iRF-DNJA K 4 J I Ž.NI ^ A PR.itnOPSKI DNEVNIK Poštnina plačana » gotovini o OAA I* Abb. postale I gruppo L6I13 OUU lir Leto XXXVI. Št. 75 (10.595) O r c C. £_ ^ TRST, torek, 1. aprila 1980 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. VČERAJ NAČELEN SPORAZUM 0 VPBflSANUH DRŽAVNE UREDITVE Cossiga optimist glede možnosti sestave vlade še pred veliko nočjo Delegacije KD, PSI in PRI se bodo danes pogajale o gospodarskem, jutri pa o zunanjepolitičnem delu programa RIM — Po vsem sodeč bomo imeli novo vlado še pred veliko nočjo. Vsaj tako je soditi po odgovoru, ki ga je dal sinoči poverjeni predsednik Cossiga na zadevno vprašanje časnikarjev: «če vas skrbi, kako boste mogli preživeti praznike, vam lahko želim vesele velikonočne praznike*. če se pogajanja med uradnimi delegacijami KD, PSI in PRI ne kodo zataknila, je namreč pričakovati, da bodo dosegli sporazum o vladnem programu že jutri. V četr- Nadaljuje se vzpon dolarja RIM, — Vzpon menjalne vrednosti dolarja se nadaljuje. V odnosu do italijanske valute se je včeraj njegov tečaj na las približal 900 liram za dolar, na raven, s katere je padel maja 1976. leta. S kotacijo 898 lir se je ameriška valuta o-vrednotila v šestih tednih kar za 95 lir, oziroma 12 odstotkov v odnosu do našega denarja. Prav tako se je dolar še dalje vzpenjal v odnosu do drugih evropskih valut, zaradi česar se tudi razmerje lire ni poslabšalo, razen do angleškega funta, ki je včeraj veljal skoraj 2.000 lir. l®k naj bi ga nato odobrili vsedržavni vodstvi KD in PRI ter centralni komite PSI, nakar bi v petek Ccssi-6a lahko odšel na Kvirinal sporočit Predsedniku republike Pertiniju ime-na ministrov, ki jih bo izbral. Po tem sporedu bi se nova vlada KD - PSI. PRI sicer formalno pred-stavjla parlamentu prihodnji teden, t*a Predloži svoj program in zahte-£a na njegovi osnovi zaupnico, a m res šlo bolj za formalnost, ker bi; ^ogle tri stranke vnaprej računati na potrebno večino. Spričo strogo zaupnega poteka pogajanj med tre-strankami sicer ni še mogoče napovedati sestave nove vlade, po namigih iz krogov pogajalcev se pa *di najbolj verjetno, da bo pripadlo j® v novi vladi 13 ministrov, socia-kstom 8 ali 9, republikancem pa 3. Tudi glede imen izbrancev so za Se^aj možna le ugibanja, ker bodo pri izbiri najbrž precej vplivali tudi resori, ki bodo dodeljeni posameznim strankam. Včerajšnja pogajanja so se začela že zjutraj in so trajala, s kratko prekinitvijo za kosilo, ves dan. Cossiga se je najprej sestal z uradno delegacijo svoje stranke, prav tako sta se predhodno sestali na posvet zastopstvi PSI in PRI. Skupaj so se nato pogovarjali o delu programa, ki zadeva institucionalno u-reditev, to je organizacijo vlade in »avne uprave, vprašanja sodstva, demokratičnega reda in še posebej boja proti terorizmu O vseh' vprašanjih so dosegli, po izjavah poverjenega, predsednika, širok načelen sporazum. Zdi se, da jim je uspel tudi nelahek kompro1 rhis med stališči KD in PRI ter PSI o vprašanju odnosa med policijskim sindikatom in enotno zvezo CGIL - CISL - UIL. Cossiga je dejal, da morajo sedaj te dogovore določneje izraziti v pisanem dokumentu, ki bo del programa. Danes bo predmet programskih pogajanj med uradnimi zastopstvi treh strank gospodarska politika, predvsem v zvezi z ukrepi proti inflaciji in z energetskimi vprašanji. Če ne bo zastojev, bodo nato jutri obravnavali zunanjepolitična vprašanja in bodo dosežene dogovore združili v programski dokument, s katerim bi se nova vlada predstavila parlamentu. (Iv) RIM — Rimska sodnika Monsur-ro in Roselli, .ki .vodita preiskavo o nezakonitih nogometnih stavah in prodanih tekmah, sta včeraj izpustila na začasno svobodo rimska trgovca Massima Crucianija in Alva-ra Trinco! PO UMORU ŠTIRIH TERORISTOV V GENOVI IN ARETACIJAH V FRANCIJI Mnogo neznank v zvezi z zadnjo široko protiteroristično akcijo Kdo je četrti ubiti terorist v Ulici Fracehia v Genovi? Prapori rdečih brigad in orožje, zaplenjeno v chia v Genovi stanovanju v Ul. Frac-(telefoto AP) NOVI NEREDI V SALVADORJU, DRŽAVLJANSKA VOJNA PRED VRATI? Pogreb nadškofa revnih* Romera se je sprevrgel v pravi pokol s 40 mrtvimi in nad 250 ranjenimi Med petdesettisočglavo množico eksplodirala bomba, nato so začeli streljati na ljudi ostrostrelci - Bližnja Gvatemala in Honduras v pripravljenosti - Predsednik Carter molči SAN SALVADOR — Dan žalosti in slovesa od umorjenega priljubljenega nadškofa revnih Oscarja Arnulfa Romera —- to bi morala biti pretekla nedelja za prebivalce Salvadorja. Bila pa je spet dan nasilja in obupa, streljanja in smrti, kot že mnogo takih dni, ki se vrstijo v Salvadorju od lanskega oktobra, odkar je prevzela državno oblast v svoje roke klika mladih vojaških oficirjev in demokristjanskih civilistov. Obračun človeških žrtev ni nič., hujši od tolikih doslej, hude so okoliščine, v katerih s^^i, ljudje umrii. Saj bi mat nedeljski dan pomeniti začetek splošne ljudske vstaje proti hunti, začetek državljanske vojne. V nedeljo se je zbralo na Plaza Barrios pred salvadorsko katedralo nad 50.000 oseb, da bi sledilo pogrebu ubitega nadškofa Romera, 250.000 tisoč pa jih je bilo še na 4$f|iiiii|,|,,iiiin,ii,,i...niiiiimiiiiimiiHiiliiniiMinimiiimuunti.um.... PROSLA VA 25-LETNICE USTANOVITVE ISO vador na rob državljanske vojne. Levičarji so v nedeljo dokazali, da so pripravljeni na boj s hunto, slednja pa je iz dneva v dan bolj o-samljena tako na notranjem kot tudi na zunanjepolitičnem področju. Prejšnji teden so zapustili vojaško-civilno vlado trije demokrščanski predstavniki. Združene države pa se doslej še niso jasno izrekle o krizi. Carter očitno čaka, da se vsa stvar kar sama izteče. Nekdo pa le preži na situacijo v Salvadorju. To sta režima v Gvatemali ib Hondurasu, ki sta koncentrirala svoje vojaške sile na mejah s Salvadorjem. GENOVA - Cecilia (Anna Lud-mann), Pasquale (Piero Panciarel-li), Antonio (Lorenzo Betassa) in Roberto (?) so ilegalna imena štirih rdečih brigadistov, ki so jih karabinjerji ubili v petek zjutraj v Genovi. Dva (Antonio in Roberto) sta bila člana «strateškega vodstva* teroristične organizacije. Tako so same priznale rdeče brigade v letaku, ki so ga v nedeljo popoldne poslale tiskovni agenciji Ansa v Genovi. Rojeva se vprašanje, kdo sta bila Lorenzo Betassa in neznani, ubiti bri-gadist »Roberto*. Betassa je bil sin furlanskih staršev, ki so se preselili v Turin že pred dolgimi leti. Tako kot pokojni oče. je bil tudi Lorenzo zaposlen v torinskem obratu tovarne Fiat, kjer je bil sindikalni predstavnik. Med drugim je tudi zagovarjal skupino 61 delavcev, ki jih je uprava lani novembra odpustila zaradi njihovega obnašanja na delovnem mestu, ki ni bilo v skladu z delovnim razmerjem. Z drugimi besedami, praktično jih je obtoževala hujskanja, pritiska na voditelje oddelkov, groženj, itd. Takrat se je to razumelo pod besedami «nasilna dejanja*. S tem v zvezi bo dejstvo, da so med petkovim »blitzem* v Piemontu aretirali bivšega delavca Fiata Domenica Jovi-neja, enega izmed 61 odpuščenih delavcev Fiata, prav gotovo sprožilo še mnoge polemike, v katerih bo delavstvo še enkrat potrdilo, da nima nič skupnega s prevratniškimi naklepi in da želi demokracijo brez ustrahovalnih metod. Sindikalna federacija je vsekakor s tem v zvezi že pred dnevi sklenila, da delavci ne bodo več stavkal/, ampak, da bo zaslužek tistih ur namenjen žrtvam terorizma. Za «Roberta» pa preiskovalci še vedno ne vedo imena. Potem ko so zanikali ime Luca Bertolottija, ste prišli na dan dve novi imeni. Luca Nicoletti in Marco, ali Mario Guglielmi. Zadnje ime je navedla neznana ženska, ki je včeraj popoldne telefonirala na tiskovno - agencijo An3a iz Trenta. Poleg. pa se je navezala na aretacije ‘rdečih brigadistov v Franclji in potrdila, da je aretirani Moretti v Nizzi dejansko najbolj iskani brigadist v Italiji, Mario Moretti. Dodala je še, da so ga aretirali, ker so to omogočile rdeče brigade, ker je bil Moretti izdajalec. SPOROČILO ZDRAVNIŠKEGA KONZILIJA ZDRAVSTVENO STANJE PREDSEDNIKA TITA OSTAJA ZELO TEŽKO Svetovni tisk obširno poroto o dosežkih Jugoslavije pri kolektivnem vodenju, razvijanju delegatskega sistema in samoupravljanju ter o vlogi predsednika Tita pri krepitvi neodvisnosti in neuvrščenosti LJUBLJANA, BEOGRAD — Zdravniški konzilij je včeraj sporočil, da je splošno zdravstveno stanje predsednika republike Josipa Broza - Tita zelo težko. Pljučnica še naprej pojenjuje, vendar Je temperatura stalno zvišana. Kardiovaskularni sistem je relativno stabilen. Ni znamenj obnovitve delovanja ledvic. Nadaljujejo uporabo he-modializc in druge ukrepe intenzivnega zdravljenja. Jugoslovanski dosežki pri samoupravljanju, razvijanju delegatskega sistema, kolektivnega vodstva in druga področja življenja so št naprej teme člankov in komentarjev številnih tujih časopisov, tiskovnih agencij, radia in televizije. Veliko pozornost namenjajo tudi mednarodni dejavnosti Jugoslavije in govoru predsednika zveznega izvršnega sveta Veselina Djuranoviča v skupščini Jugoslavije. Skupni imenovalec večine iz teh člankov so ugotovitve, da je Jugoslavija trdna in enotna večnarodnostna skupnost in da so njeni temeljne pridobitve — dosežene pod vodstvom predsednika Tita — neodvisnost, socialistično samoupravljanje in neuvrščenost. «Ko je bilo videti, da socialne pravičnosti in gospodarskega razvoja ni mogoče dosegati brez tutarstva katerega izmed svetovnih centrov moči, je odjeknila jasna in odločna beseda predsednika Tita, nje1 gov glas pa je vse globlje prodiral do drugih držav in narodov, ki so se odločili da dosežejo svojo neodvisnost.* S temi besedami je ugledni perujski dnevnik »Espreso* ocenil dolgoletno mednarodno dejavnost predsednika Tita. Vse Titovo delo je bilo usmerjeno v to, da bi človeštvu zagotovili vsebinske oblike skupnega življenja, ki bi temeljile na načelih zajemnega spoštovanja in enakopravnega sodelovanja, ugotavlja ob koncu «Espreso». Dnevnik «Kuvajt Times* je objavil poseben prispevek posvečen jugoslovanskemu kolektivnemu vodenju, za katerega pravi, da uspešno deluje in da je sprejet kot trajna opredelitev ter neločljiv del samoupravnega sistema na vseh področjih in ravneh življenja. O isti temi piše tudi kanadski časopis «Globe Anzmail*, ki poudarja, da kolektivno vodenje zagotavlja nadaljevanje dinamičnega, družbenopolitičnega in gospodarskega razvoja Jugoslavije. ' časnik «Tribuna Ludu» iz Poljske piše, da se vsakdo, kdor zdaj obišče Jugoslavijo lahko prepriča, da so bratstvo, enotnost in enakopravnost močno zakoreninjeni v zavesti jugoslovanske družbe. Prevladuje prepričanje, da vsem jugoslovanskim narodom in narodnostim samo enotnost zagotavlja popolno in nedotakljivo nacionalno identiteto. Ne\vdelhijski »Hindustan Times* v članku, ki nosi naslov. »Tito — komunist, ki je uvedel novosti* poudarja velik prispevek predsednik* Tita k razvoju sodobne Jugoslavije in primerja njegovo vlogo z vlogo Mahatrne Gandija pri osvobajanju Indije. Kot je Gandi zrasel v narodnega voditelja za svobodo- je -tudi predsednik Tito zrasel iz ljudstva in je mobiliziral ljudstvo za herojski boj proti nacističnim osvajalcem v drugi svetovni vojni. Proces podružabljanja državnih funkcij omenja »Hindustan Times* kot bistveno novost v Jugoslaviji in kot razliko v primerjavi z drugimi socialističnimi državami. Kot značilnost, ki učinkovito zagotavlja integriteto državam, pa navaja sistem vseljudske obrambe v katerem je obramba skrb vseh. (dd) (Poseben dopis) . Celovec — v soboto so v ce- j v.cu svečano proslavili 25 let de-...1,1 boja osrednje organizacije Slo-a<*v na Koroškem »Zveze sloven-organizacij*. Proslava je bila kak slikovit prikaz povojne zgo-reff e koroških Slovencev, v kate-turn Pa 80 vpleti* živopisno kul-šilvu dejavnost, od otroških do me-Ivških zborov, solo točk in Shalov. O Protifašističnem izročilu »Zveze venskih organizacij* pa je v slav-jStnem govoru predsednik dr. n ®**bi Zwitter dejal, da je Zveza siednica Osvobodilne fronte, ki je vdevala zavedne pripadnike sionskega naroda na Koroškem v iii U ?r°li fašizmu, za nacionalno iP SOcia|no osvoboditev. Dr. Zvvittei Sinorisal tudi povojni boj koroških 'jencev jn dejal, da je Zveza ko-rii,Klrn prilikam prilagojena orga-oblika uveljavljanja na-jMPa,n>h, kulturnih in gospodarskih aresov etnične skupnosti. To je fr™?, nsko strankarsko nevezana Slov ' organizacija, ki vsakemu v ;encu omogoča, -da se vključuje he Politično dogajanje, da »-■ J/1, Zgubil povezave in podlegel clapll ac‘ji' Njena vsebina je bila juna * v narodnoosvobodilnem bo-, ' ,v.katerem se je kovala endtnost atrijskega in slovenskega ljud- stva, kot je to že 1943. leta ugotovil Edvard Kardelj. Zveza je bila ustanovljena tik pred podpisom državne pogodbe, s katero je bila obnovljena demokratična in neodvisna Avstrija. Zveza je iskreno iskala poti za enakopravno vključevanje v avstrijske politične strukture s ciljem sooblikovanja političnega in družabnega živ-i ljenja ter primernega soodločanja v posameznih oblastvenih telesih. V tej zvezi pa je dr. Franci Zivitter poudaril globoko razočaranje nad razvojem znotraj odločujočih avstrijskih strank in še posebej socialdemokratske stranke, ki so s tristranskim sporazumom od 1. julija 1976 spet krenile na staro pot strnjene nemškonacionalistične fronte proti pravicam koroških Slovencev. Dr. Zvvitter se je nato skliceval na mednarodne obveznosti, ki izhajajo iz določil člena 7 državne pogodbe in na skupno spomenico koroških Slovencev. Pri tem so koroški Slovenci izhajali iz načela, da le neposredno prizadeto ljudstvo samo najbolje ve, kaj mu koristi in kaj škoduje, da samo izbere svojo pot glede oblikovanja svoje politične volje. V tem okviru je predsednik Živitter govoril o nujnosti enotnosti narodnostne skupnosti, ki se je v četrt stoletja skovala med Zvezo slovenskih organizacij in Narodnim svetom koroških Slovencev. V danem položaju, ko gre za življenje in smrt slovenske narodnostne skupnosti, je ohranitev in utrjevanje enotnosti sestavni del boja za obstoj in borbe za nacionalne in socialne pravice. V nadaljevanju je govornik omenil tudi- zadnje razgovore z vlado in s strankami in dejal, da vidi žarek upanja, da se le nekaj premika in da ima vtis, da hočejo zagotovila zveznega kanclerja vsaj na administrativnem področju ugotoviti zahtevam in zadnjim predlogom, ki so jih vladi in strankam predložili v obliki tako imenovanega operacijskega koledarja. Pri tem pa gre le za nekatere posamezne probleme in nikakor ne za globalno rešitev življenjskih vprašanj in s tem povezano spremembo zakona o narodnostnih skupinah v cilju dejanske izvedbe člena 7. državne pogodbe. Dr. Zwitter je govor zaključil z naslednjo ugotovitvijo: »Petindvajsetletnica ustanovitve ZSO soupada s petindvajsetletnico podpisa avstrijske državne pogodbe. Petindvajset let se borimo ko roški Slovenci za najosnovnejše pravice; to borbo za nacionalne in socialne pravice bomo nadaljevali s krepitvijo politične in akcijske enotnosti, z mobilizacijo demokratičnih sil tudi večinskega naroda in z naslonitvijo na matični narod ter vključeni v mednarodne okvire borbe za mir in enakopravne odnose med narodi vedno v trdi zavesti, prepričanju in spoznanju in narodnoosvobodilne borbe, da za-visi usoda od nas samih, da moramo o tej usodi odločati sami. Zato bomo z vsemi silami krepili naša prizadevanja na kulturno-prosvetnem, šolsko-vzgojnem in so-čioekonomskem področju, ki so nam mimo vseh razočaranj in u-darcev prinesli zavidljive uspehe, katerih se s ponosom veselimo ob današnjem jubileju.* Na sobotni svečanosti so se a minuto molka spomnili dveh vidnih koroških aktivistov, nekdanjega predsednika Franca Petka in nedavno umrlega predsednika koroških partizanov in predsednika nadzornega odbora Zveze Karla Pru-šnika - Gašperja Ob zaključku so podelili 25 odlikovanj zaslužnim članom Zveze, predvsem starejšim aktivistom. Med gosti so bili prisotni predstavniki Narodnega sveta koroških Slovencev, številna ugledna delegacija predstavnikov iz SR Slovenije, ki jo je vodila članica predsedstva SR Slovenije Vida Tomšič in delegacija SKGZ, ki jo je vodil Boris Race. < v / BOGO SAMSA DO REŠITVE IRANSKO-AMERIŠKE KRIZE JE SE PALEC CARTERJEVA POSLANICA BANI SADRU »OPRAVIČILO* ALI »ULTIMATOM*? Vrsta mednarodnih pobud za izpustitev talcev, a brez nobenega uspeha S sprejemom zveznega zakona Zagotovljeni pogoji za obnovo Črne gore BEOGRAD — S sprejetjem zakona o sredstvih za odpravo posledic potresa, ki je aprila lani prizadel črno goro, so zagotovljeni pogoji da obnovo prizadetih območij hitreje nadaljujejo. Na podlagi zakona bo črna gora letos .razpolagala z 8.857 milijoni dinarjev, •, tem da bodo tudi v prihodnjih letih sredstva redno dotekal*; Z zakonom so predvidena skupna sredstva za odpravo posledic potres* v višini 53.637 milijonov dinarjev", od česar bodo milijardo in 637 mi* lijonov dinarjev uporabili za odpravo posledic na objektih in opremi. Republike in pokrajine bodo zagotovile 39.937 milijonov dinar* jev brez obveznosti vračanja, medtem, ko bo 13,699 milijonov dinarjev zagotovljenih v obliki posojil." V skupščini Jugoslavije so "po večmesečnem usklajevanju uspešno končali delo, pri sprejemanju tega ' zakonskega besedila. Pri usklajevanju stališč je bilo 'seveda tudi nekaj različnih pogledov na p«**, mezna vprašanja vendar pa je (p razumljivo, saj gre za veliko škodo in velika sredstva, ki jih j* treba zagotoviti, za odpravo posledic potresa v črni gori. . , j. Letos bodo republike lir pokrajini črni gori brez obveznosti vračanja zagotovile 6.075 milijonov dinarjev, od tega Slovenija 980 A* lijonov dinarjev, v obliki posojil pa bodo zagotovili črni gori s.2,8 milijarde dinarjev, od tega Skive-nija 456 milijonov dinarjev: (dd) WASHINGTON — Glasnik Bele hiše je včeraj potrdil, da je predsednik Carter pretekli teden res naslovil na iranskega predsednika Bani-Sadra poslanico o možnosti rešitve sppra med Iranom in ZDA •in izpustitve talcev iz ameriškega veleposlaništva v Teheranu na svobodo. Glasnik vsekakor ni hotel pojasniti vsebine Carterjeve poslanice. ter je poudaril, da bi to le škodilo možnostim, da bi v kratkem prišlo do rešitve tega vprašanja. To je prvič, da neki ameriški funkcionar potrdi govorice o neposredni Carterjevi poslanici iranskemu predsedniku, odkar so te govorice razširili v Teheranu. , V iranski prestolnici pa so spo-ričili, da je predsednik Bani-Sadr odgovoril na drugo Carterjevo poslanico. Izvedelo se je tudi, da vsebuje druga Carterjeva poslanica nove predloge med katerimi naj bi bila tudi možnost ustanovitve posebne komisije ameriškega senata, ki bi proučevala pomoč ZDA iranskemu šahu. V rešitev krize upa tudi iranski zunanji minister Ghot-bzadeh, ki je dejal, da bi morali vprašanje talcev rešiti v teku nekaj mesecev, kajti nadaljevanje krize ni v interesu Irana, ki si ne more več dovoliti, da bi podlegal «pocestnim histerizmom*. Iranski zunanji minister je še dodal, da njegova vlada po rešitvi vprašanja talcev ne namerava prekiniti diplomatskih odnosov z ZDA. V reševanje iransko - ameriške krize je včeraj posegel bivi irski zunanji minister in Nobelov nagrajenec za mir Sean Macbride, ki je sedaj že tretjič v zadnjem času na obisku v Iranu. Macbride je poudaril, da je revolucionarni svet načelno sprejel njegove predloge za rešitev krize in izpustitev talcev. V intervjuju angleški tiskovni a-genciji Reuter je bivši irski zunanji minister dejal, da je svet revolucije sprejel njegov načrt, ki predvideva za bivšega šaha mednarodni proces pod okriljem OZN: sestavo sodišča bi morali potrditi tako Iran kot ZDA. Združeni narodi bi morali jamčiti, da bodo vse članice spoštovale razsodbo tega sodišč«. • Macbrideov načrt' predvi ' deva izpustitev vseh ameriških talcev pred formalnim začetkom zasedanja mednarodnega sodišča, istočasno z izpustitvijo talcev pa naj bi predsednik Carter preklical zamrznitev vsega iranskega premoženja v ZDA. To je torej ena od hipotez. Glasnik Bele hiše pa je izrecno poudaril, da Carter v svojih poslanicah v nobenem primeru ne priznava «krivde» ZDA v odnosih v Iranu. Glasnik je zavrnil definicijo »opravičila*. ki se je je posluževal ameriški tisk, ko je izvedel za Carterjevo poslanico. Kaže celo, da je Carter v svojih poslanicah grozil z represalijami, ki gredo od popolnega embarga do Irana, preko izgona vseh iranskih diplomatov iz ZDA pa do zahteve vsem zahodnim zaveznikom, naj do Irana uvedejo gospodarske Sankcije. Tem poslanicam v Teheranu že odgovarjajo, da ne sprejemajo »ultimatoma*, da so pripravljeni na vse, tudi na a-meriški napad proti Iranu, čeprav so prepričani, da si Carter česa takega ne bo nikoli upal. Kljub besedam o skorajšnji rešitvi krize med Iranom in ZDA torej, po teh podatkih sodeč, trenutno ni mogoče govoriti niti o delnem zbližanju, kaj šele o skupnih stališčih, (bbr) Umrl je Jesse 0wens * ' . M TUCSON — Umrl je Jesse Owens, ena izmed največjih osebnosti svetovnega športa. Bil je eden največjih atletov vseh časov, v zgodovino pa bo šel zlasti njegov «dvoboj* z Adolfom Hitlerjem: Owens mu je s svojimi izrednimi dosežki na olimpijskih igrah v Berlinu leta 1936, ko je osvojil kar štiri zlate kolajne dokazal, da nacistične teorije o manjvrednih in večvrednih rasah nimajo nobene osnove. (telefoto AP) TUDI ZA AFERO SIR Zahteva po zaplembi : potnih listov RIM — Namestnik rimskega državnega pravdnika Inlelisi je predložil preiskovalnemu sodniku Ali-prandiju zahtevo po ponovnem od-: vzemu potnih listov več kot 100 obtožencem v aferi SIR. Poleg upraviteljev kemijskega podjetja z Ninom Roveilijem na čelu, so obtoženi zlorabljanja javne funkcije v o-sebno korist upravitelji javnih finančnih zavodov IMI, ICIPU, CIS in ISVEIMER, ki naj bi koncernu dodelili 3.000 milijard lir posojil brez potrebnih jamstev. Infelisi j* zahteval, naj bi pristojne kvesture zaplenile potni list tudi guvernerju državne banke Baffiju in pomočniku ravnatelja Sarcinelliju. SE MESTNIM UPRAVITELJEM IZTEKAJO ZADNJI DNEVI? Občinski odbor bo drevi predložil proračunski dokument za leto 1980 Razprava se bo začela prihodnji torek ■ Skupščina bo drevi razpravljala tudi o novem sedežu za zavarovalniško družbo Lloyd Adriatico Drevi se bo sestal tržaški občinski svet. Po običajnih odgovorih na vprašanja bo občinski svet proučil in se izrekel o resoluciji socialdemokrata Lanze, ki načenja vprašanje novega sedeža za zavarovalniško družbo Lloyd Adriatico. O problemu je bilo v prejšnjih mesecih mnogo govora predvsem zaradi zadržanja družbe same, ki se ni več mesecev izrekla o svojih realnih namenih in prepustila možncst za raznovrstne govorice, ki so v javnem mnenju naletele na ostro nasprotovanje. Položaj pa se je v zadnjih tednih razjasnil, saj je družba uradno zaprosila občinsko upravo za površino, na kateri bi zgradila nov sedež. Osrednja točka drevišnje seje pa bo brez dvoma predstavitev občinskega proračuna za finančno leto 1980. Župan Cecovini in odbornik za finance Colcmbis bosta orisala najvažnejši politično-programski dokument občinske uprave, o katerem se bo s prihodnjim tednom začela razprava. Po vsej verjetnosti se bo zaključila pred 20. aprilom, ko bo občinski svet s svojim glasom ocenil ne samo predloge sedanjih u-praviteljev za tekcče leto, ampak predvsem delo, ki ga je Lista za Trst opravila v zadnjem letu, ko ji je bilo poverjeno upravljanje občine. Kakšna bo ta ocena, nam bo pokazalo glasovanje samo, če pa upoštevamo stališča demokratičnih strank, ki so ob raznih priložnostih ocenile kot skrajno negativen že sam obstoj Liste za Trst, lahko rečemo, da se sedanjim mestnim u-praviteljem iztekajo zadnji dnevi. Občinski svet se bo nato ponovno sestal čez teden dni. Na včerajšnji seji načelnikov svetovalskih skupin so se dogovorili, da bo omenjena seja posvečena ne samo začetku razprave o proračunu, ampak tudi vprašanju razlastitev na Kolon-kovcu; skupščina bo namreč proučila resoluciji KPI - PSI ter LpT, ki se lotevata, seveda z različnih zornih kotov vprašanja ljudskih gradenj. Načelniki svetovalskih skupin so se včeraj tudi sporazumeli, da bodo v petek, 11. aprila, razpravljali o Slovenskem stalnem gledališču, oziroma o njegovih hudih finančnih problemih, ko bodo vzeli v pretres resolucije PSI (vložena je že bila davno od tega), SSk in KPI. Na isti seji se bo seveda nadaljevala razprava o proračunskem dokumentu. V Dragi mladinsko zasedanje FUENS S sejo izvršnega odbora se je sinoči v počitniškem domu v Dragi pričel seminar mladinske komisije Federalistične unije evropskih narodnostnih skupnosti (FUENS), v katero je, kot znano, včlanjena tudi mladinska komisija Slovenske skupnosti iz naše dežele. Seminar se bo nega obveščanja o kulturnem stanju v Trstu. Kot je naglasil koordinator raziskave profesor Elio Apih, bodo ti izsledki oziroma odgovori vključeni v širši okvir raziskave, ki naj bi postala javna čez kak mesec, seveda ob zaključku del, ko bodo znani odgovori vseh anketirancev. Vsekakor pa je pomembno naglasiti, da je cilj ankete verifikacija popolne slike kulturne dejavnosti v našem mestu in tudi določitev hierarhične vrednosti posameznih u-stanov. V tem smislu bo pokrajina nakazovala tudi finančne podpore posameznim društvom, kot predvideva novi zakon o finansiranju kulturnih ustanov. o «Odnosih med večino in manjšino ter o informiranju večine o problemih manjšine*, zatem pa bo deželni svetovalec Drago Štoka govoril o položaju Slovencev v Italiji. Po seji glavnega odbora bosta v popoldanskih urah na sporedu poročila predstavnikov manjšin o odnosih med večino in manjšino ter o informiranju večine o problemih manjšine. V večernih urah pa bo kulturni spored s koncertom Mladinskega pevskega zbora, Tria Mavrice in kvinteta Klasiki. Jutri bodo udeleženci seminarja FUENS o-biskali razne slovenske ustanove ter se srečali s predstavniki oblasti. Na pobudo pokrajinske uprave V teku je raziskava o kulturnih ustanovah Na pobudo tržaške pokrajine pripravlja ekipa sociologov raziskavo o kulturnih institucijah v naši pokrajini. Doslej so anketirali že več kulturnih delavcev in predstavnikov ustanov, včeraj pa so prikazali rezultate odgovorov, ki so jih dali predstavniki sredstev množic- Z NEDELJSKEGA SREČANJA V GLEDALIŠČU VERDI Bivši borci v španski vojni pozivajo na mir in sožitje Manifestacija na pobudo predsedstva deželnega sveta Furlanije - JuKjske krajine Občuten poseg znanega španskega pesnika Rafaela Albertija - Sprejem v Križu Predavanje v Nabrežini o zdravstveni reformi Predsednik Zdravstvenega konzorcija Maurizio Pessato bo predaval danes ob 20. uri v občinski knjižnici v Nabrežini o temi: Kako je z zdravstveno reformo? Sledila bo debata. Z VČERAJŠNJE TISKOVNE KONFERENCE KPI se zavzema za ustanovitev višje pomorske šole v Trstu Pred kratkim je v poslanski zbornici že vložila ustrezni zakonski osnutek, katerega prvi podpisnik je poslanec Antonino Cuffaro Komunistična partija Italije je pred kratkim vložila v poslanski zbornici zakonski osnutek, ki predvideva ustanovitev mednarodne višje šole za izpopolnjevanje v navtičnih vedah v tržaški pokrajini. Prvi podpisnik zakonskega osnutka je poslanec Antonino Cuffaro, poleg drugih komunističnih poslancev iz naše dežele pa je zakonski osnutek podpisala tudi tržaška poslanka Au-relia Gruber Benco, ki je bila izvoljena na Listi za Trst. Pobudo, ki jo je treba uokviriti v širši krog iniciativ KPI, da bi Trst preživel sedanjo industrijsko in gospodarsko krizo, so komunistični predstavniki orisali na včerajšnji tiskovni konferenci, katere sta se poleg strankinega pokrajinskega tajnika Tonela udeležila še poslanec Cuffaro ter pokrajinski odbornik Spadaro. Kaj pa naj bi bila ta šola? Kateri naj bi bili njeni nameni? Komunistični predlog predvideva, da bi imela mednarodna višja šola za izpopolnjevanje juridični status ter pravno in didaktično avtonomijo. Njen glavni namen naj bi bilo usposabljanje in izpopolnjevanje pomorščakov, varnost človeških življenj na morju in sodelovanje na mednarodni ravni v okviru vsedržavnega načrtovanja višjega navtičnega izobraževanja. Šolo bi lahko obiskovali pomorščaki iz katerekoli Na pobudo predsedstva deželnega sveta je bilo v nedeljo zjutraj v mali dvorani gledališča Verdi srečanje antifašistov iz naše dežele, ki so se kot prostovoljci udeležili španske državljanske vojne. Manifestacija, ki jo je podprl deželni odbor, razne borčevske organizacije ter župani Pordenona, Vidma, Gorice in Trsta, ni hotela biti samo obujanje spominov na tiste tragične dni med leti 1936 in 1939, ampak je izzvenela kot važen prispevek v borbi proti nasilju in terorizmu za boljšo družbo in za mir. Z nedeljskim srečanjem, ki sta se ga med drugim udeležila tudi poslanec Cuffaro ter senatorka Jelka Gerbec, so se uradno začela v Furlaniji-Julijski krajini praznovanja 35. obletnice zmage nad nacifašizmom. Španske državljanske vojne se je na strani republikanskih sil udeležilo nad 400 prostovoljcev, Italijanov, Hrvatov in Slovencev iz predvojne Furlanije-Julijske krajine in velika večina teh je po zmagi fašističnega režima stopila v vrste raznih evropskih osvobodilnih gibanj. O teh podatkih in o vzdušju tistih dni je občuteno govoril odv. nadaljeval danes zjutraj ob 9. uri s predavanjem prof. Emidija Susiča NASLEDIL BO PIU NODARIJU GIOVANNI COSLOVICH POKRAJINSKI TAJNIK KD Njegovo kandidaturo so podprli morotejci, andreottijevci, bazisti in forzanovisti - V političnem dokumentu pokrajinskega vodstva se priznava potreba po zakonski zaščiti za vse Slovence, ki žive v deželi ni moment je bil izredni pokrajinski kongres na začetku tega meseca. Kot je bilo svoj čas soglasno poudarjeno, je kongres pomenil začetek novega obdobja za KD na krajevni ravni, novoizvoljenemu tajniku pa je bila sinoči poverjena naloga, da na konkreten način izpelje zaključke tridnevnega zasedanja predstavnikov krščansko demokratskih volivcev. Skupno z izvolitvijo novega tajnika je pokrajinsko vodstvo KD odobrilo dokument, v katerem so nakazane politično-programske smernice za nadaljnje delovanje. Med drugim je v njem poudarjeno, da o-mikano sožitje sloni na prepričanju, da skupnost lahko demokratično raste samo v miru, v redu, v obojestranskem spoštovanju ter v valorizaciji vseh njenih komponent. Zaradi tega je treba zaščititi — je še rečeno v dokumentu — vzdušie razumevanja in pozitivnega sožitja z meščani slovenskega jezika in pri-poznati potrebo po takojšnji odobritvi zakona o zaščiti slovenske narodnostne skupnosti, ki živi v Furlaniji - Julijski krajini, ki ga pripravlja vlada. V dokumentu je torej poudarjeno, kar je treba še posebej podčrtati, da se priznava potreba po zakonski zaščiti za vse Slovence, ki živijo v deželi, ne pa samo za one, ki živijo v tržaški, ali goriški pokrajini. Novi tajnik KD Giovanni Coslovich Giovanni Coslovich je sinoči postal pokrajinski tajnik krščanske demokracije. Nasledil bo Piu Noda-riju, potem ko mu je novoizvoljeno pokrajinsko vodstvo poverilo najodgovornejšo funkcijo v samem vrhu najvažnejšega strankinega pokrajinskega organizma. Njegovo kandidaturo so poleg morotejcev, kakor je tudi sam, podp.ii še andreottijevci, forzanovisti in bazisti, tako da je v sklepnem glasovanju zbral 27 glasov; dorotejci in fanfanijevci so glasovali za svojega kandidata Orlanda in zbrali 7 glasov, 4 glasove pa je prejel predstavnik mladih doro-tejskih »disidentov* Calandruccio. Novi politični tajnik KD ima za seboj bogato pulitično dejavnost. V letih ’50 je vodil ndadinske organizacije krščanske demokracije: bil je tudi izvoljen v občinski, nato pa v pokrajinski svet, kjer je tudi o-pravljal funkcijo načelnika svetovalske skupine. V zadnjih letih je bil upravitelj v nekaterih javnih ustanovah (bil je med drugim predsednik Acegat), trenutno pa je generalni direktor delavskih zadrug iz Trsta. Z izvolitvijo Giovannija Co-slovicha se je v vrstah KD zaključila delikatna faza notranjih dogovarjanj in preverjanj, katerih glav- Odprtje razstav» fotografij Janko Furlana V prodajni galeriji kraške umetne obrti Bor v Nabrežini je bito v soboto odprtje razstave barvnih fotografij Janka Furlana. Tržaškega umetnika je predstavil Marko Kravos. Gre za posebno fotografsko tehniko, tako imenovani piktoriali-zem, kjer se fotografije približujejo impresionističnim slikam. Baz stava bo odprta do konca prihod njega tedna. Rafael Alberti Maglietta, predsednik vsedržavnega združenja španskih antifašističnih borcev, ki je svoj poseg popestril s številnimi osebnimi doživetji na španski fronti. Poudaril je pomemben delež, ki so ga v tej vojni prispevali borci raznih narodnosti iz naših krajev, ki je lahko samo zgled tistim, ki si danes prizadevajo za utrditev dobrih odnosov med tukaj živečima narodoma ter med Italijo in Jugoslavijo. V začetku srečanja je spregovoril predsednik deželnega sveta Colli, ki je naglasil, da se kljub trudu borčevskih organizacij, še vedno premalo poznajo izkušnje ter doživetja naših ljudi v španski borbi, ki predstavljajo zgodovinsko dediščino za vse napredne državljane. Colli se je nato navezal na sedanjost in na probleme, ki tarejo današnjo družbo ter pozval predvsem mlade, da se v duhu idealov odporništva in antifašizma odločneje zavzemajo za mir in za pravičnejšo družbo. Zatem sta na kratko spregovorila e predsednik deželnega odbora Comel-li ter tržaški občinski odbornik Co-lombis, ki je zastopal župana. Kot zadnji pa je stopil na govorniški oder znani španski pesnik ter sam prostovoljec v republikanski vojski Rafael Alberti, ki je prebral nekatere svoje poezije iz tistih tragičnih, a obenem junaških let. Pred koncem srečanja p. so predstavniki deželnih oblasti podelili španskim borcem iz. naše dežele ali pa njihovim sorodnikom priložnostno diplomo ter spominsko kolajno, ki so jih med drugim prejeli tudi sorodniki kriških borcev Josipa Verginelle, Petra Bogatca in Alberta Košute. Po srečanju se je množična delegacija španskih prostovoljcev u-deležila sprejema v kriškem Ljudskem domu, na katerem so bili prisotni tudi predsednik deželnega sveta Colli ter široko zastopstvo kriških sekcij KPI in VZPI-ANPI, pred tem pa so gostje počastili spomin kriških padlih za svobodo. države, predvsem pa oni iz držav v razvoju. Tečaje, ki bi bili na najvišji tehnični in znanstveni ravni, naj bi ravnateljstvo šole priredilo po navodilih mednarodnih inštitutov IMCO in IFSMA. Zaradi tega naj bi vzpostavilo primerne oblike sodelovanja med državami in mednarodnimi raziskovalnimi inštituti, s tržaško univerzo, s pomorskim tehničnim zavodom ter s centri za poklicno usposabljanje v deželi. Predlog KPI nadalje predvideva, naj bi se obiskovalci šole usposabljali in izpopolnjevali na področju plovbe, v varnosti na morju, v boju proti o-nesnaževanju in o vlogi elektromke v plovbi. Učni programi naj bi vsebovali tudi juridične in druge gospodarske vede, I i so povezane z upravljanjem ladje, mednarodno pomorsko pravo in vodenje posadke. Pomorščaki, ki bi obiskovali po statutu predvidene izpite, bi prejeli posebne diplome o izpopolnjevanju. Na tiskovni konferenci je stekel govor še o drugih vprašanjih, ki so povezana s prizadevanji političnih in ostalih družbenih sil, ki se borijo, da bi Trstu zagotovile boljšo bodočnost. Vsekakor pa je bilo poudarjeno, da bi pomorska mednarodna višja šola gotovo pomenila korak naprej na poti gospodarskega preporoda, ki ga prebivalstvo že dalj časa pričakuje. RAl 3 o oljkah in olju v tržaškem Bregu Danes zvečer ob 19.30 bo tretja italijanska televizijska mreža oddajala reportažo o olju in oljkah. Oddajo je režiral Piero Panizon, nastala pa je na pobudo Kmečke zadruge. Oddaja bo namreč prikazovala gojenje oljk in pridelovanje olja v tržaškem Bregu. Kadri so bili letos januarja posneti v Boljun-cu, Mačkoljah in Borštu. Oddajo v celoti spremlja slovenska glasba. Uradno zaprti uradi britanskega konzulata Včeraj so tudi v Trstu, podobno kot v nekaterih drugih italijanskih mestih, uradno zaprli britanski konzulat, ki je naprenehoma posloval v našem mestu vse od leta 1774. Zaprtje konzularnih uradov je neposredno odredila londonska vlada in to zgolj iz ekonomskih razlogov, medtem ko bodo v kratkem imenovali častnega konzula, ki pa ne bo opravljal diplomatskih in upravnih poslov, za katere je za našo dežele sedaj pristojen britanski konzulat v Benetkah. Sinoči podelitev nagrade iz Černetovega sklada V Peterlinovi dvorani Slovenske prosvete so sinoči podelili peto nagrado iz Černetovega sklada. Letošnji nagrajenec je bila mladinska organizacija slovenskih zamejskih skavtov, ki je formalno prisotna tako v Trstu kot v Gorici, deluje pa tudi izven zamejstva. Prisotne je najprej pozdravil Sergij Pahor, ki se je spomnil pred dnevi preminulega komaj 36-letnega Frančka Križnika, znanega teologa. Besedo sta nato prevzela Saša Martelanc in Zorko Harej, ki sta orisala lik Dušana Černeta, Slovenca, ki je vse življenje deloval v prid slovenskemu narodu, ter pomen skavtizma v zamejstvu. Nato 1 organskega izvora, sta dva predstavnika tržaških in dva goriških skavtov spregovorila o delovanju organizacije od njene ustanivitve leta 1951 (oz. leta 1964 na Goriškem) do danes. Slavnosti večer se je zaključil s prikazom diapozitivov z lanskega SPOMINSKA SVEČANOST PRED SPOMENIKOM 71 TALCEM NA OPČINAH Zato da ne bi pozabili tega kar bi nekateri radi pozabili Žrtvam je v spomin zapel openski zbor Tabor, govorila pa sta Vojko Kocman in Ugo Poli da, kot je svobodoljubno, demokratično in antifašistično ljudstvo enot- ' m i il : Danes, 36 let od tega in številnih drugih podobnih grozotnih dogodkov, so se nekje v Genovi oglasili teroristi, ki v teh zadnjih mesecih tako cinično okrvavljajo Italijo, in napovedali, da bodo za vsakega svojega ubitega pripadnika pobili deset karabinjerjev. Po polštirih desetletjih se torej ponavlja ista zverinska logika. To- ' letih zadnje svetovne vihre je v tem predelu zasužnjene Evrope, kakor tudi marsikje drugje, vladala v vrstah krvniške hitlerjevske vojske grozljiva zverinska logika, da je treba za vsakega njihovega ubitega vojaka umoriti deset talcev. Tako je padlo pod okupatorjevimi svinčenkami tudi 71 talcev na openski gmajni. Z OBISKA V ŠTIVANSKEM VODOVODU Onesnaževanje preprečevati s sanacijo in osveščanjem Uradno končan simpozij o izrabi kraškc«;a ozemlja V nedeljo se je mednarodno sre Čanje o izrabi kraškega ozemlja preselilo iz predavalnice fakultete za ekonomijo tržaške univerze v naravo, kjer so se udeleženci soočali na lastne oči z osrednjo temo dvodnevnega simpozija, z izrabo kraških voda. Ekskurzija k izvirom Timave pri Štivanu in ogled temkajšnjega vodovoda sta bila najbolj logičen konec tega prvega tržaškega srečanja. Strokovnjakom iz sedmih držav so tržaški kolegi obrazložili glavne probleme Timave, funkcionarji vodovoda pa tehnologijo in vprašanje zadostne oskrbe z vodo. Ob vsem tem se je samo po sebi zastavljalo vprašanje preprečevanja onesnaževanja vode iz timavskih izvirov. Kar so strokovnjaki na svojih predavanjih trdili, so jim v Štivanu potrdili, glavni krivec onesnaževanja kraških voda je neurejena urbanizacija. V štivanski vodi so predvsem prisotne snovi ostanki hišnih odplak, saj se je s prečiščevalnimi napravami v Ilirski Bistrici izboljšala kakovost vode, ki pronikne v Škocjanskih jamah. Sanacija je torej glavni problem, s katerim se bomo morali soočiti v prihodnjem obdobju. Ureditev odplak malošte-Jamboreja v Logu pod Mangartom j vilnih industrijskih obratov na Krater s skavtsko pesmijo. 1 su bo lahka, težje bo s kanalizaci- MiiiiiiiiiMiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiMiiiiiiiiHiiiiiiuiviiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiinminrfmiiiiiiiiiiMiiiiiiiMiifmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiN SINOČI NA FILOZOFSKI FAKULTETI Koroški rojak o Trstu in njegovem zaledju Prof. Moritsch predava zgodovino vzhodne Evrope na dunaj‘ski univerzi - Gosta predstavil prof. Pirjevec Inštitut za slovansko filologijo na filozofski fakulteti tržaške univerze in Italijanska ustanova za spoznavanje slovenskega jezika in kulture sta priredila včeraj predavanje prof. Andreasa Moritscha na temo: Trst in njegova bližnja okolica v letih od 1800 do 1970. Predavatelja je predstavil prof. Jože Pirjevec, ki je predavanje tudi sproti prevajal. Prof. Moritsch je slovenski koroški rojak, ki na dunajski univerzi predava zgodovino vzhodne Evrope. Njegovemu včerajšnjemu nastopu v Trstu je sledilo lepo število slušateljev, ki so na koncu razvili tudi sproščen in bogat razgovor. Prof Moritsch je predaval o stikih med Trstom in njegovim zaledjem ter njunih medsebojnih vplivih. Sadove podrobnih raziskav, ki jih je na našem ozemlju opravil pred dobrimi petnajstimi leti, je strnil v dragoceno publikacijo, sinoči pa je iznesel še dopolnila, ki mu jih je osvetlil študij zadnjih let. Pri formiranju nekega kulturnega prostora, pa čeprav zelo ozkega, so važni trije momenti: geološka sestava tal, človekov poseg in pa zgodovinsko ozadje. Od 19. stol. pa do danes je zgodovina krepko posegla v tržaški in okoliški prostor. V tem Prof. Andreas Moritsch •iiiiniiiiiMiiiiMmiiinmiiiimiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiinMiiiiiiiiiiiuiiiiiimiiiiiMiiiiiMiiiMHMiiiiiiiiiMiiiiiiiiiniiMiNiiiiiiiiiiiiiiiiiifitiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiin PROPAGANDNA AKCIJA DEŽELNE UPRAVE Za bolj spoštljiv odnos do narave Okolje, v katerem živimo je o-nesnaženo. Temu je kriva naša brezbrižnost in površnost. Zadostovala bi le trohica dobre volje več, da bi nam bilo prijetno, ko se v navalu pomladanskih vpnjav m toplega sonca potapljamo v zeleno morje naše okolice. Če pa se samo be!no razgledamo po travnikih m gozdovih, potem ko ob nedeljah pod večer usahne plima nedeljskih izletnikov, se upravičemo zgrozimo, kje je vendar naša srčna kultura, do kakšne mere je vendarle zakr njen naš civilizacijski čut, ko pa ležijo na vsakem koraku razmetane steklenice, konzerve, papirji, najlonske vrečice, odpadki kosila v *naravb, plastični krožniki, kozar- ci, vilice iv žlice, papirnate vrečke veliki zaboji iz kartona in... tako naprej. Takšno zadržanje do naravnih lepot in okolja pa je zadnja leta začelo presegati vsako mejo. Potreb-no je bilo torej sprožiti akcijo, ki bi opozorila prebivalce, da se morajo bolj spoštljivo obnašati do narave, ki je vsem skupen dom. V deželi Furlaniji - Julijski krajini (kot po vsej državi) bo operacija proti onesnaževanju zelenja (ope razione verde pulilo) stekla v ponedeljek. 7. marca. Velikonočni ponedeljek je po tradiciji tisti dan, ko se uradno pričnejo pohodi v naravo. Pobudo za širokopotezno akcijo proti onesnaževanju je dal de- želni odbornik Mizzau v soglasju z ministrstvom za kmetijstvo. Pobudo bo deželna uprava reklamizira-la z lepaki, letaki, nalepkami ter s pozivi po dnevnem in periodičnem časopisju. Vsak državljan je dolžan ščititi okolje, ker s tem tudi sebi izboljšuje življenjske pogoje. In namen operacije proti onesnaževanju zelenih površin je prav ta, da bi tiste, ki tega ne razumejo ali nočejo razumeti in se v naravi neodgovorno obnašajo, prevzgojili in jim dopovedali, da je rušenje ravnovesja, k čemur vsak pomalem prispeva, lahko za vse enako usodno. (ris j jo v naseljih, še težje s preprečevanjem onesnaženja, ki ga zagreši posameznik. V preteklih dneh so v štivanskem vodovodu morali prekiniti črpanje zaradi prisotnosti ogljikovodikov, onesnaženje pa je bilo kratkotrajno, najzgovornejši dokaz, da ni bil krivec kaka industrija, temveč zasebnik, ki je brezvestno izlil izrabljeno motorno olje nad podzemskim tokom Timave. V poslovilnih govorih so vsi poudarili potrebo po večjem osveščanju javnosti, saj bomo samo tako preprečili najhujše. Izraženo je bilo zadovoljstvo, da je simpozij ostal v strogih mejah znanstvene razprave in ni nasedel poskusom, da bi ga izrabili kot oder proti gospodarskemu razvoju teh območij, predvsem pa proti industrijski coni na Krasu, (voc) prostoru pa naletimo, v razdalji štiridesetih kilometrov, na sredozemsko, kraško in alpsko sestavo tal, kar predstavlja izredno bogastvo predvsem kar zadeva vegetacijo. Prof. Moritsch je v svoj raziskovalni načrt vključil ozemlje, ki gre od Vipave do Pirana; to ozemlje je razdelil na osem enot — Ankaran, škofije, Tomaj, Divača, Senožeče, Razdrto, Barka in Slap ob Vipavi. Nato je analiziral njihovo družbeno strukturo. Njihovo gospodarstvo je bilo strogo odvisno od tipa tal, na katerem se je določena skupnost nahajala. V kraških predelih n. pr. je cvetela trgovina s teranom in pršutom, zelo živahen pa je bil domači turizem. Tu je mišljen predvsem Tomaj. Ankaran in škofije sta tesno trgovala s Trstom, ker je bila njuna zemlja posebno prikladna za pridelovanje vrtnin. Razdrto in Divača sta se razvila kot postojanki za furmane, ker ležita ob močno prometnih poteh. Pozneje je Divača postala pomembno železniško središče, še po j sebno, ko je stekla železnica v Pulj- ! Senožeče pa je bilo bogato s paš- i niki in z lesom in je svojo trgovinsko izmenjavo z mestom osredo-1 točilo predvsem na blago takšne j vrste. Na podlagi takšnih ali drugačnih i zmogljivosti lokalnega gospodarstva [ se je potem členilo tudi prebivalstvo samo. Prof. Moritsch je naštel štiri j poglavitne vrste: višje meščanstvo, nižje meščanstvo, latifundisti in kmetje: ti pa so se spet delili na spolovinarje ali majhne posestnike. Po nekaterih predelih predvsem v višjih legah pa je še prevladoval fevdalni sistem. Tesne gospodarske in družbene vezi med mestom in širšo okolico so prenehale leta 1945; od tedaj se je v krajih onstran meje marsikaj spremenilo, ker so morali ljudje povsem opustiti to, s čimer so se dotlej ukvarjali in se oprijeti drugačnih del. Takšna hipna sprememba je značilna predvsem za Ankaran, ki je v nekaj letih po vojni v celoti spremenil ne samo svoje zunanje lice, temveč tudi svojo notranjo demografsko in družbe no gospodarsko strukturo, (ris) Uspešno javno zborovanje v Mačkoljah V nobeni vasi dolinske občine ni v teh dneh verjetno tako živahnega vzdušja kot v Mačkoljah. To vrenje in živahnost je potrdil tudi nedeljski javni sestanek in ogled občinske hiše, ki ga je priredila dolinska občinska uprava. V vasi gradijo namreč javno poslopje, ki bo služilo vsem oružbenokulturnim potrebam vaščanov, potrebam, ki postajajo vse večje, potem ko so obnovili še kulturno - prosvetno društvo Primorsko. Nedeljsko srečanje z županom Švabom, podžupanom Pečenikom in drugimi občinskimi možmi je bilo zato priložnost, da se skupaj pregledajo gradbeni načrti in že opravljeno delo ter določijo razne podrobnosti v zvezi z zaključnimi deli, istočasno pa priložnost za preverjanje dejanskega vzdušja v vasi in stopnje e-notnosti. župan je jasno poudaril, da morajo društvi »Mačkolje* in »Primorsko* kljub razlikam, ki ju označujejo, poiskati skupen jezik ob spoštovanju različnosti in zasledovanju istih ciljev. Besede župana in drugih udeležencev nedeljskega srečanja je dopolnila slovenska pesem, ki je dejansko združila vse prisotne in pokazala, da z dobro voljo in skupnimi cilji ni ravno tako težko kreniti na pot sodelovanja. no premagalo to logiko v tistih letih nacifašističnega terorja, tako jo mora enotno premagati tudi danes. To je bila ena glavnih misli, ki je prevevala nedeljsko spominsko svečanost na openski gmajni pred spomenikom 71 talcem. In to sporočilo je bilo namenjeno zlasti naši ožji tržaški javnosti, ki se sicer ne srečuje neposredno s terorjem takšnih dimenzij, kakršne poznajo v drugih italijanskih mestih, se pa dan za dnem spoprijema po eni strani s podlimi provokacijami neofašističnih tolp, po drugi pa za mirno sožitje ob meji prav tako škodljivimi pojavi, ki imajo v protiosimski in protislovenski listarski formaciji svoj najvidnejši izraz. Ob vsem tem pa je še specifični problem slovenske narodnostne skupnosti. Pred 36 in več leti najbolj izpostavljena tarča nacifašističnega besa se mora še danes boriti za svoj obstoj in razvoj. Njena globalna zaščita jo še vedno neuresničena, a ob zavestnem in enotnem nastopu uresničljiv in obvezen cilj. Pred spomenikom 71 talcem smo vse to še enkrat potrdili in v tem smislu sta izzvenela tudi govora Vojka Kocmana, ki je poudaril zlasti potrebo po angažiranosti in prizadevanju v prvi vrsti mladih, da bi se nekdanji časi ne vrnili in da bi se uresničile vse tiste zahteve, ki jih že dolgo terja naša narodnostna skupnost, ter Uga Polija, ki je tudi dejal, da se zbiramo pred spomeniki padlim, da bi se ne izbrisala iz spomina tista preteklost, ki bi jo nekateri nasprotno radi izbrisali in, da bi prispevali k utrjevanju miru in prijateljstva med sosednjima državama. Prav Poli j® tudi navedel v začetku omenjeno primerjavo med logiko nacizma i*1 sedanjih terorističnih tolp. Letošnja svečanost je bila še posebno bogata. Začela se je v soboto s koncertom Tržaškega partizanskega zbora v openski Prosvetni dvorani ter odprtjem pretresljive razstave «71 talcev so prve zažgali v krematorju v Rižarni*. V nedeljo pa je pred spomenikom prvi nastopil openski moški pevski zbor »Tabor*, ki je pod vodstvom Sveta Grgiča zapel Pesem talcev, Smrt v Brdih in Žrtvam. Po polaganju vencev je svečanost odprl v imenu o-penske sekcije VZPI-ANPI, organizacij ANED in ANPPIA, SPD Tabor in Odseka za zgodovino NšK openski mladinec Milko Malalan. (dk) Dne 30. marca je spokojno preminila naša draga Francka Milcovich Pogreb bo danes, 1. aprila, ob 9.45 iz mrtvašnice glavne bolnišnice na pokopališče pri Sv. Ani. Žalostno vest sporoča brat Pepi z družino. Trst, 1. aprila 1980 Zapustila nas je naša draga mama MARIJA UMEK vd. CUNJA Pogreb bo danes, 1. aprila, ob 12. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice na Katinaro. Žalujoči: sin, snaha, vnukinja, svakinja in drugi sorodniki Trst, 1. aprila 1980 Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustila naša draga žena, mati, babica in prababica LEOPOLDA LEGIŠA por. RADETIC Pogreb drage pokojnice izpred štivanske cerkve. bo jutri, 2. aprila, ob 15. Uri Žalujoči mol, sinova ln hčere z družinama Medja vas, Štivan, Sesljan, 1. aprila 1980 Gledališča S S G Slovensko stalno gledališče v Trstu gostuje danes, 1., jutri, 2., v če-frtek, 3., v petek, 4., in soboto, 5. aprila 1980, ob 19.30 - E. Albee: «Kdo se boji Virginije Woolf» — v Kranju. ROSSETT1 . Danes ob 20.30 bo Gledališče Rima predstavilo Goldonijevo delo «Pahljača». Režija Luigi Squarzina. " abonmaju odrezek št. 9. Cappella Underground 18.00-20.00- 22.00 «L’amicizia* *. F. Giraldi. M. Brando, E. Morlin. Aldebaran 16.45—22.00 «Mafu». Ca-rol Kane, Lee Grant. Barvni film Prepovedan mladini pod 18. letom. Nazionale '5.30 «Porno nude look». Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom. Ariston 16.00—22.00 «E giustizia per tutti*. Al Pacino. Lee Strasberg, John Forsythe. Eden 1600 «11 cavaliere elettrico*. R- Redford, G. Fonda. Barvni film za vsakogar. Excelsior 16.30 «Kramer contro Kramer*. D. Hoffman. M. Streep Grattacielo 16.30 «Porco mondo por-JJo*. Alida Valli. Prepovedan mladini pod 18. letom. renice 17.00 «Qualcuno volo sul nido del cuculo*. J Nieholson. Prepo vedan mladini pod 14. letom. "Ugnon 16.00-22.00 «Polpette». »ilodramrnatico 15 30 «Helga e le calde compagne». Prepovedan mladini pod 18. letom. Cristallo 17.00 Variete s skupino Vici De Roli: «Oscar festival strip*. «Salvo d’acauisto» Prepovedano mladini pod 18. letom. Moderno 15.00 «1 guerrieri della notte». Prepovedan mladini pod m. letom. Aurora 15.30 «Tntrepid». David Ni-ven. Barvni film. Eapitol 16.15 «Amore al primo mor-so*. Barvni film. Vittorio Veneto 16.30 «H mio nome , e nessuno*. T. Hill, H. Fonda. 'olta (Milje) Zaprto. Razstave SPD Tabor Opčine, Odsek za zgodovino NŠK. V Prosvetnem do-!?u na Opčinah je odprta razstava •1 talcev, ki so prve zažgali v krematoriju v Rižarni. Urnik: ob dežnikih od 17. do 19. ure in v IJcdcljo, 6. aprila, od 10 do 12. in °d 16. do 19. ure. Razstava bo od-Prta do 6. aprila. T ^ Prostorih Slovenskega kluba, sv. Frančiška 20/11, razstavlja HjMAž KRŽIŠNIK zbirko sitotiskov na temo Prešernovih Sonetov ne-®J^če. Razstava bo odprta do 14. a-Prila, vsak ,jan v uradnih urah. V centru Barbacan je odprta raz-tava jugoslovanskega umetnika I-j" L) a Krmpotiča »Dragoceni kera-mifni izdelki*. ,.^ Mali galeriji v Sežani' razstav-JU, akad. kipar Erik Lovka iz Postojne. Razstava bo odprta do 4. aprila vsak dan od 10. do 12. ure ln °d 15 do 18. ure. v prodajni galeriji kraške umet- obrti Bor v Nabrežini je od-P^tu razsitava barvnih fotografij Janka Furlana. ," Torbandeni razstavlja svoje sampture in umetniški nakit Stella vlagni Castellaneta. ,, ’ galeriji II Tribbio na Piazza ccchia 6, je odprl razstavo svojih el furlanski slikar Fred Pittino. „ KOMISIJA ZA DORAŠČAJOČO mladino PRI SKGZ Prireja LETOVANJE 23 otroke od 7. do dopolnjenja 11. leta: J 2g- Gorjah od 28. 7. do 11. 8- 1980, na Vranskem od 24. 7. ?° 7. 8. 1980 od 12. leta dalje ln v Savudriji od 23. 7. do 6- 8. 1980. Informacije in vpisovanje na sedežu SKGZ v Trstu, Ul. sv. •Tančiška 20/III., v uradnih u-ra*i, tel. 744-249. Narodna in študijska knjižnica v Trstu vabi k predavanju iz ciklusa na temo POLITIČNA IN KULTURNA ZGODOVINA SLOVENCEV SKOZI STOLETJA 5. predavanje: Marčna revolucija 1848 in razvoj slovenskega političnega programa Predavanje bo jutri, 2. aprila 1980, ob 18.30 v mali dvorani Kulturnega doma v Trstu, Ul. Petronio 4. Predaval bo prof. dr. JOŽE PIRJEVEC SLOVENSKI KLUB V TRSTU Ulica sv. Frančiška 20/n priredi danes, 1. aprila, ob 20.30 SREBRNE NITI LJUDSKE PESMI Ženska skupina «Stu ledi* bo predstavila pevsko izročilo na Slovenskem v pristni, neprireje-ni obliki. V izboru iz vseh slovenskih pokrajin so zastopane naše bolj ali manj izrazite ženske pesmi. Skupino vodi Nadja Kriščak, spremni tekst pripravil Marko Kravos. Pevski večer bo dopolnila razstava SPODNJE HLAČE NAŠIH NON z demonstracijo, ekshibicijo in degustacijo. Vabimo vse, ki bi lahko to zbirko narodnih noš dopolnili, da prispevajo ir sodelujejo s skupino «Stu ledi*. GLASBENA MATICA TRST Jutri, 2. aprila, ob 20.30 v mali dvorani Kulturnega doma DUD ŽARKO HRVATIČ - violina ALEKSANDER ROJC - klavir Spored: Tartini, J. S. Bach, Kogoj, Debussy in Bartok. Vabljeni! Izleti SPDT prireja na velikonočni ponedeljek, 7. aprila avtobusni izlet v Beneško Slovenijo v Čanebolo z vzponom na Ivanac in po vertikali SPDT do Podbonesca. Izlet je primeren za vse. Vpisovanje na ZS ŠDI, Ul. sv. Frančiška 20/11, do vključno četrtka, 3. aprila. Zveza partizanov - Opčine organizira 25., 26. in 27. aprila 1980 izlet v Jesenovac in na Kozaro. Vpisovanje do vključno 8. aprila vsak dan od 17. do 10. ure v trgovini pohištva,RENAR^ruPr.OfeŠka ub - tel. 21-22-55. Ski Union priredi smučarski izlet (tudi za nesmučarje) z avtobusom 7. aprila v Moso - San Can-dido. Informacije in vpisovanje na sedežu SKI kluba Union Ul. Valdi-rivo 30, tel. 64-459. Tržaška sekcija združenja blvšib deportirancev v nacističnih taboriščih (ANED) priredi ob 35-letnici o-svoboditve obisk koncentracija ih taborišč Buchenwald, Dachau in Mauthausen. Odhod bc 8. in povratek 14. aprila. Izlet zaobjame tudi obisk Munchna, Weimarja, Dresdna, Prage in Čeških Budojevic f Čestitke Danes praznuje rojstni dan BARBARA SAKSIDA. Vse najboljše ji želijo iz vsega srca mama, oče in Marko. Lori in Edi čestitata noni JO-HANCI Iz Križa ob njenem 84. rojstnem dnevu. Danes praznuje naša draga mama in stara mama DRAGICA 70. rojstni dan. še na mnoga zdrava leta ji kličejo hčerki z možema, posebno pa vnukinje Ksenija, Alenka in Irena. SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE TEČAJ V KNJIGOVODSTVU Obveščamo vse udeležence, da bo danes, 1. aprila, prvo predavanje o bančnih operacijah v zvezi z izvozom in uvozom. Predavatelj EDVARD GERMANI. •"Mlu >i|||>iiiniiillllia(ili m, iinniiii, in m mn iiiiiiiiviiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiaiii mm iiihiiiiiiihhiiiiiiiiiiiiii Včeraj - danes Danes, TOREK, 1. aprila HUGON IR vi6 vz'de ob 5.45 in zatone ob n ‘ J i~~ Dolžina dneva 12.48 — Lu-Vade ob 19.24 in zatone ob 6.24. Jutri, SREDA, 2. aprila FRANC Vre ra "čaraj: najvišja temperatu-Uri atopinje, najnižja 9,9, ob 18. hib e® st°Pinje, zračni tlak 1017 ockti'0 Pada, brezvetrje, vlaga 47-hiin?- a’ nebo pooblačeno, morje '"h. temperatura morja 10,8 stop. ROJSTVA IN SMRTI *W*U SO SE: Andrea Skerla-Mat, na Žagar, Denis Grisancich. bin Rarentin, Emanoelita Zu-Var- ™arco Hoglievina, Patrick Sa-S, Christian Scarabotti, Laura a- Giulia Geromella. SO: 93-letna Francesca Cntij vd’ Hacka, 54 letni Federico ]ej de, 79-letni Luigi Gabrielli, 69-OfUf. Anna Maria Maurovich por. 7l-Ut* i 87-letni Giuseppe Suman, An* . Severino Balanza, 78-letna “hia Rossetti, 82-letna Maria U- mek vd. Cunja, 87-letna Maria Scri-gnari vd. Verson, 85-letna Maria Lu-cich, 80-letni Emilio Balsamo, 76-letni Vittorio Campagnolo. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Ul. Ginnastica 6, Ul. Cavana 11, Erta S. Anna 10, Ul. S. Cilino 36. (od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Ul. Dante 7, Istrska ulica 7. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Ul. Dante 7, Istrska ulica 7. Občni zbor GD Prosek ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 21 do 8. ure tel. 732627; predpraznična cd 14. do 21. ure in praznična od 8. do 20. ure tel. 68441. LEKARNF V OKOLIC) Boljunec: tel 228 124; Bazovica tel 220165; Opčine: tel. 211 (Kil. Prosek; tel 225-141; Božje polje, Zgonik: tel. 225 596; Nabrežina: tel 200-121; Sesljan: tel. 209-197; Zavije: teL 213-137; Milje; teL 271-124. Ob številni prisotnosti članov in staršev mladih godbenikov je imelo v soboto zvečer Gcdbeno društvo Prosek v Soščevi hiši svoj redni občni zbor. Predsedniško poročilo je podal Alojz Husu, tajniško je napisal Milan Čuk, blagajniško Drago Ukmar, kapelnik Slavko Luksa pa je poročal o vodenju godbe. O občnem zboru bomo podrobneje poročali v prosvetni prilogi Kultura in ljudje. Razna obvestila Jutri, 2. aprila, bo v Prosvetnem domu na Opčinah ob 20.30 drugi redni občni zbor Slovenske gobarske družine s sledečim dnevnim redom: branje zapisnikov, predsedniško poročilo, blagajniško poročilo, diskusija, razrešnica, volitve ter razno. Vabimo člane in simpatizerje, da se občnega zbora polnoštevilno u-deležijo. Odbor. Državna poklicna šola za industrijo in obrt sporoča, da bo jutri, 2. aprila, ob 18. uri roditeljski sestanek na sedežu šole. Danes, 2. aprila, ob 20.30 bo na sedežu KPI Opčine aktiv komunistov vzhodnega Krasa. Govoril bo tovariš Stojan Spetič. Vsi tovariši vljudno vabljeni! Sindikat slovenske šole, tajništvo Trst, obvešča člane, da bo zaradi velikonočnih praznikov sedež SSŠ zaprt v petek, 4. aprila in v torek, 8. aprila. Prosveta Ravnateljstvo srednje šole Simon Gregorčič v Dolini vabi starše in prijatelje svojih učencev na koncert gojencev Glasbene matice, ki bo v občinskem gledališču F. Prešeren v Boljuncu jutri, 2. aprila, ob 12. uri. Nastop gojencev Glasbene matice spada v redno sodelovanje te ustanove s srednjo šolo v dolinski občini. Giacomo Benčič daruje 10.000 lir za ŠD Adria. Valerio Benčič daruje 10.000 lir za PD Lonjer - Katinara. Zveza žena Ricmanje - Log daruje izkupiček loterije ob 8. marcu 20.000 lir za spomenik padlim v NOB iz Ricmanj. Mali oglasi telefon (040) 7946 72 OSMICO je odprl Lučano Košuta — Šine v Križu. Toči pristno belo in črno vino. OSMICO je odprl Lovrenc Žerjul v Lonjerju. Toči belo in črno vino. OSMICO je odprl Pepi Sancin-Šar-nek v Dolini. Toči pristno belo in črno kapljico. OSMICO je odprl Rikardo Živec, Ko-ludrovca št. 14. Toči belo in črno vino. PRODAM avtomobil simca 1000 GL letnik 1972. Odlično ohranjen motor. Telefon 225-142. PRODAM motorni čoln dolg 4,30 m. Opremljen z motorjem Evinrude 50 KM in prevoznim vozičkom. Telefonirati ob delovnih urah na tel. št. 200-297 in ob večernih urah na 229-125. PRODAM avto ford taunus 1600 — 23.000 km v odličnem stanju. Telefon 814-832. PRODAM fiat 132 - 1600 popolnoma nov po zelo ugodni ceni. Telefon 571-326. KUPIM KNJIGO: J. h. Ullman: Tenzig, zmagovalec Everesta — zal. Obzorja, Maribor, 1968. Tel. 228375 v večernih urah. DRAGO VATOVEC iz Brezovce 23 pri Materiji ima na prodaj odlično domačo slivovko. UGODNO prodam divan, dva naslanjača in mizico. Telefonirati na tel. št. 200 167 PRODAM razno novo pohištvo po zelo ugodni ceni. Telefonirati na tel. št. 54390. -BANfA Dl CREDITO 01 TRIESTE TRŽAŠKA k RED ITN A BANKA : •'V. • S. P A. TRST - LfUCA F PiLZi 40 - : 61 -- . . . . • Svetovalca SSk Paulin in Bratuž sta vprašala goriškega župana, kdaj namerava dati nalog za razširitev, pokopališča v Štandrežu kot je določeno v regulacijskem načrtu. kracije, njene šibkosti in njene načrte. Kongres je predvsem pokazal, da je goriška KD zaskrbljena zaradi izgubljanja svoje identitete v deželnem okviru, kar ji jemlje adute v odnosu do Trsta in Vidma. Stranka se je tako ošibila, da ji je med pomembnejšimi «ostala* samo občina Gorica, v pokrajini pa se oslanja na podporo petih demokratičnih strank. Njen politični vpliv v deželi se je zmanjšal zaradi izgube parlamentarca. Zaradi tega zastopa goriško pokrajino v Rimu samo komunistični senator. Izguba poslanca krepi zahtevo goriške KD, da ohrani dva deželna odbornika in da v okviru stranke zahteva zase komandne ter vplivne položaje, da bi lahko ostala stranka relativne večine, ohranila določeno politično moč in vodstvo, še zlasti pomembno v našem obmejnem prostoru. Izmed vseh razpravljavcev je edinole Bruno Longo. poprejšnji tajnik, pokazal, da najbolj jasno vidi, kakšno politično linijo naj zagovarja stranka. Njegov nastop, ki bi ga po vsebini lahko označili za »kronski govor*, je vseboval nekatere ostre kritike na račun deželnega vodstva stranke, pripombe pa je izrekel tudi na račun vsedržavnega vodstva, ki ni imelo za potrebno, da bi poslalo svojega predstavnika na pokrajinski kongres. Stranka očitno teži k čimvečji enotnosti, da bi se z večjo težo predstavila na bližnjih upravnih volitvah. V novem pokrajinskem vodstvu, ki ga sestavlja 36 članov, zastopa Zaccagninijevo strujo 24 pripadnikov, med katerimi so tudi Reverdito, Della Vedova. De Simone, O-svaldo Ferrari, Fomasir, Jakončič, Longo, Marocco, Martina, Rebulla, Roncone. Forze nuove ima osem odbornikov, med katerimi sta Bruno Gregorig, Marino Marin. Struja Rinnovamento democratico ima štiri člane v pokrajinskem odboru. IHIIIIIIIIIUUUIIIIIIIIIIHIilllllHIIIIIIIIIUHimuinnillimHUHHHHIIIHIIIIIHIIHimillllUHIIIIIIIUlMIIIIIIIIIIU Sklep velja samo v občini Gorica in Sovodnje Od danes k mesarju z odrezkom nakaznice Cez mesec dni podobno ravnanje za nakup mesa tudi v drugih občinah pokrajine Ni prvoaprilska šala. Od danes bomo v goriških mesnicah kupovali meso na nakaznice, ki jih je večina upravičencev že prejela na dom, tisti pa, ki jih še nimajo, jih lahko dvignejo v uradih trgovinske zbornice v Gorici. Ukrep velja zaenkrat za področje goriške in sovodenjske občine, od prvega maja pa naj bi ga razširili tudi na ostale občine v pokrajini. Glede nakaznic za meso po znižani ceni je bilo že veliko pisanja, ugibanj in več ali manj utemeljenih napovedi, ki pa resnici na ljubo niso pripomogle k razjasnitvi dejanskega stanja. Uvajanje nakaznic je namreč še v nekakšnem poskusnem obdobju, v katerem bodo skušali ugotoviti dejansko porabo oziroma prodajo mesa po mesnicah. Kako naj se torej ravnamo od danes dalje? V pristojnem uradu trgovinske zbornice so nam dali enostavno pojasnilo: kupovali bomo pravzaprav tako, kakor doslej in v istih količinah. Ob prvem nakupu moramo mesarju izročiti odrezek št. L V isti mesnici bomo potem kupovali ves mesec. V družinah, kjer je več družinskih članov, lahko meso kupujejo v dveh ali več mesnicah. Mesarji pa nimajo pravice zahtevati od kupca, da jim izroči celoten blok kuponov! V goriških mesnicah bodo od danes lahko kupovali (proti predložitvi odrezka št. 1 seveda) tudi upravičenci iz števerjanske občine, medtem ko bodo v prihodnjem mesecu lahko kupovali meso po znižani ceni tudi v drugih občinah. bo vozil na progi Tržič, - Pieris, -Manzano in ob 6.50 za avtobus 'proge Tržič - Gradiška - Manzano. Prihod v Manzano je za oba avtobusa predviden ob 7.35, odhod povratne vožnje pa bo ob 17.15. Uporabniki omenjenih prog bodo lahko kupili abonmajske vozovnice. V ta namen bodo morali predložiti potrdilo o bivanju, potrdilo delodajalca o delovnem razmerju in dve sliki. Prireditve SKD »Hrast* iz Doberdoba priredi v ponedeljek, 7. aprila, tradicionalni praznik pomladi v Doberdobu. Nastopila bosta zbora Marij Kogoj iz Trsta ter SAF iz Vidma. Sledil bo koncert ansambla Galebi in tria Mavrica z Opčin. Pričetek prireditve ob 16. uri. Mladinski krožek Gorica priredi drevi ob 18.00 v prostorih dijaškega doma v Gorici predvajanje filma In-dians. Jutri bodo film vrteli na sedežu društva Jezero v Doberdobu in sicer ob 18. in 20. uri. Izleti Slovensko planinsko društvo v Gorici sporoča, da se nadaljuje vpisovanje za avtobusni družinski izlet na Repentabor, 20. aprila, ki bo združen s srečolovom in s skupno večerjo. Prijave sprejemajo na sedežu društva do 11. aprila. Kava in sladkor goriške proste cone Goriška trgovinska zbornica obve. šča, da bodo danes začeli razdeljevati sladkor in kavo po znižanih cenah in sicer za dvomesečje april-maj. Upravičencem pripada po 720 gramov kave ter po 3 kilograme sladkorja. Razdeljevanje bodo zaključili 31. maja. Razna obvestila Sindikat upokojencev CGIL vabi upokojence iz doberdobske občine, da pridejo na sestanek, ki bo danes, 1. aprila, ob 15. uri v dvorani pros .etnega društva Jezero v Doberdobu. Seznanjeni bodo z najnovejšo pokojninsko problematiko. Vsakdo naj prinese s seboj pokojninsko knjižico. Ob koncu smučarske sezone bo smučarski odsek SPD Gorica priredil 19. aprila ob 20. uri, v Domu Andreja Budala v štandrežu, družabnost za člane tekmovalce. Prijave sprejemajo na sedežu društva. Zglasiti se je treba osebno, ker prijav po telefonu ali na drugačen način, ne bodo upoštevali. Kino Gorica VERDI 17.30—22.00 «Gli extraterre-stri torneranno*. Barvni film. CORSO 17.00-22.00 «L'imbranato». P. Franco in L. Troscel. Barvni film. VITTORIA Danes zaprto. Tržič EXCELSIOR 16.30-22.00 «Exibition strike». PRINCIPE 17.30-22.00 »I soldi degli altri*. DEŽUKMA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Marzini, Korzo Italija 89, tel. 24-43. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči j* v Tržiču dežurna lekarna Al Redentore, Ul. Rosselli, tel 72340. ZAHVALA Iz srca se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali in nam stali ob strani ob izgubi našega dragega Jožefa Peršolja Žena Dora in družini Peršolja in Tommasone. Gorica, 1. aprila 1980 Danes prva vožnja na progah Tržič*-Manzano Kot smo že poročali bo z današnjim dnem pokrajinsko avtobusno podjetje uvedlo dve novi avtobusni progi med Tržičem in Manzanom. Avtobusa bosta namenjena predvsem delavcem s Tržiškega, ki so zaposleni v Manzanu, zato bosta avtobusa vozila samo ob delavnikih, razen ob sobotah. Odhod iz Tržiča bo ob 6.30 za avtobus, ki ZAHVALA Ob težki izgubi moža, očeta in deda EDGARDA VlfEISENFELDA se toplo zahvaljujemo vsem, ki so z nami žalovali in ki so dragega pokojnika pospremili na njegovi zadnji poti. Družine Weisenfeld, Bechattini in Bressan Zagraj, 1. aprila 1980 ŠPORT ŠPORT ŠPORT L AVTOMOBILIZEM DIRKA ZA VN ZDA NELSON PIQUET ZASLUŽENO PRVI Mladi Brazilec je vodil od prvega do poslednjega kroga - Dobra vožnja Italijana Potresejo, ki je osvojil drugo mesto LONG BEACH — Brazilec Nelson Piquet na avtomobilu znamke «brabham» je zmagovalec nedeljske dirke veljavne za VN ZDA-Zaliod. V dirki, ki je bila skozi ves svoj potek izjemno napeta in negotova, je mladi pilot pokazal vse svoje znanje in neustrašnost ter zabeležil prvo zmago, od kar nastopa v najvišjem avtomobilskem tekmovalnem rangu. Že na začetku dirke je Piquet prevzel vodstvo, sledili pa so mu Depailler na alfi romeo, Arnoux na renaultu, Jones na vvilliamsu in Giacomelli na drugem avtomobilu alfa romeo. Situacija pa se je hitro spreminjala, tako da smo imeli iz kroga v krog drugačno stanje. Ferrarija Villeneuva in Scheckterja nista igrala opaznejše vloge, čeprav je svetovni prvak zasedel končno peto mesto, mladi Kanadčan pa je pokazal svojo običajno neučakanost, ki .jo je drago plačal. Ni manjkalo n zrnato. ROKOMET KOŠARKA ZA PRESTOP V C-2 LIGO Po zasluženi zmagi v Palmanovi jadranovci pred velikim uspehom Mauro Čuk odličen (32 točk) -12. aprila zadnja tekma - V promocijskem prvenstvu je v slovenskem derbiju Bor premagal Kontovel VELI Kolinska Slovan zmagal V 25. kolu 1. zvezne rokometne lige je v Ljubljani ekipa Kolinske Slovana premagala Železničar iz Niša samo z golom razlike. Tako ostajajo Ljubljančani še naprej v boju za državni naslov. Veliki tekmec Željezničar iz Sarajeva pa ni imel težav z Medveščakom. Tako ostaja razlika med tema dvema velikima tekmecema še naprej mini malna. toda Krivokapič in tovariši so igrali tekmo manj. II Portico — Jadran 75:85 (31:44) JADRAN: A. Sosič (k), Udovič, K. Starc 17 (7:12), Ambrožič, V. Sosič, Kraus 5 (3:5), I. Starc 5 (3:4), Vitez 6, Ban 20 (4:6), Čuk 32 (4:6). SODNIKA: Mazzobel in Bulco (oba iz Trevisa). Jadran je v nedeljo napravil verjetno odločilni korak za napredovanje v košarkarsko C - 2 ligo z zmago v svoji zadnji tekmi na tujem proti peterki Robur 11 portico iz Palmanove. Ob ugodnih razpletih iz drugih igrišč (poraza Sagrada in Spilimberga, ki sta doslej delila prvj mesto s slovensko ekipo) je Jadran tako kolo pred koncem spet sam na vrhu lestvice. V zadnjem srečanju čez 14 dni v Dolini (za Veliko noč bo namreč v prvenstvu počitek) bodo «plavi» igrali proti beneškemu Die n’ai, ki nima več nikakršne možnosti za napredovanje. Tudi v primeru poraza bi Jadran še imel možnost dodatnega turnirja v troje za dve mesti v višji ligi. Videti je torej, da je Jadran zelo blizu velikemu uspehu, vseeno pa upamo, da bo le naša ekipa vse odločila sama, saj si res ne more privoščiti razočaranja svojih vernih navijačev s porazom v zadnji tekmi doma. NOGOMET BALKANSKO PRVENSTVO Po nezanimivi igri zmaga Jugoslavije «Modri» so brez težav odpravili Romune z 2:0, čeprav so nastopili okrnjeni - Jutri odločilna tekma s Turčijo KOLESARSTVO DIRKA PO FLAMSKEM Pollentier zmagal Francesco Moser drugi MEERBERKE - Michel Pollentier Je zmagal na nedeljski kolesarski dirki po Flamskem. Dirka šteje za Jugoslavija — Romunija 2:0 JUGOSLAVIJA: Simeunovič, Cu-krov (Hrstič), Jovin, Matijevič, Pri-morac, Krstičevič, Petrovič, Miroče-vič, Pešič (Kranjčar), Klinčarski, Sušič. ROMUNIJA: Iordache, Tilihoy, Munteanu, Sames, Stefanescu, Bo-!ony, Raducanu, Tucleanu, AugustL no (Baiacz), Dobrin (Florin), Dorum. BEOGRAD — Na stadionu «Kara-burma* v Beogradu je jugoslovanska reprezentanca v okviru balkanskega prvenstva premagala svoje tradicionalne romunske nasprotnike in si tako ustvarila lepe možnosti, da osvoji zmago v tem tekmovanju. Pred maloštevilnimi gledalci pa so jugoslovanski reprezentanti predvajali dokaj medel nogomet, ki ni niti od daleč spominjal na blestečo igro proti Italiji. Vsekakor pa je treba upoštevati, da je zvezni selektor Miljanič poslal v «ogenj» vrsto debitantov, da preizkusi njihovo znanje. Zaigrala pa sta seveda tudi Petrovič in Sušič, kar je bilo dovolj, da se je tehtnica na igrišču obrnila na stran Jugoslavije. Romuni so v, bistvu razočarali in so si v eetotni tekmi ustvarili eno samo priložnost za gol. Skozi vseh 90 minut so igrali obrambno in neambiciozno, tako da jim je poraz «pravično plačilo*. Dejali smo, da je bila igra dokaj bleda, oba gola T Komentar Mirka Novosela Zelo zapleteno na dnu lestvice Dve koli pred koncem prvenstva je stanje na spodnjem delu lestvice prve jugoslovanske košarkarske lige povsem zapleteno. Nihče ni namreč pričakoval, da bo beograjskemu Beku uspel podvig v čačku. Beograjčani pa so proti Borcu igrali zelo motivirano, zbrano in so povsem zasluženo zmagali. S tem pa so verjetno napravili odločilni korak naprej po poti do rešitve, obenem pa so spravili čačanske košar kar je v skoraj brezupen položaj. Če se hoče še ohraniti v skupini najboljših, mora Borac v prihodnjem kolu absolutno zmagati e Skopju proti neposrednemu nasprotniku v borbi pred izpadom, proti moštvu Rabotničkega, ki pa je na domačem igrišču zelo nevarno. Sicer pa je stanje na dnu razpredelnice tako zapleteno, da je kar šest moštev še v nevarnosti pred izpadom. Poleg Beka, Borca. Rabotničkega in Šibenke se bosta morala močno potruditi, da ostaneta v skupini naboljših. še Iskra Olimpija in Radnički L MK. Slednji ekipi bosta v preostalih dveh kolih morali osvojiti še dve točki. Ljubljančani si ju bodo lahko priborili v domačem srečanju z Rabotničkim. Radnički LMK pa s Partizanom. V tem. 20. kolu. razen spodrsljaja čačanskega Borca, ni bilo večjih presenečenj. Za delno presenečenje lahko vzamemo tudi poraz Iskre Olimpije, gre pa omeniti, da ie Partizan v soboto v Ljubliani odlično igral in še zlasti Dalipagič, ki je dosegel kar 48 točk. Za državni naslov pa je ostalo stanje nespremenjeno: v borbi sta se ''edno ostali Bosna in Jugoplastika. O naslovu prvaka pa bo odločilo srečanje zadnjega kola v Splitu, ko se bosta spoprijeli Jugoplastika in Bosna. Favoriti so seveda Spličani, ki bodo igrali pred domačim občinstvom. Naj omenimo še. da bosta jutri polfinalni srečanji za jugoslovanski pokal. V Zagrebu bosta igrala Cibona in Kvarner, v Sarajevu pa Bosna in Borac. IZIDI 20. KOLA V LJUBLJANI: Lskra Olimpija Partizan Beograd V ŠIBENIKU: Šibenka Bosna Sarajevo V BEOGRADU: Crvena zvezda Cibona V ČAČKU: Borac - Beko Beograd V SPLITU: Jugoolastika Rabotnički Skopje V BEOGRADU: Radnički LMK - Zadar LESTVICA Bosna in Jugoolastika 30; Cibona 2': Zadar. Partizan in Crvena zvezda 20; Radnički LMK in Iskra Olimpija 18; Šibenka in Rabotnički 16; Borac in Beko 14. PRIHODNJE KLO (5. 4.) Šibenka - Radnički LMK: Cibona - Jugoplastika: Bosna - Crvena „vezda: Rabotnički - Borac; Partizan - Zadar;'Beko - Iskra Olimpija. «modrih» pa sta bila prava bisera. Prvega je v drugi polovici prvega polčasa' dal Krstičevič s sijajnim udarcem v spodnji desni kot Iorda-chejevih vrat, potem ko je odigral uspel dvojni pas s Sušičem. Drugi gol pa je padel v 61. minuti po zaslugi Sušiča, ki je izkoristil lepo podajo Petroviča. Lahko bi torej ivMp,'4a‘' Gr r-modnV zelo veliko poželi, čeprav so slabo in malo sejali in nedeljska zmaga jim dovoljuje, da potujejo avgusta v Bukarešto mirne duše. Pozabiti pa ne smemo, da je marsikateri igralec štedil z močmi, saj čaka jutri izbrano jugoslovansko moštvo tekma proti Turčiji, ki je odločilnega pomena za nastop na moskovskih olimpijskih igrah. 1. ITALIJANSKA LIGA Fiorentina zopet uspešna V zadnjih dveh kolih so dogajanja na italijanskih nogometnih igriščih skoraj postranskega pomena, saj vsa Italija govori samo o škandalu podkupovanj, ki je prizadel nogomet. Kaže, da bo tu prišlo še do presenetljivih razpletov, kljub temu pa je tekmovalni del še v polnem teku. Po nedeljskem prvenstvenem zavrtljaju si je Inter praktično že skoraj matematično zagotovil naslov italijanskega prvaka, saj je na svojem igrišču pregazil Avellino, medtem ko so neposredni zasledovalci izgubili svoja srečanja. Juventus je klonil v Cagliariju, pa čeprav so Turinčani po prvem polčasu vodili s krasnim golom Bettege. Ista usoda je doletela Romo proti Asco-liju, medtem ko sta Milan in Fiorentina zmagali na tujem in zasedli drugo mesto za Interjem. Na repu lestvice je že vse odločeno, omembe vredna je le zmaga Lazia proti Catanzaru in neodločen izid Udine-seja proti Torinu. Ob nedeljskih rezultatih je zanimivo poudariti, da je Paolo Rossi zašel v krizo in je L senca igralca, ki naj bi veljal 5 milijard lir, v zameno pa potrjujeta vso svojo vrednost Bettega in Graziani. IZIDI 25. KOLA Ascoli - Roma 3:0 Bologna - Pescara 0:0 Cagliari - Juventus 2:1 Inter - Avellino 3:0 Lazio - Catanzaro 2:0 Napoli - Milan 0:1 Perugia - Fiorentina 1:2 Torino - Udinese 1:1 86:104 92::104 102:80 78:82 114:89 87:81 LESTVICA Inter 36 točk, Fiorentina, Juventus, Ascoli, Milan in Roma 28, Torino 27, Cagliari in Avellino 26, Boloma in Perugia 25, Lazio in Napoli 23, Ca-tanzaro 18, Udinese 17, Pescara 14. O nedeljski tekmi bi rekli, da to ni bila repriza verjetno neponovljive tekme proti Sagradu in da je Jadran proti objektivno slabšim nasprotnikom odnesel rutinsko zmago predvsem po zaslugi odličnega Maura Čuka. ki je v napadu odlično zakril vrzeli, ki so nastale ob slabem dnevu nekaterih soigralcev, z Vitezom na čelu. Jadranov center je v vsej tekmi zgrešil le dva meta iz igre in nasprotniki niso na noben način mogli dobiti orožje, da ga ustavijo. Dobro je i-gral Edi Kraus, predvsem v rambi, medtem ko sta heroja prejšnje tekme Klavdij Starc in Ban le zmožna boljše igre od tiste, ki sta jo prikazala v Palmanovi. Sergij Tavčar IZIDI 9. KOLA Robur Palmanova - Jadran 75:85 Sagrado - San Marco 77:87 Die N’Ai - Spilimbergo 82:67 LESTVICA Jadran 12, Sagrado. Spilimbergo in San Marco 10. Die N’Ai 8, Robur Palmanova 4. PRIHODNJE KOLO Spilimbergo - Sagrado: Jadran -Die N’Ai (12. 4. ob 18.30 v Dolini) ; San Marco - Robur Palmanova. PROMOCIJSKO PRVENSTVO Kontovel — Bor 75:85 (40:40) KONTOVEL: Emili 12, Ban 18. Sosič 10, Velussi 2, Benčina, Va-sallo, Lisjak 10, Robert Daneu 15, Prašelj 8, Evgen Daneu. BOR: Canciani 8, Žerjal 18, Ra-žem 13, Pegan 16. Klobas 21, Race 4, Vatovec, Koren, Marsich 2, Lokar 4. SODNIKA: Lenardon in Zucchi. V slovenskem derbiju promocijskega prvenstva med Kontovelom in Borom so gostje po dokaj izenačenem dvoboju izbojevali zasluženo zmago. Kontovelci so začeli precej dobro in so s točnimi meti Sosiča in Roberta Daneua dosegli rahlo prednost, katero pa so borovci kmalu nadoknadili. V tem prvem delu tekme je bil Klobas prava uganka za domačo obrambo. saj je tedaj kar osemkrat zadel nasprotnikovo mrežo. Glede kčntovelske peterke je le ta v prvem polčasu pokazala blojšo skupno igro v napadu, čeprav je bila tokrat« »eebrana-- v 'obrambi. * morda je bila prav obramba najslabša točka domačinov, saj so jim borovci z-4ahkoto uhajali •'na koš: •• Tudi drugi polčas se je pričel izenačeno. Koš na eni in na drugi strani, tako da je ostajal rezultat še vedno izenačen. V deseti minuti pa zabeležimo zastoj Kontovelcev, ki niso več našli poti do koša. Borovci pa so seveda to izkoristili in v nekaj minutah dosegli prednost desetih košev, katero so spretno ohranili do konca srečanja. Naj omenimo dobro igro Kontovelca Valterja Bana in borovca Andreja Pegana. H. L. IZIDI 19. KOLA Barcolana - Alabarda 103:60 Rifle - Cus 63:54 Grandi Motori - Inter Milje 79:59 Edera - Stella Azzurra 58:62 Kontovel - Bor 75:86 Scoglietto - Ferroviario 70:63 LESTVICA Rifle 32, Stella Azzurra in Ferroviario 28. Barcolana 26, Bor, Scoglietto in Cus 22, Kontovel 18, Inter Milje 10, Edera in Grandi Motori 8, Alabarda 6. PRIHODNJE KOLO Stella Azzurra - Grandi Motori; Ferroviario - Rifle; Alabarda - E-dera: Inter Milje - Scoglietto: Bor - Barcolana (13. 4. ob 9.00 v Dolini): Cus - Kontovel (13. 4. ob 11.00 v Ul. Monte Cengio). 1. DIVIZIJA Bor A — Jadran 68:90 (26:45) BOR A: Kapič 11 (1:3), Trevisan 13 (1:3), Rudes 8, Parovel, Sestan 15 (3:4), Bajc 4, Oblak 17 (7:7). JADRAN: Barut 14, Debernardi 4, Čok 26 (2:3), R. Pertot 3 (1:3), Meneghetti 8 (2:5), Slavec 10 (2:3), Corbatti 13 (3:4), I. Pertot 3 (1:3). SODNIKA: Bais in Fomasari. Včasih odloča o tekmi tudi zapisnikar: to lahko rečemo namreč o derbiju med Borom A in Jadranom. Naj takoj povemo, da so jadranovci zasluženo zmagali in bi verjetno tudi z drugim zapisnikarjem odnesli obe točki. Vendar pa so stvari, ki jih je gospod za mizo nakuhal že skoraj komične: dosojal je koše ali osebne napake enemu igralcu namesto drugemu, spreminjal dosežene koše v proste mete ali obratno, ali pa enostavno spregledal kak koš. Sicer pa, mimo vsega, lahko rečemo, da so gostje držali skozi vso mjA Ascoli - Roma Bologna - Pescara Cagliari - Juventus Inter - Avellino Lazio - Catanzaro Napoli - Milan Perugia - Fiorentina Torino - Udinese Atalanta - Brescia LR Vicenza - Verona Pistoiese - Cesena Triestina - Varese Empoli Campobasso KVOTE 13 - 354.262 000 lir 12 - 7.773.700 Ur 1 X 1 1 1' 2 2 X 2 1 X X 1 1. - 1. Olderigo 2 2. Durpcr Val 1X2 1. Saved by the Bell l 2. Reason to Love X 1. Gufidaim 2. Ctnifa 1. Telcsio 2. Dulsole 1. Rivignano 2. Bibeseo 1. Normandia 2. Ingegno KVOTE 12 - 2.188.722 lir II — 102 600 lir 10 — 9.600 lir 2. - 3. - 4. - 5. — 6. - tekmo vajeti igre v svojih rokah in borovcem je le enkrat uspelo približati se na 11 točk (po zapisniku: 13) nekaj minut pred iztekom. Tedaj pa sta Čok, ki je bil najboljši v vrstali dolinske ekipe, ter Debernardi dosegla nekaj odločilnih košev, ki so onemogočili presenečenje domače ekipe. Marko Bor B — Don Bosco B 70:84 (41:38) BOR: Jančar 8, sta var, Koren 20, Slobec 9, Bajc, Canciani 12, Pegan 21. Borovci bi v prvenstvu 1. divizije skoraj poskrbeli za presenečenje, ko bi ne vrgli tako hitro puške v koruzo. Proti močni in visoki ekipi Don Bosca so naši fantje predvsem solidno igrali v obrambi. V vodstvu so bili vse do 13. minute drugega polčasa, nato pa so zašli v krizo in dali nasprotnikom možnost, da jih premagajo s sorazmerno visokim izidom. Omenili bi ge enkrat res dobro obrambo naših fantov: v napadu pa sta glavno besedo imela Pegan in Koren. Cancia Hurlinoham — Bor C 138:44 (69:17) BOR C: Furlan. Škrlj 1, Pregare, Gerdol 6, Don, Švara 19, Kosovel 9, Schillani 2, Gregori 2, Perko 5. SODNIK: Bonicioli. Proti najmočnejši ekipi v skupini je Bor C, kot predvideno, odšel poražen z igrišča. Sicer pa lahko rečemo, da so borovci le grešili preveč v napadu in da bi bil poraz cene veljavne od 25 .3. do 5. 4. 1980 Q TRST drevored Čampi Elisi vogal ul. d Alviano S Q pecivo colomba soave paketi po 1 kg lir igrali nekoliko bolje. —fp— A SKUPINA IZIDI 4. KOLA Stella Azzurra L - SGT 62:87 Bor B - Don Bosco B 70:84 Bor A - Jadran 68:90 CGI Milje - Servolana A 83:79 Počitek: Green Star. LESTVICA CGI Milje in SGT 8, Don Bosco B 6, Jadran, Stella Azzurra B in Bor B 2, Servolana A, Bor A in Qreen Star 0. PRIHODNJE KOLO Jadran . Stella Azzurra B (12. 4. ob 17.30 v Dolini); Don Bosco B - Bor A (12. 4. ob 19.00 v Ul. deUTstria); SGT - CGI Milje; Servolana A - Green Star; počitek: Bor B. B SKUPINA-.. . -IZIDI 4. KOLA Kontovel - Polet 43:52 Hurlingham - Bor C 138:44 Barcolana - Stella Az. A 89:60 La Talpa - Don Bosco A 77:59 Počitek: Servolana B. LESTVICA Hurlingham 8, Polet, Kontove: in Barcolana 6. La Talpa 4, Servolana B 2, Bor C, Don Bosco A in Stella Azzurra A 0. PRIHODNJE KOLO Barcolana - Don Bosco A; Polet - Servolana B (13. 4. ob 9.30 na Opčinah); Stella Azzurra A . Bor C (13. 4. ob 11.00 v Ul. Sturzo); Hurlingham - Kontovel (13. 4. ob 10.00 v športni palači). NARAŠČAJNIKI Bor — Kontovel 60:98 (24:62) BOR; Križmančič 15 (1:3), Žerjal 2, Kozlovič 16, Rudes 2, Ron-celli, Semen 21 (1:5), Šik 4. KONTOVEL: Andrej Gruden 5 (3:6), A. Pertot 2, M. Pertot 35 Pangos 6, Sedmak 10, Aleksander Gruden 4, Košuta 19 (1:1), Danieli 17 (3:9). . SODNIK: Brusadin. V zaostali tekmi naraščajniškega prvenstva je Kontovel zasluženo premagal Bor. Obe ekipi sta nastopili dokaj okrnjeni, kar se je seveda krepko poznalo tudi pri prikazani igri: če gre namreč pohvaliti vse igralce v napadu, isto ne moremo reči o obrambi, kjer sta se na obeh straneh odpirale ogromne vrzeli. Seveda so bili pri tem na boljšem izkušenejši Kontovelci, ki so tako s to zmago pristali na končnem četrtem mestu. Od posameznikov so se izkazali Križmančič in Semen pri Boru ter Marjan Pertot, Danieli, Košuta, Pangos in Sedmak pri Kontovelu. KONČNA LESTVICA Don Bosco in Alabarda 20, Ferroviario 18, Kontovel in Inter Milje 10, Bor 4, Italsider 2. Marko DEČKI Bor 115:74 53:49 115:74 147:39 60:81 velikonočno jajce u4a 3800r® delicia lir Don Bosco (63:32) BOR: Tremul 6, Zaccaria 4, Kre-vatin 7 (1:2), Bradassi 13 (1:5), Semen 6 (4:6), De Carli 31 (11:19), Žerjal (0:3), Jagodic, Tavčar 4, Brandolin 3 (1:2). S porazom proti Don Boscu so borovci končali svoj nastop v letošnjem prvenstvu dečkov. V zadnji tekmi so igrali proti favoriziranim Salezijancem in po pričakovanju izgubili. S prikazano igro pa niso razočarali, saj so skušali poraz čimbolj omiliti. Meko IZIDI 18. KOLA Sokol - Saba Don Bosco - Bor Alabarda - Polet Inter 1904 - Ferroviario Počitek: Ricreatori. LESTVICA Alabarda 30, Don Bosco 28. Fer roviario 22, Bor 20, Liter 1904 16, Sokol in Saba 10, Ricreatori 4, Polet 0. Alabarda je pokrajinski prvak in se uvrsti v nadaljnji del. kava splendid 1460 breskve v sirupu SNEjrf' g4Q kava lavazza v zlatih ploče 250 g lir>330 zlatih pločevinkah gobe champignons ;rkg whi$ky johnnie vvalker 4790 75 cl lir^890 sadni sokovi arrigoni ^ 750 g lir JJB0 president reserve 2180 pečeni telečji zavitki telečja pečenka 5690 champagne metayer / 75 cl lir 88^0 7590 1 kg lir 4290 semensko lfl°930 olivno olje 229i rezanci kim jajčni/zelenjavni 500 g lir Vlili l w!’ olje iz koruze barbi 1180 olupljeni paradižni positano „ 800 g l»r paradižniki 1 kg lir tim car,os Primero N / 1040 170 g lir vongole zamrznjene CJJ]2[|3I lir 760 3 rebrca na milanski način zamrznjena 5a° 1320 JBlrena 285 lir ^ arborio j* 630 riž fc&h 950 lir 7. ribe za cvrtje zamrznjene „ H^0 350 g / lir 1460 entremont maslo ca 25(1 g r]QQQ parmezan Parmigiano reggiano 10 dkg lir V NEDELJO NA NEVEJSKEM SEDLU Nad 300 udeležencev iz enajstih društev na tekmovanju «Kanin 80» Največ točk je zbralo SPD Gorica, sledita SK Devin in ŠD Polet - Najbolj-ša med posamezniki sta bila poletovca Maks Ferluga in Aleksandra Škrk NOGOMET V NEDELJSKEM KOLU PRVENSTVA 2. AMATERSKE LIGE .Množična udeležba, odlična orga-jv^gcija in zgledno športno vedenje. Tako'bi lahko označili veliko smučarsko prireditev, «Kanin 80», ki je v nedeljo pripravilo na Ne-vejskem sedlu Slovensko planinsko “^tvo iz Gorice. Nad 300 tekmovalcev iz enajstih zamejskih druš-(menda k slednjim lahko upravičeno prištevamo tudi Klub zamaških študentov iz Ljubljane) se ja pomerilo na dveh odlično pripravljenih progah ob vlečnici Poviz. Prav dobro urejeni progi sta nedvomno pripomogli, da so nekateri tekmovalci dosegli lep čas. Abso-™®a prvaka sta Maks Ferluga in Aleksandra Škrk. Oba sta člana ŠD Polet Posebej velja opozoriti na dobro uvrstitev, v skupini ciciba-“v, dveh predstavnikov SK Žab-0‘ee, Damjana Matiza in Riharda Moschitza. K uspehu prireditve je vsekakor pripomoglo tudi lepo vre-ne smemo pa pozabiti tudi tistih podjetij in organizacij, ki so Prispevala pokale: SKGZ, Gometal Gorica, SZDG, ZSŠDI, SPZ, Podjetje Terpin Gorica, Kmečka Banka, tvrdka Bauecn, tvrdka Šuligoj, podjetje Agromec, tvrdka Vinoagraria, tanina Pahor Tržič, tvrdka Tekno-fnec, Smučarsk" šola Nevejsko sedlo *er ISA Nevejsko sedlo Med društvi Jo najboljšo uvrstitev doseglo SPD Gorica, sledita SK Devin in ŠD Polet. Izidi tekmovania so sledeči: BABY SPRINT (71 in mlajši) 1- Paulina R. (Devin) 58”86 l Zidarič D. (Devin) 1’00”77 3- Bensa R. (SPDG) l’Ot'17 l Gombač J. (SPDT) 1’08”36 o- Legiša V. <čupa) 1’09”26 o- Vodopivec E. (SPDT) 110”53 '■ Lutman K. (SPDG) 110”56 «■ Volpi H. (Čupa) 1’11”14 Antonič D. (Devin) 1’15”27 18- Sosič D. (Mladina) 1*15**85 Ji- Žerjal D. (SPDT 1'19"15 JL Škabar A. Kraški dom 1’19”82 Kermec T. (SPDT) 1’20”34 J*■ Kokorovec M. (SPDT 1’22”33 J5- Kuzmin A. (SPDG) 1’23"80 }«• Mazzolini Š. (Žabnice) 1’29”72 JL Fachin V. (SPDT) 1’30‘'88 J«- Bauzon E. (SPDG) 1’32”66 Prelec A. (Polet) 1*40’*12 Nanut A. (SPDG) 2’13”74 «■ Dolhar T. (Sirena) 4'24”75 Prijavljenih 38 tekmovalcev. Uvrščenih 21 ^diskvalificiranih 9 Ni štartalo 6 MIŠKE (69 - 70) ~-"'f Antonič E. (Devin) 1'01”52 Cotič I. (SPDG) 1’08”46 Purič V. (Devin) 1'09”65 Gabrovec K. (Devin) 1T0”94 Bensi S. (čupa) 1'11”76 Gerdol V. (SPDT) 1*12’*03 . Spanghero T. (Devin) 1’12”52 J- Fajt M. (SPDG 1’14"70 Sosič A. (Polet) 1'15”58 Plet R. (SPDG) 1’15”83 Kermec V. (SPDT) 1*16'*40 Martelanc V. (Polet) 1’31”80 Mazzolini S. (Žabnice) 2’45"28 1’04”90 1’07”15 1’07”90 1’12”87 1T3’'96 1’23”06 Prijavljenih 18 tekmovalcev. Uvrščenih 13 Diskvalificiranih 5 . , MIŠKI (69 - 70) J- Kokorovec S. (Polet) 56”94 , Kokorovec M. (Polet) 58”34 j Franza M. (Devin) 1’01”02 1. Kralj P. (Devin) 1*01**37 “■ Battello V. (SPDG) 1’01”44 ’• Lutman Damjan (SPDG) 1’02”24 '• Gombač D. (SPDT) Oitzinger A. (Žabnice) Dolhar E. (Poleti ,, Križmančič I. (Devin) Ji- Grahonja B. 1SPDT) Jf' Degrassi M. (SPDG) u ^man P. (Kraški dom) 1'25”74 Guštinčič M. (Mladina) 1’29”69 ,»■ Rupel M. (Polet) 1’31”28 J”- fahor D. (SPDG) 1’40"00 1» Seljak P. (SPDG) 1’41”79 Peric M. (Devin) 2 24”40 Prijavljenh 35 tekmovalcev Uvrščenih 18 Diskvalificiranih 6 Ni štartalo 11 , MEDVEDKE (1968) j' Corbatto B. (Devin) '• Kokorovec T. (SPDT) T Degrassi K. (SPDG) r' fahor A. (SPDG) “■ Škabar T. (Kraški dom) 1'20"19 S' Sedmak T. (ML-dina) 1'36”24 '• Sosič H. (Polet) P56-04 Prijavljenih 11 tekmovalcev Uyrščenih 7 Diskvalificiranih 3 Ni 1’04”42 1'05”63 1'12”64 1'13”37 štartalo 1 MEDVEDKI (1968) 1 n ■>' Škabar A. (Devin) , Vodopivec I. (SPDT) - Antonič A. S R°nda p. ?ahor J. 57”14 1'03"26 1'04”46 1'06”05 r09"82 1’28"54 1’34”25 (Devin) (Polet) -.-■*« a. (SPDG' 7 jfopar B. (SPDT) Kokorovec M. (Polet) Prijavljenih 8 tekmovalcev Uvrščenih 7 Ni štartalo 1 , „ CICIBANKE (66 - 67) „■ Pauljna E. (Devin) 53”66 V ,Panghero M. (Devin) 57”B7 4' Malalan M. (Polet) 58”08 S rjdigoj N. (SPDG) 59”29 g' SJdič K. (Sirena) 59* 29 2' ,rurk K. (SPDT) 59*'32 u Milič M. (Polet) 1'02"78 9 Doihar K. (Polet' 1’02”83 ' Popovič A. (Polet) 1*15 *08 Prijavljenih 14 tekmovalcev Uvrščenih 9 Diskvalificiranih 1 N' štartalo 4 , CICIBANI (66 - 67) 2 D. (Žabnice) 3 Moschitj, r. (žabnice) isčanc A. (Sirena) 5' Grendene S. (SPDG) 6' Caudek J. (SPDG) 7' Rralj M. (SPDT) o' Setjsa E. (SPDG) ' "altritsch D. (SPDG 45”25 47''72 49”30 49”57 54**33 55**85 56*17 56*98 9. Paoli B. (SPDT) 58*!77 10. Bric V. (SPDG) 59”39 11. Gustinčič 1. (Mladina) 1’00”59 12. Ziani D. (SPDG) 1’00”63 13. Zobec A. (SPDT) 1’02”30 14. Cesar D. (SPDT) 104 ’85 15. Lutman E. (SPDG) 1’05"02 16. Chemelji M. (Devin) 1’06”97 17. Žerjal R. (SPDT) 1’07**93 18. Bogateč L. (Mladina) ri8”65 19. Rebec B. (SPDG) 126 ’62 Prijavljenih 24 tekmovalcev Uvrščenih 19 Odstopili 3 Diskvalificirani 2 PIONIRKE (64 - 65) 1. Škrk A. (Polet) 44”78 2. Lutman S. (SPDG) 1’00”18 3. Petelin M. (Devin) 1*01”25 4. Hmeljak T. (SPDG) 1*03’*38 5. Zijani H. (SPDG) 1’06*T5 6. Jerič A. (Polet) 1’10’'29 7. Košuta J. (Polet) 1T5”86 8. Salvi S. (SPDT) 1*19**83 9. Korošec V. (SPDG) 1'32”53 Prijavljenih 12 tekmovalcev Uvrščenih 9 Odstopili 3 PIONIRJI (64 - 65) 1. Ferluga M. (Polet) 42”50 2. Purkat B, (Devin) 46”67 3. Žužek 0. (Devin) 47**83 4. Pertot M. (Sirena) • 48”70 5. Vodopivec D (SPDT 49* 27 6. Bauzon M. (SPDG) 50”67 7. Maver H. (SPDT) 51”58 8. Starec P. (SPDT) 52”27 9. Purič K. (Kraški dom) 53”55 10. Cotič S. (SPDG 56” 19 11. Šuligoj A. (SPDG 57”38 12. Waltritsch I. (SPDG) 1’02”47 13. Gulin I. (SPDG) 1'02”67 14. Cibic E. (Devin) 1'05”58 15. Tomšič M. (SPDG) 1’06”98 16. Magnatu P. (SPDT) 1'13”59 17. Danieli D. (Devin) 1*19”10 Prijavljenih 27 tekmovalcev Uvrščenih 17 Odstopili 10 MLADINKE (62 - 631 1. Margon A. (SPDT) 58"75 2. Chemelli M. (Devin) 59”37 3. Vecchiet T.-(SFDT 1’01**10 4. Legiša M. (Devin) 1*10**39 Prijavljenih 7 tekmovalcev Uvrščenih 4 Diskvalificiranih 1 Odstopili 2 MLADINCI (62 - 63) 1. Sedmak A. (Mladina) 47**95 2. Sanzin S. (SPDG) 49**37 -3r-egnMtt-ftr (SPEK3)-------50”07 4. Baldassi T. (Devin) 50**46 i, Starec- R. (SPDJ) 50**56 ' mik U. (SPDG) 51”23 7. Devetak D. (SPDG). 51**37 8. Sossi M. (Mladina) 52**49 9. Pisani M. (Mladina) 52**77 10. Čorbo L. (Polet) 54**32 U. Petelin A. (Devin) 55”32 12. Waltritsch A. (SPDG) 55.57 13. Cej I. (SPDT) 59**58 14. Metlikovec R. (Devin) 59”69 15. Pertot R. (SPDT) 1’01”19 16. Sosič S. (Polet) 1’02’*68 17. Sandri M. (Devin) 1*03*'47 18. Malalan M. (Mladina) 1’08”08 Prijavljenih 25 tekmovalcev Uvrščenih 18 Odstopili 7 ČLANICE (61-60) 1. Zrindomeni G. (Mladina) 52”95 2. Vižintin M. (SPDG) 55**03 3. Mahne B. (KZ študentov) 1’09*;32 Prijavljenih 5 tekrjvjvaldev Uvrščenih 3 Odstopili 2 ČLANI (61-60) 1. Vogrič M. (SPDG) 53**48 2. Malalan E. (Polet) 55**55 3. Čorbo R. (Polet) 56*13 4. Mužina L. (Mladina) 1'03"69 5. Radovič G. (Mladina) 1*04”35 6. Lutman M. (SPDG) 1’04**95 Prijavljenih 10 tekmovalcev Uvrščenih 6 Odstopili 2 Ni štartalo 2 DAME (59 in starejše) 1. Bavcon S. (SPDG) 1*03 ”58 2. Čok D. (SPDT) 1*05**32 3. Volpi N. (Čupa) 1*05''47 4. Rolič S. (Čupa) 1*05"79 5. Tretjak A. (Mladina) 1’06"56 6. Bensi M. (Čupa) 1’06*'83 7. Furlani M. (Polet) 1*14 *47 8. Kosmina S. (Čupa) 1*17**08 9. Bavcon A. (SPDG) 1*17”46 10- Lutman Z. (SPDG) 1*18 *08 11. Paulina D. (Devin) 1'18”39 12. Petean R. (SPDG) 1*19**07 13. Fakin M. (SPDT) 1*24* 67 14. Sosič R. (Polet) 1*31* 47 15. Dolhar N. (Polet) 1*38**33 16. Ziani A. (Polet) 1*38*'47 Prijavljenih 23 tekmovalcev Uvrščenih 16 Ni štartalo 7 VETERANI (59 in starejši) 1. Vesel G. (Čupa) 48"36 1. Milič B. (Sirena) 48**36 3. Kuret S. (KZ študentov) 48''47 4. Križnič A. (Polet) 48**93 5. Plesničar I. (SPDG) 49”19 6. Dolhar M. (Sirena) 49**26 7. Kuret I. (KZ študentov) 49”50 8. Sosič S. (Mladina) 50”42 9. Vatta R. (Polet) 52"69 10. Legiša I. (čupa) 52**87 11. Drašič F. (Mladina) 53 *26 12. Bensi D. (Čupa) 54**27 13. Bavcon A. (SPDG) 54**57 14. Radovič F, (Mladina) 54*'06 15. Pontoni B. (SPDG ) 55**03 16. Rolič K. (Čupa) 55**30 17. Berdon I. (SPDG) 55* 37 18. Starc A. (Sirena) 55”85 19. Jakin S. (Naš Prapor) 56**16 20. Družina D. (SPDT) 56**69 21. Tavčar R. (Polet) 57**28 22. Corva A. (SPDG) 57**37 23. Škabar R. (Kraški dom) 57**96 24. Radikon S. (Naš Prapor' 58”46 25. Milič P. (Polet) 58**58 26. Košuta D. (Mladina) 58**96 27. Bogateč Z. (Mladina) 59**03 28. Žerjal J. (SPDT) 59**23 29. Križmančič D. (Devin) 59**25 30. Volpi O. (Čupa) 59**33 31. Gombač B. (SPDT) 59"46 32. Čok A. (SPDT) 1*00’*06 33. Culot N. (SPDG) 1’00"35 34. Kosmina N. (Čupa) 1*00”39 35. Faganel R. (SPDG) 1'01”69 36. Fakin P. (SPDT) 1’02'*57 37. Paulin S. (Devin) 1'03”07 38. Benci D. (Čupa) 1*04'*18 39. Škabar M. (Kraški dom) 1'04"28 40. Grendene B. (SPDG) 1’04’*39 41. Kermec A. (SPDT) 1*05”86 42. Lutman P. (SPDG) 1'05’*89 43. Nanut L. (SPDG) 1*07**05 44. Milič S. (Sirena) ri0”70 45. Fait R. (SPDG) 1*12''73 46. Lutman J. (SPDG) 1*12 ”88 47. Tomšič . (SPDG) 1'15”29 48. Sanzin P. (SPDG) 1*18**69 49. Grgič S. (Devin) 1'19”59 50. Pahor D. (SPDG) 1’19"97 51. Nanut I. (SPDG). 1’20’'80 52. Kr ali A. (SPDT) 1’21’*47 53. Purič J. (Kraški dom) 1’21**67 54. Daneu A. (Polet) 1'29'T5 55. Kuzmin M. (SPDG) 1’41"59 56. Kuzmin B. (SPDG) 2'02**26 Prijavljenih 89 tekmovalcev Uvrščenih 56 Odstopilo 8 Niso startali 25 LESTVICA PO DRUŠTVIH «KANIN 80» 1. SPD GORICA 184 2. SK DEVIN 161 3. ŠD POLET 115 4. SPD TRST 105 5. ŠD MLADINA 53 6. TPK ČUPA 49 7. TPK SIRENA 37 8. ŽABNICE 22 9. KLUB Z A M. ŠTUD. 20 10. KRAŠKI DOM 8 11. NAŠ PRAPOR — Zaslužena zmaga Brega nad Zarjo Strelec odločilnega gola je bil Samec - Pozitiven nastop Križanov in Prosečanov - Trebenci že obsojeni na nazadovanje v 3. amatersko ligo Breg — Zarja 1:0 (0:0) BREG: Mcor, Tritta (Zonta), Klun, Poropat, Ražem, Dagri, Daz-zara, Lovriha. Samec, Jež, Strnad. ZARJA: Puzzer, Žagar, Grgič, Sa-mese, Franco, Križmančič, Marc, Mikuš. Fonda, Ražem, Canciani. GLEDALCI: približno 250. STRELEC: v 22. min. d.p. Samec. V zelo lepi in borbeni tekmi je Breg pred številnimi gledalci premagal Zarjo. Navijači so bili s prikazano igro zadovoljni. Seveda zaradi blatnega igrišča ni prišla v poštev toliko tehnika, kot vztrajnost in borbenost. Začetek tekme je pripadel Bregu, ki je že v prvih minutah ustvaril dve zreli priložnosti za gol. Najlepšo je imel Samec, druga pa se je ponudila Strnadu. Skozi ves prvi polčas je nato bolje igral Breg. čeprav je večkrat Bregcvim napadalcem primanjkoval le zaključni strel. Pokal Primorskega dnevnika Derbi v Dolini med Bregom in Zarjo se je končal s pičlo zmago domačinov, ki so s tem podv ffom dohiteli Vesno na samem vrhu lestvice. Breg se je torej po slabem startu v derbijih v zaključnem delu prvenstva razigral. S tem se je znašel med kandidati za končno zmago. «Plavi» kot tudi Vesna) morajo odigrati še en derbi in sicer s proseškim Primorjem, medtem ko bo Vesna šla v goste k Primorcu čez dva tedna. V tem tednu pa bodo odigrali še zaostali derbi Zarja - Primorje. LESTVICA Vesna 7 2 4 1 6:5 8 Breg 7 2 4 1 5:4 8 Primorec 7 2 3 2 6:4 7 Primorje 6 1 3 2 3:5 6 Zarja 7 1 4 2 3:4 B. R. 6 Po odmoru sta ekipi zaigrali bolj mirno in urejeno. Pri Bregu je trener Mondo zamenjal branilca Trit-to z napadalcem Zonto in tako tudi ojačil Bregov napad. Breg je torej zaigral bolj napadalno in je večkrat spravil v krizo obrambo Zarje. Do gola je prišlo v 22. min., s strelom iz kota. Strel je izvedel Lovriha sredi kazenskega prostora pa je najvišje skočil Samec in z močnim u-darcem glave poslal žogo v mrežo. Tej so sledile še druge napadalne akcije in tako je Breg v 28. minuti zadel vratnico. Strnad je lepo podal žogo v kazenski prostor, Zonta pa je z glavo poslal proti vratom, kjer se je ta odbila od vratnice. Nevarni igri Brežanov se je Zarja uprla le v zadnjih minutah srečanja. ko je s serijo strelov iz kota spravila nekoliko v težavo obrambo Brega. Kljub temu pa se «plavi» niso pustili presenetiti in so tako obdržali svojo prednost do konca ter so po dveh zaporednih porazih zopet prišli do povsem zaslužene zmage. SMI Vesna — Zaule 2:0 (1:0) VESNA: Košuta, Peresutti, Tence, Zucca, Pribac, Vecchio, Massimi, Giacchin, Russignan (Querci), Can-dotti, Dolia. ZAULE: Detela, Veglia, Legovich, Tremul, Chirsich, Valzano, Cafue-ri, Ribezzo, Belaz, Millo, Milanese. STRELEC: v 23. in 18. min. Massimi. Vesna je proti ekipi iz Žavelj odigrala najbrž najlepšo prvenstveno tekmo in gostje se lahko zahvalijo le sreči, da niso utrpeli še težjega poraza. V začetnem delu srečanja sta si bili ekipi enakovredni, pa čeprav je imela Vesna z Dolio in Risigna-nom dve zreli priložnosti, da povede, vendar je bil nasprotnikov vratar na mestu. V vodstvo pa je prišla v 23. min.: Pribac je preigral kar štiri igralce, nato pa lepo podal Massimiju, ki je brez težav po- ...........................................................................um.......imiiiiiiiiiiiilliiiiiMiiiiiiiiilliiiliiiiiniimiiniuiiiHiiiiuniiiiiiiiltiiiilUiiin...............................l"IIMIm"ll""ln"""l""’"l"""u ATLETIKA TEKMOVANJE NIŽJEŠOLCEV NA KOLONJI Uspeh presegel vsa pričakovanja Zmagala je dolinska šola «S. Gregorčič^—"lBO nastopajočih - Borbeni nastopi Takega usp®Š*Aii nihče pričakoval! Na atletskem tekmovanju nižješol-cev se je v soboto na Kolonji zbralo kakih 180 dijakinj in dijakov. Opravili so skupno 473 startov. šola «Simon Gregorčič* iz dolinske občine je tudi tokrat nastopila polnomočno in zanesljivo ter je zasluženo odnesla prvo mesto na končni lestvici: za uspeh je prejela pokal našega uredništva. Celotno tekmovanje je bilo na dobri tehnični in na izredni agonistič-ni ravni, saj je bilo zanimanje ob zaletiščih (in posebno ob tekališču) izredno. Takoj po koncu tekmovanj so prireditelji razdelili priznanja tistim tekmovalcem in tekmovalkam, ki so nastopili na vseh treh prireditvah. Ekipna lestvica pa izgleda tako: 1. Simon Gregorčič 1004,5 2. Srečko Kosovel 841 3. Ivan Cankar 568,5 4 Sv. Ciril in Metod 561 5. Fran Erjavec 483,5 6. Fran Levstik - Prosek 234 7. Fran Levstik - Križ 162 8. Igo Gruden 12 iiiiitMiiHtmiiimiiiliiiifiitiiilHHiimtiMiitintiiiiiniimniiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiitiiiitiiiiiMiiiMiiitiiiiiiitmiiii ODBOJKA V drugoligaškem prvenstvu BOR JIK BANKA KLONIL V FERRARI Gostiteljem je nudil močnejši odpor le v prvem nizu Tudi Bor Intereuropa je oddal tokrat obe točki C..isorzlo 4 Torrl — Bor JIK Banka 3 ' (16:14,15:1,15:9) BOR JIK BANKA: Neubauer, Plesničar, Veljak, Ugrin, Fučka, Zadnik, Kodrič in Kralj. V 16. kolu drugolighškega odbojkarskega prvenstva šesterka Bora JIK Banke ni pripravila v Ferrari presenečenja. Domači Consorzio 4 Torri je slavil zasluženo zmago in je spet dokazal, da je najboljši v tej skupini ter povsem upravičeno računa na napredovanje v A-2 ligo. Naši fantje so odšli na igrišč? trdno prepričani, da bodo domačinu grenili, pot do zmage. To jim je v prvem nizu tudi uspelo.'številni gledalci, ki so se zbrali v domači športni areni, so videli res odlično O drugam nizu ni kaj povedati. Izenačen jc bil spet tretji set, toda prikazana igra še zdaleč ni bila več taka, kot v prvem. Naši fantje so bili nezbrani in so delali precej napak, da bi lahko spremenili potem srečanja. Pomanjkanje menjav je seveda tudi prineslo svoj delež. IZIDI 16. KOLA Monselice Venturato Treviso 0:3 Volley Videm - Redentore 3:1 S. Giorgio - CUS Jodena 3:2 Montecchio'- Legnago 3:1 LESTVICA Consorzio 4 Torri Ferrara 28,-Venturato Treviso 26, S. Giorgio Mestre 22, Bor JIK Banka 20, Volley Vi- dem 14, CUS Modena in Redentore 12, Montecchio in Legnago 10, Monselice 6. G. F. Bor Intereuropa — Cenate Sotto 1:3 (15:12, 3:15, 13:15, (4:15) BOR INTEREUROPA: Bolčina, Debenjak, Fičur, Kus, Kalan, Mesesnel, Pavletič, Rauber. Okrnjena ekipa Bora Intereuropa je v tem kolu doživela poraz. Bo-rovke so tokrat slabo igrale. Popolnoma so nas zadovoljive le v prvem setu, ko so zelo malo grešile in ga tako tudi zasluženo osvojile. V nadaljevanju pa so povsem odpovedale in Cenate Sotto je do zmage prišel brez večjih težav. Na odpor borovk je naletel le že v tretjem nizu, vendar so bile v odločilnih trenutkih gostje prisebnejše. IZIDI 16. KOLA Pallavolo Schio - Barribi Brescia 1:3 PS Treviso . OMA Zanardo 1:3 Bor Intereuropa - Cenate S. 1:3 Spinea - Castelgomberto pre Volta Mantova - Moliano Veneto 0:3 Castelgomberto (tekma v zaostanku) 28, OMA Zanardo 24, Cenate Sotto 22, Bor Intereuropa 18, Spinea (tekma v zaostanku) 16, Moghano 14, Barribi Brescia 12, Pallavolo Schio 10, Volta Mantova 8, PS Tre-viso 6. INKA Zaradi mrtožiCe izidov prinašamo danes samo tiste za tek na 50 m, v prihodnjih številkah pa bomo objavili še druge. Najhitrejša sta bila v tekih Tiziana Natural, ki je progo pretekla v 7” ter Niko Sedkam, ki je porabil 6”6. Seveda so bile ločene lestvice sestavljene za vsako starostno kategorijo. K. B. Tek na 50 m deklice — 1968 L Erika Fornazarič C-M 7”7 2. Valentina Počkaj KOS 7”9 Elena Calzi KOS 7”9 4. Aleksija Labiani GRE 8”0 5. Sonja Gregori KOS 8”3 6. Alenka Bajc C-M 8"4 Cinzia Bandi GRE 8”4 8. Veronika Gerdol CAN 8”5 Kristina Ukmar L-P 8”5 10. Tiziana Guštin KOS 8”6 Sanja Sedmak L-K 8”6 12. Emanuela Sacchi GRE 8”7 Erika Pischianz ERJ 8”7 Donatella Corsini GRE 8”7 15. Tamara Cetin CAN 8”8 Ingrid Gulič ERJ 8"8 Alja Sterni L-K 8”8 18. Barbara Sturman GRE 8"9 Martina Bubola CAN 8’'9 20. Erika Garbini L-P 9"0 Lara Jogan CAN 9"0 22. Katja Superina CAN 9”1 Loredana šturman GRE 9”1 24. Nataša Franca ERJ 9”4 25. Sharagey Slobec CAN 9”5 Tanja Svetina CAN 9”5 Ingrid Sedmak ERJ 9"5 28. Vesna Cupin CAN 9”7 29. Tamara Škabar KOS 9”9 deklice — 1967 1. Sara Umari CAN 7”5 2. Tatjana Križmančič KOS 7”8 3. Tatjana Zajec KOS 8”0 Helena Sedmak L-K 8”0 Daniela Guglielmi KOS 8”0 Katja Turk CAN 8”0 7, Mirjam Klemše C-M 8"1 8. Živka Persi KOS 8”2 9. Katerina Berdon KOS 8"3 10. Jasna Tavčer CAN 8''4 Tamara Kocijančič GRE 8”4 Breda Kozina GRE 8”4 13. Elena Milini GRE 8”5 Mirjana Granduč GRE 8”5 Klavdija Marušič C-M 8”5 Nadja Švara GRE 8”5 71. Irena Pettirosso KOS 8"6 Romina Maver GRE 8”6 Monika Sturman GRE 8”6 20. Valentina Beorchia CAN 8”7 21. Sara Merlak GRE 8"9 22. Tatjana Sossi KOS 9"0 Sara Zobec CAN 9”0 Kristina Hmeljak CAN 9”0 25. Tea Volk CAN 9”1 Alessandra Zeriali GRE 9”1 27, Tanja Unušič KOS 9”2 28. Jana Martelanc KOS 9”5 Dunja Sosič KOS 9"5 Thea Carli KOS 9”5 31. Moira Fontanot GRE 9”6 32. Erika Možina CAN 9”9 33. Klavdija Zeriali GRE U”0 34. Morena Foraus GRE 11”5 deklice — 1966/65 Tiziana Natural Jana Veljak Nadja Prašelj Barbara Boneta Tanja Sedmak Erika Ferfolja Martina Malalan KOS ERJ GRE GRE L-K ERJ KOS 7**0 7**3 7”3 7”4 7”5 7’'5 7”5 8. Ketty- Regent'!' • >»n4n i.L-P, ,7 6 Alessandra Albertini GRE 7”6 Elena Škabar KOS 7”6 11. Maja Zonta GRE 7”8 12. Luciana Zobin GRE 7”9 12. Danja Danieli L-P 7**9 14. Alenka Gorkič KOS 8”0 Orietta Mužina KOS 8”0 Nataša Pečenik GRE 8"0 Rosana Abrami GRE 8”0 Katla Frančeškin L-P 8”0 Vesna Klemše C-M 8”0 A. Marija Križmančič KOS 8”0 21. Nataša Smotlak GRE 8"1 Maja Ucmar C-M 8"1 SZ Bor se zahvaljuje šolam ki SO nastopile na atletskem tekmova- n ju in vsem, ki so pomagali, da je prireditev tako dobro uspela. 23. Irena Kebar C-M 8”2 Patrizia Ferluga C-M 8"2 Katja Guštin L-P 8"2 26. Kristina Mauri GRE 8"3 Sonja Bezin L-K 8”3 Vesna Škrlj L-P 8’'3 29. Sonja Hrovatin KOS 8”4 Loredana Hervatič GRE 8"4 A. Marija Tauzzi KOS 8”4 32. Tatjana Škerlavaj KOS 8''5 33. Gabrijela Prodan GRE 8”6 Lučka Počkaj ERJ 8"6 35. Barbara Ban KOS 8”7 36. Marina Bencich GRE 9**0 37. Nadia Stccca L-P 10"3 Marina Coballi L-P odst. dečki — 1968 1. Alan Oberdan CAN 7”8 Icor Vodopivec GRE 7”8 Marko Tence L-K 7”8 4. Borut Race CAN 7”9 Dean Milkovič KOS 7”9 6. Izidor Sancin GRE 8”0 Mitja Grilanc L-P 8"0 8. Danijel Sardo ERJ 8*7 9. Sandi Micheli ERJ 8”2 Edi Bandi GRE 8"2 n. Omar Bachi C-M 8”3 12. Dario Metton CAN 8"4 Maks Kralj ERJ 8"4 14. Niko Sancin GRE 8”6 Jaro Kozlovič GRE 8"6 16. Dario Blažina CAN 8"7 Stefano Kralj L-P 8"7 18. Boris Stopar CAN 8”8 19. Denis Salvi GRE 9”0 Saša Luksa L-P 9”0 21. Egon Emili ERJ 9”5 22. Alessandro Kompare ERJ 9”7 23. David Stupar CAN 10”2 Franco Husu C-M odst. dečki - 1967 1. Robert Biagi GRE 7"3 Pavel Pelizon ERJ 7”3 3. Walter Gregori KOS 7"5 Mitja Žagar KOS 7"5 5. Massimo Viller C-M 7”7 6. Rudi Primosi C-M 7"9 Devan Cesar C-M 7”9 Boris Žerjal GRE 7"9 9. Giorgio Pangoni C-M 8”0 Marko Salvi GRE 8”0 Maurizio Jerman GRE 8"0 Aleksander Okretič C-M 8”0 13. Alessandro Šturman GRE 8”1 Dario Sedevčič CAN 8"1 15. Devan Košuta KOS 8”2 Silvano Sedmak L-K 8”2 Rafael Cavarra GRE 8”2 18. Marko Furlani CAN 8”3 19. Valter Ciacchi CAN 8''4 Alberto Zenič KOS 8”4 21. Envin Černuta KOS 8”5 Karel Glaviij$.,., Aleš Košuta Elio lori Danijel Cej Marino Sedevčič Boris Tavčar Armando Hrovatin CAN GRU C-M CAN C-M 8”5 8 '6 8"6 8”6 8”6 8”8 KOS odst. dečki - 1966/65 1. Niko Sedmak L-K 6”6 2. Edi škerlavaj KOS 6**7 3. Jože Struna ERJ 7”0 4. David Inamo C-M 7”1 5. Roberto Candotti L-K 7”2 6. Vasilij Pečar C-M 7”3 7. Andrej Furlan KOS 7"4 8. David Gregori C-M 7”5 9. Boris Slavec GRE 7”5 Edvin Žerjal GRE 7”5 11. Marko Civardi ERJ 7"5 12. Adrijan Slavec GRE 7”6 Diego Košuta L-K 7”6 14. Peter Micheli ERJ 7”8 Boris Paoli C-M 7"8 Miloš Tul GRE 7"8 17. Davorin Salvi GRE 7”9 18. Gianni Strain GRE 8"0 Bruno Gulič ERJ 8"0 20. Mario Baruca GRE 8”6 21. Filip Bak KOS 8”7 K. B. slal žogo v mrežo. Gol je popolnoma «spodrezal noge* gostom, ki od tedaj praktično niso več prišli čez polovico igrišča, Križani pa so za;grali kot prerojeni. V drugem polčasu je bila premoč Vesne še bolj izrazita. V napadu sta bila Massimi in Dolia neustavljiva. Za drugi zadetek je spet poskrbel Massimi, ki je z močnim strelom Izidi nedeljskega 12. povratnega kola nogometnega prvenstva 2. amaterske lige so nekoliko razjasnili položaj na vrhu lestvice, kot tudi na spodnjem delu, kjer imamo tri kola pred koncem prvenstva že prvo ime kandidata, ki bo izpadel: to je trebenski Primorec. Glede zgornjega dela lestvice naj omenimo, da trojica, ki se bori za napredovanje, ni bila preveč uspešna. Costalunga je doživela poraz na domačih tleh in s tem se ji je vodeča Sovra-na, ki ie le remizirala, še bolj oddaljila. Sovrana pa je vseeno ohranila tri točke prednosti pred Libertasom, ki je igral proti Čampi Elisi brez gola. Naše enajsterice so v nedeljo osvojile pet od osmih možnih točk. Derbi med Bregom in Zarjo se je končal v korist Brežanov, ki so po tem uspehu bolj na varnem, obenem pa zadali Zarji hud udarec, saj se je njen položaj po tem porazu znatno poslabšal. Dobro se je odrezala kriška Vesna, ki nadaljuje svojo pozitivno serijo. Križani so tokrat na domačih tleh prepričljivo premagali Zaule ter s tem u-spehom potrdili, da so v odlični formi. S polovičnim izkupičkom se je moralo zadovoljiti Primorje, ki je imelo v gosteh ekipo Baxter-ja. Čeprav proseška ekipa ni še gotovo rešena, v preostalih štirih tekmah Prosečani ne bi smeli imeti težav z osvoiitpijo še samo ene točke, ki bi jim prinesla matematično zagotovitev za obstanek v ligi. Vse upe pa si ie dokončno zapravil trebenski Primorec, ki je na domačih tleh podlegel Ro-sandri. S tem 16. prvenstvenim porazom je Primorec (čeprav mora odigrati še štiri tekme) že obsojen na izpad. Po dveh sezonah v 2. AL se torej Trebenci vračajo v 3. AL. Kateri bosta še drugi enajsterici? To bodo pokazali izidi zadnjih kol: seveda, trenutno sta najresnejša kandidata Zaule in Zarja. IZIDI 27. KOLA Breg - Zarja 1:0 Giarizzcle - Sovrana 1:1 Čampi Elisi - Libertas 0:0 Costalunga - Domio 0:1 Vesna - Zaule 2:0 Primorje - Baxter 1:1 Primorec - Rosandra 0:2 San Marco - Campanelle 0:3 LESTVICA Sovrana 38; Libertas 35; Costalunga 34; Campanelle 33; Vesna 29; Giarizzole in Breg 26; Čampi Elisi, Baxter, San Marco in Primorje 25; Domio 24; Rosandra 23; Zarja 20; Zaule 19; Primorec 15 točk. PRIHODNJE KOLO (13. 4. 80) Zaule - San Marco; Primorec - Vesna; Campanelle - Costalunga; Sovrana - Zarja; Libertas - Primorje; Domio -Rosandra; Baxter - Čampi Elisi; Breg - Giarizzole. B. R. iiiiiiuiiiiimiMimiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiHiitHmiiiMiiitiiiiimMrtiiiHfiititimiiiiiiiiimtiiHiiMiiiiiimiiitin NOGOMET 3. ITALIJANSKA LIGA Le točka za Triestino Tržačani so tudi v srečanju z Varesejem odpovedali v napadu Trlestina — Varese 0:0 TRIESTINA: Bartolini; Schiraldi, Magnocavallo (Lenarduzzi); Polit-ti, Prevedini, Mascheroni; Quadrelli, Mitri, Paina, Franca, Panozzo. VARESE: Martina; Arrighi, Bra-ghin; Brambilla, Accerbis, Ceran-tola; Ascagni, Vailati, Turchetta (Pellegrini), Limido, Eli Giovanni. SODNIK: Cherri iz Macerate. GLEDALCEV 13.000. Koti 6:5 za Varese. V 37' d.p. izključen Ascagni zaradi ugovarjanja. Sterilnost tržaške enajsterice je prišla še enkrat do polne veljave in to v tekmi, od katere so bili odvisni v veliki meri vsi nadaljnji upi za uvrstitev v višjo ligo. Če bi Triestina zmagala, bi na lestvici izenačila položaj z Varesejem in bi obenem ohranila zaostanek za vodečim Riminijem, ki je dokaj nepričakovano osvojil obe točki na tujem igrišču. Triestina je tekmo sicer začela podjetno, vendar so njeni igralci skoraj brez izjeme že po nekaj uvodnih minutah povsem popustili in gostje so imeli ves prvi polčas igre krepko v svojih rokah in za lepe kombinacije celo želi aplavze razočaranega občinstva. V drugem polčasu je bila slika na igrišču drugačna, toda vtis smo imeli, ne toliko zaradi kaj prida boljše igre domačih kot predvsem zato ker so se gostje zaprli v e-lastično obrambo in prepustili pobudo domačim v spoznanju, da jim itak niso preveč nevarni. Triestina je kljub temu, da je morala kolikor toliko podjetnega Magnocavalla pustiti t slačilnici zaradi poškod- be, sicer ustvarila nekaj priložnosti, ki pa jih ni izkoristila. Najlepšo sta imela imela Lenarduzzi, ki je vstopil namesto Magnocavalla, in takoj za njim Paina. Lenarduz-zijev precizen strel je vratar gostov Martina z lepo intervencijo ubranil, Painov strel z glavo na Ouadrellijev kot pa je najprej odvrnil Ascagni, potem pa še Martina, ki je žogo s skrajnim naporom dvignil čez prečko. To pa je bilo tudi vse, medtem ko so tudi gostje kljub ofenzivi u-stvarili kakšno priložnost zase. Razlika je samo v tem, da je Vare-seju neodločen izid odgovarjal, Trie-stini pa v nobenem primeru ne. IZIDI 26. KOLA Alessandria - Rimini 0:2 Fano - Forli 1:1 Lecco - Novara 0:1 Mantova - Cremonese 0:0 Pergocrema - Biellese 0:0 Piacenza - Sanremese 0:0 Reggiana - Treviso 2:0 S. Angelo Lodigiano - Casale 0:0 Triestina - Varese 0:0 LESTVICA Rimini 35, Varese 34, Piacenza 33, Triestina 32, Cremonese in Forli A. K. 31, Fano 30, Treviso in Sanremese 28, S, Angelo Lodigiano 27, Casale 26, Reggiana in Novara 25, Mantova 22, Alessandria 18, Lecco in Per-gocrema 16, Biellese 11. PRIHODNJE KOLO (13. 4.) Alessandria - Fano, Biellese - S. Angelo Lodigiano, Cremonese - Triestina, Forli - Casale, Reggiana -Pergocrema, Rimini - Novara, Sanremese - Mantova, Treviso - Piacenza, Varese - Lecco. premagal vratarja. Tu se je tekma praktično končala, saj gostje niso imeli več moči, da bi reagirali in cplavi* bi lahko še povišali izkupiček. Fabio Primorec — Rosandra 0:2 (0:1) PRIMOREC; Maglica (35. min. 2. pol Pavatič), M. Kralj, čeko-lin, Skrem, Križmančič, Husu, E. Kralj, Možina, M. Kralj II, Denič (28. min. 2. pol. Štoka), D. Kralj. ROSANDRA: Dapas, Degrassi, Hlača, Somma, Codarin, Grezar, Schettini (30. min. 2. pol. Tadeo), Colavecchia, Chirc, Maier, Cicche-se, Tomasi. STRELCI: v 15. min. prvega pol. Cicchese; v 45. min. drugega pol, Tomasi z enajstmetrovko. B. Križmančič 3. AMATERSKA LIGA Sistiana - Gaja 0:3 M'adost - Capriva 4:0 SMUČARSKI SKOKI Na velikanki v Harrachovu ■ Collins najboljši HARRACHOV — Kanadčan Steve Collins je zmagovalec prvega tedna poletov na novi velikanki v Harrachovu, ki je dobro prestala svoj krst. O končnem skupnem redu je praktično odločala sobotna tekma, ker so v nedeljo lahko opravili zaradi neugodnega vremena samo eno serijo. Najdlje je poletel Collins (160 m), za njim pa so se zvrstili Osvvald (164), Wallner (159), Zitzmann (158), Bergerud, Menisinger in Kogler (po 157) in drugi. Jugoslovani pa so bili precej krajši kot prve dni - Zupan (118), Bizjak (104), Velikonja (133) in Lotrič (133). KONČNI SKUPNI VRSTNI RED 1. Collins (Kan.) 736,5 točk, 2. Kogler (Av.) 722,0, 3. Levorstau (Nor.) 719,5, 4. Meisinger (NDR), 688,0, 5. Neuper (Av.) 686,0, 6. Klauser (ZRN) 685,5, 7. Zjizmaun (NDR) 675,5, 8. Ostvvald .(NDR) 672.5, 9. Asphol (Nor.) 665,5, 10. Innauer (Av.) 657,0,15. Lotrič (Jug.) 615.5, 27. Velikonja (Jug.) 578,5, 42. Bizjak 508,0, 44. Zupan 500,0. KOLESARSTVO NA DIRKI V DONMANINSU Smola Lonjercev Slab dan za kolesarje amaterje lonjerske Adrie v Donmaninsu pri Pordenonu. Najprej je padel ih se potolkel Sabadin, po 60 kilometrih dirke (kakih 20 kilometrov pred ciljem) pa je bil vpleten v padec še Petelin, ki je tako šel delat družbo na repu kolcne Sabadinu. Dirko je nato zaključil v skupini le čok, medtem ko je pripadla zmaga (po 134 kilometrih tekmovanja) Baseggiu iz Padove. To, je v skopih obrisih qris nedeljske krušne dirke članov, na kateri niso nastopila znana imena italijanskega kolesarskega športa, ki bodo ta teden zaposlena na mednarodni eiap-ni dirki «Settimana Bergamasca*, kjer nastopajo poleg 19 italijanskih ekip še številke državne reprezentance, med njimi tudi olimpijska jugoslovanska ekipa. Nedeljska dirka je bila izredno hitra, tako da so bili mnogi poskusi pobegov skoraj nemogoči in se, je odločila kakih trideset kUgme-j trov pred ciljem, ko si je osepft-; hajst kolesarjev nabralo •, minuto > prednosti in so skupaj prispeli na: cilj, kjer .so bili najhitrejši kolesarji iz Padove's prvim, drilgim. in četrtim mestom. Lonjerski vozač Čok je nato prispel v glavnini. Vrstni red na cilju: 1. Dino Baseggio (Ciclistica Pado-vani), ki je 144 km dolgo progo prevozil v 3 urah in 9. min s povprečno hitrostjo 42,45 km na uro 2. Borgato (Ciclistica Padovani) 3. Favero (Stefanutti) 4. Dalla Rizza (Cicl. Padovani) §. Demin (Cicl. Trevigiani) R. Pečar NAMIZNI TENIS Krasovkam prvi dve mesti Sobotni povratni del ekipnih namiznoteniških kvalifikacij je predstavljal za Krasove mladinke le formalnost. Moštvo Lega nazionale iz Gorice je bilo namreč prešibak nasprotnik, da bi lahko ogrozilo zastopnice Krasa, ki so gladko osvojile prvi dve mesti. Končno prvo mesto je zasedla ekipa Krasa A, ki je , v postavi Sonja Doljak in Damjana Sedmak s 3:0 odpravila tako Kras ■ B kot Lego nazionale. V srečanju za drugo mesto pa je Kras B (Ve- , sna Doljak in Alenka Furlan) pre- 1 magal Goričane s 3:1. Krasove m!a- ; dinke so tako postale deželne ekipne prvakinje in so se uvrstile v , meddeželno fazo tekmovanja. Sedaj čaka Krasova dekleta na- ' stop v Neaplju, kjer se bodo od četrtka dalje potegova'a za državni nastop tretjekategornic. B.S. NADZORNI ODBOR ZSŠDI sklicuje jutri, 2. aprila, ob 20. uri v dvorani Igo Gruden v Nabrežini skupščino športnih društev Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST Ul Montecchl 6 PP 559 Tel. f040) 79 46 72 (4 linije) Podružnico Gorica. Drevored 24 Maggio 1 — Tel. (0481) 8 33 82 57 23 Naročnina Mesečno 5.000 lir — vnaprel plačana celotna 38.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 53.000 lir. za naročnike brezplačno revija »DAN». V SFRJ številka 4,50 din, ob nedeljah 5,00 din, za zasebnike mesečno 65,00, letno 650,00 din, za organizacije in podjetja mesečno 80,00. letno 800,00 din. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 6 1. aprila 1980 Za SFRJ 2lro račun 50101-603-45361 cADIT* . DZS • 61000 Ljubljane Gradišče 10/II. nad., telefon 22207 Oglasi Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš 43 mmi 22.600 lir. Finančni 800. legalni 700, osmrtnice 300, sožalia 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi iz dežele Furlanije- Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi Iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI. Odgovorni urednik Gorazd Vesel IzdaiaLJ in tiska ^ ^ ZTT Trst član italijanska Zveze časopisnih Založnikov FIEG ■hni r ?■■■■' ^ \ .. U>' I HBIIl -L ■ SREDI BELEGA DNE, V SAMEM ShEDIŠCU PADOVE Več teroristov napadlo sedež vojaškega okraja Narednika Sista so ranili v nogo - Preostale vojake so zavezali - Na stene so napisali gesla rdečih brigad PADOVA — Pripadniki rdečih brigad (če so to res bili), so orvič napadli italijansko vojsko. Izbrali so Padovo in sedež vojaškega o-kraja v samem mestnem središču. V nedeljo okrog 18. ure. ko je bil bližnji Trg sv. Antona skoraj pre-pijaven od množice, ki je opazovala alegorične vozove otroškega pusta, je skupina treh mladih ljudi, med katerimi je bilo tudi dekle, potrkala na vrata vojaškega sedeža in povedala vojaku, ki je odprl opazovalno lino da želijo obiskati svojega prijatelja - vojaka, "Iti je takrat bil v izmeni. Povedali so APRILA OB 14. URI SE ODPRE ZA OBČINSTVO MILANSKI SEJEM KI SE BO KONČAL APRILA OB 19. URI 15. in 18. april sta rezervirana za poslovne ljudi, ki so jih razstavljalci izrecno povabili. V teh dneh ne bo dovoljen vstop ostalim obiskovalcem. tudi ime in priimek in vojak je brez skrbi odklenil glavna vrata. V trenutku so mu zagrozili s pištolo, drugih pet mladeničev pa je z orožjem v rokah blokiralo tri vojake, ki so bili v stražarnici. Medtem ko je ena skupina skrajnežev privezovala vojake in metala v velike torbe razno orožje, ki je bilo shranjeno v omari, se je druga skupina povzpela v drugo nadstropje, kjer je zavezala še telefonista. Mimo je prišel nič hudega sluteč narednik Gabriele Sisto, ki v nedeljo popoldne ni bil v izmeni in je imel namen telovaditi v parku vojašnice. Ko je videl mladeniče je mislil, da gre za šalo kolegov in ni ubogal na ukaz, naj dvigne roke. član tolpe je takoj ostro reagiral in ga ustrelil v nogo. Nato ga je dvignil in mu pomagal v prvo nadstropje. Tam so preostali pajdaši že prenesli torbe z orožjem v vojaški kombi, s katerim rta se dva odpeljala. Potem ko so po stenah napisali gesla v čast štirim brigadi-stom, ki so jih karabinjerji ubili v petek in grožnje za kruto maščevanje ter siglo rdečih brigad, so zbežali peš do bližnje ulice, kjer jih je verjetno čakal avtomobil. Po alarmu so policisti in karabinjerji takoj organizirali cestne bloke okrog središča mesta. Morda zato so se napadalci zbali in zapustili v bližini vojaškega sedeža kombi, v katerem so karabinjerji našli tudi orožje. Ni pa še gotovo, če je bilo res vse. Ranjenega narednika pa so prepeljali v bolnico, kjer so mu ugotovili zlom pete- in se bo zato moral zdraviti 20 dni. (nf) V RIMU ZAPLENILI TRI KILOGRAME HEROINA OSLO — Katastrofa v Severnem morju ob prevrnitvi ploščadi «Ale-xander Kjelland*. ki je terjala 123 smrtnih žrtev, bo stala zavarovalne družbe več kot 65' milijonov dolarjev, oziroma skoraj 58 milijard lir za odškodnine. V ta znesek seveda niso vštete odškodnine družinam ponesrečencev, ki jih bodo morala podjetja in zavarovalnice plačati posebej. V rokah policije naj-večji italijanski razpečevalec mamil RIM — Agenti rimskega oddelka za boj proti mamilom so po drzni akciji v noči med nedeljo in ponedeljkom aretirali verjetno največjega razpečevalca mamil na italijanskem tržišču, poleg njega pa še dva turška državljana, ki sta mu nameravala prodati večjo količino droge. Zaplenili so tudi 3 kilograme čistega heroina, ki je bil skrit v dvojnem dnu mercedesa, s katerim sta se Turka privozila iz Nemčije v Italijo. Agenti so že dve leti sumili, da se 29-letni Giuseppe Casadei, doma iz Viterba, ubada z razpečevanjem mamil. Pred kratkim je sum potrdila tudi mednarodna policija, zato so nad njim v zadnjih časih poostrili nadzorstvo, da bi izkoristili vsako njegovo morebitno «napako». Casadei je napravil pričakovano «napako» v nedeljo zvečer, ko se je v Ul. Veneto, znani po vsem svetu zaradi svojih nočnih zabavišč, srečal s turškima državljanoma Heroldom Akyuzom (46 let) in Omarjem Altanom (34 let). Po kratkem pomenku so se z dvema avtomobiloma namenili v Casa-deievo vilo na Laurentinski cesti, kjer naj bi Turka predala Casa-deiu dragoceno mamilo. Agenti so vsem trem sledili ter stopili v akcijo ob njihovem prihodu v vrt pred hišo. Obkolili so poslopje in razpečevalcem ni preostalo drugega, kot da se predajo. Edino Casadeievi osebni straži je uspelo, da se je (nihče še ne ve kako) izognil aretaciji. Agenti znanstvenega oddelka policije so nato skrbno prebrskali mercedes in res našli v dvojnem dnu. med zadnjima sedežema in prtljažnikom, več vrečk s smrtonosnim čistim belim heroinom. Po ocenah izvedencev cena zaplenjenega mamila presega poldrugo milijardo lir vrednosti, (šč) Na sliki (telefoto AP). Prtljažnik mercedesa z zaplenjenim heroinom. Heroin v Londonu LONDON — Cariniki na londonskem letališču Heathrovv so zaplenili v nedeljo 8 kilogramov heroina v skupni vrednosti 2 milijardi 800 tisoč 'Hr. Mamilo so iztaknili v prtljagi iranskega državljana, ki je bil namenjen v ZDA. iiiiiiiniiiiiiiiiiiMtiiiiiiHiiiuiiimiitHiiiiiMiuiintniiiiiimiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiifiiiiiiintiiiiiiiiiin NESREČA V ZDRUŽENIH EMIRATIH PRI ABUDHAB1JU Strmoglavil helikopter: enajst Italijanov mrtvih Trije hudo ranjeni * Helikopter se je vrača! z demonstrativnega poleta ter zadel v hangar ABU DHABI — Z vojaškim letalom bodo danes prepeljali iz Združenih emiratov v Italijo trupla 11 Italijanov. 8 vojakov in 3 strokovnjakov družbe Augusta, ki so se v nedeljo smrtno ponesrečili pri strmoglavljenju helikopterja italijanskega letalstva pri Abu Dhabiju. V nesreči so bile ranjene še tri osebe, ena pa je bila nepoškodovana. Tragedija italijanskega helikopterja se je pripetila v jutranjih urah. Helikopter vrste «CH-47 C», ki ga v Italiji po ameriški licenci izdeluje družba Augusta, se je vračal z demonstrativnega poleta s petnajstimi osebami na krovu. Poleg vojakov so se v helikopterju peljali tudi strokovnjaki Auguste. ki so bili od 27. marca v Združenih emiratih, ker je bila vlada v Abu Dhabiju namenjena kupiti nekaj helikopterjev. Ob pristajanju je veliki helikopter zadel v enega od hangarjev letališča, od koder ga je vrglo v bližnjo duno (letališče je bilo ob robu puščave), kjer se je vnel. Za osem vojakov in tri strokovnjake ni bilo več pomoči, ostale štiri pa so prepeljali v bolnišnico, kjer se trije borijo s smrtjo. Po vesteh, ki so prispele iz Abu Dhabija kaže, da imata dva ranjenca opekline na 90 odstotkih kožne površine in je njihovo zdravstveno stanje skoraj brezupno. Oblasti v Abu Dhabiju so uvedle preiskavo o vzrokih nesreče, prav tako pa je uvedla preiskavo tudi družba Augusta, ki je že odposlala na kraj nesreče komisijo strokovnjakov. da bi ugotovili zakaj je helikopter strmoglavil. Vsi skupaj za čisto okolje od velikonočnega ponedeljka 7. aprila 1980 Si se že odločil zb izlet na velikonočni ponedeljek? Kamorkoli si namenjen, pomisli, da to ni le kraj počitka in oddiha na svežem zraku, ampak da tokrat narava pričakuje od tebe pravi dokaz ljubezni. Tudi ti veš, kakšen je položa|:. travniki, griči, reke in gozdovi so onesnaženi z vsakovrstnimi odpadki. Vedno bol|. Zato se tvoja Dežela obrača nate in te prosi, da bi prispeval k izboljšanju položaja: otroci in odrasli, ki se bodo že na velikonočni ponedeljek, to je za prvi pomladanski Izlet, odpravili v naravo, naj čistijo gozdove, travnike in skratka vse, kjer so papirčki, pločevinke, plastične vrečke Itd. Začnimo torej z novo pobudo že na velikonočni ponedeljek, 7. aprila. Imenovali jo bomo Štiriperesna detelja 80 — proti onesnaževanju. Pobuda se tudi ne sme zaključiti s 7. aprilom, ampak mora nadaljevati skozi vse leto. Odpravi se torej na izlet v naravo in vzemi s sabo vrečo, kamor boš najprej spravil svoje odpadke: nato žrtvuj nekaj svojega časa, da odstraniš še tiste odpadke, ki so jih pustili drugi izletniki, odnesi vrečo domov in jo naslednji dan izroči smetarjem. Tedaj boš lahko res rekel, da je tvoja dežela zelena in čista tudi po tvoji zaslugi. AVTONOMNA DEŽELA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA — Tiskovni urad Bob Woodward Carl Bernstein mxomv PADEC 140. 1 8 I n 8 iiii Prevedel Dušan Dolinar Vprašanje je tudi, koliko bi takšno priporočilo zaleglo. Predsednik jih najbrž ne bi moral niti poslušati. Z grožnjo z odstopi ga najbrž ne bi maral niti strašiti. Že davno so mu obljubili — saj so mu hdteli 'zagotoviti, da jim lahko zaupa resnico — da ga ne bodo pustili na cedilu, pa če je ta resnica še tako huda. Predsednik jim resnice kajpada ni govoril, a Haig je bil prepričan, da predsednik sam pri sebi misli, da je ravnal pošteno. Richard Nixon je resnično v stiku samo s svojo zasebno resničnostjo, Haig je to trdno verjel. Tekmovati s to zasebno resničnostjo je popolnoma nemogoče. Zdaj je Haig dejal, da se mora odločiti Nixon sam. Tako morajo tudi to reč doumeti vsi — predsednik, dežela, zgodovina. «To mora biti njegova lastna, prostovoljna odločitev,* je vztrajal Haig. «K njej ga ne smemo siliti.« Če bo predsednikove svetovalce kdo vprašal za mnenje, bi • ob psihološko ugodnem trenutku lahkp priporočil odstop, ker je to lahko privlačna izbira, pikoli pa ..ne sme biti ni- > kjer zabeleženo, da so Nixonu rekli, dami drugih možnosti. Res pa je, da je razloček tu komaj opazen. Medtem je treba dogodke nekako zavreti, sprožiti je treba priprave, pritegniti je treba še druge. Zlasti Pricea in Buchanana. Ta dva bosta napisala, kar bo za predsednika treba napisati, in nobenega dvoma ni, da bo slej ko prej potrebno pisati tudi nekaj pomembnih reči. Mimo tega sta Priče in Buchanan kot naročena, da na njiju preizkusijo vso zamisel in vidijo, kako se bosta odzvala nanjo. Predsednik jima zaupa. Zaupa jima tudi Haig. ' Če nedvoumnega in neposrednega priporočila za odstop ne bo, pa bo vendarle treba ustvariti okoliščine, ki . bodo za to ugodne. Nekdo bo moral stopiti k Nixonu in mu pomagati, da bo sprevidel, kakšne sp v resnici razmere in kolikšno škodo mu povzroča ta trak. • Al, tega bremena ne moreš prevzeti sam,« je rekel Buzhardt. »Povedala mu bova midva.« Haig je privolil, da ju odpelje k predsedniku. Navsezadnje sta moža dolžna stranki povedati, kaj menita o okoliščinah, in ji orisati svojo sodbo, da je postal njen položaj nevzdržen. Toda če se bo iz tega razvilo neposredno priporočilo za odstop, potem ne pojde z njima. Haig je zapustil zahodno krilo Bele hiše ter odšel v poslopje izvršnih pisarn, v predsednikov kabinet. Povedal mu je, da bi Buzhardt in St. Clair rada govorila, z njim. •Ni potrebe, da bi govoril z njiiha,« je revsnil predsednik. : ': •r ....................w Haig je dejal, da bi mu rada le osebno povedala, kako ocenjujeta položaj. , Nixon se ni pustil .pregovoriti. Znanju ne mara niti slišati. Saj dobro've, kaj mislita. Rada bi, da bi odstopil, Omislita,’,da je nekako že vse pri kraju. H Haig'je šel čez cesto in nesel sporočilo nazaj k St. jiClairu in Buzhardtu. Predsednik se ponovno ne mara pogovarjati s svojima pravnikoma. In kaj zdaj? Buzhardt in St. Clair sta spoznala, da je jfcdaj v$& odvisno od Haiga. On bo moral prepričati predsednika, da je njegova pravda izgubljena in da bo moral ■Ati, je rekel Buzhardt. •Jaz ga’ porival ne bom,« je ponovil Haig. »Odločiti se mora sam.« In tale hip, je dejal Haig. je predsednik trdno prepričan, da pravnika nimata piav. •Ali naj sam poslušam, kaj je na traku?« je vprašal Haig. •Ne, nikar ne poslušaj trakov,« mu je spet svetoval Buzhardt. Pač. pa bi bilo treba takoj pripraviti prepis, tako da si bo Haig jasneje predstavljal širino problema. In pravnika bi lahko Haigu bolje svetovala, kako naj ravna s predsednikom, če bi imela prepis. Haig se je strinjal. Vrnil se je čez cesto, da bi dobil dovoljenje za prepis. Tokrat je bil njegov sestanek s predsednikom daljši. Nixonu se ni zdelo potrebno, da bi naredili prepis. Haig mu je dopovedoval. Težko bi bilo brez prepisa doseči ovržbo, je govoril. Predsednik je nerad privolil. r Haig.fie je vrnil z dovoljenjem. In kdo bo zdaj trak prepisal?' Rose nikakor ni prišla v poštev. Komu naj zaupa- ITALIJANSKA TV Prvi kanal 12.30 Šolska vzgoja: Zgodovina 13.00 Dan za dnem, rubrika Dnevnika 1 13.25 Vremenska slika 13.30 DNEVNIK in Danes v parlamentu 17.00 3, 2, 1. . . stik! 17.30 Jetniki kamna, TV film 18.00 Šolska vzgoja: Intervju o znanosti Srečanje s Pietrom Metallijem 18.30 Aktualna oddaja Dnevnika 1 19.00 ... in leto se nadaljuje, 6. del 19.20 Nagradno tekmovanje, ki ga vodi Raimondo Vianello 19.45 Almanah in Vremenska slika 20.00 DNEVNIK 20.40 Vlak za Istanbul, 2. nadalj. 21.45 Alfa, znanstvena oddaja 22.45 Pustolovec, TV film Ob koncu DNEVNIK, Danes v parlamentu in Vremenska slika Drugi kanal 12.30 Italijanski Jug 13.00 DNEVNIK 2 — Ob 13. uri 13.30 šolska vzgoja: Življenjski prostor 14.00 Landover: Boks Program za mladino 17.00 Čebelica Maja, risani film 17.30 Trideset minut za mlade 18.00 šolska vzgoja: Otroštvo danes 18.30 Iz parlamenta in DNEVNIK 2 — športne vesti 18.50 Dixi in Bixi, risanka 19.00 Dober večer z.. . divjim Zahodom «Osvojitev divjega Zahoda* Vremenska slika 19.45 DNEVNIK 2 — Odprti studio 20.40 GuUiver, posebna oddaja Dnevnika 2 21.30 Štirje udarci na zvon, film, v katerem nastopa Kirk Douglas 23.05 DNEVNIK 2 — Zadnje vesti Ob koncu Londover: Boks Tretji kanal 18.30 Šolska vzgoja: Turizem 19.00 DNEVNIK 3 19.30 Dežele, kultura, dogodki, običaji. .. 20.00 Malo gledališče 20.05 Dežele, odprto vprašanje 21.05 Dvakrat sedem, dve rubriki za sedem dni 21.50 DNEVNIK 3 22.20 Malo gledališče (ponovitev) JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 9.15 - 11.35 TV v šoli 16.05 šolska TV: Ekonomska pogojenost neuvrščenosti, Pravemu človeku pravo delo, Streha v naravi 17.05 Poročila 17.10 Jakec in čarobna lučka 17.25 Pisani svet: Ples 18.00 Jugoslovanski narodi v plesu in pesmi 18.30 Obzornik 18.40 Mostovi - Hidak, oddaja za madžarsko narodnostno skupnost 19.10 Risanka 19.30 TV DNEVNIK 20.00 Sozdi v kmetijstvu, aktualna oddaja 20.55 B. Prus: Lutka, TV nadaljevanka 22.15 V znamenju 22.30 Za lahko noč Koper 19.15 Odprta meja — program v slovenščini 19.50 Stičišče 20.00 2 minuti 20.05 Risanke 20.30 TV DNEVNIK 20.50 Presenečenja ljubezni — film 22.30 Aktualna tema 23.00 Narodna glasba Zagreb 17.15 TV DNEVNIK 17.45 Palčki nimajo pojma, otroška oddaja 18.15 Književni klub 18.45 Dnevnik 10 19.00 Kulturni pregled 20.00 V žarišču, aktualna oddaja 20.55 Bitka za Čile, dokumentarni film ŠVICA 18.05 Program za mladino 18.50 TV DNEVNIK 19.05 Pionirji fotografije, TV nadaljevanka 19.35 Svet, v katerem živimo 20.45 Okča Spencer TRST A 7.00, 8.00, 13.00, 14.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 Jutranji almanah; 9.00 Iz arhiva - Diego Fabbri: «Budnost», igra v 2 delih z intemv&m.i 10.10 Oddaja za otroški vrtec; 10.20 Radijski koncert; 11.30 Nasveti, paberkovanja, zanimivosti: Človek in zdravje; 12.00 Kulturni dogodki in Četrtkova srečanja (ponovitev); 13.20 Glasba po željah; 14.10 Odraslim prepovedano!; 15.00 Glasbeni popoldan za mladino, vmes ob 15.30 Postni govor: O poslednjih rečeh; 17.10 V našem prostoru: Mi in glasba: Jugoslovanski skladatelji. KOPER (Italijanski program) 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Poročila; 7.00 Glasba za dobro jutro; 8.32 Protagonisti opere; 9.00 Mirko Šouc igra na harmon-ko; 9.15 Knjiga po radiu: Povest o dobrih ljudeh; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.00 Z nami je. . .; 10.15 Orkester Baiardi; 10.40 Mozaik, glasba in nasveti; 11.00 Kirn, svet mladih; 11.32 Horoskop; 11.35 Glasba; 12.05 Glasba po željah; 14.00 Mirno popoldne; 14.33 Simfonične oesnitve: R Strauss; 15.00 Mladi pred mikrofonom; 15.15 Poje skupina Casadei; 15.45 Pesmi; 16.10 Edig Galletti; 16 32 Crash; 17.00 Glasbena fantazija; 17.32 Orkester The Tatoos; 17.45 Radi iški zastor: 18.15 Poje skupina Zlatni prsti; 18.32 Na odru: Pierre Boulesi- 19 00 Glasbena oddaja; 19.45 Slišimo se jutri. KOPER (Slovenski proqram) 6.30. 7 25, 13.30, 14.30 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 13.05 Domači pevci zabavne glasbe; 13.40 Male skladbe velikih mojstrov; 14.00 Mladim poslušalcem; 14.37 Glasbeni notes; 15.00 Do- godki in odmevi; 15.30 Glasba po željah; 16.00 Iz zborovskega arhiva; 16.30 Primorski dnevnik: 16.45 Zabavna glasba; 17.00 Sotočje. RADIO 1 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00 Poročila; 6.00 - 7.30 Glasbeno prebujanje; 8.40 Včeraj v parlamentu; 9.00 Glasbeno govorni program: 11.00 Omella Va-noni in pesmi Luigija Tenca; 11.15 Radijska nadaljevanka; 11.30 Program z Walterjem Chiarijem; 12.30 Glasbena oddaja: 13.15 Klasiki lahke glasbe: 14.03 Glasbena oddaja z Otellom Profaziom; 14.03 Zgodovina prevoznih sredstev; 15.03 Rally; 15.30 Popoldanska srečanja; 16.40 Mladi in klasična glasba; 17.00 Patchwork; 18.35 Glasbena oddaja; 19.30 Evropske poti; 19.45 Tedenska oddaja o kinu, gledališču in glasbi; 20.30 Oddaja o poeziji. LJUBLJANA 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 19.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci!; 7.30 Iz naših sporedov; 8.08 Z glasbo v dober dan; 8.30 Iz glasbenih šol; 9.05 - 10.00 Z radiom na poti; 9.45 Turistični napotki za naše goste iz tujine; 10.C5 - 11."5 Rezervirano za. . .; 11.35 Znano in priljubljeno; 12.10 Danes smo izbrali; 12.30 Kmetijski nasveti - Vr v aprilu: 12.40 Po domače; 13.00 Danes do 13.00 Iz naših krajev; 13.20 Ob vestila in zabavna glasba; 13.30 Priporočajo vam. . .; 14.05 V korak z mladimi; 14.55 Minute za EP; 15.00 Dogodki in odmevi; 15.30 Zabavna glasba; 16.00 »Vrtiljak*; 17.00 Studio ob 17.00; 18.00 Operne arije in monologi, 18.30 V gosteh pri zborih jugoslovanskih radijskih postaj- 18.55 Minute za EP; 19.25 Obvestila in zabavna glasba; 19.35 Lahko ncč, otroci!; 19.45 Minute z ansamblom Franca Puharja: jo to kočljivo nalogo? Nazadnje so se odločili za Patricio McKee, nekdanjo Haldemanovo tajnico. Ta je imela naj' boljše uho za glasove. Pravnika sta se vrnila v svoji pH sarni. Haig je ostal v svoji pisarni in premišljeval, kaj naj-stori zdaj, zraven pa kar naprej vlekel cigareto za cigareto. Potem je vstal in se napotil v Kissingerjeve prostora v Beli hiši. Tam je našel Scowcrofta. Kissingerja ni bilo. Scovvcroft je opazil, da ima Haig zaskrbljen obraz. «Kaj pa je?« je vprašal. Haig je sedel. «Saj ne boš verjel,« je rekel Scovvcroftu. "Predsednik noče sprejeti svojih dveh pravnikov. Še en problem imamo in v tem ozračju ne moremo nič.« Scovvcroft je potrpežljivo čakal. Sumil je, da je bil problem, o katerem govori Haig, na trakovih. Spomnil se je nekega svojega pogovora s Kissingerjem zadnjo pomlad. «Na trakovih morajo biti zares grde reči,« mu je takrat dejal Kissinger, «drugače se predsednik ne bi tako otepal.« Scovvcroft je izrazil mnenje, da gre predsednik11 morda za načelo — obvarovati hoče strogo zaupnost svoje funkcije. Kissinger je odvrnil, da predsednik res skrbi za veljavo predsedniške funkcije. «Vendar bi rade volje žrtvoval načelo zato, da bi rešil Richarda Nixona. Za funkcijo ga že skrbi, a še bolj ga skrbi za Richarda Nixona.* Zdaj kaže, da je bil Kissingerjev sum v zvezi s trakovi krepko utemeljen. Haig je vstal in se odpravil iskat Kissingerja. Po telefonu mu novice gotovo ne mara povedati. Saj človek nikoli ne ve, kdo vse bi utegnil poslušati.