Štev. 9. Poštnina v gotovčini plačana. Cena edne številke dinar. 28. februara 1926. Leto XIII. Novine prihajajo vsako nedeljo. Cena : doma na sküpni naslov 25 D, na posameznoga 30 D., v Ameriko štiri dolare. Amerikanci dobijo za to ceno brezplačno i Marijin List pa Kalendar Srca Jezušovoga, domači naročniki pa kalendar za polovično ceno. Naročajo i plačajo se na upravništvi v Črenšovcih, Prekmurje. Uredništvo je v M. Soboti, v Tajništvi SLS. v Faflekovoj hiši. Izdajateo: Klekl Jožef, vp. pleb. nar. poslanec. Glasilo Slovenske krajino Oglase sprejema uredništvo, upravništvo i tiskarna. Cena oglasov: cm2 75 par; 1|4 strani dobi 20% 1|2 strani 25% i cela stran 30 popüsta za edno objavo. Cena malih oglasov je : do dvajsetipet reči 5 Din, više od vsake reči pol D. Med tekstom cm2 1˙50 D., v»Poslanom«2˙50D. Takso za oglase plačo uprava i da za vse oglase od 5% do 50% popüsta. Rokopisi se ne vračajo. Proračunski govor dr. ANTON KOROŠCA — Nadaljavanje. — Slovenci smo samostojen narod. V imeni našega kluba . . . izjavlam, da so naši odnošaji do vladnivi Stranki inačiši nego odnošaji ovi opozicijonalni (vladi nasprotnih) strank. To pa zato, ar vídimo,; da je v vladni strankaj konči v ednoj Stranki prišlo do preobrnjenitve, S šterov Soglašamo. Med vnogim samo spomnim na govor Stjepana Radiča, ki ga je meo v Dubrovniki, kde je naglaso političen program, šteroga pozdravlamo i tüdi Sprimemo. V tom je naglaso pred-vsem troje: 1. Da so Hrvatje nerazdeljivi, , da so narod sam za sebe i da ščejo samo kak zdrüžena Hrvatska biti zdrüženi s Srbijov. 2. Da se ne trbe bojati avtonomije. Či je državni aparat proti avtonomni, je to tiranstvo, štero bo ljudstvo zrüšilo ; . 3. Prava Jugoslavija se porodi te, kda bodo vsi jugoslovanski narodi po svojoj samostojnosti zdrüženi v ednoj držávi. To je politično mišlenje načelnika najvekše hrvatske stranke, drüge vladne Stranke. Naglaso je te misli i mi nesmo čüli, da bi drüga vladna stranka (radikalni) bila s tem nezadovolna. Ta Okolnost, da minister jávno razglaša takši program, je Važna i moramo paziti, ka govöri. Radič s Svojim govorom kaže, da je pa prišlo na dnevni red. pitanje, ali centralizem ali pa inačiša vreditev države. Zatogavolo je vsikdar na dnevnom redi pitanje narodnoga sporazuma. Potrebnost narodnoga sporazuma. Dobro razmim tiste stranke, štere pravijo, da smo Srbi, Hrvatje i Slovenci eden narod. Hrvatje i Slovenci pa stojimo na stališči, da smo Slovenci v narodnom pogledi bližnji Srbom i Hrvatom, bližnji ed-nini i drügim, nesmo pa z njimi isti. Mi nesmo neprijatelje narodnoga edinstva, sa mo narodnoga edinstva,. kak ga ščete ví, nega. Če najmre obstoji narodno edinstvo kak država, potom od toga ne trbe več govoriti (ar država že obstoja Op. Vr.) Mi Slovenci pa zagvišno lehko potrdimo, da se čütimo za eden narod za svoj lasten narod, za narod, ki šče živeti svoje lastno živlenje. Vam Srbom je lehko govoriti odna rodnoga edinstva. Vi s tem nemate nika ničesa zgübiti, pač pa samo dobiti. Nam je težko, ki mamo narodno zgodovino, mamo narodno izobrazbe), bogato, lepo književ-nost. Zagvišno je, da se narod nemre tak odvrčti, kak v leti zimski obleč. Či bi šteli zavrčti svojo izobrazbo, ali bi biIo to narodno edinstvo ? Moramo znati, ka ščete z národnim edinstvom. Či ščete, da se odpovemo svojemi jeziki, svojim lastivnos-tim, te toga ne Sprimemo nikdar j nikdar nemo mogli sprejeti. Potom je povedao, da v vladni stran-kaj nega niednoga človeka, s šterím bi se moglo resno i hasnovito gučati od toga. Sedem let smo že vküp i nikdar nas je nihče ne pitao, ka je to narodno edinstvo, ví vsikdar samo. Ščete tlačiti Slovenijo. Ravno v, Srbiji mamo najbogše svedočanstvo, kak se mora lübiti svoj jezik i kak moramo gledati na obstoj naroda. Nihče od narodov Vnašoj državi ne razmi boja za Makedonijo, kak smo ga zarazmíli mi, ar Znamo, da ž vsakim človekom, šteroga je zgübila, zgübimo kaplo krvi svojega srca, kaplo krvi svojega tela. Če se ví tak držite i neščete zgübití Makedonce v drügi narodi, šterij je ravnotak bratski, potom dovolite, da še; oglednemo na vas i da se bojüjemo i za svojo narodno lastivnost za svoje narodne pravice, za svoj narodni obstoj. Ščemo zdrüženo samoupravno Slovenijo. Mi se nesmo nikdar sporazmevali. Najbole hüdo za nas je to, da nemremo od svoji najresnejši zadev resno govoriti, ar te zadeve delajo telko neprilik, Že to stališče, da smo Slovenci Samostojen na rod, nam davle pravico, da Se sami izjavímo, ka nam je v tom pogledi potrebno. Slovenski narod je dozdáj že večkrat povedao svoje mišlenje. On šče Zdrüženo Slovenijo, on šče, da ma ta Slove nija veliko široko samoupravo. Mi smo pa svojo široko Slovenijo, nešterno pa od Srbov i Hrvatov niti ednoga groša. Istina, mi nesmo bogati, mi smo Siromaški. . Vi Ste bogati, ví ste bogati travnikov, njiv in polja, mi pa smo bogati planin i kamenja, ali poleg toga smo bogati v ed-nom, bogati Smo v Skrblivosti i šparanji. Zato ar Smo bogati v skrblivosti i šparanja zato Se ne bojimo za našo bodočnost, či nam date Široko Samoravnanje. A čí Smo že bogati, neščemo biti bogati za vas, nego za sebe. Dnes pa moramo biti bogati za drüge, za Sebe pa Siromaški. Široko Samoravnanje Slovenije v tom pogledi ne košta nikaj. Vsakojački je to sama nestrpljivost in nespametna žela, da Vlada narod nad narodom, či nas držite že sedem let v kleščaj i nam ne date toga, do česa mamo kak narod pravico, toga, ka ščemo samo zavolo svojega obstoja. (Štefan Kobasica: „Zakaj ste ne toga vzéli samí, kda ste bili na vladi?*) Bili smo prekratki časi? Prehitro ste nas zrüšili i nikaj se ne vznemirjajte g. Kobasica, ar toga pitanja dnes ne bomo rešili. Zato pa mora priti do sporazuma. Nesmo mi ne-pomirili, nego mislimo, da sami sprevidi-' te, da mamo pravico, či zahtevlemo zdrüženo Slovenijo ar Ščemo, da bomo vküp, ar državi nemre vseeno bitij;. ali ma kulturno, napredno Slovenijo, zedinjeno i slobodno kak mejaša proti Taljanskomi i Avstriji i živo priítdjavanje.) Kak velka bo, je delo sporazuma. Zatogavolo mí zahtevamo, da mora priti do narodnoga sporazuma. Či pa ščemo narodni sporazum, te moramo najprle zrüšiti centralizem. Ne je vlada vse, program je več. Istinska miseo je vekša. Zatogavolo moramo zrušiti centralizem; ar je držáva, kak sami sprevidite, pod tov ustavov centralistična i srbska ne pa Srbsko, horvatsko, slovenska. (Medklici z desne : "Ne resan ! Tüdi Hrvatje so v vladi"!) Či so dnes Hrvatje na vladi, pa vendar pravijo : To je ne vküpna državaj to je srbska država. (Konec pride.) Zmagovalec Jernej. XI. (iz polščine R. J.) — „Hurrá!“ — je zakričao Jernej pa zdig-nivši zastavo jo je zasükno po zraki. Ravno to zastavo je iz doline vido Steinmetz. Vido jo je pa samo za eden hipek ar že v drügom hipi je razbio Jernej z njov ednomi glavo, štera je nosila pozlačeno kapo. Med tem so pa skočili njegovi tovarišje že naprej za sovražnikom. Jernej je za nikaj časa sam ostao. Strgao je zastavo z droga, jo porino v nadra, zgrabo z obema rokama za drog i bežao za drügimi. Razegnani Algirci, tüleč kak zverine, so leteli na hrib k topovom, Polaki pa za njimi, kričeč, mlateč s puškami. Zuavi, stoječi poleg topov, so pozdravili prve i drüge z ognjom iz pušk. „Hurrá!“ je zakričao Jernej. Vojaki so prišli do topov. Tü se je začeo novi boj z golim mečom. Naglo pribiži drügi poznanski polk Prvomi na pomoč. Debeli zastavin drog se je zdaj v Jernejovoj pesnici spremeno v cepič. Vsaki njegov vdarec je napravo lüknjo v stisnjenih francozkih rendah. Zuave i Algirce je začela obdajati groza. Tam, gde je mlato Jernej, so odbežali. Po kratkoj bitki je že Jernej sedo na sovražnikovom topi, kak na pognebinskoj kobili. Komaj so ga pajdašje Zapazili na prvom topi, je že bio na drügom, pri šterom je na smrt vdaro gospodara drüge zastave. — Hurrá ! Jernej ! - so kričali vojaki. Zmaga je bila popolna. Vzeli so vse to pove. Bežeči francozki Vojaki so na drügoj strani zadeli na novi nemški polk i se prek dali. Jernej je pri zasledűvanji sovražnika vzeo ešče trétjo zastavo. Ah, či bi ga vidili! Ves zmantráni, oblijani z znojom i krvjov, delajoč kak kovaški meh, je stopao z drügimi vred z brega, s tremi zastavami na rami. Francozi ! Hej! Ka se on briga za nje ! Poleg njega je plantao ves razpraskani i raztrgani Vojtek. Jernej se obrne k njemi: Ka si pa pravo Včera? To so črvje, v čontaj nemajo nikšem oči. Razpraskali so mene i tebe kak mačke, pa samo to. Či sam pa na ‘šteroga zamahno, je že bio na zemli. . . — Što bi pa mislo, da si tak! — odgovori Vojtek, ki je vido Jernejove čine zato ga je začeo gledati z drügimi očmi. Što bi teh činov ne vido? Zgodovina, ves polk i mnogo častnikov. Vsi so gledali na toga orjaškoga kmeta, z redkimi, plavimi vlasmi i nadütimi očmi. »Ah, ti prešmentani Polakar fil« njemi je pravo po nemško major i ga potegno za vüho. Jernej se je tomi tak nasmejao od radosti, da je cilo kotne zobe kazao. Gda je polk znova stao pod bregom, ga je major pokazao polkovnik! te pa samomi Steiamefzi. Stari general si je pogledao Jernejove zastave, štere je zapovedao pobrati, potem se pa obrne k Jerneji. Te stoji vednako kak sveča, z orožjom v roki, general ga pa meri od glave do pet i kimle z glavov od zadovolnosti. Nazadnje 2 NOVINE 28. februara 1926. Politično delo za Sl. Krajino. Delo demokratov. Navedemo samo par slučajov iz tihoga i preračunanoga dela naših demokratov. To pa zato, da jih bo naše ljüdstvo bole »poznalo. — Gda je bilo nabiranje za popla-vlence, so bili člant nabiralnih odborov povečini demokratje. Zato ne čüdno, če se je nekak v »Slovenci" pritožo, da se je delila podpora pristranski. — V M. Soboti so demokratje tak dugo rovarili proti prlejšerni gerenti dr. Šömeni, da je bio te nazadnje prisiljeni, se odpovedati. Zakaj so to delali? Samo da bi po njegovom odstopi meli bole proste roke. - Vodna zadruga je popolnoma v demokratskih rokaj. I tej demokratskl gospo terjajo v občinaj, šterij spadajo pod vodno Zadrugo od plüga 32 dinarov To činijo, če tüdi so občine najodločneje protesterao proti tomi da bi plačale i so izjavile, da vodne zadruge ne pripoznajo ino da so iz Vodne zadruge izstoplte. Gospodje terjajo peneze, čeravno, vodna zadruga občinam v nikši hasek ne, ar so se potoki navadno regulerali na veleposestvaj, občine so si je pa morale same na svoje stroške kopati i čistíti. — V Gančanaj je odstopo stan gerent. Postavlen je bio novi. Gda je te nastopo svojo slüžbo je njegov sin prevzeo Predsedstvo demokratske stranke. Vse tak diši, da so meli pri stvari glavno reč demokratje. — Svojega strankarstva demokratje neščejo püstiti niti v najvišjih uradaj. Znano je, da so glavarstvi v D. Lendavi prihajale tiskovine za demokratsko stranko. —V Bogojino ščejo demokrati po vsoj siti spraviti učitela Dujca. Zakaj ? On je vseširom poznan kak zagrižen demokrat i Sokol. Bogojini pa je nasprotno znano da se je z vsov odločnostjov oklenola krščansko-prosvetnoga dela. G. Dujc bo morao teda biti kak demokratski steber šteri bo s svojim "napred delom morao rüšiti, ka se je do zdaj na krščanski načelaj zidalo. — Zadnji čas so začeli preplavlati celo Slovenijo s Prekmurjom Med s svojimi časopisi. Radodarni so posebno s svojim tednikom ..Domovina". Brezplačno jo pošilajo na jezero falatov. Ka je vzrok toj radodarnosti ? Ne trbe misliti, da delajo to iz lübezni do lüdstva. Nasprotno. Zagiftati ga ščejo. "Domovina" je najme list, štera blati vero, verkev, dühovnike, z rečjov list, šteri se norčati iz »sega, ka cerkev po svojih dühovnikaj nalaga i žele I tak ščejo s svojov »Domovinov« napraviti iz vernoga naroda najprle mlačneše v verskom pogledi, potom pa brezverce ino lüstvo spraviti v svoj tabor. - delo demokratov kaže, da njim ne za to, da bi slüžili v hasek ljüdstvi, med šterim vršijo svojo slüžbo, nego v hasek svojoj strank. Vrgli so se na Prekmurje, da bi jih ono rešilo politične smrti, šteroj so na Kranjskom i Stajarskom zavolo odločnosti vernega slovenskega naroda zapisani. NEDELA. Druga v posti ali kvaterna .Evangelij sv. Mataja v 17. poglávji od 1. do 6. vrste. „Tisti čas je vzeo Jezus s sebe. Petra, Jakoba i njegovoga brata Janoša,Jih pelao posebi na goro.. ' V Jezusovom življenji prav pogosti srečav-lerno, da jé šo v samoten kraj i je tam molo. S tem nas opomína; naj se i mi, ki se trüdimo za njim iti tüdi prizadevlemo, se večkrat v samoto podati i tam premišlavati. Premišlavanje priporočajo tüdi brez izjeme vsi velki cerkveni pisatelje i vučenjaki. Le v samoti se lehko düša poglobi v to, ka je za njeno življenje potrebno. Le v samoti, daleč vkrej od svetnoga šüma lehko düša spoznavle verske istini, le tam še düševno oko lehko kar poglobi Jezusovo življenje t trplenje. I sad toga ? Dobra nakanenjjá, štera ostanejo tem močnejša i tembole preobrazüjejo naše živlenje po boži zapovedaj, kem večkrat se düša poda v samočo i se pita, ali si ostala verna svojim dobrim nakanenjom, ali ne. Tüdi polodelavec se lehko poglobi v premišlavanje. Roke pri dni, düša, 'misli, srce pa pri Bogi. Ideš na pole, k Bogi i pre- mišlavle, kak neskončno moder i dober je on, ki nam je stvoro tak lepo pole, pisane travnike. Orač orješ, roke pri plügi, misli pa naj slavilo Gospoda, ki je v brazdo moč rodovitnosti nam tak reže vsakdenešnji krűhek. To je za düšo ravno tak potrebno, kak za telo vsakdanešnji krüh— Jezus nas zove, naj ga nasledüjemo Treseti let je preživo v samoti v Nazaret!. I gda se je Marta položila, naj pove ka bi njoj šilapomagat, je Pohvalo '■je’ zbrala bogši deo, ar je poslüšala i premišlavala bože reči. Tüdi apostoli so zbrani v tihoj sobi čakali prihodi Sv. Düha. Vse to nas Opomina naj i mi redno nekaj minut posvetimo samim sebi s tem, da premišlavlemo od zveličanja svoje düše. Podpirajte "NOVINE"! GLASI. Murska Sobota. Radovednost pa ešče nekaj. Od zanesli stani smo zvedeli, da obstoji tüdi v Prekmurji policijska vüra, ja, celo v Murskoj Soboti i to za gostilne ob 11 vüri zvečer, za kavarne pa ob 1 popolnoči. Dvomimo, da bi bile kda že ob 11 -vüri zaprte vse gostilne, ali pa ob 1 vüri popolnomi obe kavarni. Ali obstoji policijska vöra mogoče samo na papiri ! ? Za osnovno šolo v M. Soboti je gosp. prosvetni minister nakazao 10 jezer Din. podpore. S temi penezi se bodo izvršili najnujnejši Popravki na zidinaj. Občni zbor dijaškoga podpornoga drüštva se je vršio pretečeno soboto večerv hoteli Dobraya. Iz natančih poročil, štere so podali posamični odborniki, se vidi vse plodnosno delo toga; prepotrebnoga društva. . Večini našega ljudstva je toti trüd Dij. podpr, društva za našo gimnazijsko mladino nepoznani' nego mi je pa leko zagvüšamo, da je njegovo delo za naše dijaštvo živinskoga pomena. Ne gledoč samo ná precejšno penezno pomoč, dobi skoroda vsakši dijak po edno ali več knjig na posodo od toga drüštva. V imeni starišov se drüštvenomi odbori? i Begovim kotrigam za Vse nesebično i požrtvo valao delo za naše najdragše za našo mladino, najprisrčnejše zahvaljiijemo. Skončao se. Dva űradniká pri občinskoj kasi v M. Soboti sta duže časa norila i zapravla občinske peneze. Pokrala sta devetnajst jezero dinarov. Oda sta zapazila, ka se vse ‘Zvedi, sta vujšla, eden na vogrsko drugi v Slovenijo. Te drugi se je pisao J. Gorišek. Pred strahom, da bi ga zaprli, je skočo v Savo pa se vtopo. Bog naj njemi bo milostliv mi ga neščemo soditi mrtvoga, povemo samo, ka je v življenji, bio pijanec, pre-klinj- valeč, v cerkev je ne hodo nikdar,'' čteo je samo brezverske časopise. Da si človek, ki nema vere v Boga, v posmrtnost, v plačilo ali kaštigo po smrti,’ vzeme živlenje, to je nikaj ne čudnoga. Slovenska Krajina. Popravek. G. "srezki poglavar v Dolnjoj Lendavi nam na notico »Bogojina" Štev. 7. poslao, sledeči Popravek : Ni res, da g srezki poglavar nameravano prireditev igre ni dovoli), res pa lejpa prireditev nameravano igre ni prepovedal. Srezki poglavar. Hiša- je zgorela dne 22. v noči Mihaeli Erjavci, gerenti bratonske občine. Ogen je nastao večer okoli desete vüre. Zgorela je vsa polodel-ska šker i svinje, samo govensko »vino so rešili. Kak se je vužgalo, ne ve nihče. Odtrgani cvet. Zadnjo nedelo je nemila smrt potrgala nit mladoga živlenja. Pograbila je iz kroga lübečih starišov i bratje 17 letno Anuško Hartmann. — Dugo je trpela. V sebi je nosila klico smrti, a do zadnjih dnevov svojega živlenja je silila smeh na svoja vüsta, samo da bi tolažilasvoje drage, ki so trepetali za življenje svoje lüb-lenke. Trpela je, a toga ne štela pokazati, Süha bleda kak mrtvec je ležala v posteli, a itak je na vsa spitavanja odgovarjala : »Ve me ne boli" i se je probala smehlaití Smehlala se 'jé, a té smehlaj je bio bridek, tak da je vsakoga zgrabo za srce, šteri ga je vido. Zdaj je konec trplenja. Oči So zaprte k spanji, od šteroga do sodnjega dneva ne zbüjenja. Kašeo šteri jo je mantrao i joj včasi šteo srce iztrgnoti iz prs, je za večno zamro na vüstnicaj. Rešila se je -vsega zemelskoga trplenja. I mí, ki Znamo, da je tüdi prek groba živlenje, vüpamo i smo skoro osvedočeni, da je s svojim zemelskim trplenjom odslüžita vse duge i da jo je vzeo Večni i Vsemogoči samo zato tak rano, da joj da svoje plačilo. Njeno trplenje je bilo mantrniško, njena vdanost v betegi svetniška, zato ne bo ostala brez plačila. — Ona se je preselila v bolšo domovino, vse tiste pa, ki so ostali i za njov žalüjejo, posebno roditele i bratjo naj toláži zavest, da je tak sklenola boža previdnost. Invalidom na znanje. Uverenja za polovično vožnjo so prišla. Dobijo se med uradnimi urami v nedelo i svetke pri tajniki. Vsaki mora s sebov Prinesti člaosko knjigico. začne nikaj gučati, polkovnikom. Dobro se čüje, kak Steinrnetz pravi: Podčastnik naj ob. — Preveč je bedasti za to ! - odgovori major. — Probajmo — dene general i obrnivši svojega konja, se bliža k Jerneji, Jernej sam ne ve, ka se godi z njimi. Nikaj Čednoga je to v pruškoj armadi: general si šče pogovarjati s prostim vojakom! Generali je to ne težko, ar razmi Poljski jezik. Jernej je pa tüdi vreden toga, ar je sovražniki vzeo tri zastave i dva štüka. - Odkod si ? pita general. — Iz Pognebina — odgovori Jernej. - Dobro ! Tvoje ime? — Jernej Slovik. — Človik . . . — tolmači major. — Človik! — ponovi Jernej. — Pa znaš, zakaj biješ Francoze ? - Znam, Celenca -. . . — Povej! Jernej začne jemati : .Zato . m. zato . ... Na dobro srečo njemi na miseo pridejo Vojte-kove reči pa hitro izblekne, da se ne bi zmešao : Zato, ar so oni tüdi Nemci, samo hüjši so ! Obraz staroga generala sé obrača, kak či bi šteo v smeh drapnotl. Potem se obrne k majorji pa pravi: — Istino ste pravili, bedasti je. Naš Jernej, zadovolen sam sebov, stoji kak sveča. - Što je dnes zmagao? ga je pitao .general. - Jaz, gospod general ! odgovori gladko Jernej. Obraz majora se je znova na smeh obračao. — Istina, ti si zmagao ! Tü maš plačo . . . Stari general vzeme iz svojih pra železen križec pa ga sam dene Jerneji. Čstniki videvši kak se general norca dela z Jerneja, gda je od-jahao, so se tudi oni začnoli. Polkovnik njemi je dao deset tolarov, major pet itd. Vsi pravijo da je on zmagao. Čudno, Vojtek je nikak ne zadovolen z njim. — O ti Jernej, nori si pa, nori . . . — Pa zakaj ? — ga pita Jernej. — Kaj ti je trbelo blebetati generali, ka so Francozi Nemci! — Hm, ve si mi ti sam tak pravo . . . - Pa mogeo bi pomisliti, ka so general i častniki tudi Nemci. — No, pa kaj zato ? — To jim itak ne trbe praviti, ar. je nikak ne lepo . . . — Jaz sam tisto samo za Francoze pravo, ne za Nemce. - Ej, pa vidiš, či ... . Vojtek je naglo tiho postao, čiravno, kak se je vidilo, bi rad kaj drügoga povedao; rad bi raztolmačo Jerneji, ka se pred Nemcami ne sme slabo govoriti od njih; nego jezik se njemi je nikak zadrgavao. (Dale.) 28. februara 1926. NOVINE 3 Brezbrižnost. V ednoj občini na Ravenskom kre Müre je že več let streta roka razpetja na križnom drevi. »Novine« so na to opomenole že pred tremi leti, pa dozdaj se je nihče ne zgeno. Približavle se proščenje i dekle do morale pali z vencami zakriti potrtino (zato pa tüdi domači düšni paster toga ne vidijo, ar bi že gvišno to dali popraviti). Le dobre vole je potrebno pa se vse da včiniti. Moški tiste občine popravite to sramoto ! Tüdi nas veseli., ,.Düševni list" v tretjoj številki z velkov radoščov naznanja svojim čtevcom, da je tüdi g. Leopold Hari postao njegov „delatüvariš“. Tomi se tüdi mi iz srca veselimo i samo obžalüjemo, da te gospod že prle ne pisao v DüŠevni list. Zakaj ? Od časa, gda smo za-sledüvali pisanje „Düševnoga lista", se nam je proti voli vsisavala miseo da je te list zaišeo s prave poti i da bi zaslüžo vsakše drügo ime, samo. imena ,Düševni list" ne. Zdaj pa vűpamo, da se podigne, O tom svedoči že prvi spis g. Harija v tom listi. "Spis je pun lepih i globokih misli i bi samo želeli, da bi se evangeličanski verniki, šterim je „Düševni list" namenjen, tüdi držati toga, ka njim novi "delatüvariš" priporoča. Zahvala dolnjelendavske posojilnice. Na Posredovanje našega g. poslanca Klekla je bila dolnje -lendavsko posojilnica rešena sekvestracije. Za prizadevanje je odbor* posojilnice izražo g. poslanci svojo velko zahvalo. Trgovci v Murskoj Soboti« Nekši trgovec iz M. Sobote mi je nedavno poslao račun,'v šterom me terja 20 Din. za nekši drot pa pilo. Ar se pa nemrem Spomniti, da bi jaz komi kaj dužen ostao i ar se je dotični trgovec na račun pozabo podpisati, zato prosim naj se pismeno še oglasi. — Červek Ivan Rakičan. Prošnja. Kak drüga leta tak tüdi zdaj do ništerne določene osebe po vesnicaj pobirale olij za dijake v Martinišči. Mele do Potrdilo od ravnatelstva. Brezi toga níšče ne sme pobirati. Letos je jako dosta olija zato prosimo, naj vsaki rad da. Srečna hiža. Štera je srečna? Mogoče tista, štera je zidana, ma lepi coklin, velka okna z lepimi zavesami (ferongami) ? Ali tista, gde je puno bogastva ? Ne. Srečna je tista hiža, gde večer, gda šo vse opravili, lepo vsi vküp Boga zmolijo, potem s smehom na obrazi i tečno opravijo priprosto večerjico, ženske se spravijo k preslici, deca i drügi okrog stola sidijo po poslüšajo, kak njim oča čtejo lepe knige. Čtejo njim naše "Novine", ..Marijin List", "Slovenske večer-nice“ drüge Mohorske knige, živlenje svetnikov itd. Poleg teh lepih knig pa nebi smela faliti pri niednoj hiži najlepša kniga, šteroj pravimo sv. Pismo. Jeli jo že mate ? Dobi se v MARTINIŠČI po jako nisikoj ceni. Mačkovci. V nedelo, 7. t. m. je ,,Prostovolno gasilno drűštvo" v Mačkovci napravilo prireditev, štera jé bila dobro obiskana. Čiravno drüštvo obstoji le malo časa, je prireditev poka,-zala, da je Vodstvo v zmožni rokaj. Gdčna julia Bantanova je organizirala petje, štero se je, čiravno smo malo časa vadili i so preci novinci, preci dobro posrečilo. Burko ..Zamorec" i količni nastop, je vredio načelnik drüštvo. Priznali moramo, da so igralci (gg. Tončič, Drvarič, Kocet, Feitl) čiravno prvič na odri, pokazali svojo priličnost v nastop. Med sosednimi gasilnimi drüštvami so nas obiskali Petrovčanje i Moščančarje, Država. V Ljubljani bo 6. mednarodno velko senje vzorcov od 26. junija pa do 5. julija. Termin je jako pripraven, zato naj bi se odzvali i izložili blago vsi naši industrija i veletrgovci. Ljubljanska velka senja so vsikdar dobro obiskana í na tej so se sklenola vsakokrat velka küpila. Interesenti naj se za navodila obrnejo na. Ured velesajma Ljubljana. Dühovne vaje se bodo v »Domi dühovni vaj v Ljubljani za prve 3 mesece letošnjega lela vršile sledeče dneve: Za Orle i drüge mladence od 27, febr. do 3. marca pa od marca 6 do 10. Za možke od marca 18. do 22. pa od marca 25. do 29. Za šolani stan (inteligenco) od 30. marca do 3. aprila. — Što šče iti na dühovne vaje naj to priglasi na ednoj dopisnici z adresom: Vodstvo „Doma duhovnik vaj“, Ljubljana, Zrinjskega 9. Či sledkar ne bi mogeo iti naj i fo vodstvi naznani, da drügoga sprimejo. Tam. v »Domi düh. vaj« trbe plačati za vse dneve (Strošek i stanüvanje) 120 Din. — Vodstvo »Doma düh. vaj. Novi Zdravnik se je nastano v Gornjoj Radgoni v hoteli Koler. Piše se dr. Franc Brez-nik i sprejemi vsaki den betežnike s splošnimi, i zobnimi betegi. Volitve v delavsko zbornico so končane. Mi mamo vsake volitve svobodne, samo ka svobodo edni tak razmijo drügi pa inači. Tak je tüdi bilo pri zadnji volitvaj v delavsko zbornico. Socijalni demokratje i liberalni demokratje so pritiskali na delavstvo, da je ne moglo slobodno voliti. Zvoljeni so: Terseglovova lista 14 zastopnikov; Svetekova lista 27 zastopnikov; Juvanova lista 7 zastopnikov; Pevecova lista 2 zastopnikov. Proti volitvam v Delavsko zbornico vloži Jugoslovanska Strokovna zveza (drüštvo krščanski delavcov) pritožbo, v šteroj dokaže kak so gospodje Socialni demokrati vodili volitve. Veselje v žalosti je mela edna drüžina v Jurkloštri, Dne 8.februara je preminola nekam Polštiri leta stara deklička Amalija Zako-šek. Tri dni i štiri noči potom so jo najšli visiko gori med bregami v ednom žmetno dos-topnom jarki. Roke pa nogice je mela že na-zeblene, gučala pa je še izda i je Zaprosila: »Lačna sem, dajte mi kruha" ! »Zdravje.« Že drügo leto izhaja v Ljubljani list, šteri si je vzeo za naslov reč tistoga, ka je vsem ljüdem najdragše i ka si vsakši žele — »Zdravje«. Črn lista je podati pot, po Šteroj se zdravje ohranili če ga ne, po šteroj se pridobi. Iz člankov se lejko vnoga vči priprosti narod.. List toplo priporačamo. Izhaja mesečno. Cena je za celo leto 30 dinarov, za pol leta pa 15 din. Naroči se lehko: Uprava »Zdravja« Ljubljana, Zaloška c. 2. Nekoj neslanosti iz Radičovi govorov. V Sarajevi je meo govor Radič i je vnogo reči naskriž pravo. Naj omenimo samo nešterne. Gda je törski pop z minareta (törem törske cerkve) zvao k molitvi, je Radič pravo: V Allah-i (türskom bogi) je njegov sporazum z Pašičom. — Sarajevčanom je pravo, da oni tüdi majo papriko i tajso prej Židovje sarajevski, a Paprika je pa samo za začinbo. Pohvalo je lepe sarajevske ženske pa krasne bosanske gore, štere pa pravi ne vido. Od moškov je dale pravo, ka se njim prej vsaka ženska more povžiti, a lübiti pa smejo samo svojo ženo. — Od Srbov je pravo, ka so je vogri i austrijci tak vlačili na vislice (gange) kak po Sv. Pismi Ma-kabejce (Sveto Pismo od vislic pač nikaj ne pravi, nego od drügoga trplenja. Med Radičo-vomi poslüšalci .ne bilo takšega, ki bi Poznao Sv. Pismo.) Sledkar na poti iz Sarajeve je od Srbov pravo, da so takši, ka či se pred njimi i na kolena vržemo, nas pogaziljo če pa pred njimi Stanemo, nas küšnejo. Od Muslimanov (türkov) je pravo, ka so oni že petsto let za sporazum, zato so meli vso oblast v rokah. Od samoga sporazuma pa, ka je te tak globoki, kak jadransko morje, fak široki, kak naša držáva i fák visoki, kak naši ideáli (naše žele). Tak močno se je on z Pašičom pogodo. — Pa to je za zdaj zadosta za smeh, drgoč več, Svet. Pet živi pokolenj žive v drüžini ednoga lužičkoga Srba v varaši Lübben na Nemškom. Najstarejši pradedek je star 98 let pa je ešče črstev. Najmlajše pokolenje pa je sin Hermana Steinbueha, šteri, se je pred kratkim narodo. Kotrige štirih vmesni pokolenj so vse zdrave i opravlajo posel svojih pozvanj. Strahoviti ogenj je nastao v državi Viktorija. Vüžgale so se takrekoč cele okrogline, štere so pokrivale velke šume i travniki z velkov travov. Velka süšava je travo preci posü-šila, i Vročina je vüžgala posüšeno travo. Škodo nedo mogli prej popravili celi 50 let. 27 lüdi je zgorelo, dosta pa jih ešče je, za štere pa nihče ne ve. Ogen gori naduzi 100 milj. Romunski Prestolonaslednik je spre- meno svojo odpoved na nasledstvo v kralevs-koj časti se pomiri s svojim Očom. Odpovedao se je tüdi vsakoj zvezi s strankami, štere so nasprotne z Bratianujov vladov. Do toga so ga prej pripravili generalje. Čüdno moč majo tej možje v vojaškoj suknji! Pestvine socialdemokratskoga novinara na Dunaji (Beči). Dr. Aleksander Weiss, glavni Vrednik socijalistični novin »Der Abend« je obtoženi, da je vrédništvo rabo v svoje osebne haske. Nešterni lüdje ki so meli od toga hasek, so ga podküpili, naj od bank napiše v svoje novine takše stvari, štere do tistoj banki škodile. Da njim ne bi dosta škodilo, so navadno banke tüdi plačale, naj bo tiho. Nešterne novine celo pišejo, da je Weiss dobo samo od edne banke 5 jezero miljonov. Weiss pa se je zdaj popreto, ka tüdi drüge pestvine Socialni demokratov da na svetlo, či ga ne nihajo pri miri. Da se fo ne bi zgodilo, so njemi socialisti plačali dobro penzijo. Tak se gospodari s penezi, štere Siromaški pa zapelani delavci plačüjejo. Dopisi. Korovci. Na fašensko nedelo so obrtniki priredili pri nas veselico. Pa to že naj je, nego žalostno je bilo to, da so si na toj veselici brüsile pete nešterne mladenke, od šteri smo pač čakali več treznosti v tej dnevaj. Med ljüdstvom je zatogavolo nastalo dosta guča, prek usnje pa smeha. Vsakoga dobroga domačina pa je srce bolelo za te slab vzgled. Vüpamo pa, da se zdaj v postnom časi te mladenke otreznijo, da bodo po vüzmi z nami vred vživate düševno veselje vüzemske Aldüje. Bogojina. Gostüvanja so minola. Dvanajst smo jih meli prí nas te fašenk. Med njimi sta tüdi 2 Člana „Orla“, Casar Martin in Benkovič. Kalman. Na gostüvanji pri. Benkovičovi so meli same žive rože goštüvanjščeki, posebno lepo pa je pristojao rozmarin. Kelko lepše je to od fisti mlečni bubik na droti. Tüdi v tom pogledi napredüjemo. Domača politika. Znano je da je Radič hodo zadnji, čas okoli po agitaciji, da vtrdi svoje privržence za politiko sporazuma. Pa je meo s toga dosta bridki pilul. Prvo je to, da so radikali na svetlo dali njegovo pogodbo s Pašičom. Mi smo že prle povedali, da je to ne pogodba za sporazum, nego popuna odpoved svojega programa. Radič se je dao vprečti v radikalni velesrbski centralističen jarem zato, da je prišeo z voze pa naravnoč na ministerski stolček. Nega - prispodobe v našoj politiki, da bi što svoje volilce tak za nos vodo kak radičovci. Drügo, ka je delalo Radiči težke skrbi, p a je njegov napad na papovoga nuncija v našoj državi g. ‘ Pelegrinetija. Nuncij je potüvao po Dalmaciji j opravlao svojo dužnost. Radič je pa zmislo, da je hodo zavolo politike. 'Radič bi morao svoje reči nazaj vzeti, pa so se radikali bojali, ka nebi znova kaj naopačnoga povedao, zato je' te poseo na mesto njega odpravo .zvünejšnji minister Ninčič. Tak zato majo v Belgradi tüdi v postnom časi preci smeha, šteroga priskrbi preds. seljakov Radič. — Radikali so začnoli Vseširom agitirati za svojo velesrbsko politiko. Amerika pa je pogajanja z našim finančnim ministrom za vreditev naši dugov odložila. Svetovna politika. Rumunsko. Zadnji čas so bile v politiki te države precejšnje zmešnjave. V sredini tej so šteli vladni krogi dobiti večino pri narodi, zato so razpisali občinske volitve, štere so prej bile jako krvave. Vsa znamenja kažejo, da je vláda pri občinski volitvaj ostala v menšini. Bolgarija. Občinske volitve so se zvršile, pa ne po celoj državi, nego samo po vekši varašaj, ar je vláda tű vüpala dobiti večino i s tov večinov pripraviti 'Volitve v državno zbornico. Pa so propali. večino so dobili zemljoradniki. Vseširom se krha centralizem. 4 NOVINE 28. februara 1926. Turnišče. Naskori po novom leti se je ustanovila pri nas hranilnica, To je dobro. Bar bo Turnišče tüdi od te strani Slavno. A nekaj drügo je, ka nam večini občanov ne prav. Naša Hranilnica je na imre dete edne celjske demokratske posojilnice. To njeni ustanovitelj i zdašnji odborniki znajo. A kak so smešni. Či njim što v oči meče, ka so se zdaj vpregli v demokratski jarem i pomagajo vleči zavo-žena demokratska kola, künštno odgovarjajo : »Vej je nam ne za stranko, nego za peneze!“ Mogoče so istinsko tak slepi ka ne sprevidijo, ka so šteli demokratski gospodje, gda so nam usiljavali svojo posojilnico ali hranilnico. Njim je ne šlo za to, da nam pomagajo, nego da nas dobijo v svojo oblast Kak nam hranilnica pomaga, se vidi lüdi iz toga, da bere od posojil vekše interese, kak drüge posojilnice. Dari na Martinišče iz Sp Bistrice Godina Marija 100, Cigan Ivan 50, Kelenc Jož. 50, Kelenc Jož. sin 50, Horvat Fema 50, Maučec Mazda 50, Kreslin Štef. mi. 40, Godina Marko 40, Kreslin Mart. 30, Balažic Marija 30, Balažic Mart. mlajši 30 Glavač Jož. 25, Kovač Verona 30, Godina Matjaš mlajši 20, Kreslin Ana 20, Horvat Ivan 20, Kolenko Janoš 60. Ritlop Štefan 14, G. N. Peternel učitelj 12, Kustec Naci 12, Lebar Treza 11, Kostric Ana 10, Ritlop Št, mlajši 10, Lebar Andraž 10, Vugrinec Matjaš 10, Balažic Št. 10, Lütar Katá 10, Kolenko Marija 10, Balažic Pepá 10, Vučko Jož. 10, Radoha Marija 10, Balažic Ana 10, Marton Katá 10, Marton Št. 10, Vučko Andraž 10, Šümen Št. 10, Kolarič Katá 10, Kreslin Jože 10, Vučko Bara 10, Maučec Iv. mlajši 10, Grüškovnjak Marija 10, Dunko Št. 5, Žabot Jože 5 75, Kustec, Št. 5, Dorenčec Mat. 4, Kohek Ivan 3, Kelenc Katá 4 50, Vinčec Št. 4 50, Kreslin Št. 2, Gajži Martin 2, Padar Bara 1, Šümen Martin 1. — Iz Bednje so dali Krampač Matjaš 20, Glavač Ivan 20, Šüšter Jože 10, Dominko Matjaš 10, Kustec N. 2, Rebič Katá 2, Lebar Magda 2, Hanc Treza 2. jdin. — Ferenčak Jožef gl. nabirač v Gomilicaj je nabrao 276 dinarov. Darüvali so v dinaraj: Balažic Marija 2 50, dve Markoja Bari po 2 50, Dominko Bara 2˙50, Raj Bara 150, Sobočan Katá 2, Sobočan Ana 5, Maučéc Ana 5 50, Sobočan Ivan 1, Sobočan Štefan 2˙50, Občinski urad 100, Franc Jožef G. Bistrica 10. — Bog naj vsem jezerokrat poplača. ' Produkcija premoga v Sloveniji. V mesecu decembru lanskega leta je znašala produkcija premoga 162.030 ton napram 141.930 tonam v novembru lani. V decembru 1924 je bilo produciranih 166.111, v decembru 1923 pa 151.885 ton. Skupno je dosegla produkcija premoga v Sloveniji v letu 1925. 1,822.281 ton napram 1,898.192 tonam v letu 1924. in 1,666 956 tonam v le 1923 Pred vojno (leta 1913. je bilo produciranih 1,587.000 ton. Od množine, nakopane v decembru in od zálog dne 30. novembra pri premo-govnikih, ki so znašale 68,073 ton, so od dali (v tonah; v vklepajih podatki za november 1925.) železnícam 67 365(62 775) industriji 55 090 (4.132), raznim 22 589 (14.792); premogovniki so izvozni v inozemstvo 12.426 (8436) ton, sami so porabili 16 918 (14.519) ton Skupno so torej oddali 164.487 ton, Zaloge so se v decembru znatno zmanjšala: medtem ko so dne 30. novembra znašale 68.073 ton, so padle v teku meseca decembra do 31. na 55.727 ton, kar kaže, da se razmere v premogarstvu niso tako poslabšale, kakor se z raznih strani poudarja. Število povprečno zaposlenega delavstva v decembru je bilo 12.499 napram 12.522 v novembru. Pošta upravništvo. Žižek M. Ižakovci. Sprejeli 250 dinarov naročnine. Iz te šume za staro računali 150 din, 200 na novo. Lanski račun je tak sčista vredi. M. Šipša, Maribor. Lanska naročnina je poravnan, za letos še nikaj ne plačano. -J. Činč, Petanci Dvoje so brezplačne kak lani tak i letos. Za lani vso v redi. Ček ponücaj za od-plačilo letošnjega duga Cec. Simon, Chicago. Peneze sprejeli. Vse je v redi. Hvala. GOSPODÁRSTVO. 1. Zrnje. 100 kg. pšenice 320 Din., „ „ žita 215 „ „ „ ovsa 220 ,, ,, „ kukorice 175 ,, „ „ ječmena 235 ,, „ ,, hajdine 265 ,, „ „ prosa 215 „ „ „ pš. Otrobi 125 ,, 2. Živina. govenska: teoci. svinje v Zagrebi 1 kg. 10—14 D. 8—10 D. 15 Dir v Ljubljani „ 10—14 D.8—10 D. 15 Din 3. Krma Sena m. 100—125 D., slame m. 50—100 D. Zagrebečka borza, dne 11. februara 1926. Amerikanski dolar, 1 dolar Schiling Čeho-Slov. krona, 1 K 20 kronski zlat Francoski frank, 1 frank Madjar. K. 100 (nova em.) Švic. fran., fr. Talijanske lire, 1 lira Zürich: Dinar, 100 Din Šv. írcv 9˙1525. D 56˙40 D 794 D 1˙67 D 205— D 212 D 0075 D 10˙90 D 2˙27 Zahvala. Podpisani Verbán Mikloš kovač v M. Soboti se tudi pred javnostjov zahvalim gg. sosedoma Jožefu Kosednár in Vöröš za to, da sta mi odpüstila napram njima dne 16 ga febr. t. l. storjene žaljive in neresnične govorice in sta odstopila od ovadbe, záto pa tűdi ponovim mojo prošnjo za odpüščenje, ker je s tem storjena krivica poravnana. Murska Sobota, dne 22. febr. 1926. VERBÁN MIKLOŠ. Podpirajte „NOVINE" Naročnina ino oglasi se sprejmejo za ».Novine* pri I. HAHN trgovina s papirjem, s pisarniškami in šolskimi potrebščinami. Prekmurska tiskarna v Murski Soboti. ERDÖŠ1 BARNABAŠ trgovci z papirom igračami v M. Soboti št. 180. poleg r. kath. cerkvi ino pošte. KRASNO POSESTVO na romatičnojlegi v Gornjoj Radgoni, okoli 30 plügov zemle se oda kak stoji i leži. Na imanji stoji lepa ednonadstropna hiša »Vilia«, poleg je marof, viničarija i vse drüge potrebne hrambe, vse zidano i s črepom pokrito pa lastiven stüdenec. Poleg so Íepe gorice, sadovnjak, njive, senožeti i log. Tüdi dosta govenske živine, konji, svinje, kola, Pohištvo itd. Imanje je vse vküp, pri velkoj cesti i blüzi železnine postaje. Pisma prosim na upravništvo lista »NOVINE*! VLASTELINSTVO grofa Szapari ima za oddati 500˙000 enoletnih lepih, močnih akacijevih sadik. Kdor potrebuje sadike naj se javi v pisarni v gradu v M. Soboti. Kolari! Pozor! CIGAN JOŽEF V ČRENSOVCAJ v marofi ma k odaji okrogeo posekani jesenov les za kolare. Što šče kaj küpiti, se lehko vsakši den tam zglasi. na prostovolnoj javnoj licitaciji, dne 7. marca 1926 ob 1 vüri popoldne v Gomilicaj Štev, 58. imanje Števana i Agate Horvat, obstoječe iz : Gostilniškoga hrama s pritiklinami i gostilniškim inventarom pa z postranskimi Prostori, kak tüdi več rodovitne zemle, med tem tüdi približno 1 mali plüg dobri goric z hišicov, kletjov i prešov, bodisi vküpno, ali posamič. Predmete se lahko poglednejo vsaki čas i tüdi na den licitacije od 10 do 1 vüre popoldne. Pojasnila se dobijo v pisarni Dr. JANKO LESKOVECA, odvetnika v Dolnjoj Lendavi. v Črensovcih r. z. z n. z. uradüje vsako nedelo ino svetek Obrestüje hranilne vloge (navadne) po 8% ; vezane vloge proti šest mesečnoj odpovedi pod 5000 Din po 9%, vezane vloge od 5000 Din napiše pa po 9 1/2%. Vlog stanje je že nad dva milijona. Kmetski penezi se naj vložijo v kmetske hranilnice i naj slüžijo v hasek našemi kmetskomi lüdstvi. Zavüpajte nam peneze, za štero dobro stojijo naši kmetje z vsov svojov vrednostjov, ka večim sirotam je lejko posodimo na fal intereš. Za PREKMURSKO TISKARNO v Murski Soboti IZIDOR HAHN izdajatelj JOŽEF KLEKL Urednik: IVAN JERIČ.