prvi ves čas in prišel tu« dl prvi na končni cilj tretje etape v Cačal^ kjer je bil pripravljen spet veličasten spre« jem. Tako imamo Slovenci v letošnii dirki po Srbiji izredno srečo {-* mnogo nad na končno zmago. Naši se drže ves čas izborno in glavna pozornost velja zdaj že samo njim. Povsod jih sprejemajo z veliko ljubeznijo in simpatijami. Ce ne bo kaj hujšega. kaže. da bo v petek na cilu v Beogradu za nas najlepše. M. BI. ministrativne ln druge tekoče posle akcijski odbor, ki ga sestavljajo zastopniki SK Ilirije, 2SK Hermesa, SK Planine, SK Korotana, SK železničarja, SK Maratona, SK Celja in SK Bratstva. Vsak klub delegira v akcijski odbor po enega člana.« Športno čtivo AVTO IN ŠPORT št. 8. za avgust 1940. Nova številka edine avtomobilske športne revije pri nas z bogato vsebino in lepimi slikami. Obširna poročila o številnih mo-todirkah v mescu avgustu in mnogo ostalega. Posamezne številke so po din 6. ŠPORTNA REVIJA št. 29. z dne 1. septembra. Zadnji športni dogodki, predvsem v nogometu in plavanju — v sliki in besedi. Slovenska stran s kratkimi prispevki o aktualnih domačih športnih vprašanjih. Mnogo za vsakega športnika! številke so po 3 din. ELUSTROVANE SPORTSKE NOVOSTI št. 35. so izšle. Vsebina: Sijajen rezultat inž. Stepišnika v Celju. — Hajduk in Gra-djanski imata zelo plodna napada. — Ljubljančanka Draguša Fine in Dubrov-čan Mlloslavič sta prejela nagrade »Sport-skih« za najboljše plavalne rezultate v Zagrebu. — Tudi Slovenci so začeli svojo prvo samostojno ligo. — še nekaj in zadnjič o Daj-damu (replika igralcev SK Ljubljane na polemiko o stanju slovenskega nogometa) itd. Posamezne številke so po 1 din. Popravek! V včerajšnjem poročilu o ba-novinskem teniškem prvenstvu je bilo pomotoma navedeno, da je dr. Smerdu zasedel tretje, šivic pa četrto mesto v singlu gospodo. Pravilno je, da sta oba tekmovalca zasedla skupaj tretje in četrto mesto, kar s tem popravljamo. SK Ilirija Za danes sklicane redne seje upravnega odbora SK Ilirije ne bo in niti ves ta teden. Prihodnja redna seja bo t torek 10. t. m. Tajništvo. SK Slavija. Pozivam vse člane da se jutri v četrtek ob 20 sigurno udeleže članskega sestanka v klubski sobi. Važno zaradi tekem, ki bodo na praznik in v nedeljo. Prosim vsi sigurno! Poravnajte Obveznosti do kluba. Prosim tudi vse gg. odbornike na ta sestanek. Načelnik. Smučarski klub Ljubljana. Seja tehničnega ln upravnega odbora bo v sredo ob 20. v kavarni »Emoni«. MALI OGLAS CENE MALIM OGLASOM Po 50 par za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo službo. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 15.—. Dopisi in ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.— Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas m enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17,— Službo dobi Beseda i Din laves Din, za Silrc an lajanje naslova 5 Din Najmanlši znesek 17 Din Zobotehnika perfektnega v vseh de lih moderne tehnike in operativi Iščem. Nastop 1. oktobra. Takojšnje ponudbe na dr. Mihailo DJokovlč. Užice. 24289 1 Natakarice sprejme 6. t. m. gostilna »pri Levu«. 24360 1 adjanje naslova S Din najmanjši znese* 12 Din Vsaka Deseda 50 par davek 3 Din za šUro a-l Prvovrstna krojačica se priporoča na dom, za šivanje kostimov, pla-ščev in oblek. Gregorčičeva ul. 7a, pritlično, levo. 24365-2 Mlad zakonski par brez otrok z daljšimi spričevali Išče službo pri prevozništvu. Vajen Ljubljane. Gre tudi za kravarja. žena vajena vseh del. Nastop lahko takoj. Naslov naj se pusti na ogl. odd. Jutra. 24357-2 Boljše dekle pošteno, išče službo k mali ln boljši družini brez otrok, po možnosti v Mariboru. Vešča kuhanja ln vsega gospodinjskega dela z dobrim priporočilom, želi samo k dobri milostivl. Nastop po dogovoru ali po možnosti s 1. oktobrom. Nas'.ov v vseh posl. Jutra. 24380-2 Frizerka vešča vseh del, dobi sta" no službo v centru LJubljane. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Din 1000-. 24378-1 Manufakturist s prakso, želi namestitve za takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pošten - zmožen-:. 24387-2 Osmošolec bi lnstruiral vse predmete za hrano in stanovanje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Reven« 24359-4 /?fmodam Beseda l Din. davek Din. za šifre ali dajanje naslova 5 Din Najmanlši znesek 17 Din Kreko Perilo moški- in fantovske sraj ce, spodnje hlače itd. dobite še vedno po iz redno nizkih cenah. — »Kreko«, Tavčarjeva 3-Tyrševa 31. 24037-6 Orožje in municija lovsko športne potrebščine in razne novosti. Alarmno ln zračno orožje brez dovoljenja priporoča orožarna Pastuo-vič, Zagreb, Jurišičeva ul. 1. Katalog din 5, priporočeno din 10. 24353-6 Ogledalo veliko, brušeno, rezano, poceni proda tapetnik Falatov, Gosposka ul. 11 24388-6 Beseda 1 Din, davek 3 Din. za šifro ali dajanje nasleva5Din. Najmanjši znesek 17 Din. Pozor! Vsakovrstne odpadke že-ezja, kovin, cunj, litine. papirja, gume ln stekla kupuje in plačuje po najvišjih dnevnih cenah tvrdka Justin Gustlnčlč, Maribor — Kneza Koclja ulica 14 in podružnica vogal Ptujske in Tržaške ceste. Telef. 21-30. 23759-7 Vajenci (ke) Sprejme se učenec s primerno šolsko izobrazbo v trgovino z mešanim blagom. Hrana in stanovanje v hiši. Ponudbe je poslati d» Josip Škerl, Sevnica. 23889-44 Deklica 16 let se želi učiti za frizerko kjerkoli. Rada b! hrano in stanovanje. Najraje v Ljubljani. Naslov v vseh poslov. Jutra. 24341-44 Pridna učenka 17 let stara, se želi izučiti v trgovini z mešanim bagom. Absolvira-la je 2 razreda meščanske šole. Naslov v vseh pos. Jutra. 24382-44 Mesarskega vajenca iz poštene hiše sprejme takoj Kos, Dobrna pri Celju- 24384-44 Beseda 1 Din. davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Nemščina, francoščina, klavir Uspešni strokovni pouk od prvih začetkov do obvladanja (tudi pomožni srednješolski mladini in pripravo za izpite, se nudi! Tržaška e. 1-1 (križišče Aškerčeve ln Groharjeve, podaljšek BIeiweisove ceste). Vpisovanja ob delavnikih od 10. do 16. ure. (Vrata št. 5) 24337-4 Kupim daljnogled (Pernrohr), večjega, event. na sta-tiv. Ponudbe z opisom in ceno na: Kranj, poštni predal 57. 24361-7 Volneno odejo dobro ohranjeno lz vel-blodje dlake (Kamel-haar) bele a!i rudeče barve, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Topla«. 24370-7 Posojila 50 mx>cLe£crV cUroAa€at> SI LAMKD 8RFZDGVEZMO 061EBM9S odi 1GN.VOK UUBUJANA. TAVCiUUCVM * dajemo našim članom in varčevalcem. Ugodni po goji Vloge obrestujemo po 5 odstotkov. Vsi var čeva.ci brezplačno zava rovani. Zadruga »MoJ Dom«, Ljubljana. Dvor žakova 8. Iščemo pover jenike 199 Proda se večja vloga Hranilnega ln posojilnega doma v Ljubljani. Ponudbe pod šifro »Kulantni zavod t na ogl. odd. Jutra. 24358-16 Beseda 1 Din, davek i Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Lokal za čevljarsko obrt se poceni odda v sredini mesta. Poizve se v pe-kariji Sašek, Šiška. 21385-19 Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Gostilno v centru, event. tudi Izven na prometni točki, iščem v najem. Ponudbe pod »Proti gotovini« na ogl. odd. Jutra. 24332-17 Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Dvosobno stanovanje v bližini Sv, Petra se odda za oktober. Naslov v vseh posl. Jutra. 24374-21 Stanovanja Beseda 1 Din. davek o Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmaniš-znesek 17 Din Dvosob. stanovanje s kabinetom ali trlsob no išče stalna ln točne p ačljiva stranka za 1. november. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Solidna družina«. 23804-218 Stanovanje Kuhinje, sobe. kabineta in pritiklin, išče starejša učiteljica. Kraj: Tabor, Sv. Peter, Kodelje-vo, Moste. Ponudbe pod »Ena oseba. Lepo soln-čno«, 24313-23a Dvosobno stanovanje (ena soba s posebnim vhodom) oddam. Bavd-kova 5, Moste. 24347-21 Enosobno stanovanje s pritikllnaml iščem za takoj. Ponudbe pod »V Ljubljani« na ogl. odd. Jutra. 24368-21a £ obo odda Ugoden nakup krasno posestvo v Savinjski dolini, tik banov, ceste, 40 oralov, prvoklasni hmeljski j strogo separirano, za eno . ' r ... nH TTO nooKJ o m »SŽ Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Lepa soba strogo separiranim vhodom, 6e odda takoj boljšemu gospodu. Flo-rojanska 31-1. 24343-23 Opremljeno sobo nasadi, sadonosniki, trav niki, doraščeni in mladi gozdovi, vse spojeno s hišo gospodarskimi poslopji, se takoj proda z ugodnimi plačilnimi pogoji. Pojasnila daje Anton Vidovič, Sv. Peter v Sav. dolini. 23892-20 ali dve osebi, oddam. Istotam oddam sobico višješolcu. Nebotičnik V. nadstr. 24335-23 Opremljeno sobo oddam za takoj. Tavčarjeva ui. št. 3-UI, desno. 24344-23 Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din Avto »Opel« za lahki tovor, vsak čas za vožnjo pripravljen. se poceni proda. Maribor, Tomšičev drevored 8. 24324-10 Beseda 1 Din, davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Kolesa, motorji za časa velesejma — zelo znižane cene. Remec, Dolenjska c- 5. 24104-11 Beseda 1 Din. davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Hranilne knjižice vrednostne Dapirje kupujemo stalno in po najvišjih ^enah Ir. takojšnjemu plačilu RUDOLF ZORE LJubljana, Gledališka ul. štev 12. 24364-16 Posojila različna preskrbim hitro in brez kakega predplačila Rudolf Zore Ljubljana, Gledališka ul. 12 Znamka 3 din. Prodam enonadstropno hišo vogalno, zidana za gostilno ali trgovino. Dvajset let davka prosta. Poizve se v trgovini Ban. šmartluska cesta. 24342-20 Ugodno prodam hišo z obrtnkn lokalom in vrtom v dobri legi Ljubljane za 260.000 din. Lahko se prevzame hipoteko 60.000 din. Po-sredovalcl izključeni, i Naslov v vseh poslov, i Jutra. 24355-20 , Lepo sobo oddam dvema gospodlS-nama ali dijakinjama. Vsa oskrba. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »650 — Ljubljana«. 24354-23 Dve lepi sobi v centru oddam, ena opremljena, ena prazna, s souporabo kopalnice, samo boljšemu, solidnemu gospodu. Naslov v vseh posl. Jutra. 24348-23 Opremljeno sobo j za eno osebo, čisto in Gozdove ; svetlo, s posebnim vho- srednje in večje, vseh ' dom s stopnišča, oddam vrst, kupujemo. Ponud- j takoj solidnemu najem-" niku. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 24367-23 Pridelki Beseda 1 Din, davek 3 Din. za štfro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din Koroške brusnice dnevno sveže razpošilja od 6 kg naprei Henrik Cehner, Libeliče, žel. postaia Dravograd - Meža. 185-33 Kislo zelje, repo sarmo. novo, prvovrstno po orezkonkurenčni ceni vsako množino do-oavljam. Homan, Ljubljana, Sv. Petra 81. tel. 35-39. 185-33 Gostilničarji in slavno občinstvo se obvešča, da se dobavi specialno temno Laško pivo za isto ceno kakor svetio. Glavno zastopstvo Gostilničar-ske pivovarne dd. Laško. Hotel »Orel«, Maribor. 24381-33 Beseda 1 Din. davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din Kopalne kadi umivalnike, stranišča, vodovodne cevi itd. dobite najceneje pri P. Majdič »Merkur«, Kranj. Razstavlja na velesejmu pred paviljonom »E«. !%B2S3& Vsaka beseda 2 Din. davek 3 Din. za dajanje na-lo\- 5 Din. najmanj ši znesek 20 Din. Ciklus Ilustriranih Prešernovih pesnitev Priprosto Za bližnjo stoletnico smrti našega največjega i pesnika Franceta Prešerna je treba že sedaj mi- starejšo. . ponudbe na podr. Ju tra v Celju pod »Obrtnik«. 24325 25 Stružnice nove, so dospele iz Nemčije, tudi z vdelanimi elektromotorji 200 — 250 X 1000 — 1500 mm. — Ludvik Ileršič, Ljubljana, Cesta 29. oktobra 13. 24119-29 Beseda 1 Din, davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din. Nekadilec postanete v treh dneh z našim za nesljlvim. popolnoma neškodljivim sredstvom »Nikotinol«. Velika steklenica din 70, mala din 60. pošl.ja po povzetju »Jugopatent«, Ljublja na. Dvoržakova 8. Išče mo zastopnike. 200 Razstava preprog Banovinska tkalnica preprog iz Sarajeva raz stavi ju svoje preproge ln perzijance na ljubljanskem ve1 esej mu. Prevzemamo naročila na dolgoročna odplačila. 22582-37 Mizarske stroje vseh vrst priznano pr vovrstnlh znamk »Tel chert«. »Festo« itd. fca kor tudi kakovostna strojno orodje, skobeij ne nože, krožne m ga terske liste naročite najbolj ugodno na ve lesejmu. Specialna trgo vina Dovžan Ivan, Ljub ljana. Frančiškanska ul 4. Tel. 45-42. 197-29 Pisalni stroj mali, rabljen, kupim takoj. Pahič, Lokanja vas, Slov. Bistrica. 24379 29 be sprejemamo samo od lastnika gozda. Dubrav-ka, Zagreb, Lica 11. 24333 20 Sobico Hiša v Banji Luki S0ln6n0j čjst0i s p06eb. na lepem mestu, v eni nim vhcdom, v novi glavnih ulic se pod po- hiši, se odda takoj bolj-voljnimi pogoji proda. 1 šemu gospodu. Naslov v Savo Cvijetlč (Trgovin- vseh posl. Jutra, ska komora). 24371-20 i 24373-23 Prešo za seno kupimo. Ponudbe pod »Preša« na ogl. odd. Jutra. 24377-29 Gosi japonske (emdenske), letošnje, velike, proda Juvanc Bog., Ribnica, Dol. 23890-27 gospodično sliti na to, kako bomo poročim takoj, j najlepše počastili njegov spomin in se ponovno poglobili v njegove nesmrtne pesmi. Zaradi tega se je odločila naša založba lotiti se težavne aaloge, da prične z izdajo ilustriranih Prešernovih del po naših najboljših likovnih umetnikih. Izdaje bomo uredili takole: Vsaka pesnitev bo izšla v izvirnem Prešernovem besedilu v posebni knjižici s štirinajstimi ilustracijami, poleg tega bo v vsaki knjižici tudi še podoba pesnika, vsaka od drugega umetnika. Razlago pesmi m opombe k podobam bo napisal urednik »Umetnosti« Martin Benčina. Knjižice bodo tiskane na finem umetniškem papirju v dveh barvah v šestnajsterki (19X14 centimetrov) in bodo obsegale po 32 strani. Cena posamezni mehko vezani knjižici j bo din 35.—. Cena posamezni ▼ polusnje vezani knjižici bo din 50.—. Na leto bo izšlo 6 knjižic, v prvem letniku: Strunam, Dekletam, Pod oknom, Prošnja, Kam? in Ukazi, ki bodo vsebovale 104 ilustracije najboljših slovenskih slikarjev, kiparjev in grafikov! Vsako pesem bo ilustriralo do 10 naših najboljših likovnih umetnikov, kar bo posebnost zase, ker bomo na ta način videli, kako različno dojema vsak umetnik Prešernove pesnitve! Pesnitev »Strunam« ki je ie izšla, je opremljena z ilustracijami Kurz v. Gol-densteina, Langusa, Kobilce, Sedeja, Gor-Seta, Maleša, Globočnika, Jakca, Cernigoja, Pregljeve, Smrekarja, Vavpotiča in Kar-pellusa. »Dekletam« bodo opremljene s podobami Langusa, Cetinoviča, Gorjupa, Pavlovca, Galande, Kobilce, Goršeta, Sirka, Gasparija, f.T.KARMAH V LJUBLJANI OBISKE SPREJEMA OD 9-12,3-7 URE V HOTEUJ AOČAC SV. PETRA CESTA Beseda 1 Din, davek i Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din. Štirisobno stanovanje s pritlkllnami se odda s 1. oktobrom na Mestnem trgu 5. 24331-21 Enosobno stanovanje komfortno, v vili, oddam boljši miml stranki Rožna dolina, cesta V-27 . 24356 21 Dvosobno stanovanje pritlično takoj oddam samo odraslim. Ogled vsak čas. Bežigrad, Sta-24363-16 ničeva 6-1. 24375-21 Uradn!ka-co ki popolnoma obvlada knjigovodstvo ter slovensko in nemško korespondenco IŠČE industrijsko podjetje v Ljubljani. Absolventi trgovske akademije ter z znanjem stenografije imajo prednost. — Obširne ponudbe z navedbo dosedanjih služb na oglasni oddelek »Jutra« pod »Nastop 15. septembra«. Mestni pogrebni zavod Občina LJubljana f Naznanjava, da nam je umrla dobra mama, gospa Marija Pianecki roj. Eržen vdova po učitelju dne 3. septembra ob 4. zjutraj, v 76. letu starosti, previdena s tolažili sv. vere. Pogreb blage pokojnice bo v sredo, dne 4. t. m. ob 4. popoldne z žal—kapele sv. Jakoba k Sv. Križu. Sv. maša zadušnica se bo darovala v četrtek, dne 5. t. m. ob pol 8. uri zj. v župni cerkvi sv. Petra. Ljubljana, dne 3. septembra 1940. Zoran Pianecki, sin, član nar. gledališča Zora Pianecki, hči, strok, učiteljica Vsaka beseda 50 par. da vek 3 din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din aajmar.Jši znesek 12 Dir Sobo manjšo, najraje s kopalnico in v centru mesta išče gospod. Ponudbe na ogl. cdd. Jutra pod »Center 6«. 24330-23a Dijakinjo nižje gimnazije sprej me učiteljica k marljivi gimnazistki III. razreda z vso oskrbo. Cena din 650 Naslov v trgovini Jos. Podkrajšek, Jurčičev trg. 23672-22 Vsaka beseda 2 Din. da vek 3 Din, za dajanje naslova 5 Din. najmanj ši znesek 20 Din Pomladanski dnevi. Vidno zadnjič. Meni srednje, slabo. Radi sigurnosti rajši v roke . .. Mnogo, mnogo poljubov. 24334-24 Zagreb V. 2. Pridem 4. V. popoldne na velesejmu. 24338-24 5NSERIRAJ 7 „JUTRU"! Od Vas je odvisno, da imate obleko vedno '-ot novo zato jo pustite redno kemično čistiti ali barvati v tovarni JOS. REICH Ljubljana Poljanski nasip 4-6 Pralnica Svetloiika.nlca fc' ^-Ri Zložljive postelje dobite na velesejmu ki so priznano najbolj trpežne in vsestransko uporabne izdeluje in dobavlja izključno samo lastnik patenta Franc Krelj, KRANJ, Stara cesta št. 9. Mak sira Sede j: Ilustracija k Prešernovi pesmi »Strunam« Pregljeve, Tratnika, Kupferjeve, Sedeja in Maleša. »Pod oknom« pa z Ilustracijami Kar-pellusa, Smrekarja, Carga, Pregljeve In drugih. Cena za celoletni mehko vezani L letnik, to je za šest knjižic, ki »o navedene zgoraj, Je din 180.—, plačljivo po din 30.— ob Izidu vsake knjige, naročniki posameznih izvodov pa plačajo kot že omenjeno din 35.— oziroma din 50.— sta vsako knjižico. Cena za celotni v polusnje vezani letnik pa je din 270.—, plačljivo po din 45.— ob izidu vsake knjige. Prosimo Vas, da nam z obratno pošto sporočite Vaše cenj. naročilo, v katerem Izvolite zlasti točno navesti, ali se naročate na posamezne publikacije, ali pa na celotni ciklus I. letnika, dalje ali na mehko vezano Izdajo, ali pa v polusnje vezano izdajo. Bibliofilska založba, Ljubljana, Pod Turnom i SOKOL Sokol n. poziva svoje članstvo, da se polnoštevilno udeleži odkritia spomenika blagoDokojnega kralja Aleksandra I. Ze-dinitelja dne 6. t m Člani in članice, ki imaio kroj morajo Driti brezoosojno v kroju, ostalo članstvo in naraščaj v civilu. Zbor za vse bo ob 8. uri zjutraj na telova-dišču Ljubljanskega sokola v Tivoliju. Isti dan ob pol 15. bo zbor vseh društvenih pripadnikov v civilu z znakom na telova-dišču v Trnovem, odkoder gremo skupaj pred kraljevi spomenik. Bratje in sestre, bodite točno vsi na odrejenem mestu! Zdravo! Uprava. Stroje za obdelavo lesa! t. j. za mizarstvo, kolarstvo itd. ter žagine naprave — DOBAVI slej ko prej v najboljši izvedbi tvrdka PETER ANGELO, d. z o. z. LJUBLJANA — MIKLOŠIČEVA 30 (Vhod Pražakova 8/1) Velesejem — Paviljon A B mo Dijaka i od 1. do 4. gimnazije sprejmem v lepo zračno ' sobo z vso oskrbo. Lepa zračna soba v sredini > mesta. Pomoč pri učenju. Franja Verbič, Breg 20-n._24339-22 2 dijaka srednješolca sprejmem na stanovanje z zajutr-kom. Blizu Obrtne šole. Kopališka ul. 20. 24130 22 NEMŠKA FARMACEVTSKA TVORNICA IŠČE dva propagandisfa za Hrvatsko, Slovenijo in Vojvodino. — V poštev pridejo magistri farmacije s kvinkveniumom. Za Slovenijo naj se javi samo Slovenec. — Ponudba mora vsebovati kratek životopis, točne podatke o dosedanjem zaposljenju, zahteve plače in navedbo najzgodnejšega datuma nastopa službe. — Ponudbe poslati na Publicitas d. d., Zagreb, Ilica 9, pod »broj 56895«. Sreda, 4. septembra Ljubljana 7: Jutrnji pozdrav, napovedi, poročila. — 7.15: Veseli zvoki. — 12: Plošče. — 12.30: Poročila, objave, napovedi. — 13.02: Duet harmonik (brata Malgaj). — 14: Poročila, — 18.30: Mladinska ura: O letenju v velikih višinah (g. Janko Čolnar). — 18.45: Plošče za krajši čas. — 19: Napovedi, poročila. — 19-20: Nac. ura. — 19.40: Objave. — 20.10: O postanku in razvoju fotografije (g. Oskar Kocjančič). — 20.30: Koncert godbe 40. pp. Triglavskega. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: šramel kvartet -Murnček«. Beograd 19.40: Plošče. — 20: Mozartova glasba. — 22.50: Lahka godba in ples. — Zagreb 17.55: Orkestralni koncert — 20: Koncertni večer grafikov. — 21: Beethovnova glasba- — 22.10: Lahka godba in ples. — Praga 19.40: Orkestralni in pevski koncert — 20.30: Violinske skladbe. — 21.30: Pester spored. — 22: Češki skladatelji. — Sofija 19: Klavirski koncert — 19.50: Mali orkester. — 20: Verdijeva opera »Rigoletto« s plošč. — 22.05: Bolgarska narodna glasba. — Berlin 19.15: Večer popularnih melodij. — 21.10: Lahka glasba. — 22.10: Nočni koncert — Rim 17.15: Vojaška godba. — 20.30: Večer italijanskih skladateljev. — 21.40; Komorni koncert — 23.15: Plesna muzika. Dijak III. drž. realne gimnazije, miren in dobre vzgoje, išče skromno stanovanje brez hrane. Ponudbe pod šifro »Dijaško stanovanje« na ogl. odd. Jutra. _24352-22a Dijaka višješoica sprejmem v kabinet. Kopalnica, dobra hrana. Ilirija. Naslov v vseh posl. Jutra. 24386 22 Pohištvo Krasna moderna spalnica specialna orehova korenina, popolnoma nova. se proda. Kobaridska ul- 38, pritličje. 24369 12 NAJLEPŠE ČTIV0! Ravljen. Klabund Ravljen. Thompson Majerjeva. Broširana knjiga: din 10.-Vezana knjiga din 15.- Zgodbe brez groze Piotr-Rasputin Črna vojna Sivko Rudarska balada ZALOŽBA .CESTA LJUBLJANA KNAFUEVA ULICA fi Iz živlfenja na deželi Iz Kranja r— Sokolska proslava rojstnega dne Nj. VeL Kralja Petra IL bo danes, v sredo, ob pol 21. uri v telovadnici v Narodnem domu. Spored: slavnostni zbor in telovadna akademija članstva, naraščaja in dece. Udeležha za članstvo je obvezna, ostala javnost je vljudno vabljena. Vstopnina ie prostovoljna! Iz Zagorja z— Pripravljalni odbor za odkritje kraljevega spomenika prosi vsa društva in organizacije, ki se udeležijo proslave v nedeljo 8. septembra, da vsaj do četrtka 5. t m. sporočijo številčno udeležbo svojega članstva in obenem javijo, če položijo tudi venec. Zadeva je nujna, da se zaradi številnih prijav uredi potrebni prostor, knkor tudi, da bo vse preskrbljeno* glede prehrane. z— Naša mladina na dobri poti. jz vrst naše mladine je prišla pobuda no ustanovitvi jadralne sekcije. V nedeljo dopoldne je bil v Polčevi gostilni v Toplicah občni zbor, ki se ga je udeležilo res lepo število mladeničev. Vodil je predsednik trboveljske jadralne skupine g. Julij Baumgarten. Orisal je vzgojni pomen letalstva za mladino, ki naj bo važen kader za obrambo domovine. Obširno je poročal zastopnik ljubljanskega Aerokluba g. Madel o dosedanjem delovanju letalcev in jadralcev. Pohvalil je Zagorjane, ki so poslali na Bloke že dva člana. V mali dvorani Sokolske-ga doma bo 11. t. m. važno poučno predavanje s skioptičnimi slikami o dosedanjih uspehih Aerokluba. Bila je izrečena želja, da si člani jadralne sekcije iz Trbovelj, Zagorja in Litije ogledajo 15. septembra letalske naprave na Bloka. Izlet bo najbrž privabil še drugo občinstvo. Za vodjo zagorske sekcije je bil izvoljen Brvar, tajnik je Kladvar, blagajnik Rus, gospodar pa Umek. Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko ViranL — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran. — Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi v Ljublja* 00320153235323482348235323532348534823532353234823