Uh^mkdan In praznikov. jiiued dalij except Saturday». Sundays and Holiday« 1 PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uredniški in upravniikl pro«tori: 2657 South Lawnaala Ava. 1 Office of Publication: mi South Lawndalo Ava. Talephone, Rockwall 4004 leto-year xxxvu Cena lista Je $6.00 ff ^ J«u.ry lt. IMS, .1 Cm pct-ottlo« at Chlcaao. UHnoU. uadtr the Act ai ConcrcM of March S. 1ST«. CHICAGO 23. ILL* PONEDELJEK. 28. MAJA (MAY 21). 1945 Subscription $0 00 Yearly ŠTEV.—NUMBER 104 == Acceptance foe maUing at special rate of postage provided for in section 1103, Act of Oct. S, 191T, authorized on June 4. 1011. Feldmaršal Greim izvršil samomor! Glavno japonsko mesto v razvalinah! Ameriške bombe razdejale tokijske industrijske predele in vladna poslopja. General Doo-little poslan na Pacifik. Filipinske gerilske enote okupirale Infanto in Misuajo na Luzonu po 1 juti bitki z Japonci. Avstralske in holand-ske čete čistijo otok Tarakan. Ofenziva kitajskih sil na južni fronti se nadaljuje. Priprave za umik japonskih čet iz kitajskih provinc PARIZ. 28. maja.—Feldmaršal vana v napadu, toda člani mika- Hcberi Ritter von Greim. ki Ja nasledil Hermanna Goerlnga kot »ačelnik nemška letalska sila. Je krnil samomor ▼ bolnišnici v Solnogradu. Avstrija, poroča glavni zavezniški stan. Življenja ■i je končal s sirupom. N« isti način sta prej Izvršila samomor Helnrlch Hlmmler. načelnik Gestspa, nacljske tajna policije, in admiral Hana Gaorge zdaj kontrolirajo vse obrežje tod Friedeburg. Ameriške fceie Luzona med Infanto in Bico- dove družine so na varnem. Manila. Filipini. 26. maja.— Glavni stan generala Douglasa MacArthurja poroča, da so gerilske sile, spojene s filipinsko armado, okupirale Infanto in Misuajo, važni mesti na vzhodnem obrežju Luzona, največjega otoka Filipinske grupe. Ameriške in filipinske čete ■o ujele Grelma 9. maja v Kits-buehelu. Avstrija. Radio London poroča, da Je is-vriil samomor dr. Hugo Jury, bivši qoverner Spodnja Avatrije in minister sa Javno blaginjo v avFtrijaki vladi, katera predsednik je bil Seyss-InquarL GUAM, 28. maja.—Ameriške leteče IrdnJaVa so v napadu sadni! četrtek in soboto skoro razdejale Tokio, Japonsko prestolnico. Centralni predelL kl nlao bili prizadeti v prejšnjih napadih. so v razvalinah in plamenih. Bombe so porušile palačo Omiya. rezidenco matere cesar-ja Hirohita. In druga poslopja v bližini. Japonci ao prtsaall. da Tokija nt ve*; - WASHINGTON. D. C., 28. maja.—General Dooliitle, kl Ja vcdil prvi napad na Tokio v aprilu 1. 1942, Je bil poalan na Pacifik. Uradno nasnanllo pravi, "da bo on dovršil delo, katero je sačsl prad tremi leti/' Guam. 26. maja.—Japonski samomorilski piloti so napadli a- meriško bojno brodovje pri Oki-nawi in ameriška letališča na tem otoku, pravi buletin iz glavnega stana admirala Chesterja W. Nimitza. Poškodovali so e-najst ladij v napadu. Hoji japonskih letal so napadli tudi ameriška letališča na otoku le v bližini Okinawe. Bombniki z japonskimi vojaki so treščili na tri ameriška letališča. Vsi vojaki so bili ubiti, ko so napadli ameriške čete z Rranatami. Nimitz poroča, da so Američani uničili 111 japonskih letal. Japonci so napadli dve letališči na otoku Okinawi in eno na o« toku Ic. Čeprav deževni nalivi ovirajo operacije ameriških čet na Oki-n*wi, so enote šeste divizije pomorščakov raztegnile svoja mostišča v Nahajl, glavnem mestu. Japonci so posejali ceste tega mesta z minami. Položaj se ni spremenil v drugih sektorjih fronte. Ameriški letalci so izvršili n"vt napade na japonske baze ,n vojaške naprave na otokih Amani. Bombe so razdejale več vojaških objektov in zanetile |Xi/.are. ('Vf r)00 ameriških letečih trdnjav je ponovno bombardira-''' '"kij.ske industrijske predele. Amentani so vrgli čez 4000 ton talnih in razstrelilnih bomb n" '<• predele in trgovski dis v središču mesU. Kadio Tokio je priznal, da so '""'■•ike bombe .povzročile o-škodo. Besednik japon-vlade je dejal, "da je pre fa požgana do tal. Požare. I> so zanetile bombe, je r«l vihar na rezidenčne in k« distrikte. Plameni so poslopja na sloviti Ginzi." ' poslopji, katere so bombe •i'*, »o palsče ruskega, brit ' f'n*kega in švedskega po-va Palača Omivs. rezl-mikada, je bila poškodo- rk, lom. V drugih krajih Luzona so v akciji Čete ameriške pehotne divizije. Te prodirajo v smeri mesta Santa Fe v dolini Cagayan, kjer so zbrani ostanki japonskih kolon. Obroč okrog teh kolon se zožuje in vse kaže, da sc ne bodo izmotale iz pasti. Japonske čete pri jezu Ipu na severovzhodni strani Manile so bile zdrobljene v bitkah z Američani., Na otoku Mindanaoju se odpor japonskih sil krha. Ameriške čete so zasedle letališče pri Licananu. Američani so za-sedil tudi šest japonskih letališč v sektorju pri Davaoju v zadnjih osmih dneh. Tri ameriške divizije ao kon-solidirale svoje pozicije ob cesti, ki vodi iz Davaoja v Sayre. Zdaj se pripravljajo za napade na japonske postojanke v hribih. Avstralske in holandske čete čistijo ozemlje na otoku Taraka-nu. Poročilo pravi, da so tri četrtine otoka pod kontrolo teh čet. Čungklng. Kitajska. 26. maja. —Ofenziva kitajskih sil, ki se je pričela zadnji teden na južni fronti, se nadaljuje. Te so se približale Ishanu, ki leži 43 milj od Luichowa, ključne točke ceste, ki voda v francosko Indo-kino. Druge kitajske kolone prodirajo proti Hwaiyuagchenu, križišču železnice Kwangsi-Kwei-chow. Prve so dospele na o-zemlje, ki je oddaljeno 35 milj od Hwaiyuagchena. Besednik kitajskega vrhovne gk poveljstva je dejal, da bodo Japonci potegnili svoje čete iz provinc Kwangsi, Hunan in Ho-nan. Del japonske sile se je že umaknil iz teh provinc. Priprave za sestanek "velike trojice99 Predsednik Truman pojde v San Francisco Washington. D. C.. 26. maja. —Bela hiša je naznanila, da so v teku priprave za sestanek med predsednikom Trumanom, pre-mierjem Churchillom in maršalom Stalinom. Istočasno je bilo naznanjeno, da bo Truman odpotoval v San Francisco in govoril na zaključni seji konference Združenih narodov. R. T. Ross, Trumanov tajnik, je dejal, da prihajajoče splošne volitve v Angliji ne bodo ovirale sestanka "velike- trojice." On ni hotel razkriti, kje in kdaj se bodo Truman, Churchill in Stalin sestali. Misija, ki sta jo podvzela Harry L. Hopkins in Joseph E. Davies, ni nadomestilo za sestanek "velike trojice." Prvi je odpotoval v Moskvo, drugi pa v London. Truman bo dospel v San Francisco nekaj ur pred svojim govorom na zaključni seji konference. On bo navzoč pri podpisu čarterja, na čigar podlagi bo ustanovljena svetovna organizacija. Carter bo potem predložen državam v okviru Združenih narodov v odobritev. Francija bo od poklicala poslanika Pariz, 26. maja. — Odgovorni krogi so namignili, da bo vlada, katere predsednik je general Charles de Gaulle, odpoklicala poslanika iz Sirije in Lebanona. V obeh deželah je nastal odpor proti francoskim avtoritetam. Odpoklic poslanikov bo uvod v pretrganje odnošajev med Francijo, Sirijo in Lebanonom. Prebivalci Sirije in Lebanona imajo oporo v arabskih deželah Srednjega vzhoda. Napetost se je povečala po izgredih v sirijskih In lebanonskih mestih, v katerih je bilo več ljudi ubitih in ra njenih. RAZTEGNITEV PROGRAMA SOCIALNE ZAŠČITE Načrt predloitn v obeh kongresnih zbornicah ZVIŠANJE PRISPEV. KOV PREDLAGANO Washington, D. C.. 26. maja. —Načrt, ki predvideva razteg-nitev programa socialne zaščite, je bil predložen v obeh kongresnih zbornicah. V višji kongresni zbornici je načrt predložil senator Wagner, demokrat iz New Yorka, v nižji pa kongresnik Dingell, demokrat iz Michigana. Senator Wagner je v svojem govoru pojasnil detajle načrta. Glavne provizije določajo zvišanje prispevkov s Strani delavcev in delodajalcev na štiri odstotke ' v sklad socialne zaščite. Sleherni državljan je upravičen do bolezenskega zavarovanja. Vlada naj bi osvojila desetletni program, ki določa potrošnjo $950,000,000 kot pomoč državam za zgradnjo bolnišnic in klinik zlasti v podeželskih krajih. Nadaljnja vsota $5,000,-000 naj bi. šla za financiranje potrebnega preglsda. Federalna uposlevalna služba naj bi postala stalna ustanova. Po zaključanju «vojne z Japonsko naj bi prevzela funkcije, ki spadajo zdaj v območje federalne komisija za dobavo delovne sile v okviru programa sooialna zaščite. Raztegnitev socialne sattite na nadaljnjih 15,000,000 oseb, grupo, katero tvoçiio poljedelski delavci, hišni uslužbenci in oni, ki so uposlcni v neprofitnih u-stanovah. Zvišanje brezposelnostne podpore In starostne pokojnine. Brezposelnostmi zavarovanje naj pride v področje federalne vlade. Senator Wagner Je dejal, da delavske organizacije podpirajo načrt. On je naglasil, da načrt bolezenskega zavarovanja bo dovoljeval posamezniku izbiro zdravnika in bolnišnice. Dalje je rekel, da polna uposlitev, če bo dosežena v |>ovojnl dobi, ne bo rešila ekonomskih problemov vdov, sirot, starih, bolnih in pohabljenih ljudi. Ako bo kongres sprejel načrt, bo s tem prispeval Domače vesti Vasal dogodek Blsinc, O.—Pri družini Mihael Zupančič so se oglasile vile rojenice in pustile krepkega sinčka. Ker je vsa družina pri SNPJ, je oče obljubil, da vpiše tudi novorojenčka. Čestitke! V bolnišnici Willard, Wis.—V bolnišnico v Marshfield je bila \>d poljana že-na Johna Pernic ha, kt se je morala podvreči operaciji. Is Clevalanda Cleveland. — Družini Joacph Mazie je umrl dva meseca stsr sinček William. Poleg staršev zapušča brata.—V torek je umrl po partedenski bolezni John Legan, star 54 let in doma iz Pra-proč pri Žužemberku, odkoder jo prišel v Ameriko pred 40 leti. Zapušča dva sinova (enega Nemčiji), hčer In bruta.—Od vojakov je bil odpuščen James Gornik, kl je shizil pri inženir-jih.—Iz nemškega ujetništva je na poti domov Pvt. Krank J. Debeljak, ki je bil ujet 8; Jan., ensko tudi Pvt. Anthony Arko, ki je bil v ujetništvu od 23. jan. —V bolnišnici Glenville se nahaja Frances Okičkl, ki Je pre-stsls težko operacijo. Francoski načrt povzročil razkol Chiasso, Švica, 26. maja,— Francoski načrt glede razteg nitvo meje, ki naj bi uključe vala italijansko dolino Aosto, je povzročil razkol med prebivale te doline. Razdelili so se v dva tabora. Eden se ogreva za frsn cosko držsvljanstvo, drugi pa zahteva kulturno in finančno avtonomijo v okviru italijanska države. Prebivalci te doline govore francoščino, kl se razlikuje od one v Parizu. Ljudje »o bili žrtve persekucija, ko Je bila lta IIju pod Mussolinijevo dlktatu ro. Fašisti so skušali poitalijan čiti vsa imena In prepovedali so rabo francoskega jezika, Ameriška okupacija glavnega norveškega mesta * London, 26. maja.—General P. II. Hansen, načelnik enote za ci vilne zavede zavezniškega Vr hovnega poveljstva, Je naznanil, da bodo ameriške čete okupirale Oslo, glavno mesto Norveške. Ameriška okupacija bo začasna. Churchill formiral nov kabinet Zadeva izdajalca Lavala v ospredju London. 26. maja.—Churchill je naznanil formiranje novega kabineta, čigar člani bodo predstavljeni parlamentu, ko se ponovno sestane v svojem zasedanju. Ta kabinet bo vladal Veliko Britanijo do 15. junija, ko bo parlament razpuščen. Člani bodo izvrševali Overjene jim funkcije, dokler ne bo razglašen izid splošnih volitev, ki se bodo vršile 5. julija. / Koalicijska vladu, katero so tvorili konservativci, laboriti in liberalci, je bila razpušceiia, ko je Churchill rsslgnirsl, Kralj Jurij mu je potem poveril sestavo nove vlade. Konservativci so nasledili taborite in liberulcc v kabinetu. Doznava se, da je Churchillo-va vlada zavrnila predlog španskega diktatorja Franca glede izročitve Plerra Lavala, bivšega predsednika lutkarske francoske vlade v Vichvju, britskim avtoritetam v Gibraltarju. Izjavila je, da se noče vmešavati v Lava lovo afero. Laval Je dolill zavetje v Španiji. Francoaka vlada gu tfkuša dobiti v svoje roke, da ga postavi pred sodišče na obtožbo izdajstva. Vodja italijanskih socialistov aretiran Sploina politična kriia na vidiku ogromen delež blugajnt in zdrav-ju ljudstva. Repatriacija vojnih ujetnikov Dogovor z ruskimi avtoritetami Parts, 26. maja—Glavni zavezniški stan je naznanil skle nitev dogovora z ruskimi vojaškimi avtoritetami o izvajanju programa masne repatriacije vojnih ujetnikov. Število vojnih ujetnikov je čez 2.500.000. Med ujetniki, ki bodo poslani domov, je 20.000 Američanov in 30,000 Angležev. Te so osvobo-bile ruske lile v prodiranju preko Poljske in Nemčije v smeri Berlina. Veliko število ameriških vojnih ujetnikov, katere so Rusi osvobodili, Je že dospelo domov. Zavezniški stan poroča, ds ao anglo-smeriške svtoritete ustanovi^ sprejemna taborišča v Nemčiji ob coni ruske okupacije in Rusi na svoji strani te cone za vojne ujetnike Ranjeni in bolni bodo imeli prednost pri repatriaciji. Rim, 96. maja.—Pietro Nemil, vodja italijanskih socialiatov, Je bil aretiran v Vercelliju, 36 milj zapadno od Milanu, ker je govoril na delavskem shodu brez dovoljenja zavezniških vojaških avtoritet. Aretacijo ao odredile britake vojaške oblasti. Nenni je bil večkrat omenjen v poročilih kot bodoči predsednik itslijanske vlade. Predsednik sedanje vlade Je Ivanoe Bolnimi, ki Ima zaslombo pri zaveznikih, ne pa pri Italijanskemu ljudstvu. Aretacija Nennlju bo morda iz/vala resno politično krizo v Italiji. Poročilo trdi, du bo aretiran tudi Palmlro Togliatti, vodja komunistične stranke. Kakor Nenni, Je tudi on govoril na delavskem shodu v Novari v bližini Milana. Novari in Vercelli sta v Lombardlji, provinci, ki Je o-stala pod zavezniško vojaško admlnlatracljo, Oboroženi partizani ao navalili na stojnice časopisa Corrlerd d'Informazionl v Milanu, zsaegli kopije in jih potem zažgali na glavnem trgu. List Unlta, glasilo komunistične stranke, pravi, da Corrlere d'Inforrna*lonl ihnI raščlto reakcije širi fašistično piopagando, Stalin se zahvalil ruskemu ljudstvu Moakva, 20. maja. — Muršal TITOVE SILE V TRŽAŠKI OKOLICI OJACENE Ameriške čet* v Gorici in v bližini Kobarida . BRITSKA VLADA V AVSTRIJI Trsi. 26. maja,—Jugoslovsnske vojaške avtoritete so poslsle nadaljnje čete v kraje na severni strani Trstu, zaeno pa so informirale poveljstvo britskih in a-meriških sil, da mnogo vasi, katere so čete zasedle, spuda v cono jugoslovanske okupacije. Spori glede vasi, katere so se zaNedle jugoslovanske čete, se izravnavajo na licu meata brez Incidentov. Zavezniki so informirali Jugoslovanske oblasti, da se čete ne morejo umakniti is krajev, katere so okupirale v dneh "mirnega prodiranja." Sile maršala Tita so se nsstsnils v poslopjih. Napetost v Trstu sa j« poiegls. Jugoslovanske vojaške strait še vedno patrolirajo casta in ulice. 2ivilaka situacija v mestu ss Ja Sitalabšulu in, ljudje stradajo. Ivlla m dnu;«' potrebščine, katere prihajajo v luko, gredo direktno v kraje, v katerih ao zbrune britake In umerlške čete. Ljudje se zbirajo v dolgih vrstah pred živilskimi postajami, da dobe košček kruha. V Trstu «o ostale od savaz-niških sil samo novozelandska čate. Cnalndavatdasets ameriška divizijs ja v Gorici, deseta alpinska divizija pa drti pozicije v bližin» Kobarida, severozapad-no od Gorice. Dlskuzije glede izravnava konflikta se nudaljujejo. Zdaj še ni gotovo, ali bodo zavezniki pristali na predlog rnsršals Tits, ki je bil predložen njihovim repre-zentsntom v Belgradu pred dvema dnevoma. Italijanski list pod Jugoslovansko kontrolo je objavil članek z odlomki Titovega govora v Belgradu, v katerem je ponovno naglasil, da sa jugoslovanske Četa na bodo u-maknile iz Trsta in tržaške pokrajine. London. 26 maja. — Britski feldmaršal Alexander ja ustanovil vojaško vlado, kl bo Izvajala Icgialativno, pravno lo ekae-kutivno oblust v avstrijskih krajih, katere so zasedle Čete oame britake armada, pravi uradno i.aznsnilo. To dostsvljs, da Je Alexander storil ta korak kot uvod v ustsnovltev zavezniške komisije za Avstrijo, kataro bodo tvorili reprezentantl Velike Britanije, Amerike, Rusije in Krsncije. Bolniške ladje poslane na Pacifik Washington, D. C„ 26 maja. —Vojni departmtmt Je razkril, da Je bilo vrč bolniških ladij IMsdunlh na Pacifik, kjer se pričakujejo večje ameriško izgube v vojni proti Japonskim sllsm. Dve ladji, ki ota operirali na Atlantiku, sta Je dospeli ns Ps-,Stalin je zaključil proslsv« po- ! eifik Vojni tajnik Ktlrnaon je i a/a nacljske Nemčije v Krem- • dejal, da se četrt milijona vo-lluu / zahvalo ruskemu ljud- jakov, ki *o bili isnjeni v bit-atvu, ki je podpiralo njegovo kah v Evropi In ns Psciflku, vlado v težkih vojnih letih, nahaja v aineiišklh bolnišnicah. Ptosiav so m- udeležili povelj-j ——" mki sovjetskih armad. Stalin Klavnice v Clevelandu ji» dejal da Je silno hvale/en , • __ lJud.ivu k. J.. H" J« .........I" bodo za"rU vrata in s tem omogočilo zgodovinsko zmago nad fašizmom, sovražnikom človeštva, Cleveland, O,, 26. maja. — upravr dvanajstih klavnic ao naznanile, da bodo zsprle vrsta v znak protests proti vlsdnim regularijam Te so doslej zalagale z mesom 75 odstotkov mesnic v m«*»tu. Boj proti oei*Si Ja le polovično kon/an. Zniianje produkciji bojnih letal WaHhlngton, l> C , 26 . maja j _____*-- Vojni depš rt merit j. Datum obravnave znižanje produkcije bojnih letal . n , . • - /a :io odet«*tkov. Industrije, ki proti Petamu določen l/delujejo bojna letala, bodo Pariz, 26 maja—Justičnl ml- prizadete. Gotovo je, da bo ve< ni»U*r Frsncois de Methon je tleoč delaverv izgubilo delo In- naznanil, da i* bo obrsvnsvs duetrlje bodo še izdelovale bom- pridi maršalu Petalnu pričela brnke tipa li 29, ki Igrajo važno 15. junija. Petsin Je zaprt v vlogo v napadih na japnriaka irdnjsvaki jetnišnki v bližini meats In Industrijske središča.! Psriza. PROSVETA THE ENLIGHTENMENT GLASILO IM LASTNIMA SLOVENSKE MAÄODME PODPORNE JE2MOTE •I ud published bt Naročnin« u Zdrušaaa dršave (Uran Chlcaga) la Kanado MM mm lato. um >a pol lata. s1j0 sa ¿etrt lato; m Chicago la okolico Cook Co.. 17.SO ta celo leto. S3.7I sa pol leta; sa laosetasleo i» 00 Subscription ratoai for the Uaiiad Stoles (except Chicago) sad Canada M OO per r«ar. Chicago and Cook Couaty f7M par P«. (oraiga countries MJQ per year. Cona oglasov po dogovoru—Rokopisi dopisov la nanaročanih ¿tankov m na vračajo. Rokopisi literarno vsebiaa (¿rtlea. po™*** drama pasmi Ud.) so vrnejo pošiljatelju le v slučaju, te Ja priloštl Advertising ratos on agreement.—Manaacripts of communications and unsolicited articles wlU net ha raturned. Other maauscripts. such as .lories, play», poems, ate., will ho returned to sender only «han accompanied by saU-addraaaed and stamped envelope Maslee aa ese. kar Ima stik s Usloau PROSVETA 2857-59 Se. Lawndale Ave.. Chicago 23. Illinois MEMBER Of THE FEDERATED PRESS Datum v oklepaju na primer (May 31, 1948^ poleg vSšega Imena na naslovu pomeni, da vam je s tem datumom potekla naročnina. Pono vito jo pravočasno, da s« vsm list n« ustavi. Konec koalicije v Angliji Koncc vojne v Evropi je prinesel tudi konec koalicijske vlade v Angliji—v zibelki kapitalizma in politične demokracije. Po de-cetib letih bodo šli Angleži zopet na volišče In izvolili nov parlament. V parlamentarni zgodovini Anglije je bila ta doba najdaljša brez splošnih volitev. Normalno življenje angleškega parlamenta namreč traja pet let, toda sedanji parlamčnt je trajal deset let. Namesto splošnih volitev leta 1940 je Anglija dobila koalicijsko vlado, ki je pod vodstvom Winstona Churchilla nasledila "aplzar-sko" torijsko vlado neslavnega Chamberlainovega slovesa. Takt at, oo zrušenju Francije so za Anglijo napočili njeni najtemnejši dnevi. V tistih drieh so se Angleži pokazali v vsej svoji veličini in kot en mož stopili na branik svoje dežele, svoje svobode, svoje usode. Bili so popolnoma osamljeni proti ogromni Hitlerjevi molilni mašini, ki si je bila že podvrgla vso zapadno Evropo in je stala na bregovih Angleškega preliva, ampak pogum jim ni upadel. Baš nasprotno. Da se Hitler ni zbal angleške bojne mornarice, bi bil takrat Anglijo lahko podjarmil, kajti dežela je bih skoraj popolnoma razorožena; kar je imela orožja, ga je bila izgubila v Franciji in Belgiji, odkoder je komaj umaknila svoje vojaštvo, kar ga je ostalo. Doma je imela le par prilično dobro oboroženih divizij in par sto bojnih letal. Ampak imela je 45 milijonov mož, žena in otrok, ki so se vsi strnili v eno mogočno falango in bili pripravljeni braniti svojo deželo z golimi rokami. Za prvo silo jim je Amerika nahltro poslala okrog milijona pušk, s katerimi so se vojaki in civilisti postavili na bregove Anglije in čakali invazije, obenem se pa vrgli na mrzlično oboroževanje In vojaško vežbanje. Angleški delavci so v tistih dneh garali po šestnajst in tudi več ur na dan, sedem dni v tednu ter se na smrt utrujeni kosali v izdelovanju vseh vrst orožja in municije. * * * . V tej napeti atmosferi in v tem težkem položaju so se strnile tudi vse glavne politične stranke—konservativci, laborltl in libe-laici—in ustvarile koalicijsko vlado, ki je uspešno vodila Anglijo v njenih najtežjih letih. Njih dogovor se je glasil, da bo koalicijska vlada ostala na krmilu do koncu vojne v Evropi In prav toliko časa bo podaljšano življenje parlamentu. Vse tri stranke so se tudi obvezale nu "status quo" pri nadomestnih volitvah, to je, da il pri teh volitvah ne bodo nasprotovalo; na izpraznjeno mesto postavi kandidata le ona stranka, katere poslanec je umrl aH odstopil. To je bilo izključno v prilog konservativni stranki, ki je imela več kot dve tretjini poslancev v parlamentu. Med člani In pristaši dcluvske stranke je bilo vsled tega veliko nezadovoljstva, tod i vodstvo se je držalo tegu sporazuma. Vsled tega se je zadnja leta pojavilo tudi par novih strank, ki so pri nadomestnih volitvah postavljale kundidate proti konservativcem in jih v več primerih tudi porazile. Zdaj je konec te koalicije in Anglija se zopet vrne v svoje staro politično življenje—v nov razredni boj. Tej koaliciji je napravila konec delavska stranka, k* je nu svoji konvenciji zadnje dni skoraj soglasno zavrgla Churchillov predlog, da se koalicija nadaljuje, dokler ni premagunu tudi Jupotiska. Izmed 11(H) delegatov sta bila oddana le dva glasova za nadaljevanje koalicije. Voditelji delavske stranke so predlagali Churchillu, naj se volitve više v jeseni, kar pa je odbil in takoj podal resignacijo kot piemier. S tem je bilo tudi kont e koalicijske vlade in tudi parlamentu. Tu bo sicer še zboroval, dokler ne potrdi nove začasne vlade, kutero zdaj sestavlja Churchill. Volitve zu nov parlament te na)brže vrše ft julija Ko pišemo te vrstice, vse izgleda, da bodo konservativci zopet skušali inacenirati .podobne volitve (Angleži jim pruvijo "khaki election") kot m» se vršile oo zaključku prve svetovne vojne, ko je bil Lloyd George kot "zmagoviti" kaneelsr na višku svoje popularnosti. Taki at so šli liberalci v volilni boj z geslom "Hang the Kaiser (obesimo kaj/ei |a)" in tudi /maguli, Tukrat je bil glavni boj med konservativci in Ulieralti, zdaj pu bo med konservativno in delavsko stranko, ki ic letu 11)24 Izpodrinilu liberalno in se povz)M»la v glavno opozicijsko stranko. Liberalci kot stranka danes ne štejejo veliko. « * * * Važno vprršunje za Anglijo. /« Evropo, za ve« svet je: Kdo bo zmagal? Konservativci ali toii|| računajo, da jim bo do zmage pripomogla velika Churchlllova (Mipularnost. Zato tudi niso hoteli odlomiti volitev do tesen*, kait* do takrat ht Churchlllova slava Iv lahko 7atemncla Kui železo, dokler je vroče* Tega ni mogoče šteti v zlo nobeni politični stranki, in to posebno ne v tem prime-iu, ko gre ru tako veliko vpiašanje kdo bo vladni Anglijo po vojni. Največja zapreku delavske strunke je. ker nimu nobenega voditelja, ki bi se v briljantnostl mogel meriti s Churchillom. V vsem cnglo-saškem svetu je on danes največji mojster angleškega jezika. To vsaj med politiki—eg, smo se jim morali podati. Nemci so nas naložili v železniške vozove, kjer smo bili natlačeni kot sardine. Vozili smo se pet dni, ne da bi imeli kaj jedi ali pijače. V mestu Chartres smo dobili od Rdečega križa nekaj konzerv in malo vode. Potem smo padaljevali pot do mesta Limbereyja, kjer smo stali dva tedna. Tam smo dobili vsak dan malo ječmenčkove juhe. Toda to ni bila res kakšna juha, ampak navadna voda ali krop. Od Limbereyja smo hodili do Mulbereya, kjer so nas porazdelili v ujetniška taborišča, v katerih so bili po večini angleški ujetniki. V omenjenem kraju smo bili od 26. avgusta do 26. decembra 1944, potem pa so nas premestili v Waldenberg. Tu smo delali v gozdovih. Razdalja med taboriščem in šumo je bila šest milj, katero smo morali vsako jutro in zvečer peš prehoditi. V vsaki baraki nas je bilo nastanjenih 17. Spali smo kar na tleh. Naše "postelje" smo si bodo učili mladine v socialnem, kulturnem in ekonomskem duhu, dokler ji ne bodo v šoli- kazali posledic vojnih grozot, dokler ne bodo povedali učencem, koliko nedolžnih ljudi je bilo pobitih, koliko škode so napravile bombe, toliko časa ne bo miru na svetu. Pa ne samo to. Učitelji bi morali učiti mladino o velikih rekah, katere odvajajo vodo v morja in preko katerih vodijo mostovi, ki so stali milijarde, a bombe jih lahko zrušijo v zvito jeklo in železo, kakor človeška roka drobno žico. Povedati bi ji tudi morali, kako so bila pred vojno lepa polja, gozdovi, trav- V primeru, da bi se L*., l zavzel za primorske potem bi se moral dobro * ' mirati o primorskem ZŽT m te informacije b. mu th? dal Etbin Kristan, s kXrSft dobro pozna. * a med zemljo in nebom in se ^ se za svoj kruh. To je nJ Sedaj ko je vojna končana v fcvropi, se mnogi delavoi no cM !rU£? čL ***E no delali Mnogim mojim sode- lavcem je ta skrb vidno zapt sana na obrazih. Rts t ^ da edino vojna, krvavo človeško klanje, zasigura povprečnemu delavcu nekaj časa stalno delo a Konferenca Združanih n.r* dov v San Franciscu zadnje čast ne vzbuja veliko pozornosti Ko sem ^anes listal po čikaikem Daily Newsu, sem našel o niei poročilo na 16. strani. Vse kaže da ni več dosti važnih poročil' odkar je odpotoval sovjeti zui nanji minister Molotov . Men da radi tega tudi pri posveti ne dobimo nobenih poročil več od našega poročevalca Antona Žagarja . . . a Po Rooseveltovl smrti je na-stala silna gonja proti Sovjetski Rusiji; časopisje se kar kosa, da čim bolj oblati to proletarsko deželo in nič.ne pomisli, da ne bi danes nacisti in fašisti ležali v prahu na tleh, ako ne bi Ru. sija žrtvovala milijone svojih najboljših sinov, cvet naroda, v krvavi borbi proti največjemu zmaju, kar jih pozna zgodovina človeštva. »V Da ta krivična, pristranska propaganda proti naši zaveznici škoduje vsemu svetu, je menda niki, iz katerih človek dobi sred- uv|del tudi predsednik Truman, stva za življenje, a vojna je vse*^** na diplomatično pot je po-opustošila in uničila, nekatere slal dva najiskrenejša prijatelja kraje za vedno, nekatere pa za Sovjetske Rusija Harryja Hop- vi leg i je angleškega vladajočega razreda. Zastopa angleške izpiljene diplomate in spallrane plemiče, vsi veliki "gentlemani," ki so trdno prepričani, da so le oni sposobni vladati Anglijo in njen ogromni imperij. Nu drugi strani pa delavska stranka zastopa nov svet, svet ma-legu človeka in vsega, kar je zdravega v tako zvani zapadni civilizaciji. Ce zmaga delavska stranka, se bo Anglija na domačih tleh podala v nov socialni eksperiment: v demokrstično kolektivistič-no družbo, v kateri bodo naravna bogastva, vse glavne industrije bila ta vojna resnično zadnja vojna." Tako je pripovedoval William Bicek, ki se je povrnil Iz nemškega ujetništva. Frank Kramar. O SVETOVNEM MIRU Milwaukee. Wis.—Mnogo govorimo danes o svetovnem miru in velebanke postak jaVnaTastnlnaln'todo alTii7rjn7ni"blaKVnJL»i" ^"f*® ^T^Sl CaU" Vsaj ves njen prt,gram je bazi,an na tem velikem konceptu 'V0™'* .k™*" d; ^ res Ce zmag« delavska stranka, če bo ona kontrolirala novi parla-' ^ M ^ ^ tovni mir, ali bodo pustili še za noV ogenj, kot so vojni? ment, bo Indija dobila svojo samovlado—domlnlj, kakor tudi vse ? i y ostale angleške kolonije, ki so ali kakor hitro budo arele za samo-|)L vlado. Angleškega imperializma v stari formi bo taec Na dru- i , u ^ Hi sit m.i h.ui„ w '¿Li a \ »i | j aru* Kolikor moremo sedaj soditi IZt.u^Z . V Vse l'"^"' inl« poročil, ni do.«, «gleda i. tra- "«merjene ..le v Evropi dobrot» pri alelja, nameato „,n m,r in to kiulb navodilom £ d/T ■k° mnogTpTm^i^tb ki ne r dlr^. Lu. : ,U" v Ljubljano. Naša domovina preživlja v teh tlh čase. Nemška vlada Mj"" bolj pritiaka, da bi zatrla P"mm na svobodomiselne fran-'deje. Tujci vledsjo v de-u' ozek krog domsčih du-''mkov se zanima za sloven-J" «hjigo; njih delo se rszbijs " težavah slovnice in črkopisa f ' K'blje le v ozkih mejah ko-'n nabožne literature. * * vrop, gibljejo prebujeni fin zahtevajo svoje narod-" " "bčanske previee. Njih pr-"*1 l"J«*J0 peaem svobode in ustvarjajo dela, polna visokih misli in globokih resnic. Pesniki postanejo duševni voditelji narodov, njihove pesmi odmevajo iz src tisočev, v njihovih delih se izraža duh naroda. Nastaja veliki preporod človeštva, ki se hoče osvoboditi vseh zastarelih nazorov in nasilnih vlad. Evropa se premlaja; povsod se dvigajo prevratne sile, ki rušijo stare svetove. Zavladala je doba romantike. Ali bo tudi nam prinesla svojega pesnika, duševnega voditelja? Zdelo se je, da je to skoraj nemogoče. Stroga cenzura je pazila na tisk, policijski sistem je skrbel, da se niso razširjale prevratne misli. Narod je bil miren in se ni upiral novemu režimu. Ljubljana je bila malo mesto z 10,000 prebivalci, aristokracijo in vojaštvom, ki je bilo večinoma tuje, z uradništvom in meščanstvom, ki je večinoma govorilo nemški, in s slovenskimi predmestji, ki so živela od gospode. V to Ljubljano se je vrnil Prešeren in vstopil v službo pri finančni prokuraturi, ker pa je čutil pritisk tujstva, je vstopil v pisarno dr. Chrobata kot odvetniški koncipient. Istega leta se je vrnil v Ljubljano njegov mladostni prijatelj Matija Čop, ki je bil pred tem profesor na Reki in v Lvovu, kjer se je seznanil s slovanskimi, romanskimi in drugimi jeziki. Bil je, kakor pravi Prešeren, "velikan učenosti", ki je dobro poznal svetovne literature in postal pravi duševni vodja mlademu pesniku. Bil je tri leta starejši od njega, družila ju je skitpna ljubezen do naroda in umetnosti. Težko je bilo njima, ko sta gledala kulturno puščavo v domovini. Pridružil se jima je še licejski knjižničar M. Kastelic in ustanovili so "Kranjsko čebelico", ki naj bi vsako leto prinašala zbirko slovenskih pesmi. Ker nismo imeli slovenskega lista, je bilo s tem omogočeno, da so prišle na dan Prešernove pesmi. Tako se začne od leta 1830 razvijati Prešernov pesniški genij, ki se mahoma povzpne na višino sodobne evropske literature. Takoj prve pesmi zazvene v jeziku, ki stoji visoko nad vsemi tedanjimi poskusi, njih oblika je ubrana po mojstrskih vzorcih svetovne literature, njih vsebina je izpoved pesniške duše, ki v njih izraža svojo bolest. Pesnik je spoznal svet in poje "Slovo od mladosti": Okusil zgodaj tem tvoj tad, spoznanje, veselja dokaj strup njegov je umoril, sem zvedel, da vest čisto, dobro d'janje svat zanič'vati se je zagovoril, ljubezen zvesto najti, kratje sanje; zbetale ste, ko se je dan zazoril: modrost, pravičnost, učenost, device brez dot ial'vati videl sem samice.» Sem videl, da svoj čoln po sapi sreče, komur nasprotna je, zastonj obrača, kak veter nje nasproti temu vleči, Borna reatavraclla sredi ras-valln meata Manile na Filipinih, katero patronislrsjo ameriški vojaki. kogar v zibelki vid'ld je berača, da le petica da ime sloveče, da človek toliko velja, kar plača. Sem videl čislati le to med nami, kar um slepi z goljufijami, laiami. Tako se Prešeren poslavlja od "dnij svojih lepše polovice". Med tem je zasvetila v pesnikovo življenje druga zvezda vodnica "Prva ljubezen". "Prišla lepote rajske je devica" . . . Bila je to Primčeva Julija, hčerka ljubljanskegu trgovca. Poslej se glasi večina Prešernovih pesmi njej v čast, v njih se izraža pesnikov ponos in obup, radost in bolest, borba z življenjem in usodo, pa tudi odpor proti svetu in dobi, ki ni razumela nove umetnosti. Prešeren govori sploh samo v pesmi. Od njega imamo le malo pisem in nikakih spisov, v katerih bi govoril o svojih nazorih, ciljih in načrtih. Zato nam je tudi zasebno življenje pesnikovo le malo znano. , Prešeren živi samotno, p&dne-vi dela v pisarni, zvečer poseda v družbi prijateljev—a v duši ži- vi drugo življenje, življenje pesnika, ki gleda v duhu veliki pohod človeštva in čuti v sebi dolžnost "moč temno razjasnit', ki tare duha" in""kregulja odgnati, ki kljuje srce ..." Zaveda se poslanstva pesnika, ki mora "v prsih nositi peklo al' nebo" in razodevati svetu visoke cilje in ideale, da ubeži praznoti življenja. V ozkem obzorju našega domačega sveta je bila te vrste poezija nekaj nenavadnega in skoraj nerazumljivega. Dočim drugi so-trudniki "Čebelice" v skromnih verzih podajajo brezpomembne vsakdanjosti, doni Prešernova visoka pesem iz globoČin srca in razodeva naj nežnejša Čuvstva in najtajnejše misli. O ljubezni nam je pela do tedaj le lirično narodna pesem, ki si) jo zato smatrali za pregrešno; v literaturi se ni govorilo o njej. Zato je to vrsto nove poezije mogel razumeti le ozek krog Prešernovih prijateljev, velik del javnosti je smatral zaljubljene pesmi za pohujšljive in zapeljive. Duhovniki janzenisti, ki so skrbeli za pobožno in poučno slovstvo in čuvali nad javno moralo, niso odobravali "nove pisarije" in so obsojali romuntično umetnost, ker je bila nositeljica svobodnih misli in prevratnega duha. Prešeren je na njih napade odgovarjal z duhovitimi satirami, v katerih je zavračal zastarele nazore. (Se nadaljuje.) na severu Ko se je skupina ruskih znanstvenikov naselila na veliki ledeni plošči na severnem tečaju, je bil skoraj ves svet iznenaden. Nekaterim se je zdela vest* kot največja boljševiška laž, drugi so trdili, da se bo ekspedicija kaj kmalu morala vrniti, ker ne bo mogoče izdržati, tretji pa so označevali vse skupaj za smešno komedijo, ki ne more prinesti nobenega sadu. Naposled se pa zdi, da je imela tista manjšina, ki je dejala: počakajmo, pa bomo videli, najbolj prav. Doslej ie ta peščica ljudi že naznanila Moskvi mnogo reči, ki jih znanost smatra ta važne, in še mnogo več se po pravici lahko pričakuje. Polet na severni tečaj in raz-iskavanje ondotnlh razmer pa ni prvo, kar ao Rusi storili v severnih krsjih, ki so jih ljudje vedno smatrali za človeku sovražne in za vse čase zaprte. Profesor Oton Smid, ki je vodil tudi ekspedicijo na severni tečaj, odkoder je prinesel prvo poročilo v Moskvo, se je vedno zanimal za arktične kraje in ima menda največ zaslug, da se je sovjetska vlada začela živo in-teresirati zanje; in uspehi, ki so jih v razmeroma kratkem času dosegli, so tako veliki, da bi jih občudoval ves svet, če ne bi večna politična in gospodarska nevarnost in vojni dogodki na vseh koncih in krajih odvračali misli od del¿ miru. Davno so že poskušali dobiti plovbno zvezo med Atlantskim in Paciflčnim oceanom čez Severno morje. Edino trem raziskovalcem se je posrečila pot, a dva sta morala ostuti vsak po eno, eden pa dve zimi v večnem ledu. Leta 1032 je ruski ledo-lomec Sibirjakov prvič preplul od Arhangelska do Pacifika v eni sami sezoni. Po štiri stoletnih poskusih je bil to prvi uspeh. Ko so spoznali, d 14 jc mogoče, so se lotili organizacije in danes je parobrodarstvo po Severnem morju reden del vodnih komunikacij. Leta'1930 je preplulo 140 trn govskih ladij vso pot od Arhan gelska do Pacifika, več kot sto ladij pa je opravilo krajša pota skozi Severno morje. Pot iz Southamptona ali Kotterdama do sibirskih luk je skrajšana na 18 do 20 dni. In ker jo to še le začetek, je pričakovati, da se bo plovba ščasoma v vsakem oziru spopolnila in zboljšala. Seveda ne bi bilo vse to mogoče s starimi metodami. Kuko so omogočili to "nemogočo" reč? . . . Brez ledolomcev kajpada ne bi šlo. In ladje, ki jih Rusi rabijo za svoj namen, označujejo izvedenci za vrhunec tehnike, Najnovejšo so nekam podobne železnemu klinu, kt ga ruzvužul-ci ledu in gospodinje rabijo za drobljenje ledu in tako so močne, da zdrobe deset do dvanajst čevljev debel led kakor nič. A ladje se ne zanašajo na srečo. Vse ob obali Severnega morja so radijske postaje, ki dajejo bro-darjem zadnje vremenske vesti. Pred barkami pa iščejo letala najboljšo pot in naznanjajo mornarjem kod in katn. Med tem so sovjeti tudi na suhem storili nekoliko reči, ki jih je dobro vednti. Večje reke v Sibiriji so plovne manj kot štiri mesece na leto in ljudje, ki ar» se jih posluževali, so imeli silno ü J. Ji u bife'mornariški ladjedelnici e New York« spuščo« e morje ogromni lolalono~c J^Zl n^i^Z. T. bo,»a ladla le dobila Ime Tr.nkll. D. Soočit» e poč... Or\dboni stroški t. ledle snašalo bllsu 100 mililo^ doUrloe. dolga pota. Tako je na primer' od mesteca Norilsk do luke Du-| dinsk ob izlivu Jeniseja v ravni črti komaj 70 milp, toda potnik je moral prepotovati 1(100 milj po dveh rekah in po delu Severnega morja. Sedaj imajo železnico—ki je, mimogrede rečeno najbolj severna železnicu na svetu—in nikel iz Norilska se vozi naravnoat v Dudinsk, odkoder ga ladje razvažajo na trge. V rabi ao še vedno sani. ki jih vlačijo severni jeleni, poleg njih pa vidite avtomobile na smučih s traktorskimi prenosi in avtne sani, ki jih gonijo zračni propelerji in ki potujejo lahko po snegu, po ledu in—po vodi. In čemu vse to? Pred tremi leti je bila v vzhodni Sibiriji med domačimi nomadskimi plemeni huda lakota in po suhem jih ni bilo mogoče doseči. Po Severnem morju so jim ladje pripeljale živeža. Po severnih krajih so mogočni gozdovi in bogati zakludi premoga, olja in redkfh kovin: zlata, srebra, platine, nikla, bakra, gralta in draguljev. Vluda je organizirala znanstvene ckspedici-je; leta 1936 jih je bilo več kot štirideset na raznih krajih—geologi, meteorologi, prirodoslovci, rudarski, ribiški, lesni izvedenci, kemičarji itd. In uspehi so odkrili zaloge zlatu, o katerih tudi ameriški vladni oddelek za trgovino pravi, da no bogatejše od vseh, ki so jih našli v Alaskl. Zgradili so več kot pet sto milj cest, tako da se pride sedaj v dveh dneh, kamor je bilo še leta 1932 treba potovati mesec dni. Blizu Murmanska so odkrili fosfatne zaloge, ki jih oenijo nu 960 milijonov ton. ltUsiju ju. morala prej uvažati umetna gnojila, sedaj pa jih ima dovolj ne le zase, ampuk tudi za Izvoz. Kjer je nekdaj živela peščica nomadskih Lapov, je zdaj mesto Klrovsk s 40,000 prebivalcev, z modernimi hišami, šolami, bolnišnicumi in gledališčem, kjer Je prostora za 1200 gledalcev. Leta 1928 je Igarku ob Jeniseju Štela 43 prebivalcev. Danes jih šteje 20,000. Ogromne žage so lani nužagule milijon dreves, pa se to gozdovom še ne pozna. Izračunali ao, koliko smejo posekati, preden bo treba na novo saditi, s doslej so posekali komaj dva odstotka te množine. Mnogo ljudi se je žo oglasilo, ki ao pripravljeni naseliti se; nad arktičnim krogom. Vlada pa ravnu metodično. Prvo leto se morejo naseliti le tuki, ki so potrebni za produkcijo in za blaginjo naselbine, to je inženirji, mehaniki, rudarji, zdravniki, znanstveniki, lekarnarji, mušini-sti, znanstvene pomočnice, kuharice ln strežnice za komunalno obedoval nlco. Drugo leto, kadar je nuselbina organizirunn in delo v teku, privedejo možje lahko svoje žene in družine. Dasi je leto v teh krojih kaj kratko- in za naše pojme čudno, ker sonce poldrug mesec ne zaide, kakor po zimi prav tako dolgo ne vzhuju imajo naseljenci vendar dovolj svežih ze-Icnjav. Več kot šest tisoč oralov zemlje Je že obdelanih. Sade krompir,, korenje, zelje, kumare, grah. Na poljedelakih posku-šaiiščih križajo znanstveniki ruska in importirana semena z domačimi in ustvarjajo nove vrste zelenjav in jagod, ki lahko dozorevajo v kratkih mesecih poletja in dajejo naseljencem dovolj potrebnih vitaminov. Za njihovo zdravje skrbe v vsakem oziru, »Vsak meecc Je zdravniška preiskava za vse naseljence Dl-jeta je urejena z oziroin na pod-nebje in vreme. Po zimi, ko pride arktična noč, dobivajo redno ultravijoletne žarke. Naselbine so električno osvetljene in rastlinjaki električno ogreti. Klek triko pa proizvajajo mlini na veter, katerega j« v onih krajih vedno dovolj. V splošnem je živlienje /dlavo, ker J e zrak čist Zdi m- torej, da ao tiatl, kl neprenehoma tarnajo, da Je v Hu aiji vsako kulturno življenje /a- j trto, vi ndar preveliki pesirniati Ni treba, da bi ae človok strinjal z vaom, kar ae godi, in marsikaj1 ao zgodi, kar vsak prijatelj človeštva obžaluje. Zato pa še ne kaže pometati v m« v en koš in tajiti velike reči, ki so Jih Izvršili, in Izvršili v skrajno težavnih razmerah—E. K. Prilagodevanje sožitju v skupnem svetu Vzgoja je, kar šteje, ne rasa . .. Piše dr. Margarete Mead Karkoli je eden ali drugi izmed nas dosegel v življenju, je tavisno v glavnem od tega, kar smo se naučili od naših staršev, sorodnikov in od skupine, v kateri živimo. In zelo važno je, da se tega zavedamo. Značilnosti ali lustnosti, ki se odražajo v no-vednosti, lenobi in nestalnosti, ali ps v varčnosti, brutslnosti, plemenitosti duha, v pohlepnosti in lakomnosti niso rasne karakteristike, čeprav ae jih pogosto istoveti ali veže z rasnimi značilnostmi. Vse te značilnosti Človeka izvirajo, v kolikor obstajajo, iz vzgojnih in socialnih razmer in okolščin, v katerih go tov« skupina živi. Ako spremenimo te okolščinc, bomo uvideli, da bodo nastale tudi spremembe v značilnostih posameznikov. Hes je, ds se rode otroci z mnogimi individualnimi razlikami, todu te razlike niso rusni pojav, kajti enake razlike najdemo pri vseh rasah. Medtem, ko ena rodbina morda res poseduje gotove karakteristike in razlike, ki jih ni najti pri drugI, so pa vse te razlike, skupno vzete, manjše važnosti kot vzgoja, to se pravi stvari, ki.snm se jih naučili od naših staršev v šoli, na ulici uli pri igrah. Večji del naših značilnosti, ki so res uvu-ževanja vredne, smo podedovali v socialnem in ne v fizičnem pogledu. Če vzamemo n, pr. otroke, katerih starši ao razbrzdani ali kriminalno nagnjeni, ter Jih izročimo ljudem, ki Jim nudijo pravi dom in dobro vzgojo, bodo ti otroci zrušili kot dobro odgojeni in odgovorni Člunl družbe, ter bodo kazali nugib do istega načinu življenja kot so ga videli pri svojih krušnih starših. Preizkušnje, ki so jih v mnogih slučajih nupruvili, da doženejn mero Inteligence udoptiranih otrok-sirot, so pokuzale, du tuki otroci navadno kažejo inteligenco, ki bolj sliči oni njihovih krušnih staršev, nogo njih roditeljev. Otrok civiliziranega očeta in necivilizirunu matere bo kazal vse znake divjaka, uko je vzgojen med skupino svoje matere; če pa bi istega otroku dali odgo-Jitl v Evropi, ozir. med belci, bi pa hrezdvtortno lahko dovršil študije na kaki visoki univerzi. Sicer Je resnica, du obstajajo v gotovih rodbinskih pokoljenjih nagibi, ki so bodisi znak šibkega uli pu trdnega značaja, odružujo-čega so v posameznikih, uli dobre sociulno razmere navadno precej dobro uravnovesijo to dttdščino; nasprotno |>a lahko vidimo, du slabe socialne razmere neizmerno poslabšajo in poglobijo nugibe k slabemu ter zatro dobro strun značuja. Pogosto jr napačno misliti, da je trudicionuJen način življenja gotove skupine ljudi podedovan, ker resnica Je, du se mora vsuka generacija znova naučiti vseh šeg in navad ter obnašanja, olike itd. Vzemimo recimo dar, ki gu Imajo židovski otroci zu učenje jezikov, Seveda to ni rasna karakteristika, ker Židje niso rasa, in talent za učenje jezikov itak nima nič skupnega z raso. Tudi ni ta dar nekaj, kar ao mogoče podedovali «hI svojih staršev. Ta njih |MMebnost izvira pred vsem Iz dejstvu, da se ti» «lovski otroci že v zgodnji mladosti naučijo, da obdajajo na svetu različni jeziki, katerih so se njih starši priučili, ker so Jih življenjske ali (hmIoviiu ruznu V Pro. v. 11 ao dnevno a valovne in delavske ve.ll. A'l ¿Iii čll.le vaek danT opazimo med ljudmi, ki se pri« sele iz dežele v mestu. Kaj pomeni ta kontrast med socialnim obnašanjem staršev in mlajše generacije? Vsekakor nima stvar nobenega opruvku s plemenom ali narodnoatjo. Tudi to nnapro-tje ne izviru iz verskih vzrokov, kajti starši in otroci lahko ob-drže isto vero, u so socialno vse-|eno VNttk na drugi stopnji. Naravno ni pri tem niti govora o kaki rodbinski podedovunl slabi lastnosti ali nugibu—saj so vendar starši sami priča, da Je bilo njihovo pokoljenje pošteno in znučajno, ker Je bil kriminalen nugib skorodu nepoznan med njimi. Kuj pu je potem krivo spremembe? Nepravilna socialna vzgoja mlajše generacije: starši, ki so znull uli bi znali svoje otroke odgojltl prvovrstno v svojem okolju, v katerem so bili .sumi odgojeni, niso bili kos vzgoji, ki Je bilu njihovim otrokom potrebnu v novem svetu uli okolju. Kt» enkrat Npoznsmo, kako važna je vzgoja In odgoju otrok v socialnem smislu, bomo tudi spotnali, du potrebujejo otroci novih Američanov, iz Evro|>e, ter otroci skupin, ki ae ločijo po plemenskih razlikuh ali šive v revnejših predelih naših mest ln nam*|ij širom Združenih držuv, boljših šol in ne le povprečnih, ki jim dajo šolske Izobrazite zu silo; treba Jim Jo boljših igrišč, kjer se bodo naučili in navzeli življenja moderne Amerike, kur bo izpopolnilo njihovo vzgojo. To bo imelo dvostranski uspeh. Kujti ni res, du prihuju pokvarjena ln kriminalno nagnjenu mladina iz revnih slojev uli družin; krivda sa to leži v napačni vzgoji in alubih socialnih raz-morah, Če se priseli v soseščino nova skupina, ki Je varčnu ter drži precej nu snago in dobro vedenje in obnašanje otrok, lahko brez skrbi zaključimo: "To je skupina ljudi, kutere otroci bodo dobro vzgojeni.' Najboljši način vzgoje mludih po kol J en J je, du skrbimo za izboljšanje sociulnih razmer in nohsmo deliti mlsdino v skupine, izvirajoče iz "dobrega" ali pa "slabega" rodu, narodnosti ali verske pripadnosti. Izboljšana vzgoja domu in v šoli nam Ih> dala boljšo mladino v Splošnem, Čo že vnaprej zaključimo, du otroci staršev, ki prihajajo iz gotove dežele, ali pripadajo gotovi verski uli plemenski skupini, uv-tomutično |Mxledu)4 Jo gotove za-željotiv ali pu nezuželjene karakteristike, potem enostavno propade naša ameriška vera v enake priložnosti za vse. Američani so bili vedno prepričani, kot '»o bili prepričani ameriški očetje, ki so spiauli ustavo Združenih držuv, du dobro In zdravo družbo ae more zgraditi le na |Midlugi nudeiija enakih priložnosti vsem otrokom. In prva prilika, ki jo moremo nuditi otroku, je prilika, da razvije svoje zmožnosti ln darove, a to Je . , . . i mogoče samo, ako mu ne damo ru zanesli v različne kruje in de- . " ^ ^ 1 J čutiti, da gu imamo za manjvred- Ako pu bi te otroke recimo olxlržali 101 Istem mestu, kjer ao ae rodili, li*r Id se v družini govoril en sum jezik, tedaj hi kmalu Izginil nagib do učenja drugih jezikov. Od vzgoje je ihI-visno, ali se nekomu zdi učenje jezikov lahko uli te>ko. Način rul>e jezika, naglas, obseg la sedifr'u, vse to je odvisno od lega, kako smo bili (Klgojenl tozadevno Kuj vemo, da govori 11 pr ja|H)nski otrok čisto urtgleA-1 fino, ako je odgojeri v tem je/l-1 ku, a nasprotno bi govoril ume-1 riški otrftk čisto juiami/ino, če bi zrastel tned Japonel Jezik, kot tak, Je aocialna dedščina, katero se je tiebn naučiti, navzlic temo, da se ga navMdno stavi v tesno zvezo a plemenskimi in na- j rodnoktnirni skupinami, Med miMigirni tujerodnimi akupinuml opazimo, da je odeto-tek kriminalnosti v prvi generu-, (iji zelo ni/ek, h v drugi gene-raciji p« »m tiadno |jo»kočl lato, nega ali drugačnega zgolj zato, ker pripada morda gotovi na-rodnostnl, rasni ali verski skupini, Tako naziranje purulitdru možnosti otroku in ovira njegov ruzvoj v boelulncm |)ogledu - KLIS Kače K .u e nimajo ušes, slišijo pa z jezikom, toda njih sluh ni kuj pitdu. Dona vin Miller, ki nabira živali /a kalifornijsko zoološko diu?lx*, mnogo eksperimentu u s kačami, največ z ameriškimi klo|>otačumi in je dognal, da ne vidijo dalje od 20 čevljev, slišijo pa do 30 čevljev daljave. Na oodlagi svojih |)o.kuaov je piepričan, da nimajo duha. Slišijo le glasove, ki prihajajo v laki smeri, da jezik ujame vi-biucije, ki jih povzroča zvok. Ali sto narošetil ae dnevnik Proevote"? Podpirajte avo| listi IZ MODERNEGA SVETA Spisal F. S. FINŽGAR (Nadaljevanja) Petru se je brala očita razburjenost v licu. Nalašč ga je obiskal zadnjega. Vprašal ga je, če ima kaj knjig, da bi čital. Lahko bi tudi drugim bral, ko so bolečine nehale in se noga izredno hitro celi. "Nič nimam, gospod doktor!" Peter je čutil, kako okorne so te besede, ker je lagal. Ni bil vajen lagati. Molčati je znal, trpeti tudi—lagati ne. Zato ni mogel pogledati zdravnika kakor sicer. Sklonil se je na postelji, odejo odgrnil in jo tlačil k zidu, kjer je imel časnike skrite. Kar sam je pričel odmotavati ovoj na nogi— "Pustite! Saj je bilo šele zjutraj preobveza-no! Jutri vam pošljem knjig—lepih povesti, da ne boste dolgočasovali!" "Če je slišal!" vzdihne Peter po zdravnikovem odhodu. "No, časnike pač vsak sme brati!" se oglasi Petrov sosed z obvezano roko, "Vsak, če nisi delavec. Naj bi to povedal Semenu: jutri imamo vraga na plečih! Preiskava, kazen—ali me celo zapode." "Saj zdravnik ni tak. On drži z nami, vsaj meni se tako zdi!" "Ne govorim. Toda nekaj vem, česar vi ne veste. Če se motim, prav; če se ne, tudi prav. Rečem pa: kar nima žuljev na rokah, je vse zoper nas!" V kotu je močno zakašljal bolnik; njegov votli glas je zadonel po prostorni sobi in pritrjeval: "Prav imaš." IX. Po brežuljkih in rebrih so se pojavljali prvi kobuljčki vrese. Teloh se je dvigal tu in tam z upognjenim vratom in z zaprto čašo, še ves sključen od snežene odeje. Ozračje je bilo brez vetra. Po njem se je pretakal hladen vonj ta-jajočega se snega. Direktorjeva ekvipaža je stala pred paviljonom. Dva lepa sirca, lipicanska kri, sta kopala mehko zemljo in pozvanjala z brzdami. Zdravnik je stal pri oknu in kadil. Solnce je sijalo gorko skozi šipe in ga vabilo ven. Toda zaradi nujnih opravkov ni utegnil. Na dvorišče pride direktorjeva obitelj. Gospa je s ponosno kretnjo sedla na voz in se naslonila strmo nazaj. Komodno je sedel k njej soprog. Stsršem nasproti je sedla Pavla.' Alma je pa kakor peresce šinila h kočijažu na kozla in mu vzela vajeti. Mama jI je branila. Toda že so bili vajeti napeti, in konja sta čedalje ne-mirneje čakala tleska, da se spustita v, dir. Pavla jc gledala naravnost v zdravnikovo okno. Njeno lice je bilo od strani razsvetljeno od solncs. Kakor kip umetnika iz marmora, samo da je rahls rdečica plala vanj mlado življenje—taka je bila glava Pavle, obrobljena krog vrata z dragoceno boo. Vinka je z neko silo vleklo bliže do okna. Pavli so se zs trenutek razširile trepalnice; za-glcdala gs je. Mehsnično se ji je doktor poklonil. Pavline oči so se hitro napol zaprle, v trenutku ao konji pretegnili in Pavlina glava ae je nagnila nekoliko naprej—kakor bi odzdravila. Dr. Sluga je stal pri oknu, dokler ni kočija izginila skozi velika vrata. Zmotal si Je novo cigareto, zaigrala je v njem domišljija, začutil je krog arca nemir; obstal Je zopet in zopet pri oknu ter iskal Še enkrat tistega pogleda, tiate umetniške glave, atojeČe na pledestalu bogatega krzna. "Alma Je interesanten otrok—Pavla pa— — mentor Proaenc, kje si?" Hrupno je odmaknil atol od pisalnika, sedel in hitro začel pisati pismo prijatelju. Dolgoval je nekaterim dobrim znancem odgovora; zato je sklenil, da odgovori vsem in se tako raztrese. Ko je končal, je nesel pisma v pisarno, kjer je bil nabiralnik. Pisarne so bile prazne. Le dva starejša pisača sta leno prepisa vala dolge vrste številk v debele knjige. Zdelo se mu je nekoliko čudno, da ni nikogar. Vprašati ni hotel. Ali naglo je zvedel, kje so uradniki. Ko je kontrolor čul njegov korak, je odprl vrata svoje pisarne. Toliko, da ga je zagledal, je že planil k zdravniku. "Servitore, amice! Bravo da si prišel. Z menoj na kozarec piva!" Butalič je prijel doktorja pod pazduho in ga vedel v svojo pisarno. Gozd praznih buteljk je stal na mizi. Med njimi so bili ostanki mrzlih prigrizkov. Vse uradništvo je bilo zbrano: nadzornik Seme, blagajnik, knjigovodja in še par drugih pod uradnikov. Pri oknu je stal Klešman in si oblizaval mokre brke.. "Pij, gospod doktor!" Kontrolor jc natočil čašo plzenca in jo ponudil Slugu. Vsi so pili. "Pa se imate izvrstno!" "Kaj pa misliš, sosed! Predpust! Stari se je vlekel ven, mi naj bi pa delali. Kako pa! Gospoda moja, eks!—Egon, toči! Kaj si tako lesen, mladenič!!" Nadzornik je jemal steklenko za steklenko iz zaboja, izvlekaval čepe in polnil čaše. Družba se je smejala, zbijala puhle dovtipe in pila, pila ... i Po drugi čaši se je zdravnik zahvalil, čei, da mora še napisati status bolnikov za ravnatelja. "Starega še ne bo. Sicer imamo stražo, ko bi se prehitro vrnil. Klešman, nate, pijte—in glejte, čeprav se vam oči izbulijo. Pojdite ven— na cesto! Če nas ravnatelj zaloti—gorje vam! Zdaj pa le hitro!' Alaa! Ena—dve!" Seme mu je odprl vrata in Klešman je z negotovimi koraki šel na cesto stražit. "Torej bodi—še eno Tako! Na zdravje gospodje—hvala lepa!" Zdravnik je izpil in odšel. Družba se je spogledala. "Baba!" "Kakor voda!" , * \ "feolar!" Take sodbe so letele za njim. X. "Mati, naj grem, lepo vas prosim!" "No—pa—poizkusi!" Maretka je ogrnila ruto, še enkrat pogledala bolno mater na postelji in odšla. Starica je sklenila roke, njene ustnice so se počasi gibale. Materina molitev je spremljala hčerko. Zunaj je bil lep večer. Dobro se je bilo zmračilo, od severa je pihal oster veter. Maretka je hitela po poti, kjer se je že s tenko ledeno skorjlco prerpezala snežnica. Njene drobne noge so delale majhne korake. Skozi čevlje je čutila vlažno mokroto. Večkrat je brizgnila voda in oškropila njeno krilo. Pod nogami se ji je udirala nežna skorja ledu. Za Maretko je bila ta pot nekaj groznega. Z eno roko je tiščala skupaj ruto in jo pritiskala na prsi, kjer je čutila, kako ji je hudo. Kam gre? Po zdravnika. Po tistega človeka, ki je tako zloben, kakor je rekla Korta. K njemu gre, sama, zvečer. Če je tak kakor Seme—morda še zlobnejši! Šalil se bo z njo in nazadnje jo vrže brez pomoči, brez zdravil po stopnicah.— Moj Bog! To je strašno! Zakaj so ljudje taki? (Dalje prihodnjič.) GIGANT Odlomki Iz romana "Drugi dan" Illa Ehrenburg (Nadaljevanje) Golovln Je delal pozno v noč. Dela za gradnjo kanala ao morala biti čim prej dovršena. Grunja mu Je pomagala. Tudi Tolja je sklenil, da bo opravljal čezurno delo. "Moram, da bom imel za tobak" je dostavil. Toda oatal je samo radi Grunje. Vsak večer jo Je namreč sprem* Ijal domov. "Ali delaš rea samo radi dobička?" ga je vprašala Grunja. Tolja jo jc pogledal in ji odvrnil, da ne. "Vedela aem. Norčuješ se iz udarnikov, pa ai sam pravi udarnik. Zavedaš ae, da je to itvar časti," je dejala Grunja. "Požvižgam ae na vašo čast! Ne verjamem besedam, samo radi tebe ostajam." Grunja je bila vsii zmedena. Bils je vesela, a žalostna obenem, Toljine besede ao Jo razjarile —toda to, da ostaja radi nje. Jo Je veaelilo in presenetilo. Prihodnje^ dne ata se zopet sprla. 'Toliko veš, pa vendar ne vstopiš v komsomol." mu je očitala Grunja. "Hm." ji je odgovoril Tolja, "pra% radi tega, ker toliko vem, nočem v komsomol. Če bi manj vedel, bi se morda rea zaletel kot kozel. Vprašam te, čemu al sploh v komaomolu? To te ponižuje. Komaj je odmor, že privlečeš od nekod vpra-šalno polo in hRtš agitirat. Samo če te gledam, mi Je že nerodno." "Prenizkotno se mi zdi, da bi delala samo za denar. Tako smo živeli na vasi. Popivali so žganje in se pretepali. Sedaj vem čemu živim. Gradnja socializma je tako velika stvar, da tudi alchernl zidar čuti, da je poatal nov človekTo je bila Grunjina izpoved. Tolja se Je samo narejeno pačil in ji segel v besedo. "Uh, balalajka. S teboj ne morem spregovoriti o nikakih osebnih stvareh Vaše politike in zavijanja sem že sit! Govorim s teboj, pa mi zdi, da poslušam Nušo sli Manjko, ki čvekata vedno isto. In kljub temu niai taka kot so one. Grunja. Nežno arce imaš, čital ti bom pesmi. I mu m knjigo o "Predavalni in deklamatorakl umetnoatl." "Predvojna" ^e. iz- šla je še pred revolucijo s starim pravopisom. V njej so stihi, ki človeka kar omamijo. Poslušaj: "Podari mi ogenj atlasnosvile-nih prsi, dvoje hotenj spojila bova v eno!" To jc življenje! Ne iščem samo kratkočasja, Grunja. Čuv-stva mi velevajo, zato govorim tako. Nekaj bi te vprašal: "Kaj bi bilo, ko bi se poročila?" Sama sta bila, nikogar ni bilo blizu; le zemeljske otekline, pokrite s snegom, so se dvigale iz enoličnoati pokrajine. Nihče Ju ni videl in Tolja Jo je vroče poljubil. Prvič je bilo, da se ni branila. Sama je ponudila svoje ustnice. Nato je odšla domov, toda komaj je vstopila v barako, že ae ji je zdelo, da ni prav ravnala. Najraje bi akočila na ces-to, dohitela Toljo in mu rekla: "Iz neumnosti sem to storila, tega ne bom nikoli več! Če ae boš o komaomolu še nadalje tako izražal, ne bom več tvoja tc* vartiica? Dobrega komsomol ca bom vzela, aebičnega nikoli!" Prihodnjega večera je počakala Toljo in mu rekla: "Ne miali več name. Tolja. Komaomolka »em Z verzi me pač ne bo* premamil, dobro vem. kako je VRHNJA PLAST "Kaj pa j« narobe? Ali hočeš tudi ti poljub kol nemški general? treba živeti. Nikakega smisla nima, da me spremljaš." Tolja je ostal pri njej. Čutil je, da se mu Grunja oddaljuje in izgubil je glavo. Zopet je pričel zabavljati čez komsomol: "Poznam jih junake, kot papige čvekajo vedno, eno in isto: "To je stvar časti, pri tem so pa sami največji sebičneži. Za par cunj so se prodali. Kaki junaki so, če pa delajo samo zato, da bi sj priborili nekoliko več privilegijev kot ostali? Delavci v kapitalističnih deželah delajo isto: izmozgavajo, kjer se le kaj da." Jezno mu je Grunja planila v besedo: "Tudi jaz dobivam nakaznice za udarnike, toda se jih ne poslužujem; zave-lam se, da gradimo!" "No, s em si dokazala svojo neumnost, tfa sto navihancev pride navadno kak osel. Druge si oglej: ta dela za škornje, oni za harmoniko, dekleU pa za cunje!!' Grunja ni mčesar odgovorila. Ke sta se poslovila, ji je hotel poljubiti roko. Iztrgala mu jo e in za vpila: "Pusti me, izgub-jenec!" Zakričala je, ker se je spomnila, kako prijetno ji je bi-o takrat, ko jo je Tolja poljubil. Ustrašila se je pred samo seboj. Dva dneva sta minila. Golo-vin jih je vzpodbujal: "Pljuni-mo v roke, otroci, dostaviti moramo na vsak način še dvajsetega." Tolja je godrnjal: "Pro-deto podvizanje, da bi jih . . ." S ponosom ga je Grunja zavrnila: "Mi gradimo, mi, naša brigada; sebičnežev pa ne maramo!" Zvečer je bil sestanek in Grunja je v svojem govoru pov-darjala, da morajo biti dela do dvajsetega že končana. "To je stvar časti in razredne zavesti" e dejala. "Tolja Kuzmin pa pravi, da smo se prodale za nekaj cunj. Pokazati moramo, da nismo nikaki odpadniki ali sebičneži, temveč udarniki." Grunja je žela mnogo odobravanja. I HI Naslednjega dne Je poklical Fedjušin Toljko k sebi. "Pes! Ali hujskaš ti ljudi?" ga je vprašal. "Kdo te plačuje za tako početje?" Pozno zvečer je Sla Grunja proti domu. Na poti je opazila Toljo, ki je prežal na njo. Ko sta se srečala, jo je nagovoril: "Vedno sem povdarjal, da se pri nas ne sme odpreti gobca. Samo besedo je treba ziniti, že ti razbijejo glavo." Mirno mu je odvrnila Grunja: "Saj ti je niso razbili! Kaj blebečeš!" "Mar res želiš, da me ubijejo? Zelo nežni so! Osebno sem ti zaupal ln ti odprl svoje srce. Ti pa takoj na zborovanje! Kako naj še živim?" Dolgo ji je deM očitke, tožil in grozil. "Misliš, da mi je prijetno? Hotela sem se s teboj poročiti. Prvi si me ti poljubil. Nisem katerakoli! Če bi ozmerjal mene, bi še potrpela in požrla, toda ozmerjal in osramotil si komsomol! Nisem zatisnila očesa one noči. BOMO ZAMENJALI Rdeče točke za porabljeno kuhinjsko mast. Naša vlada Je pooblastila vašega mesarji; da zamenja rdeče točke, s katerimi boste mogli dobiti surovo maslo, v zameno za vato porabljeno mast ... 2 rdeči točki in 4c za vsak funt masti. Zato shrunite vsako kapljo porabljene masti vsak dan. Zamenjajte jo točno! ugibala in prevdarjala sem, ali bi, ali ne bi. Videla sem, da se Cižam, če ne povem. Bila bi jtica, pa ne komaomolka! V domači vaai je nek kulak izvršil umor in žena mu je oprala od krvi poškropljene hlače! Če bi pa meni ukazali, da te moram ustreliti, bi te takoj! Taki kot si ti, nimajo pri nas kaj iskati! Prosim te, da z menoj ne govoriš več!'" Tolja jo je zgrabil za ramo: "Le počakaj ti . . .M "Pusti me, sicer zakričim!" mu je zabrusila. Razšla sta se, vse vezi med njima so bile pretrgane. "J VII. Na gigantu ni bilo ne gledališča, ne dreves, ne ulic. Kljub temu so ga smatrali za mesto: imel je ftiestni sovjet, urad zveze rdečih partizanov, zavod za vrtnarstvo, literarno posvetovalnico, klub narodnih manjšin in fotografsko zadrugo. Tovarna pa je ostala tovarna. Zakovalci so delali še nadalje v mrazu na "cowperjih," v dušljivih barakah so se pritoževali delavci čez oskrbo in istočasno govorili o boljševiškem tempu. Pri tretji visoki peci je odpovedal elektromotor. %"Ze zopet zastoj!" je dejal načelnik brigade Antomonov. Glas mu je zastal, malodušno je zamahnil z roko. Nov motor so dobili proti večeru. Antomonov je zbral delavce okoli sebe in dejal: "Mladina, ne zapustimo prej dela, dokler nismo gotovi!" Nje-, gova brigada je delala brez pre-stanka tri iihte. Prvi "cowper" tretje visoke peči je bil dovršen. Se istega dne so udarniki betonske brigade zgradili temelje za novo visoko peč. Bila je četrta in zgrajena s prav tolikimi mukami kot ostale tri. Ko je zažarela prva Martinova peč, so jo z navdušenjem obkolili graditelji giganta: kmetje s kolektivov, monterji, Kir-gizi, Mordvinci, špecpersilenci in dijaki s tehnike. Sor s« je odstranil, da bi zakril svojo gi-njenost. Kmalu nato pa je zd-kričal: "Kakega hudiča pa po- PONBDEUEK.J* Inženir Gavrilov je naroi rSftaSTS je šepnila Zagrebinovr m se dobe bonboni." ut< (PdJ* Prihodnjič) R*zni mali oglati TOVARNIŠKI DELAVcT Stalno delo, 75c na uro. Ca» in ^ «a nad 40 urno delo. * Veliko nadurnega časa. FRANK MILLER & SONS 2150 W. 58th Street 2 NADST. zidana trgovinska h* 4 stan. in prodajalna. 2 kari ga* ža. Zmerna cena $5,200 na 2152 V DELO DOBE HIŠNICE "JAfBTRESSES" ŽENSKE ZA ČIŠČENJE V VSEH DELIH MESTA Delovne ure od 5:30 popoldne do 12. ura svačsr. Vojno nujna industrija. Rtbicno tudi pomočnice v Jedilnici VPRAŠAJTE prit ILLINOIS BELL TELEPHONE COMPANY "employment OFFICE" za tenske Street Floor 309 W. Waahington Street TISKARNA S.N.P.J. , i M ■ \ . llf -i v tiskarsko obrt spadajoča dala . . v- »»...■ i t Tlaka vabila se veselice ln shoda, vizitnica, \ y , tftaOki knjiga, koledarje, letake itd. ? alovenskeni, hrvatskem, slovaškem, češkem, angleškem jeziku in drugih........ VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO UVPJ, DA TISKOVINE NAROČA 8n<- mu af 4aOr trn la ee pripilila h ae|l naročal*! ***** 2. 2. 4 L Čl ČL -ČL št. ŠL ŠL ŠL BMto a ei?* Ree