an ski Slovenec. List za slovenski narod v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote. 4. stovilka Joliet, Illinois*. -4. januarja leta 1007 I^otnilf XVI po Železnicah. Skoro ni dneva brez večje nezgode, a nekatere so uprav strašanske. IN VZROK VEDNO NEMARNOST Samo dve zadnji zahtevali do sto človeških žrtev. Topeka, Kans., 2. jan. — Na tiru Chicago, Rock Island & Pacific-želez-nice sta trčila skupaj dva osebna vlaka, vsled česar je bilo 49 oseb usmrčenih in 35 ranjenih. Vagoni so se prevrnili čez nasip v voden jarek ter se vžgali, tako da je več potnikov zgorelo. Kansas City, 2. jan. — Po telefonskem sporočilu iz McFarlanda, Kans., je zgorelo 44 Mehikancev, ki so bili na vlaku, vozečem v južni smeri. Nesreča se je pripetila, ko so potniki na svojih sedežih večinoma spali. Koj nato je nastal ogenj, in mnoga trupla so tako popačena, da jih ni spoznati. Število ranjencev cenijo na 40. Nesrečo je zakrivil ponočni operator John Lynes v Volandu, ki se iz neznanega vzroka ni brigal za naročilo, ustaviti vlak št. 29 v Volandu, nego ga je pustil dalje drdrati. Lynes je izginil. Pobegnil je, bržko je videl, da je nesreča neizogibna. Pred svojim begom je brzojavil sledeče: “Št. 29 gre v pogubo in jaz pobegnem.” Mehikanski delavci, ki so se ponesrečili, so bili na poti v El Paso, kjer so imeli delati za Rock Island-železnico. Lynesa so pozneje prijeli. Strojevodje in kurjači obeh vlakov so se rešili s tem, da so pravočasno skočili z vlakov. Druga strašna nesreča. Washington, D. C., 30. dec. — Strašna nesreča se je pripetila danes na Baltimore & Ohio-železnici pri mestu Terra Cotta, 3 milje od tu, vsled katere je bilo 35 oseb usmrčenih in nad 60 ranjenih. Dva vlaka sta namreč trčila skupaj. Na vlaku zvanem “Frederick Special”, je bilo nad 200 potnikov. Vzrok ponesrečbi nocoj še ni znan. Bržko je semkaj dospela vest, je bilo odposlanih na lice mesta vse-polno zdravnikov in ambulanc. 53 mrtvih. Washington, 31. dec. — Število tistih, ki so bili usmrčeni pri železniški nesreči v Terra Cotti, znaša 53, a ranjenih, mnogih smrtno, pa nad 50. Železniški vslužbenci, ki so povzročili nesrečo, so dejani v zapor, in sicer strojevodja Hildebrand, sprevodnik Hoffmeier, zavirač Butter, kurjač Mc-Callom in prtljagar Morris. Preiskava se prične v sredo. Prijatelji vslužben-cev na tovornem vlaku trde, da, je telegrafist v Takomi dal znamenje z belo lučjo, kar pomenja, da je tir prost. Nato je strojevodja vozil s polnim parom. Nekaj minut pozneje se je pripetila nesreča. Telegrafist Phillips iz Takome pa izjavlja, da je dal znamenje z rdečo lučjo, torej pokazal na to, da je tir zaseden. Preiskava. Washington, 2. jan. — Danes do-poludne se je pričela preiskava, da do-žene vzrok nesreči pri Terra Cotti, kjer je bilo usmrčenih nad 50 ljudi. Prva priča je bil O. H. Hobbs, superintendent oddelka Baltimore & Ohio-železnice, v katerem se je zgodila nesreča. Priča je imela razgovor s sprevodnikom, kateri je rekel, da je znamenje, dano v Silver Springu, napravljalo zaradi megle negotov vtis, a vkljub temu je vozil dalje. Drugo v-prašanje je dognalo, da bi bil po službenem opravilniku moral ustaviti in šele poizvedavati. Strašno odkritje. Washington, 2. jan. — Ob prizadevanju, spoznati okrnjena trupla žrtev železniške nesreče pri Terra Cotti, se je danes odkrilo strašno dejstvo. Kar so smatrali za ostanke necega moškega v črnosivi obleki, se je razkrilo kot mešanica udov raznih oseb, ki so v nedeljo ob nesreči storile smrt. Vsi mrliški ostanki so prepeljani v mrtvašnico. Požar. New York, 2. jan. — Več velikih najemnih hiš ob W. 53. cesti je popolnoma ali deloma zgorelo, zajedno z neko konjušnico. Škoda znaša $200,-000. Kačih 12 oseb je bilo ranjenih, 40 družin je brez strehe in 50 konj je poginilo v plamenih. Med neštevilni-mi gledalci strašnega prizora je bilo mnogo tatov, a prijet je bil samo neki črnec. Finančni polom? New York, 2. jan. — Stuyvesant Fish, bivši predsednik Illinois Central železnice, izjavlja, da se bliža finančni polom. Vkljub velikim dohodkom iz zlatih rudnikov se je denar podražil vsled visokih cen in velike delavnosti v kupčijskem področju. Razun tega si Anglija še ni opomogla od burske vojne, a Rusija in Japonija sta komaj začeli, zbrisavati slede, ki jih je zapustil velikanski boj v Mandžuriji. Potresi v San Franciscu in Valparaisu so kapitalu prizadeli velikih izgub, in Wall Street si je v tej deželi nagro-madil velik del razpoložnega kapitala. Tako tu, kakor v Evropi se pojavlja proti spekulacijam veliko nezaupanje in vsled tega se kapital ne upa iz svojih zakotkov. Gospod Fish misli, da se bliža velika finančna reforma, kakor verska reforma v srednjem veku, ki bo v marsikakem oziru učinkovala uničevalno, a nazadnje donesla svetu srečo. Potepuhi v Chicagi. Chicago, 111., 30. dec. — Ob belem dnevu so včeraj štirje našemljeni, z revolverji oboroženi potepuhi krčmarja Johna De Frank, 289 Fulton st., napadli, oplenili in zaprli v ledenico, medtem ko je na stotine ljudi šlo mimo krčme. Ko so roparji še izpraznili blagajno, so izginili tako hitro kakor so prišli. Krčmarja je nekaj minut pozneje osvobodil njegov sin, ki je videl, kako so roparji stopili v krčmo, a se ni upal, klicati na pomoč. De Franku so lopovi odnesli zlato uro in $75 v gotovini. Poboj med rojaki. Cleveland, O., 26. jan. — Pred Pirnatovim salonom na 3857 Lakeside Ave. je na sveti večer okolu polnoči nastal med rojaki krvav pretep, v katerem je bil eden ubit in trije nevarno ranjeni. France Savnik, okolo 30 let star, doma blizo Brežic na Štajerskem je ostal mrtev na mestu pretepa. Ubil ga je Urban Gradišar, ki stanuje na 3857 Lakeside Ave. Zločinec je doma iz Vel. Lašč in je v Ameriki že 6 let. Ubiti zapušča v starem kraju ženo in tri otroke. Nevarno so ranjeni: Ivan Savnik, brat umorjenega, Ivan Bečaj in Mike Modic. Ubijalca so seveda zaprli. Vzrok pretepa je baje staro sovraštvo. .' / Premogarji v Coloradi. Denver, Colo., 1. jan. — Plače pre-mogarjem v južnih okrajih Colorade so se danes zvišale za deset odstotkov. Nad 6000 ljudi bo uživalo ta zboljšek. Stroški bodo večji na leto za $600,000. Skupni uvoz. New York, 2. jan. — Skupna vrednost uvoza v koledarskem letu 1906. je presegala vrednost uvoza v prejšnjem letu za, $62,000,000, po danes objavljenem poročilu pristanskega cenilca, pol kovnika E. S. Fowler. Znesek je bil 1. 1906. $787,652.456 in 1. 1905. $705,7 011,487. Drazih kamenov je bilo uvoženih za $43,573,498, kar pomenja prirastek za kacih $6,500,000 proti prejšnjemu letu. 11,055,931 priseljencev. New York, 3. jan. —• Leta 1906. je dospelo v New York 1,198,434 oseb iz inostranskih luk, po danes objavljenem poročilu departmenta za delo in obrt. Med temi je bilo 1,055,931 priseljencev, a od teh 134,988 kajutnih potnikov. Največ jih je prišlo iz Hamburga. Hamburg-ameriška črta je pripeljala 158,589 oseb. Na drugem me stu je stal Severonemški Lloyd s 138,-740 osebami iz-Bremena. Ne nadleguj žensk. Alton, 111., i. jan. — Danes je izdal policijski načelnik Maxwell ukaz, po katerem imajo policaji streljati na ljudi, ki na cesti nadlegujejo ženske in potem beže pred redarji. On sam je na tacega klativiteza parkrat ustrelil in ga zasledoval dva bloka, a ga ni zadel. V ukazu je rečeno, da policijski načelnik upa, da bodo njegovi ljudje boljši strelci. Lepo darilo. Chicago, 111., 2. jan. — John D. Rockefeller je poslal vseučilišču Chicago University kot novoletno darilo svoto $2,917,000. To je eno največjih daril, kar jih je kdaj poklonil zavodu; skupna svota, katero je temu dal na razpolago izza njegove ustanovitve, je s tem narastla na $21,324,322. —Pisma na pošti imajo: Andlar Josip, Rozmanič Marko in Srednik Adolf RAZNOTEROSTI IZ AVSTRO-OGRSKE. Čehi nastopajo krepko proti avstrijskim in Poljaki proti pruskim Nemcem. ZANIMIV PAPEŽEV ODGOVOR. Na Ogrskem so doma cigani, pa tudi razni drugi sleparji. Dunaj, 2. jan. — Na ogromnem shodu v gališkem mestu Sieniawa so Poljaki enoglasno sprejeli resolucijo, v kateri izrekajo štrajkujočim šolarjem na Poznanjskem svoje priznanje in pozivajo vse Poljake v vzhodnih pokrajinah pruskih, bojkotirati nemško blago. Dunaj, 1. jan. — Papež je odgovoril na brzojavno čestitko dunajskega nadškofa: 'Vpričo usodepolne nevihte v človeški družbi, vsled katere so katoličani postavljeni v svoj sedanji jadni položaj, so Nas globoko ganila Tvoja voščila, da vzidi solnce pravice. Naj Jezušček pripomore Tvojim željam k uresničenju!” Dunaj, i. jan. — Protinemška agitacija zopet cvete na Češkem. Najnovejša protinemška propaganda dela na to, da se nemški prebivalci na Češkem prisilijo rabiti češki jezik. Kakor poroča brzojavka iz Prage, je tamo-šnji češki narodni svet pozval predstojnike vseh čeških okrajnih in občinskih oblasti, v bodoče vse nemške dopise brez izjeme zavračati. Zanimiva pravda. Dunaj, 31. dec. — Princezinja Lu-jiza Belgijska, ločena soproga princa Filipa Saško-Koburškega, je obsojena, grofu Rudolfu Festetics vrniti svoto 55,000 frankov v dveh tednih. Tožba se je prvotno glasila na 100,000 frankov. Tožitelj trdi, da je princezinji posodil to svoto, da je mogla pobegniti iz toplic Elster, kar je svojčas vzbujalo veliko pozornost. Nasprotno je trdila princezinja po svojem pravd-niku, da se gre za navadno oderuštvo, kajti prejela je samo 50.000 frankov. Drzno sleparstvo. Budimpešta, 31. dec. — Žrtev z brez-primerno drznostjo izvršenega sleparstva je postala tukajšnja Notranje-mestna hranilnica. Pred nekaj dnevi je neki mlad človek predložil v zavodu ček za 300,000 kron. Ker je bil ta poprej oznanjen, se je svota izplačala brez zadržka. Druzega dne se je pokazalo, da sta bila ček in obznaniio (avizo) ponarejena. Posrečilo se* je že, sleparja prijeti, ki sta urednik Doe-broesi nekega zakotnega lističa in neki bančni uradnik. Večina plena je najdena. Reka — New York. Dunaj, 30. dec. — Hamburg-ameriška črta in Severonemški Lloyd sta se sporazumela z ogrsko vlado o napravi parniške črte Reka-New York. Podjetje bo založeno z znatnim kapitalom in dvomiti ni, da bo močno ogrsko izseljevanje novi črti takoj pripomoglo do dobrega prometa. .Poleg tega se ogrska vlada in zastopniki Se-veronemškega Lloyda pogajajo še o napravi parniške črte Reka-Carigrad. Draginja mesa. Dunaj, 29. dec. — Nižjeavstrijski kmetje so na svojem shodu (300 zaupnikov) sklenili resolucijo, kjer se izražajo proti odprtju meja za uvoz klavne živine in poživljajo vlado, naj domačo živinorejo pospešuje s podporami malim posestnikom, nagradami in prepove skopušno trgovino ter omeji velike love in gleda na to, da se pomore velikemu zlu pomanjkanja kmečkih poslov. Shod se zahvaljuje krščanskim socialcem zaradi pametnega postopanja v vprašanju draginje mesa. • Nadvojvodov roman. Dunaj, 3. jan. — V ljubezenskem romanu nadvojvode Ferdinanda Karola, mlajšega brata nadvojvode prestolonaslednika Franca Ferdinanda, se je začelo novo poglavje. Ceser Franc Jožef je zopet poskušal, izbiti iz glave svojemu bratrancu njegovo ljubezen do hčerke dvornega svetnika prof. Czuber s tem, da ga je spet poslal v inozemstvo. Pravic je moral odpotovati 1. 1903. Sedaj se je bil vrnil, a še ne “ozdravljen”. In ker je lepi ple-bejki zvest, mora spet na tuje. Kitajci protestirajo. | Hongkong, 31. dec. — Iz brzojavk, dohajajočih semkaj iz Cantona, je razvidno, da je bil tamkaj velik shod, na katerem se je razpravljala ameriška postava o izgonu Kitajcev iz Združ. držav. Nad 1000 poslušalcev je bilo navzočih. Shod je nazadnje sklenil: 1. Da se spet proglasi bojkot proti ameriškemu blagu; 2. da se časopisom prepove, oglašati ameriško blago; 3. da se Kitajcem odsvetuje, da bi šli iskat dela v Panamo; 4. da se podkralj naprosi, vprašati ameriško vlado po vzrokih postopanju proti Kitajcem; 5. da se ti sklepi objavijo v celi deželi. Lakota na Kitajskem. Peking, 31. dec. — Vsled hudega deževja je tu žetev opolnoma uničena Posebno v severnem delu pokrajine Anchin, v iztočnem delu Honana in na severu Kiangsua je vsled tega lakota večja, nego je bila kdaj tamkaj zadnjih 40 let. Pravijo, da gladu umira štiri milijone ljudi. Položaj je tem nevarnejši, ker so tajne družbe skrajno delavne in pristopajo jim mnogi, ki vsekakor hočejo dobiti riža. Kacih 50,000 beguncev je dospelo do Nankinga in se nahaja v žalostnem položaju. Oblasti si ne vedo pomagati. Kruti Prusaki. Gnezno, 3. jan. — Pruska vlada je začela uprav po turško zatirati Poljake. ,Tu se je začela preiskava proti pl. Koscielskemu, bogatemu veleposestniku in članu gosposke zbornice, ter 22 drugim odličnjakom, ki so toženi, da so se udeležili javnega zborovanja v grajskem parku g. Kosciel-skega, ne da bi -rosili vlado dovoljenja za zborovanje. Vsi toženci pripadajo poljskemu Sokolu, ki šteje nekaj stotisoč udov in tvori po trditvi državnega pravdnika “materijal za mobilizacijo bodoče revolucije". Toženci so glavni načelniki Sokola. REVOLUCIONARJI STRAHUJEJO. Na Ruskem še ni miru in ga ne bo, dokler ne zavladajo pravi ljudski poslanci. SPET GENERAL USTRELJEN, Morilec razsekan na kose. Car baje grozno potrt. Nemčija in Združ. države. Berolin, 1. jan. — Razmerje Združ. držav do Nemčije se je znatno zboljšalo.“ Poprej so mislili Američani, da bodo Nemci prvi narod, s katerim se bodo vojevali. Sedaj pomenjajo kalifornijsko vprašanje, Filipinski in Sandwiški otoki razporne točke, iz katerih ut gnejo nastati resne težkoče." Tako je rekel včeraj nekemu poročevalcu profesor Muensterb.erg z vse-j učilišča Harvard. Najden zaklad. 1 Madrid, 1. jan. — Zaklad vreden , $7000 in sprhnelih listin, ki so morda ! zgodovinske vrednosti, so včeraj na-| šli ko so odstranili obelisk (slop), na-; pravljen na mestu, kjer so marca me-1 seča 1808 francoske čete korakale v prestolnico. Zaklad z listinami je bil v zaboju, okovanem z železnimi obroči. Boj s pestjo. Tonopah, Nev., 1. jan. — Črnokoži borilec za prvenstvo Joe Gans je zmagal v osmem nastopu svojega judovskega nasprotnika “Kid Hermana” z dvema tako krepkima udarcema proti čeljusti, da jud niti poskušal ni, zopet vstati. Srbija se pripravlja. Belgrad, 29. dec.—V skupščinski seji, v kateri se je vladi z neznatno večino izreklo zaupanje, je ministrski predsednik izjavil, da bo poslancem predložil načrt nabave vojnega mate-rijala, ki pa mora ostati tajen, da nasprotniki Srbije ne izpoznavajo njenih vojaških načrtov. Drag upor. Brušir, Perzija, 2. jan. — Od 4000 turških vojakov, ki so bili pred dvema letoma poslani na polotok Nodi, da zatro arabski upor, so se preživeli vrnili, kacih 1000 po številu, v strašno žalostnem stanju v Busreh v azijski Turčiji. . Ostali so padli, podlegli trudu in pomanjkanju ali pobegnili. Divje maščevanje. Rim, 31. dec. -1— V Siciliji v Monre-ale so našli neko jutro v hiši kmeta Intravaje vse prebivalce mrtve. Natančnejše poizvedovanje je dognalo, da je pomoril vso obitelj sin soseda Dimitrija. Sin Intravaje namreč je imel ljubavno razmerje s hčerjo soseda. A ženinovi starši so to razmerje pretrgali in zato se je maščeval nevestin brat. Umoril je ženina, njegove starše in celo domačega psa. Morilec je bil že prej večkrat kaznovan in je napadel omenjeno družino pri večerji. Najprej je umoril gospodarja in potem ostale po vrsti. Zdrav pa v blaznici. Dunaj, 30. dec. — Sorodniki slavnega matematika dr. Ladislava Kre-ckowskega so izposlovali pred 13 leti v Krakovu, da so ga izpoznali zdravniki za bolnega na umu, vsled česar ga je postavilo sodišče pod kuratelo in so ga vtaknili v blaznico. Končno se mu je posrečilo, da so ga pregledali dunajski zdravniki, ki so izjavili, da je popolnoma zdrav. Petrograd, 3. jan. — Višji policijski načelnik oetrograjski, generalmajor von der Launitz, je bil danes ustreljen po nekem mladem medicincu. Von der Launitz se je na povabilo vojvode Petra Aleksandroviča Oldenbur-škega, carjevega svaka, udeležil blagoslovljena vseučiliške kapele. Med službo božjo je stal med drugimi visokimi državnimi dostojanstveniki, ko se mu je nenadno približal od zadej neki mlad mož in mu je pognal kroglo v glavo. Zadeti je padel na obraz in pustil dušo v dveh minutah. Ko je morilec skušal uteči, je eden navzočih častnikov potegnil sabljo in ga ubil. Ljubljenec carjev. Vladimir von der Launitz je bil potomec stare nemške plemenitaške rodbine iz baltiških pokrajin. Služil je z odliko v armadi, se udeležil turške vojne 1877-78, dosegel stopnjo gene-ralmajorra in bil imenovan carskim konjušnikom. Predno je bil imenovan višjim policijskim načelnikom petro-grajskim — 1904 — je bil v. d. Launitz guverner tambovski. Pri carju je stal v visoki milosti. Še prošlo pomlad je izdal Nikolaj 11. poseben razglas v katerem je izrekel Launitzu svojo zahvalo za vzdržanje reda v Petrogradu. Ampak revolucijonarji so ga skoro tako hudo sovražili kakor Trepova, ker je prav strogo postopal proti njim. Morilec baje jud. Napadalec, ki je izvršil zločin, je bil kacih 22 let star. Policija trdi, da je bil jud. Kako je dobil vabilo k cerkveni, slovesnosti. ni dognano; vseh vabil je bilo izdanih samo 150. Dejstvo, da se bo general Launitz udeležil cerkvenega! obreda, ni bilo splošno znano in teroristi (revolucijonarji) so morali to dejstvo doznati iz policijskih j virov. Ko je Launitz padel, je sledila j nepopisna zmešnjava. Vojvoda Ol- j denburški je zgrabil morilca za roko, i ko je ta dvakrat ustrelil.A predno ga je i mogel razorožiti, je eden izmed čast- j nikov izdrl sabljo in morilca tako uda- j ril po glavi, da mu je kos črepinje od- J letelo. Padajoč se je morilec ustrelil v želodec. Umrl je na mestu, a častniki so še mahali po njem, S Hrvatov in 4 Slovenci, 6. dec. 24 Slovencev in 14 Hrvatov, 9. dec. 17 Hrvatov in 4 Slovenci. — Iz Amerike je prišlo do Ljubljane dne 9. dec. 200 Slovencev in Hrvatov. —Za župana v Ribnici je bil po smrti g. Kluna izvoljen g. dr. Šifrer. —Za Gregorčičev spomenik je darovala "Slovenska zveza” državnih poslancev 220 K, in sicer so darovali: Dr. Šušteršič, dvorna svetnika dr. Ploj in Šuklje, dr. Korošec, dr. Vovšek in V. Spinčič po 20 kron, po 10 kron pa Borčič, dr. Ivčevič, dr. Dulibič, Pfeifer. Pogačnik, Povše, Robič, Vukovič, dr. Zaffron in dr. Žitnik. —Gradba železnice Trebnje-Št.Janž. Stavbeno vodstvo te gradbe s svojimi pisarnami se je že naselilo v Gradu Grič pri Mirni, ki je last imeji-telja rudokopov g. Pavlina v Ljubljani. Tedaj je vendar nada, da se z to gradbo prav kmalu prične. — V Novem Mestu obsojeni Ljubljančan. Pred novomeškimi porotniki je bil obsojen 26 let stari slikarski pomočnik Adolf Perko na pet let težke ječe. —Sin umoril očeta, sestro in sebe. Dne 4. dec. je posestnik iz Nove gore pri sv. Duhu pri Krškem Rak s polenom umoril svojega očeta in svojo sestro — na to je ustrelil samega sebe. Vzrok, ker je oče dal vinograd hčeri in ne sinu. — Hud berač. Za zimo se je preskrbel Karol Zalar, znan star sejmarski berač. Na Lukužev semenj v Novem mestu je popival po več gostilnah. Prišel je tudi v gostilno gospoda Ja-kaca. Tu sta pila Avsec in Lesjak. Dala sta mu vsak po dva vinarja. Karol Zalar ima levo roko od komolca naprej suho. Ker ni dobil toliko, kakor je mislil, se je vjezil. “Mislite, da ne morem piti, jaz imam 50 goldinarjev v žepu?” Obrne se do dveh posestnikov ter reče: “Jaz pijem lahko, imam več ko ona obadva.” Spozabil se je, da je udaril gosta. Sedaj je bilo treba poklicati policijo, ker je vse hotel razbiti. Trije policaji so ga zgrabili in nesli v “špehkamro”. še namerava zgraditi postajališče za —Med Ljubljano in Zalogom ob južni železnici pri Devici Mariji v Polju vse osebne vlake pri kilometru 426.6 s tovornim kolodvorom za tovarne Vevče in Fužine. — Ljudski shod v Št. Rupertu dne 9. decembra 1906 je soglasno ob odobravanju do 250 poslušalcev sprejel naslednje resolucije: 1. Ljudstvo zbrano na političnem shodu v Št. Rupertu izreka svojim poslancem, zbranim v “Slovanski zvezi” najtoplejo zahvalo za njihovo trudapolno delo za enako in splošno volivno pravico, osobito še poslancu dr. Šušteršiču ter izreka obsodbo postopanju liberalnih poslancev, ki blatijo v tujini slovensko ime! Živeli dr. Šušteršič in tovariši! Naprej do pravic kmetskega stanu! 2. Soglasno prizna zahvalo dr. Schvveitzerju in drugim katol. narodnim poslancem za njihovo delo in trud v dež zbornici! Tudi tukaj mora na dan občna in enaka volivna pravica! 3. Glede železnice Trebnje - Št. Janž, povdarja ljudski shod, da je postaja v bližini Št. Ruperta neobhodno potrebna, ker ta železnica naj služi tudi ljudstvu in občinam. Na tem shodu je govoril dr. Schweitzer o “političnen delovanju naših poslancev”. Shod je bi! zanimiv in podučen. —Čudne sanje. V noči od 2. na 3. dec. se je sanjalo Mariji Marušič iz Lokvice, da jo po glavi praskajo mačke. Ko se v strahu zbudi in pogleda okolu sebe, z grozo zapazi, da ji gori pri glav'. Hitro je začela klicati na pomoč stariše, da so ogenj hitro pogasili. Škode je malo, ker se ogenj še ni razvil. njem. Radovljici in Tržiču, češ da pričakuje denar od svoje tvrdke, jedel in pil je na up in tudi si izposojeval denar. Vsega skupaj je napravil 143 kron 54 vin. goljufivega dolga. Hrovat prizna svoje dejanje. Za kazen je dobil pol leta ječe. —Notarski izpit je napravil g. Hubert Završnik, notarski kandidat pri g. notarju Omahnu' v Postojni. —Osuševanje ljubljanskega barja v pričetnem stadiju. Kakor se čuje, pri-čno se prva daja na barju ob meji mestnega okrožja in sicer najpreje s poglobi jetijem struge in utrditvijo obrežja. Dela se prično na pomlad. —Društvo “Abstinent” je imelo v nedeljo 25. nov. občni zbor. Pri tej priliki je podal dr. Krek v svojem govoru mnogo lepih resnic. Dokazoval je, da vživanje alkoholnih pijač ne izvira iz potrebe, ampak da je le razvada in navada, ki se more s primerno voljo odpraviti. Ta navada je škodljiva zdravju, kar pričajo razne bolezni. ki se pojavljajo pri pivcih. — Alkohol je strup za poštenje, to dokazuje statistika; alkohol je strup za redno gospodarstvo, strup, ki ovira umsko izobrazbo. Gospod govornik je pov-darjal: Ne smemo nehati, dokler ne zanesemo boja proti alkoholu v zadnjo rodbino gorske vasi. Prav primeren je bil tudi poziv, da treba pri prihodnjih državnozborskih volitvah podpirati le tiste kandidate, ki se zavežejo, da hočejo v zbornici storiti vse, kar je mogoče proti alkoholu. —Mrtvega so našli v Savi pri Okroglem 27letnega v konkurzu se nahajajočega trgovca Janeza Remšaka iz Žužemberka. —Pobegnil je iz Kočevja zidarski mojster Valentin Zupello ter zapustil mnogo dolgov. —Domžalski nemški učitelj obsojen. Porotniki so v obravnavi proti domžalskemu nemškemu učitelju VVitzani-jtt potrdili vprašanje o zapeljevanju k nečis.tosti in Witzani je bil obsojen v 14-tedensko težko ječo. —Višja dekliška šola v Ljubljani se preseli prihodnje šolsko leto v svoje nove prostore ob Bleiweisovi cesti. I Poslopje zdaj pokrivajo. • —Zabodel je v prepiru posestnikov sin Franc Golob iz Sela. okraj radovljiški, tesarskega pomočnika Antona Poljanca. Poljanec je v bolnici umrl. —Mednarodno lovsko razstavo nameravajo prirediti 1. 1910 na Dunaju. Kranjska dobi na tej razstavi posebno skupino in se že sestavlja odbor za Kranjsko, kateremu je na čelu knez Hugon VVindischgraetz. —V jami ni hotel delati. France Pod krajšek, pisar, rojen v Ljubljani, ima 22 predkazni. Za resno delo mu ni mar ter je nepoboljšljiv postopač. Dne 14. novembra t.( 1. so ga po odgonu pripeljali iz Celovca v Ljubljano. Tu se je branil sprejeti delo v mestni jami, pač pa je še tisti dan po Ljubljani beračil. Zaradi tega je bil aretovan. Podkrajšek je jel takoj nasilno nastopati, protivil se je aretaciji, in grozil da bo policijskega kancelista ustrelil, in da ga čez leto dni ne bo več. Pri tem pa ni manjkalo raznih psovk. Obtoženec pravi, da se glede pretenja ne spominja. Za kazen se mu je priznalo osem mesecev težke ječe, potem se bo pa oddal v prisilno delavnico. —Sam se je zglasil pri županstvu v Godoviču devetletni šolski učenec Iv. Mihelič iz Ljubljane, kateri je že meseca oktobra pobegnil od svojih stari-šev. K temu ga je prisilila gotovo zima. —Napad z gnojnimi vilami. Dne 2. dec. sta se mudila hlapca Martin Brenk in France Eržen iz Stanešč pri posestniku Jožefu Zaletelj, kjer sta izpila četrt litra žganja. Ko sta se okolu 9. ure zvečer vračala domov, napadla sta ju z gnojnimi vilami Janez Brolih in Franc Tomšič, posestniška sina iz Gruncelj. Oba sta bila na glavi poškodovana; okvara Franceta Eržena je celo težka. — Novice iz Zagorja ob Savi. Nekoliko zmešalo se je delavcu na “rampah" Francetu Merlak. Pred kratkim se je po nesreči polil s kropom in se precej opekel. Sedaj se mu hoče nekaj mešati. Z zvijačo so ga prepeljali v Ljubljano in ga oddali v bolnišnico. —Umrl je v. petek 30, novembra posestnik Janez Snoj, oče patra Benigna Snoj, ki je sedaj med afrikanskimi Slovenci v Aleksandriji. Rajni je bil še krepak. A prehladil se je, vnela so se mu čreva, in to mu je utrgalo nit življenja. Bi! je blag mož, kremenit značaj, odločen katoličan, priljubljen vsem, ki so ga natančneje poznali. Zapustil je razun g. Benigna še enega sina in štiri hčere, ki so vsi vredni otroci svojega očeta in tudi dobro preskrbljeni. — Sleparski agent. Janez Horvat, bi>*i potovalec iz Celovca, je bil svo-jeaobno akvisiter s stalno plačo pri zavarovalnici “Donau”, a bil je iz službe odpuščen. Potem je prevzel zastopstvo neke vinske tvrdke a tudi to se mu ni obneslo. Začel je slepariti po Žužemberku, Rudolfovem, Treb- —Osebne vesti. Za gozdarskega inšpekcijskega komisarja je imenovan g. Karol Tavčar. — Učiteljica na idrijski čipkarski šoli gdč. Franja Sedej je pre stavljena v centralni čipkarski kurz na Dunaju. —V konkurz je prišel fotograf g. Rožun iz Litije. — Ogenj. Iz Blagovic se poroča: Dne 27. novembra popoldan je zgorel s slamo napolnjen kozolec Antona Zti-pan, polzemljaka v Jelši. Zažgal je z žveplenkami štiriletni -otrok. To je letos že drugi slučaj, da je otrok, zažgal kozolec. 28. junija 1. 1. pa je zažgal sedemletni deček kozolec Ignacija Pavlič, polzemljaka v Blagovici. 27. novembra je bila nevarnost za celo vas Jelše, ker je stal kozolec tik gospodarskega pošlo &/'■. le mirnemu vremenu in hitri pomoči ljudi se je zahvaliti, da se je ogenj omejil le na ta predmet. —Iz Idrije. Umrla je 93-letna Ivana Uršič, znana pod imenom Han». Božičeva. Ves čas svojega življenja je bila vesela. Znala je dolgo vrsto starih nar. pesmi ter jih še v visoki starosti rada prepevala v veseli družbi pri kupici dobrega vinca. Zadnji čas je bila navezana na sobico, ki jo je 11 let brezplačno imela pri g. Nagodetu. Sedaj so ponesli fantje naše najstarejše dekle k večnemu pokoju. —Fukshofčrjevo hišo v Ribnici je kupil po dražbi tamkajšnji trgovec in posestnik g. Blaž Lopert. —Umrl je na Češnjici pri Železnikih oče deželnega poslanca g. Demšarja, posestnik Luka Demšar, star 73 let. —V Travniku je umrla gospa Marija Benčina, posestnica in trgovka. —Petkrat je ustrelil dne 27. nov. dninar Franc Slovša na ulici proti Antonu Lampiču, s katerim je bil že poprej v prepiru. Slovša je malo poprej srečal Lampičevega brata in ga zabodel z nožem ter ga ranil. Ker pa ni bil zadel s strelom, ga je to tako razburilo, da je zalučil samokres in nož v Ljubljanico sam pa je šel naravnost na policijo povedat svoj čin, češ, da obžaluje le to, da ni zadel Lam piča z nobenim strelom. Slovša se bode oddal k sodišču, kjer bode imel čas se pomiriti. —Požar. Dne 18. novembra ob IX. ponoči je začelo goreti gospodarsko poslopje A. Orla v Velikem Mengšu. Pogorelo je gospodarsko poslopje, kozolec in svinjak. Gospodar je bil zavarovan le za malo svoto. Ogenj je zapahi sedemletni sinček, ki je os-stale zbudil, Ker zažigalec ni mogel seči do strehe, je šel po kozo. na kateri se drva žagajo, da je nanjo stopil in zažgal streho. —Ob grobu duh. svetnika č. g. Janeza Skvarče. Dne 27. nov. umrl je v ljubljanskem Leonišču g. svetnik in upokojeni župnik Janez Skvarča. Rojen je bil blagi pokoj,nik dne 11. maja 1845 v župniji št. Jošt nad Polhovim gradcem v vasi Butanjeva hiš. št. 25. Oče njegov, Jakob Skvarča, je bil spoštovan posestnik ondi. Mati mu je bila Terezija rojena Jankovič. Spodnjo gimnazijo je izvršil v Ljubljani, gornjo pa v Reki 1. 1866 ter napravil zrelostno preskušnjo z odliko. — Več let je bil njegov razrednik g. profesor Friderik Žakelj. Njegovi učitelji so hoteli, da bi se posvetil profesuri, a srce ga je sililo v semenišče; v Ljubljani je slušal in dovršil bogoslovne nauke. Posvečen je bil v mašnika leta 1870 in je služboval kot duhovnik po močnik najprej v Dragi od 19. septembra '1871 — potem na Igu do 9. septembra 1873, v Slavini do 24. aprila 1884 in kot kurat v Budanjah od 25. aprila 1884 do 3. januarja 1894; v tem času je bila kuracija Budanje povzdignjena v samostalno župnijo; pokojnik imenovan župnikom, ostal je potem v Budanjah do 1. 1903, ko je prosil za stalni pokoj in je bila njegova prošnja tudi uslišana, ker zaradi svoje neozdravljive srčne napake in od tod izvirajočih stenokarditičnih napadov ni mogel več uspešno opravljati svojih stanovskih dolžnosti; a žal, le eno leto je užival zasluženo pokojnino. * > —Inštaliran je bil dne 1. decembra na župnijo v Rečici v Savinjski dolini preč. g. Andrej Podhostnik, dozdaj župnik drameljski. Î USTANOVLJENO LETA 1893. SAKSgp GLAVNA PISARNA: " J 109 GREENWICH STREET, NEW YORK It TELEFON 3795 CORTLANDT. V'sakdo naj pazi na hišno številko 109 ! Podružnica : 1778 St, Clair St„ Cleveland, 0. ZASTOPNIK j) VSEH PAR0BR0DNIH DRUŽB. Pošilja denarja v staro ----------— domovino najceneje in najhitreje. Parobrodne listke ProdaJa * virnili cenah. • po l z- VSAK SLOVENEC najbolje stori, ako se obrne na me, ker New York ___________ je najpripravneje mesto za naseljence in delujem že nad ¡0 let v tej stroki. Pazite na mojo telefon številko 379S Cortlandt. Kadar do-spete v New York na kak kolodvor, pokličite me in se slovenski pogovorite. Z velespoštovanjem FRANK SAKSER, 109 GREENWICH ST., NEW YORK, 1778 ST. CLAIR ST., CLEVELAND * * Sprejemam hranilne knjižice in jih takoj izplačujem. V zvezi sem s c. kr. poštno hranilnico na Dunaju. f It Spodnjem Dravogradu 703 Nemce in 61 Slovencev. 61 Slovencev (všteti so tudi otroci, žene etc.)) je dobilo pri občinskih volitvah 141 glasov. Osrednjo statistično pisarno poživljamo, da nam razloži ta naravni čudež. j ) ? c* a 3 —Gregorčičev spomenik. — V Gorici se je sestavil osrednji odbor za Gregorčičev spomenik, ki ima nalogo sprejemati radodarne doneske slovenskih rodoljubov, s katerih pomočjo naj bi se postavil dostojen spomenik . prerano umrlemu pesniku. Načelnik j odboru je deželni poslanec in odbornik profesor Ivan Berbuč. Doneske sprejema začasno izvrševalec oporoke rajnega pesnika profesor Josip Ivančič (P. Corno št. 8). O D N. W. Phone 1215 Joliet, 111. Pozor, šumniki Ako želite dobre domače cvrte masti, oglasite se pri nas. V zalogi imamo doma delane klobase in fine prekajene klobase. Meso in klobase pošiljam trgovcem in drugim na vse kraje. Oglasite se pismeno ali osebno. Dobra postrežba in nizke cene. JOLIET CITIZENS BHEWIHG CO. Collins Street, Joliet, Illinois. — Izpred mariborskega porotnega sodišča. Pred mariborskimi porotniki je bil obsojen 23 let stari Filip Krašek, bivši gostilničar v Mariboru radi goljufije na 18 mesecev težke ječe. —-Radi sleparij je bil obsojen 33 letni kočar Alojzij Polanec na tri leta težke ječe. —Mati otroka raztrgala. Na Dobrni pri Celju je posestnikova hči Franči-ška Pačnik zagrabila svojega otroka in ga raztrgala na dva dela. Kosa mrtvega otroka je skrila v postelji. — Duhovske vesti. Č. g. Roman Skerba, kaplan v Poljčanah, je imenovan za župnika na Prevorju; Fr.Sal. Gomilšek pride od Sv. Benedikta v Slov. Goricah k Sv. Barbari v Halozah: Jožef Panič od Sv. Ane na Krem-bergu v Pilštajn; Vinko Lorenčič iz Rajhenburga k Sv. Ani na Krember-gu; Jožef Kaučič iz Leskovca k Sv. Benediktu v Slovenskih Goricah. --Maribor, 4. decembra. “Marbur-ger Zeitung” piše, da je nje izdajatelja hotel neki vladni agent podkupiti, naj ne agitira proti sedmemu slovenskemu mandatu na Spodnjem Štajerskem. Ker je stvar prišla v javnost pojasnimo, da je neki hudomušen dov-tipnež nastopal kot “vladni agent” in je izdajatelja krepko “potegnil". V-zrok za ta dovtip, ker se je izdajatelj "Mariborčanke” že enkrat bahal, da ga je hotela vlada podkupiti. Afera bo vzbudila v Mariboru mnogo smeha in zabave. | KOROŠKO. < \___________ . ._______________; —Slovenska zmaga na Koroškem. V Selah nad Borovljami so pri občinskih volitvah dne 6. grudna 1906 v vseh treh razredih — torej na celi črti zmagali katoliški Slovenci. Nemčurji in njihov agitator učitelj Lulek sijajno pogoreli. Živeli zavedni branitelji slo venske trdnjave obmejnih Slovencev. —Naravni čudež. Pri občinskih volitvah v Spodnjem Dimvogradu so zmagali Slovenci. Uradna štetev po občevalnem jeziku je izkazala 1900 v —Nagla smrt. V Bovcu je umrl ta-mošnji župan g. Anton Šulin, zadet od kapi. —Ženijalni tržaški tatovi. V četrtek 29. nov. pride k prodajalki tobaka Katarini Bajt v Trstu mlad človek kupit 14 znamk po 10 vin. in dva kolka po 1 krono. Vtaknil jih je v pismo, ki je je imel seboj, potem pa segel v žep po denar, Kar zakliče; “Zlodja, pa sem pozabil denar.” Prodajalka mu je rekla, naj gre ponj, nakar je mladi mož mirnega obraza položil kuverto nazaj na prodajalno mizo in stekel po denar. Ker ga pa dolgo ni bilo nazaj. je prodajalka vzela Ruverto da spravi znamke in kolke nazaj, toda — znamk in kolkov nikjer ni bilo. Prebrisanec je kuverto zamenjal v žepu, kjer je imel pripravljeno drugo prazno. —Hrvatje in Slovenci. V adresnem načrtu Starčevičeve stranke prava se povdarja, da hrvaški narod ne more več gledati, kako se uničuje vsa podlaga njegovega obstanka in razvoja. Zato bo Starčevičeva stranka prava delovala na to, da se ves hrvaški narod v okvirju habsburške monarhije združi v samostojno državno skupino. V adresnem načrtu čitamo po tej izjavi: "Tudi hočemo podpirati z vso močjo prizadevanje naših bratov Slovencev, da se tudi slovenske dežele pridružijo tej državni skupini." Starčevičeva stranka prava povdarja tu dejansko hrvaško-slovensko vzajemnost, za kar smo ji hvaležni. —Sirovi mož. V Zagrebu se je vršila te dni sodnijska obravnava proti Josipu Soliču, ki je svojo ženoiobesil za pete na strop sobe ih jo pustil tako dolgo viseti, da je umrla, in Toliki Sa-franič, ki, mu je pri tem grozodejstvu pomagala. Solič je obsojen na dvanajst let, a Tonka Šafranič je vsled pomanjkanja dokazov oproščena. — Obesila se je v Zagrebu dekla Katarina Jurišič. sodčkih in steklenicah J. J. KUKAR, Z V STO l ! NIK vseh parobrodnih družb. Pošiljam denar v staro domovino po tiajnižjem duev nem kurzu. Priporočam se rojakom. J. «J- ±UKAR 231 S. Genosee St., WAUKEGAN, ILL. AMERIKANSKI SI.OVRNP/. 28. DECEMBRA 1906. ¡H:\ E fe W hiško (dasi bolj zaspane vrstej. prebit AMERIKANSKI SLOVENEC | dilo in ob volitvah pognalo politike iz Ustanovljen 1. 1891. i*rvi, največji in najcenejši slovensko katoliški list v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote. K Izdaja ga vsaki petek SLQYESSKQ-A1. TISKOTHA DRUŽBA, Naročnina za Združene države le proti p edplači $£.00 na leto; za Evropo proti predplači $2.00 na leto. Dopisi in denarne pošiljatve naj se pošiljajo na AMERIKANSKI SLOVENEC JGLIET, ILL. Tiskarnatelefona Chicago in lnturs‘,ate: 509 Uredništva telefon Chicago l&it. Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo poleg novega tudi stari naslov. AMERIKANSKI SLOVENEC Established 1891. The first, largest and lowest-priced Slovenian Catholic newspaper in America and official organ of G. C. Slovenian Catholic Union. Published Fridays by the Slovenic-American Printing Co. Joliet, 111. Advertising rates sent on application i TRADES COUNCIL]» | CERKVENI KOLEDAR. 6. jan. Nedelja Sv. 3kralji. 7 “ Ponedeljek Valentin. 8. “ Torek Severin, opat. 9 “ Sreda Julian in Bazil. IO. “ Četrtek Pavel p. II. “ Petek Higin, papež. 12. “ Sobota Arkadij, Ernest. uradov. Stoletja in stoletja so verniki gradili cerkve na Francoskem. Velike darove in male miloščine so dajali pobožni ljudje veri v to svrho. in leta 17S9. je bila cerkev na Francoskem bogata in cvetoča. Tedaj pa je počila politična revolucija in možje brez vsake vere so dobili oblast v roke. Vero so oropali cerkva, katere so si prisvojili v imenu države. Pozneje, okoli (8oo, ko je bil veliki Napoleon izvoljen prvim ko-nzulom in kasneje najvišjim vladarjem francoskim. je uvidel potrebo vere za dober družtbni red. Zato je sklenil pogodbo jzvano konkordat) s papežem, da se imata cerkev in vera vrniti ljudstvu. Napoleon je spoznal, da je bilo dejanje. po katerem je država ukradla cerkve in cerkvena zemljišča, krivično. Tako se je pod konkordatom' pogodil, da ima držav;; plačevati duhovščino in izročiti cerkve v, versko rabo. In Francija je tako delala od takrat. Ampak pod sedanjo ločitvijo cerkve od države predlaga Francija, da se ustavi plačevanje duhovščini, ne da bi se cerkvena poslopja vrnila veri.. Fran coski škofje in papež seveda tega postopanja ne smatrajo za pravično. Ti mislijo, da bi se morale cerkve izročiti veri in v svrhe, za katere so jih zgradili in namenili tisti, ki so prispevali z denarjem zanje. Zvezo cerkve in države si lahko predstavljate kot družbo. Kadar se ta razdraži, ne vzanic en družnik vse imovine. da ne bi drugi družnik dobil nikacega deleža. Cerkve na Filipinih so bile zgrajene pod zvezo cerkve in države. Ko je Amerika prevzela po Španiji posest Filipinov, ni naša vlada zahtevala cerkva kot vladno lastnino. Namestila je “zvezo cerkve in države” z ameriško “ločitvijo cerkve in države." Ampak pri tej izpremembi je so pismouki mislili. Obenem pa tudi — Pred mesecem dnij, kakor ste mor-omenja, da je neki Elija, namreč Janez da čitali, je govoril sen. Tillman v Krstnik, že prišel kot napovednik nje-; Chicagi o vprašanju glede zamorcev v govega prvega prihoda, ki. so ga pa južnih državah. Pri tem je bilo nad usmrtili. Nastop Janeza Krstnika je 40 detektivov prisotnih, da so varovali bil torej vzgled bodočega delovanja . govornika pred razjarjenimi črnci. To-Elijevega po njegovi vrnitvi, ko ima j da to le v opombo, kako je prijatelj-po besedah sv. pisma združiti rodove stvo med belim in črnim plemenom. Izraelove. Ta vera se je neprestano! Jones piše dalje: “Gotovo je, da ohranila pri judovskem ljudstvu in tu- sužnjev ni bilo mogoče osvoboditi di v krščanski cerkvi. j drugače, kot z vojsko. Lastniki bi ne Na oba nanašajo mnogi narodi mesto ! bili hoteli prodati sužnjev in mi bi jili mišljenje, da tudi Henoh zopet pride | ne bili hoteli odkupiti z denarjem, pred koncem Sveta. V knjigi Siraho- Toda mi ne vprašujemo in ne razmo-vi stoji beseda zapisana; “Henoh je • trivamo, kaj sta ti dve stranki storili; c in prestavljen v raj, da j mi vprašujemo, kaj bi se bilo moralo bil Bogu v opominja ljudi ki pokori.” Elija dove de spet k veri Jude, Henoh pogane. Na oba nanašajo mnogi narodi mesto storiti za osvobojenje sužnjev? Ker vojsko obsojamo, nam edino preostaja misel — z ozirom na žrtve in slabe o dveh pričah v skrivnem razodetju posledice — da bi bilo bolje, ko bi bile sv. Janeza: “In dal bom svojima pričama prorokovati”, t. j. oznanjati konec sveta in pridigati pokoro. — Ker ima antikrist sedaj že svoje predhodnike, ki skušajo trdno ustanoviti kraljestvo nevere in brezbožnosti ter isto razširiti, se moramo čuvati pred njimi, da nas ne strmoglavijo v pogubo. Držimo sc vedno zvesto naše sv. katoliške cerkve, kajti ona je učiteljica resnice in nas vodi na pot ¡zveličanja. Poleg teh stisk, ki jih antikrist donose čez ljudi, pridejo še druge, ki ima jo svoj vzrok v razljuteni, propadajoči naravi. “Narod se dvigne zoper narod.” tako pravi Kristus, "država zoper državo, in tupatam bodo kuga, lakota in potres; to vse pa je samo začetek stisk." Ti oznanjevalci zadnje sodbe so podobni še v veliki daljavi za molklo bobnečemu gromu, ki oznanja bližajočo se nevihto. Bog ni hotel ljudem razodeti časa poslednje sodbe samo v njih lastno srečo. Recimo, da bi prav natanko vedeli dan in uro zadnje sodbe, kaj bi sledilo iz tega? Ako bi bil ta dan še prav daleč, bi mnogi živeli brezskrbno, kopičili grehe na grehe in nazadnje zapadli večni pogubi. Ako bi pa vedeli, Združene države čakale, da bi se bile vse države pričele zgražati in postavnim potom odpravile suženjstvo.”— Krščanstvo in znanost širita med vsemi rodovi čiste in nepristranske zakone, ki zatirajo silo in brutalno mač ter jo nadomeščajo s pravico in razumom. To pospešujejo mnogo para, elektrika, časopisje, cena potnina in splošna trgovina. (Dalje prih.) GOMPAGNJE GENERALE TRANSALANTIQDE FRANCOSKA PROGA. Kratka zveza z .Avstrijo, Ogrsko in Hrvatsko. LA PROVENCE 30,00 H. P. LA SAVOIE 22,000 H. P. LA LORRAINE 22,000 H. P. LA TOURAINE 15,000 H. P. Potniki tretjega razreda dobivajo brezplačno hrano na parnikih družbe. Snažne postelje, vino, dobro hrano in razna mesna jedila. Parniki odplujejo vsak četrtek. Glavni zastop na 32 Broadway St. New York Maurice Kominski, glavni zastop nik za zapad, 71 Dearborn St.. Chicago Frank Medosh, agent, 947? Ewing Ave. So. Chicago, 111. A. C. Jankovich, agent, 2127 Archer Ave., Chicago, 111. Paul Sarič, agent, 216 17th St., St. Louis, Mo. Luccheni, morilec avstrijske cesarice Elizabete, je siprtnonevarno obolel. Silen tifus divja v Merohegyesu na Ogrskem. Umrli so že štirje zdravniki. Abesinski kralj Menelik umira. Italijanski listi upajo, da izbruhne po njegovi smrti v Abesiniji anarhija. Avstrija in Rusija nameravata izpeljati reformo pravosodstva v Makedoniji. Turčija protestira. pripoznala, da pripadajo cerkvena po- i cla je ta dan prav blizu, bi se mnogih slopja katoliški veri in izročila jih je polotil največji strah in trepet; večina takoj in z veseljem. i bi zanemarjala svoje stanovske dolž- FRANCIJA KRIVIČNA PROTI CERKVI. “Moj 14 let stari dečko skuša povedati svoji sestri, kaj je pravzaprav s cerkveno nepriliko na Francoskem. Ali mu hočete pomoči s preprosto razlago?” Z veseljem, in dvomiti ni, da ustrežemo obenem željam drugih staršev, ki imajo brihtne in pridne otroke. V tej deželi imamo takozvano "ločitev cerkve in države.” Vsaka opravlja svoje poslj: in se ne vmešava v posle druge. Cerkev pokriva svoje vzdržne stroške z najemninami od cerkvenih stolov in s kolektami. gradi in opravlja svoja poslopja ter imenuje svoje duhovnike in škofe svojim potom. ne da bi država ali vlada imela kaj govoriti. Na Francoskem so imeli “zvezo cerkve in države,” katero_skušajo izpre-miti tako, da dobe “ločitev cerkve in države.” Pod zvezo cerkve in države plačuje država duhovščino in oskrb-ija cerkvene poprave. To je prav dobro od nje; a ker to dela, hoče tudi mnogo govoriti o tem, kdo bo imenovan škofom, in predpisovati, česa duhovniki ne smejo govoriti na propo-rednici itd. Kakor smo rekli, hočejo Francozi avesti po ameriško "ločitev cerkve in države.” I11 sedanjo homatijo na Francoskem povzroča siro-ri in krivični način, kako tamošnji politiki rešujejo to nalogo. Ako bi res po ameriško ločili cerkev od države, ne bi menda nastala neprilika. Ampak pod "ločitvijo", kot jo uvajajo francoski politiki, hočejo: !. Da država lastuje cerkve in jih daje v najem veri. r.. Iti du ima država govoriti, kaka skupščina fina upravljati župnijske finance, plačevati duhovnike itd. Ta skupščina ima biti neduhovniška skupščina in ima poročati vsako leto državi.. Zadnja (2.) točka je predvsem povzročila sedanjo zmedo, dasi je prva tpčfcitt. tedi krivična cerkvi. Puiftikčso napravili postavo, da ima ah odbor iz sedmih do petindvajsetih posveinjakov upravljati župnijske in cerkvene zadeve. Katoliška sniset je pa drugačna. Ameriški katoličani, rta primer, ne pripuščamo uprave verskih zadev brez duhovnika. Duhovnik je izučen in posvečen, da vodi ljudstvo v vseh župnijskih zadevah. Poleg tega zahteva cerkvena postava, dir dela tako. In verska svoboda, kot jo Američani Umevamo, pomenja. da je cerkev svobodna, voliti svojo lastno obliko bogoslužja in urejati svoje zadeve sama brez vsacega vnanjega . vmešavanja. Papež je proučil misel posvetnjaškega odbora, kot so ga fran coski politiki določili, in rekel francoskim katoličanom, da je proti cerkveni ustavi zato jim je svetoval, naj se ne brigajo zanj. Francoski katoličani ravnajo po papeževem nasvetu, ker je poglavar cerkveni in je to čisto cerkvena stvar. To (M jezi francoske politike, izmed katerih so mnogi neverniki, in zato žugajo, da bodo zaprli cerkve. Ampak francoski katoličani jim kljubujejo. Tu politiki se resnično boje, ko'bi poskusili zapreti cerkve, bi se francosko ljudstvo, ki je po ogromni večini kato- Francija bi morala sedaj istotako nosti, svoja opravila in dela sploh pu storiti s francoskimi cerkvami. j stila vse vnemar. Kralji in oblastniki Catholic Citizen. ' ne bi več vladali, podaniki ne več po-! slušali; dela v delavnicah, v tovarnah, O KONCU SVETA. j na polju bi počivala, ves družabni in (Konec.) j preseli priodnje šolsko leto v svoje Z velikim, splošnim odpadom od ve- : kupčijski promet bi prenehal, iz česar re, ki se bo izvršil pred kpncefn sveta, j bi potem sledili toliki neredi, da bi bo v zvozi tudi nastop antikrista, t. j. [ skoro ne bilo več živeti. To dokazuje nasprotnika Kristusovega. Kajti apo- j zgodovina desetega stoletja, ko je bila stol Pavel piše v drugem pismu na So- | splošno razširjena vera, da bo konec lunčane: "Poprej mora priti odpad in j sveta. Tedaj sc jc pojavila tako splo-se razodeti človek grehote, sin po- j šna zmeda, da bi bila ob daljšem tra-gtibe, ki se upira in prevzema čez vse, ] janju iste vsa Evropa strmoglavljena kar se imenuje Bog ali moli, tako da v pogubo. V New Yorku hočejo sestaviti bro- dovje zrakoplovov, katero sestavi po najnovejših iznajdbah neka tovarna. Grozen umor otroka. V Schlad- vvingu je umorila neka Jožefa Weikl otroka s tem, da ga je pekla na ognjišču, dokler ni umrl. Sv. Avguštin pravi: “V našo korist nam je hotel Bog ta dan prikriti, da bo človek vedno pripravljen, pričakovati tisto, o čemer ve, da pride, a ne ve, kdaj pride.” S sodnim dnem je slično, kakor z dnem naše smrti. Ta pride lahko vsak hip, nijedno minuto nismo varni pred njo. Zato moramo, če hočemo dobro umreti, biti vedno pripravljeni nanjo. Istotako lahko pride tudi sodni dan vsak čas in preseneti ljudi sredi v njih podjetjih in načrtih. Kristus sam zagotavlja, da pride ob uri, ko ga ne bodo pričakovali. “Čuvajte, ker ne veste ne dneva ne ure!” MIR LJUDEM”.. . (Sestavil J. Sodja). (Dalje.) Junaštvo, pretkanost in skoro nadnaravni vspehi, s katerimi obožujejo zgodovinarji vojaške poveljnike izza časa Aleksandra do Napoleona, so pri kraju. Dandanes imamo naprave, s katerimi se pošlje v trenutku cele bataljone vojakov v večnost, medtem ko je moč, pogum in izvežbanost igrala glavno vlogo v onih časih, ko se je porodila in vsklila misel na vojsko; misel in uresničenost, o kateri nekateri mislijo, da je ni mogoče zatreti, ali vsaj omejiti. Vsakemu prijatelju Zgodovine je znana zadnja vojska Združenih držav. Amerikanci se s ponosom spt.mi- Župan radi umora aretiran. Listi iz Rima poročajo, da je župan iz Cam-poreale, ki je bil doslej splošno spoštovan, aretiran radi sokrivde na nekem umoru. seda v hram božji in se izdaje za Boga.” Apostol zaznamuje tu antikrista kot posamezno določeno osebo in ga slika kot popolnega brezbožneža, ki v njem greh telesno biva. ki vse sveto in božje zaničuje in sovraži, in ki je tako hudoben, da se celo pušča moliti kot Boga. Potemtakem je pod antikristom umevati ne samo kako protikr-ščansko smer, ali kak kriv uk, ali celo vrsto krivih učiteljev, marveč posamezno določeno osebo. Sicer se z imenom antikrista ozna-čajo tudi drugi, ampak samo vtoliko, kolikor so vzgledi in predhodniki jeri-nega, ki bo takorekoč v sebi združeval vso zlobo prejšnjih nasprotnikov Kristusovih. Ker antikrist nastopi kot glavar vseh sovražnikov božjih, zato se je začela njegova/delavnost, dasi bo dosegla svoj vrhunec samo ob koncu sveta, že s prvimi leti krščanstva in zato je mogel sv. Pavel pisati: “Skrivnostna zloba že deluje.” Kajti ob časih apostolov se je oni dogodek, ki nastopi pred koncem sveta, v mali meri že oživotvoril in je tako že tudi naznanjal, da se bliža konec sveta. Antikrist bo v zvezi s hudičem in z njegovo pomočjo delal velika znamenja in čudeže, ki pa bodo samo navidezni čudeži in siepotije; s temi znamenji bo ljudi uverjal, da je res-sničiip od Boga poslan. Kajti apostol Pavel piše o njegovem dohodu, da se bo vršil po delavnosti satanovi z raznovrstno močjo, znamenji in krivimi čudeži ter z raznoterim zapeljevanjem k zlobi za tiste, ki se pogube. Tako zapeljiva bodo znamenja, da bi se, kot pravi Kristus, “tudi izvoljenci, ako bi biio mogoče, speljali v zmoto.” To pa bode Bog s svojo mogočnejšo voljo in naklepom onemogočil. Bog pa dopusti. da bodo Judje in mnogi drugi narodi, ki niso hoteli priznati Jezusa Kristusa kot svojega Odrešenika Boga, hodili za antikristom in ga kot -vojega mesijo po božje častili. Mnogo druzega. kar so pisali sveti očaki o nastopu antikristovem, je bolj ali manj negotovo. Z nastopom antikrista v zvezi je tudi vrnitev proroka Elije, ki je zajamčena tako po sv. pismu, kakor tudi po ustnem izročilu.“ Glej”, pravi Gospod pri proroku Malahiji, “proroka Elijo j stroškov za vojsko, vam pošljem, jtredno pride dan Go- Toda denar in ljudje ni bila edina j spodov, veliki in strašni. Ta obme škoda. Moralno zlo, ki se širi v rodo-1 ^rce očetov k ptrokom in srce otrok; cinah, izvira v posledicah te vojske; k očetom.” Pod tem strašnim dnevom j zločinci se vedno bolj množe od 1. I je umevati samo drugi prihod Kristu-1 ;8Cj: izza časa te vojske se čuti in j sa k sodbi na sodni dan, kajti ob svo- ' vidi sovraštvo, ki vlada med severni- S tem prvem prihoefu na zemljo Kristus j mi in južnimi državami ih sicer vsled . 'ti prišel k sodbi, nego k odrešenju. Iz-I plemenske razlike. Koliko zločinov je j veličar sam potrjuje to razlago. Ko nastalo v teh južnih državah, kateri bi 50 ga namreč necega dne 'njegovi It-j se ne bili pripetili, ko bi ne bili zamor- j cenci vprašali: “Zakaj so pa rekli pis- I ci osvobojeni. Zmiraj prinašajo no-1 nouki. da se mora Elija poprej vrni-j vice nemoralne čine osvobojenega za-i -'? ’ tedaj je odgovoril: “Elija se sicer, morskega plemena; kdo se ni zgražal vrne in vse spet popravi; a pravim! nad groznimi prizori, kateri se vrše v j /arn, da je Elija že prišel in spoznali 1 teh južnih državah med belim in čr- ; ja niso, nego so storili ž njim, kar so! n im plemenom! To, so posledice os- j priznava, da Trgatev v Avstriji. Poročila pravijo, da je bilo lani mnogo manj vina, nego pretekla leta, vsled česar rastejo cene vinu. Pretep v gledališču.V monakovskem “Intimnem gledališču'’ so se stepli gle dalci zato, ker so nekateri grajali u metnika Gurtlerja. Res prav “intimno"! Lep vzgojitelj. Na smrt obsojeni u- čitelj v Hofu H. Mueller, ki je umoril neko mlado deklico, je priznal, da je usmrtil tudi za zabavo neko vdovo. Sumijo, da je umoril še dve drugi ženski. Pariški ženski izvošček je po najnovejših vesteh neka osirotela grofi ca. Z možem sta zapravila ves denar in ker je znala ona prej dobro ravnati konje, se je zdaj tega posla poprijela IKje le najbolj -va in o na ] c že n denar? Hranilnih nlog je: 22 milijonov krou. Rezervnega zaklada je: 800,000 kron. .'N.yv-V ¿ • ■ ■ v"'-ra «Mestna hranilnica ljubljanska je največji in najmočnejši denarni zavod te vrste po vsem Slovenskem. Sprejema uloge in jih obrestuje po 4 odstotke. Rentni davek plačuje hranilnica sama. V mestni hranilnici je najvarneje naložen denar. Za varnost vseh ulog jamči njen bogati zaklad, a poleg tega še mesto Ljubljana z vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Varnost je torej tolika, da ulagatelji ne morejo nikdar imeti nobene izgube. To pripoznava država s posebnim zakonom in zato c. kr. sodišča nalagajo denar malo-letnih otrok in varovancev le v hranilnici, ker je le hranilnica, a ne pos jilnica, pupilarno varen denarni zavod. Rojaki v Ameriki! Mestna hranilnica ljubljanska vam daje trdno varnost za vaš denar. Hestna limltiii Ijitljiiih u\ i;u m; n ;n i iiiii in ] uiicaii FRANK SAKSER, 109 GREENWICH STREET, NEW YORK, IN NJEGOVA BANČNA PODRUŽNICA 6104 ST. CLAIR AVE., N. E. CLEVELAND, O. OOOOOOCX>OOQOOOOOOOOOOOOaoe00000000000000000000000000 Naš zaupnik v Združenih državah je že reč let naš rojak Strah stenografov je ogrski državni poslanec Mihael Babo. Ko je bil te dni poročevalec za proračun, je izgovoril po 180 do 190 besed v minuti. Najspretnejši stenografi mu ne morejo slediti. Zverinski oče. ^ Ženevi so zaprli očeta, ki je imel zaprto svojo hčer 18 let v neki vlažni kleti. Hči je stara k. Nemanichl 205-207 OHIO ST., Joliet,111 M Slomški mnW. šli zavofl ii Ulita.' njajo te vojske in na posledice, kakor j zdaj 50 let. Ko jo je privedla policija odprava suženstva in vstanovitev kon-stitucijonalne svobode na celem svetu. Toda A. Jones, A. M., LL B. in predsednik A. P. S. piše o tem sledeče: “V vojski za osvobojenje sužnjev smo zgubili šest sto in pet in šestdeset tisoč mož in sedemsto milijonov dolarjev, ne vštevši zamude dela in ško- I de industrije v štirih letih, ko je tra- j jata vojska.” Na željo A. Lincolna je kongres 1. j 1862 ocenil vsakega osvobojenega sužnja: skupno je bilo osvobojenih okrog | štiri miljene sužnjev, izmed katerih je bi! vsak vreden tristo dolarjev; skupno so bili torej sužnji v Združenih državah vredni biljon dve sto mi-Ijonov dolarjev, ali manj kot tretjino na dan, je bila videti bolj podobna živali kakor človeku. Očetu je pomagal pri tem zverinskem delu sin. Smrti ušla sta le s težavo portugalski kralj in prestolonaslednik na lovu mrjascev. Preganjani mrjasci so napadli kralja in prestolonaslednika. Kra Ijevega konja so mrjasci umorili. Dva dvorjana sta bila ranjena, tri gonjače so pa usmrtili mrjasci. Northwestern 416. Chicago Phone 2273. Naznanjam rojakom, da nam je ravno sedaj dospela velika zaloga \ raznovrstnih lepili KRIŽEV. Cene različne od $8.00 naprej. Ako hočete imeti lep spominek na grobu svojih dragih, oglasite se ustmeno ali pismeno pri nas. Rojaki, o priliki obiščite Slovenski dom kjer se toči vedno sveže in najboljše pivo, žganje, vino in druge pijače ter prodajajo najboljše smodke. V obilen poset se vam priporoča. Prodajom tudi parobrodne listke ter pošiljam denar v staro domovino. 123 Pine Street, John Povsha, lastnik HIBBING, MINN. Novo električno lokomotivo, ki jo je iznašel Križik, so poskušali 26. novembra na Dunaju. Navzoči so bili poleg železniškega ministra tudi mnogi drugi dostojanstveniki. Vsi poskusi so se izvršili zelo povoljno in navzoči so Križiku na iznajdbi častitali. Knjeginja Wrede na umu zdrava. Iz Berolina poročajo, da so knjeginjo Wrede, katera je po hotelih pokradla mnogo srebrnine in zlatnine, preiskali zdravniki in dognali, da je knjeginja popolnoma zdrava. Državno pravd-ništvo jo toži sedaj zaradi navadne tatvine. £ 7 rehear torej ojenja zamorskega plemena, za kar >ri:!e Ebja nekoč v svoji osebi kot | vobojenja zamorskega plemena, napovednik svetovnega konca, kakor so Združene države toliko žrtvovale. ■ Vendar dovolj živine. V zadnjem času se je zagnalo vpitje, da v Avstriji ni dovolj živine in da se morajo vsled tega odpreti meje srbski in ru-munski živini. Zadnji veliki sejmi po državi so pa pokazali, da je celo več živine, kakor jo potrebujejo mesarji, za ! ker se mnogo živine ni moglo prodati. Jouet, ill. PINO PIVO V STEKLENICAH. BOTTLING DEPT. SCOTT and CLAY STS. OBA TEL. »6. KWO*0*0*040*0*(H9*0*04oztlrav! Ta $30 zlata ura. za $1.50 na mesec. Sedaj ie najboljša prilika, da si kupite zlato uro za mali denar.Pokrov je pozlačen in grafiran, ima dvojni pokrov in je jaracena za 20 let.—Kolesovje je najboljše vrste na 17 kamnov. Drži čas do minute. Take ure ne morete kupiti nikjer za manj nego $30. Da pa vsakemu damo priliko kupiti to lepo uro. smo se oglasili v tem listu. Cena ji je $15.00 to je le za 30 dni. 86.00 plačate na exprès pošti precej ko si ogledate uro. 9 dolarjev plačate pa na obrose v šestih mesecih po $1.50 na mesec. Ako nam pošljete $6.00 z naročbo, pošljemo vam lepo verižico in uro na naše stroško. Za plačilo $6.00 je ura kakor vže plačana ne da bi mi imeli kakšno drugo listino, da nam še kaj dolgujete,ker vemo da boste zadovoljni in nam poslati $1.50 vsah mesec dokler izplačate $9.00. Ako mislite kupiti uro ia plačati precej, popustimo vam 10 odstotkov na je pošljemo vam jo za $13.5C. Pri naročbi nam to znanite ali hočete moško ali žensko uro, z enim ali dvojnim pokrovom. M. Rech & Co., Dept. 409, 163 Ran-dolph St., Chicago, 111. R. C. Bertnik. L. B. Bertnik. BERTNIK BROS. IZDELOVALCI FINIH SMODK. basa Bosetnost: JUDGE, NEW CENTURY, 10 centov. 5 centov. 403 Cass St., nadstr .JOLIET. ANA VOGRIN, 603 Bluff St., Joliet, N. W. tel. 1727 IZKUŠENA BABICA. (Midwife.) Se priporoča Slovenkam in Hrvatom. JULIE KALINOWSKA izkušena in izprašana BABIC .A.^ Northwestern Phone 1096. 604 N Eastern ave. Joliet, III. G. F. RE1MERS Izdelovalec in prodajalec sladkih pijač v steklenicah: : : : : :Telefon 1343 229 N. Bluff St.::::::::::JOLIET, ILL. 0. W. Brown, pred» Robt. Pilcher, pod pred» W. G. Wilcox, ka8ir. KapitaJ $100,000.00. BA RBRR BUILDI SG. JOLI RT. ILL VI. 13. Sch ust«»r Young Building J o 1 i el , Illinois. Prodaja zemljišča v Wells Ce. No. Dakota. Lote na Hickory cesti v Joli etn. Pozlačena nra za $3.98 še oboli ai bila p» miaos. nv JgSjdS, 'iaH 5!i vam pošljemo za prost pre-gied 14 karatno /lato uro z Ksik-v—»m «Jdvema pokrovama, z gornjim navija ko m in z nafinejSem ko-«som. C O D. le za$.<.98ii> expresne stroške. Jamčena je za 20 let, verižico z vsako uro. '*■Ta ura ne ho postala črna ka-Kor drage pozlačene ure. io drži čas izvrstno, posebno za železuiške uradnike. Po zunanjosti je podobna čisto zlati uri za $40 in m rsik;e jih prodajajo po $10. e nam pošljete $3.98 pridenemo k uri še prstan, ali nož zastonj in pošljemo vse. po p* čti ne da bivaš kaj stalo. Bno uro dobite zastonj, če jih kupite šest. Pri naročanini naznanite ali vam poslati nvško ali žensko uro. Globe Merchandise Co., Dept. 109 r 61 Randolph St., Chicago, III. Naš. zavod je najstarejši, kar jih je v Zveznih državah. Mi smo dovršili višje šole na evropskih univerzah in pridemo iz istih krajev, kakor pridete vi. Toraj rojaki, ako imate le kako bolezen izmed onih, katere so spodaj imenovane, nikar ne pomišljajte niti trenutek, temveč obrnite se takoj do nas, vaših rojakov in razložite nam v vašem materinem jeziku svoje bolečine in nadloge. Mi vam bodemo pomagali v krajšem času in bolj po ceni, kakor katerisibodi zdravnik v deželi. Bodite previdni komu zaupate vaše dragocena zdravje! Oglasite se pri nas, predno se obračate do kakega druzega zdravnika. Mi vas gotovo ozdravimo in to v najkrajšem času! Zastrupljenje krvi, krč, božjast, slaboumnost, zguba moči, vse bolezni v hrbtu in sploh vse bolezni pri moških in ženskah. Preiščemo vas zastonj in damo tudi nasvete brezplačno. Uradne ure od 9—5 ob delavnikih, 7—9 zvečer vsak dan. Ob nedeljah od 10—2. { BERLIN MEDICAL INSTITUTE, 703 Penn Ave. 2 nadstropje. Pittsburg, Pa. Ako se ne morete oglasiti osebno pri nas, pišite nam pismo. Mi vas tudi lahko pismeno ozdravimo. Opišite vaše bolezni v vašem materinem jeziku; pristavite tudi, kako dolgo ste bolni in koliko ste stari ter naslovite na: Berlin Medical institute. 703 Penn Avenue Pittsbnrg, Pa. VSAKDO ISTE? Da vsak trgovec pravi, moje blago je najboljše in najcenejše. Ali veš kje je dobiti najlepše in najcenejše ŽENITNO DARILO kot prstan, uro ali podobne zlatnine, gotovo pri 910 N. Chicago Street JOLIET, ILL. B. BERKOWITZ, Ako kupujete pri nas si prihranite denar. POPRAVLJAMO ur-, stenske in žepne ter izdelujemo vsa v to stroko spadajoča dela po najnižjih cenah, naše delo vam jamčimo. Popravnica. Govorimo tudi raznovrstne jezike. Slov. podp. društvo sv. Jožefa -v Brooklynu ...priredi. v nedeljo dne 13. januarja 1907 V DVORANI “LIEDERKRANZHALL”, vogal Manhattan Avenue in Meserole Street, Brooklyn, New York, gledal iško predstavo “Mlinar in njegova hči”, žaloigra v petih dejanjih. Spisal E. Raupach. Poslovenil Fr. Malavašič. OSEBE : Krištof Črnot, mlinar......................................... g- Savski. Marica, njegova hči ........................... gdč. Uršula Merharjeva. Županja, njegova sestra ............................ gdč. Marija Končan. Korenka, vdova .................................... gdč. Katarina Pavlič. Konrad, njen sin, mlinarski pomočnik..................... g. Vinko Riedl. \Pivek. gostilničar ...................................... g- Ivan Maček. Meta, njegova žena ................................. gdč. Rozika Hribar. Dvoje njunih otrok ...................................... Matija, kmet ........................................ g- Vekosl. Erhartič. Luka, grobokop ..................i.................... S- Josip Pogačnik. Duhovnik .................................................... S■ Zagloba. Prvi mlinarski hlapec .................................. g- Vaj. Vaupotič. Prikazni. dejanje se vrši v vasi. Začetek točno cb 7. uri zvečer. S. HONET, KROJAČ 918 North Chicago St., Joliet, 111. Šivam, popravljam in čistim obleke. Po najnižji ceni VSTOPNINA: StMleži pr w* vrtdr po 50c., sudeži druge vrste po 35c. stujišč» po 25c. Gard«robu prosta. Po igri prosta zabava. Ustopnice se dobivajo v pisarni g. Frank Sakserja, 1,09 Greenwich St., nadalje pri g. Antonu Burgar, 97 St. Marks Place. New \ ork in pri g. Alojziju Češark, 59 Union Ave., Brooklyn. Opomba! Ta igra je bila prvotno določena za božično nedeljo; ker pa tedaj ni bila dvorana prosta, mogla se je preložiti za ta dan. Ker je to prva slovenska gledal ška igra v Brooklynu, se je nadejati od ecnj. rojakov in rojakinj iz Greater New Yorka in okolice mnogobrojne vdeležbe. ODBOR. \ | Kdor drugemu jamo kop- % lje, sam vanjo pade. t 0*0* *0*0 >*o* o+o* o*o-*o*o-»i S kapo na glavi, z robato palico v roki in s precejšnjo culjo na rami, je korakal čevljar Jarnejček po prašni cesti, žvižgajoč in popevajoč, da je— kakor pravijo — kar kamenje pokalo od veselja. Poglejmo torej nekoliko, kam koraka naš čevljar Jarnejček, kajti kakor zlod ni tako črn, kakor ga slikajo, tako tudi naš Jarnejček ni tak neotesanec,kakor bi se komu zdelo na prvi pogled. Kajpada, kakor so pravili ljudje, bil je to pošten člbvek in dasiravno je marsikateremu prilepil zaplato, ni mu tega nihče zameril, kajti takšno je bilo njegovo rokodelstvo. Jarnejček je bil popoten čevljar; krpal je revščino kakor je mogel, luknje pa, kakor je znal ter veselo in svobodno s svojim orodjem na hrbtu korakal od vasi do vasi in kjerkoli se je prikazal, ni se mogel odkrižati ljudij, tako so se rinili in gnetili okrog njega. Čevljar Jarnejček pa je bil tudi mojster nad mojstri. Ne samo, da je hipoma pokrpal škornjo, naj si je bila tudi luknjasta kakor staro rešeto, marveč Jarnejček je znal tudi vzeti v roke gosli in dasiravno bi se bil privezal k tlom, vzdigovale so se ti noge same od sebe, kakor bi jih kdo s šilom zbadal v peto. Ako pa vam jame praviti svoje dogodke, prepevati pesmi, pa ti je treba samo odpreti usta in paziti, da ušes ne izgubiš. Dasiravno bi se ti od tuge pobesil nos navzdol, živahni Jarnejček ti ga zravna poprej, nego pohojen o-petnik, in akoravno bi se ti vsled skrbi naredile goste brazde na čelu, on jih. razpraši in ti ogladi čelo kakor bi kožo nabil na kopito. Sredi smeha in trušča je pokrpal vso sosedno vas ter sedaj hitel naravnost v Niklevice, noseč s seboj precejšen zavoj novih podplatov in krp. Bilo je še rano in solnce se je komaj prikazalo na nebu. Jarnejček je pospešil korake, kajti nikleviška krčma ni bila več daleč in njen najemnik, Mendel Klug, pristen Žid, ima zmerom dobro žganjico ter izborne prosene cmoke. Jarnejček se je bil brez zajutreka podal na pot pred solnčnim vzhodom in rad bi se že bil pošteno okrepčal. Cez malo časa je končno dospel h krčmi ter z ropotom stopil v vežo. Na pragu pa je obstal, v krčmi se je čul krič in tarnanje—pravcata Sodoma in Gomora. Mendel je kakor obseden tekal po krčmi, pulil si je brado in brke, preobračal oči, škripal z zobmi in ječal, (la je odmevalo do neba; “Ah vaj! ohes mir!" Niti tega ni zapazil, da je stopil Jarnejček v krčmo, marveč je neprestano le jokal in tarnal, a pri tem mu je še glasneje pomagala Mendlov-ka. "Kaj se je neki zgodilo?" aisli si Jarnejček sam pri sebi. "Hej Mendel!" zakliče glasno, "kaj vam neki je?" Toda Mendel je samo pokimal z glavo, stisni! zobe in znovič zastokal: "Ah vaj! ohes mir!" “Xu, Mendel, povejte, kaj vas teži— nemara vam jaz pomagam." Žid znovič bridko zastoka ter mahne z roko. Na to pa vpre svoj pogled v Jarnejčka, odpre usta in izbuli oči. kakor bi mu srečna misel polagoma prišla v glavo. Nakrat pa se vdari po čelu, poskoči za laket visoko ter zacepeta s pod-petniki kakor pri plesu. "Oj gorje. Jarnejček!" zakliče urno, “sam Bog te je prinesel semkaj, ti mi moraš pomagati v tej grojse, grojse nesreči.” "A kaj se vam je pripetilo?" vpraša Jarnejček. Toda Zid steče na vso sapo k točaj-niku. nalije največjo čašico najboljše žganjice ter jo mahoma nese Jarnej-čku. Xu, dragi Jarnejček, jaz vas imam zelo rad,” pravi’ "vi mi morate pomagati, gospod mojster.” Hej, misli si Jarnejček, "kakšna nezgoda neki tare Žida?” "Predragi mojster Jarnejček, aj vaj, jaz imam veliko nesrečo,” kliče Žid dalje, nalivajoč Jarnejčku novo čašico napijte se, mojster, jaz vam hočem tjekaj; povedati.” Po. teh besedah prime Jarnejčka o-krog pašu, posadi ga na klop ter mu porine v roke velik kos belega kruha. “Najejte se, mojster, saj tega vam ne računim, kajti jaz vas imam zmi-ront rad ter imam do vas zaupanje, kakor da lastnega brata.” Čevljar Jarnejček je izpil že drugo čašico žganjice in si mašil usta z obilnim kosom belega kruha. Na to vpraša radoveden: "Xu, povejte, kaj vas teži?” Žid pok ma glavo tei- se pocukne za brado. "Aj j^j moj ste r", jame pripovedo- vati, “mc*i i se jc pripeti! 1 velika ne- M-e*a. Ja ¿ va: 1 povem v se. vi pa mi p orno rele iz t • nezgode. Videli ste sami: pri men. j e s ta no , 'J moj tast « ruk j''Z :• eni n v. skrbno'; tregel. Zn; j te pa, da i ma 0 n še d nize 2 r' zeta. a pr ¡n zidano hišo na Pod dovoljil s tem, sedaj pa vas prosim, mojster, poglejte sami, kaj mi je napravil. V tej noči je nanagloma umrl, toda ni napravil oporoke, ni mi zapustil one hiše.” "Ho, nu”, odvrne Jarnejček, “pa si bosta morala deliti s svakom Smu-lom.” Toda Mendel poskoči kvišku, kakor bi ga kdo, s šilom dregnil v' peto. “Kaj, jaz naj ž njim delim s hišo,” zarohni kakor obseden. "Niti malega koščeka mu ne dam, temu postopaču, temu zapravljivcu! Ako bi mi vi, gospod mojster hoteli pomagati, pa bi bilo vse dobro!" “A kako vam naj jaz pomagam?” vpraša ga Jarnejček. Žid ga z obema rokama objame o-krog pasu ter zakliče urno: “Čujte; mojster, jaz vam povem, kako mi boste pomagali, ne bo vam tega žal. Jaz vas hočem priporočiti Židom v Dembici, jaz vas pospremim k samemu rabinu; vsem tem boste krpali jrevlje in šlebedre.” "O tudi kože jim pokrpam, ako bojo hoteli", seže mu Jarnejček veselo v besedo. "Boste krpali, boste; jaz vam to obljubim," zagotavlja ga Žid vneto, "toda morate mi pomagati.” "Nu, jaz vam povem kako, to je moja stvar.” In. pristopivši bliže, jame mu šepetati zviti Žid na uho. "Čujte, nihče še ne ve, da je Šrul umrl, jaz torej samo porečem, da je bolan, hudo bolan, vi pa se vležete v njegovo postelj ter začnete stokati tako-le: aj vaj, vhes mir! Jaz pa stečem po župana in po priče in pripeljem pisarja, vi pa se zagrnete z odejo ter boste nalik Sruiu umirali in ob enem želeli napraviti oporoko. Pa poveste. da je Šmul velik postopač, velik zapravljivec, da je on pil vašo kri, tla vam je izpodkopal zdravje in vi njemu ne izročite niti počenega beliča, ono hišo pa da izročite meni, Mendlu Klug.. . Nu, napijte se žganjice, vi ste kaj pameten človek, vi me razumete.” Toda Jarnejček se zgane kakor poparjen. "Kaj ti pade v glavo Žid, da naj jaz igram vlogo umirajočega Šrula!” zakliče. “Nu, Jarnejček, kako ste vročekrvni,” pomirja ga Žid, kaj vam škodi to. da boste umirali tako kakor on.” Vas to ne bo veljalo niti krajcarja, pač pa vam jaz dam par desetic, vas pospremim k rabinu in vi mu pošijete njegove prazniške čevlje in šlebedre.” Nato je jel dalje prositi in rotiti Jarnejčka, obetati mu zlate gore, da, niti klical ga ni drugače, nego gospod mojster, in ako bi se bil Jarnejček še nekoliko obotavljal, bil bi gotovo napravil iz njega cehmojstra. Jarnejček pa se je nekako čudno smehljal in nekaj zlobnega mu je zrlo iz oči, končno pa je na vneto Židovo prošnjo v to vendar privolil. Mendel je skoro skočil iz kože od veselja, na to je zdirjal na vso sapo v stransko sobo, izvlekel ondi mrtvega, starega Šrula iz postelje ter ga skril v čumnati, čevljarja Jarnejčka pa položil na posteljo,podprl reveža od vseh strani z vajšnicami in pokril z odejo, tako, da so se mu videle samo oči, “pejse” (brke) in kos brade, katero oboje je Klug odrezal Šrulu s škarjami. Jarnejček s privezanimi brkami in brado se je vzravnal v postelji kolikor je najugodnejše mogel ter začel v stokanju posnemati pokojnika, da je Men dlu kar srce od veselja poskakovalo. "Nu. nu, dobro, gospod mojster, jaz stečem sedaj po župana, priče in pisarja." In kakor znorel je steke! v vas ter naoravil hrupa, češ, da mu tast umira in da hoče napraviti oporoko. Ni še preteklo po! ure in že so pritekli v krčmo: župan, dve priči in pisar v bobrovi kučmi. Žid jih najpo-prej pogosti z najboljšo žganjico in najboljšim kruhom, pisarju stisne celo bankovec v roko, da bi dobro napisa! oporoko. Jarnejček pa medtem v stranski sobi stoka in ječi, da bi se moral celo kamnu smiliti. “Aj vaj!” zakliče Mendel ter se prime z obema rokama za glavo; “revni moj Šrul, kako on grozno ječi, da mi kar slabo postaja od tega. Pojdite, gospod župan, naj vam napove oporoko, jaz pa grem medtem iz hiše, ker sem preveč mehkosrčen. Samo prosim, ne razgalite ondi starega, da se še huje ne prehladi.” In zares je stekel tta dvorišče, po-pustivši ženo samo pri točajniku. Nato odidejo župan, priče in pisar v stransko sobo. Jarnejček zaslonjen z židovskimi vajšnicami je ječal, da ti je kar ,ušesa trgalo, od vse njegove osebe ni bilo videti ničesar nego samo kos nosa in te umetno prirejene brke. “Nu, kako se imate, Šrul?” ga‘vpraša župan sočutno. "Aj vo.. . vaj.. .oh.. . hes mir!” je toka! pod odejo dozdevni Srul. “Jaz eni hudo, hudo bolan, hočem napra-iti oporoko. . .kajti umr| bo;n." "Kaj neki govorite, do smrti im,ate e daleč." ga tolaži župr 11 na krščanski tački. "Ako pa le hočete napraviti •poroko, im. pa povejte, kaj hočete. št to zapiše, a mi kot priče to porodno." rjn. ( b!jt:bov:.l mi je zapisati t m " n: n da ti nbi ¡ >•': -■• J; z sem g. e!. j:, z sem m m d-::.! vse ter mi pid, trovar jr 1 n pr m fino: “Šrul. ne p ra \" i 1 O'vt'-a ■!' \ < m ,i.i ic r:.'l: 1 z m e r v li : “Ne, im, še : še n trm r-m t: ko km; b ; T W •- v. p s e v za z • :a in kr vi 1 ui postelji, kakor- b; » sm< ->!o vlival z'i kožo «i' £” ■ irna, ‘•'toliko ljudi je č!o- i opeharil «i n opeka r na s iti.” vetu, smrt pa se le •Idej zopet pra- Šrul,” opomuij' zrpen r^-v i oporoko; io * “ začnite rajši lv.r ko ' a u, imate P ra' 7,” odvrne s tankin' glasom Jarnejček, “pišite kar vam bodem povedal." Pisar zapraska s peresom po papirju, dozdevni Šrul pa je narekoval: “Oba moja zeta sta velika cigana. Šmul jih zasluži osemnajst, Mendel pa dvajset s palico in jaz ni ednemu niti drugemu ne zapišem ničesar. Imam zidano hišo v Podgorju, toda ona od nje ne dobita niti fige. Oni čevljar Jarnejček. ki se tudi imenuje Krpač, je kaj vrli človek, on mi je zaman krpal šlebedre, torej mu pri vas pričah zapišem ono hišo z vsemi pritiklinami.” Župan in priče so ga začudeni poslušali in pisarju se je od samega strmenja naredila na papirju velika mačka. Ker pa so vsi radi imeli živahnega čevljarja, so bili tega volila neizmerno veseli in kaj radi so podpisali oporoko. A dozdevni Šrul je ječe stokaje pod odejo se oglasil še enkrat. "Toda prosim vas, dragi ljudje, ne povejte ničesar Mendlu, kajti on bi mi ne dal mirno umreti. Zanesite oporoko k sodišču, naj poizve za njo še le takrat, ko bom jaz že umrl.” Vsi so mu to obljubili ter urno odšli iz stranske sobe, kajti Šrul je stokal tako grozno, da ga je bilo težko poslušati. Komaj so vstopili v sobo za goste, že priteče od nekod Mendel ter vpraša kako in kaj? "Oporoka je že gotova!” odvrne župan. "Ali je on zapisal kaj Šmulu?” vpraša Mendel dalje. "Figo mu je zapisal,” odvrne župan smehljaje se; eden od prič pa nekako čudno mahne z roko. Le malo je manjkalo, da Mendlu srce ni izskočilo od veselja. “A kje je oporoka?” zakliče. "Pojde naravnost k sodniji,” odvrne župan. "Nu, dobro, dobro!” zakliče Mendel mirno, zagotovljen, da ima vso hišo že v svojem žepu. Torej še znovič pogosti goste z žganjico in belim kruhom. Ko pa so odšli iz krčme, priskoči k Jarnejčku ter ga jame objemati v svoji dozdevni sreči. A potuhnjeni Jarnejček se je samo smehljal in pomežikal z očmi, ne spregovorivši besedice. Mendlova ženo pa je šla v čumnato in položila mrliča zopet v posteljo, na to pa sta oba jela klicati, da je Šrul komaj da je napravil oporoko, hipoma zaspal na veke. Jarnejček je pobral svojo prtljago ter rekel Mendlu: "Da bi se ne izvedelo, da sem jaz nadomeščal pokojnika, se niti urico časa ne pomudim dalje tukaj, marveč pojdem, da me nihče ne bo videl.” Žid ga še enkrat prisrčno objame; da mu steklenico najboljše žganjice, kolača ter mu še nekoliko zavojev tobaka potlači v žep in se z ganljivimi besedami poslovi od njega. Ni pa se spominjal pridanič, starega našega pregovora: "Kdor drugemu jamo koplje, sam vanjo pade”. On je kopal jamo svaku Šmulu, a medtem si niti ni domislil kakšno kašo si je skuhal. Jarnejček je srečno popihal iz krčme, a čez nekoliko dni sta bila Mendel in Šmul pozvana k sodniji, kjer jima je predsednik prečital oporoko pokojnega Šrula! V prvem hipu, kakor bi bilo treščilo v oba, tako sta bila omamljena. Toda prvi se je zbrihtal Mendel, spoznavši kakšno šalo je pri tem doprinesel Jarnejček. Poskočil je kakor oparjen, jel kričati na vse grlo, tresoč se kakor mrzličen. "Velemožni gospod predsednik —to jc lažnjiva oporoka, to je velika goljufija, oni-le čevljar Jarnejček, krpač, mi je napravil te skrbi in zmešnjavo.” In ne obotavljajoč se, je izpovedal vse do zadnje pičice. Prišel pa je iz dežja pod kap. Priznal je sam, da si je hotel osvojiti vso hišo, da je hotel opehariti sodišče in svojega svaka Šmula. Torej je tudi za to priznanje moral takoj v ječo in potem pred sodišče. Jarnejčku se ni zgodilo ničesar, kajti opravičil se je, ker ga je' Žid hotel nakloniti k sleparstvu, je 011 nalašč narekoval takšno oporoko, da se je končno odkrilo vse, — da ni imel hudobnega in torej ni kaznjiv. Revni Mendel ni dobil več nego pol hiše; imel pa je stroškov in skrbi čez mero. Zato pa je imel čas spomniti se v ječi večkrat pregovora: “Kdor drugemu jamo koplje, sam vanjo pade.” Kilni pasovi. MI IMAMO NAJVEČJO ZALOGA KILNIH PASOV V MESTU. CENA $1.00 do $5.00. F LEX EH & REICHMANE LEKARNARJA Cor. Bluff and Exchange Streets JOLIET. ILL. Ustanovljena 1871. Tile WiüCoity National Baat OI Joliet, Illinois. Kanita! in preostanek $300,000.00. Prejema raznovrstne denarne, ulogt tir pošilja denar na vse dele sveta. J A. HENRY, predsednik. FOSEPH STEPHEN, podpredsednik C H TALCOTT, blagajnik. Radosti življenje je mogoče le tedaj uživati, kadar sta moški ali ženska pri najboljšem zdravju. Oni, ki trpe na kaki bolezni želodca ali jeter, so vselej zdražljivi, sitni in otožni, dočim so oni, ki dobro prebavljajo, vedno uljudni, veseli, pod jetni, polni življenja in dovtipov. Nikakor ni težko doseči dobrega prebavljanja, ker »eois.Tr»»«. Trinerjevo zdravilno grenko vino vam bo vselej prineslo dober in zdrav okus do jedi- in temeljito prebavnost. Sami veste, da to pomeni popolno zdravje, kajti pravilno prebavljena hrana se spremeni v telesu v čisto kri, ki je vir življenja. Zahtevanje po tem zdravilu je bilo vedno in je še vedno tako veliko, da se dan za dnem prikazujejo različne ponaredbe z namenom, da varajo ljudi, toda naši čitalci vedo, da je le Trinerjevo zdravilno grenko vino jedino pristno kot. naj popolnejše družinsko zdravilo in kot najzdraveje namizno vino na svetu. L>obor okus. Dobro prebavljanje. I>ol»i*o zdravje. TVIočai živci. Močne mišice. I )olyo življenje. Jedino to zdravilo in nobeno drugo ne doseže tega, in prepričani bodite, da se vselej izognete mnogim boleznim, kadarkoli je rabite. Rabite je za povečanje okusa, kot krepčilo, kot kričistilca, ali kot zabranilo bolezni. Pi)ZOR!~ Kul it* rubite Trinerjevo zdravilno grenko vino kot zdravilo, se . morate vzdržati špirituoznih in varjenih pijač. Dobite je v lekarnah in dobrih gostilnah. JOS. TRINER, 709 South Ashland Avenue, CHICAGO, ILL. Mi garantiramo popolno čistost in polno moč v naših sledečih specijalitetah: Trinerj 2vem brinjevcu, slivovici, trpinovcu in konjaku. ROJAKI! Najboljše, najhitrejše in najcenejše se čistijo, gladijo in barvajo moške in ženske obleke v Joliet Steam Dye House. Straka & Rehar, 620-622 Cass St. Prinesitesvoje zimske suknje k nam, ker naše delo je izvrstno, a cene prav nizke Pokličite nas po telefonu N. W. 488. Chicago 489. FRANK MEDOSH 9478 Ewing Ave., vogal 95th ulice, en blok od slovenske cerkve sv. Jurija So. Chicago, 111. Gostilničar. Izdeluje vsa v notar skadela, prodaja šif-karte ter pošilja denar v staro domovino vest no ih zanesljivega. » Poštena Postrežba vsakemu. Telephone; South Chicago 123. E.PORTER BREWING COMPANY Gostilno, r* ROJAKOM priporočamsvojo Phoenix Buffet kjer se toči vedno sveže pivo, žganje ter najboljša vina. Tržim tudi domače smodke; -A-n-t. SlsLofT, N. W. Phone 609. 1137 N. Hickory St., Joliet. So. Bluff Street, EAGLE BREWERY izdelovalci ULEŽANE PITE PALE ALE IN LONDON PORTER Posebnost je Pale Wiener Bier. Joseph Stukel, avstr, zastopnik. JOLIET, ILL. Agent for Besley’s Waukegan Ale and Porter. Bar Goods. Pozor rojaki! Anton Terdič, Cor. Rubv and Bluff Sts. JOI.IET. «J. O SMITH BOTTLEK Van Buren St., Joliet, 111, GLUH ZOPET SLIŠI Če rabi moj Ušesni balzam, kt trajno zdravi ne samo šumenje, zvonjenje v ušesih in nagluhos. ampak tudi popolno gluhoto Cena z navopom iu poštnino je $1.10. Razpošilja po ‘vplačanju vnaprej samo O G. FOU EK, leka rni k, 580 S. Center ave., Chicago, 111. Cenik pošiijamzastonje Vas vseh uljudno vabi, da ga pogo-stoma obiščete. Velika zaloga dobre postrežbe. Poskusite moje domače vino in druge raznovrstne pijače ter dobro smodke. Prodajam tudi premog po prav nizki ceni. N. W. Phone 825. Prodajam tudi lote. Jacob Pleše MESNICA. 911 N. Scott St. JOLIET, ILL. li g il I il m 1 1 1 m l! l! m sl i ZEMANOVO “GRENKO VINO”, je najboljše zdravilo svoje vrste, izvrstno sredstvo proti boleznim želodca, črev in ledvic, čisti kri in jetra. NEPRESEG-LJIV LEK ZA MALOKRVNE ŽENE IN DEVOJKE. Izdelano iz najboljšega vina in zdravilnih zelišč. ZEMANOVA “TATRA”, želodečni grenčec. Tatra je izdelana iz zdravilnih zelišč tatran-skega gorovja, zdravi živčne slabosti, podpira lahko prebavo želodčevo in se je dobro obnesla proti bolestim revmatizma. Dobiti v vseh slovanskih salunih kakor tudi pri izdelovalcu teh najboljših zdravil. W. l£tl» St. CHICAGO, 1LL. B. ZEMAN, J .S — .--- .. »? Na potu v San Francisco. Piše Fr. Ociasen—Okleščan. (Dalje.) Malih, kratkih predorov je bilo tudi vsepolno, in tu in tam je prišel kakšen daljši. Hiteli smo skozi jeden daljši predor in tema je vladala vseokrog nas, in v vozu je bilo precej tiho, in vsakdo je obdržal svojo sapo nazaj in nestrpno čakal, da je zagledal spet beli dan. Kar naenkrat se začuje glasen "cmok" od ravno tam, kjer je sedel mlajši par novoporočencev, in nato glasen smeh po celem vozu, ki ga tudi midva nisva mogla pridržati. Mislim, da ju je bilo zdaj malo sram, ker tistega “cmoka” se ni več slišalo, da-siravno smo šli še skozi več daljših predorov. Bilo je že nekaj čez poldne, ko smo dospeli v Ogden, ker smo.se zakasnili blizu dvanajst ur. Zato se pa nismo ustavili tukaj, kakor samo nekaj minut, in potem smo spet drdrali naprej in kmalu smo se znašli na obali. “Velikega Slanega Jezera” (Great Salt Lake). Južna Pacifična železnica ima črto napeljano kar naravnost črez jezero, in vlak drdra nekaj časa po visokem nasipu in potem pa po dolgem mostu, in kakor daleč naokr' OTAR ,*{ Kupuje in prodaja zemljišča v mestu in na deželi. Zavaruje hiše in pohištva proti ognju, nevihti ali drugi poškodbi. Zavaruje tudi življenje proti nezgodam in boleznim. Izdeluje vsakovrstna v notarsko s+rnko spadajoča pisanja. Govori nemško in angleško. r\* Denar na posojilo. Posojujemo denar na zemljišča pod ugodnimi pogoji. Munroe Bros j. :p. KING Lesni trgovec. Gor. DesPlaines in Clinton Sta. Oba telefon 8. Joliet. m * Vsak Slovenec ali Hrvat naj pi-BfABJpZ BSafOAS jsuo^ a af “T IS O L JkTV” zdravilno grenko vino in ‘Ban Jelačič grenčico" katero je vse narejeno iz pristnih zelišč in pravega vina. Dobi se Triglav Glemical Wto. 568 W. i8th St., Chicago 111. Zalogo imajo: ALOlS RE-CHER, 1223 St. Clair St., Cleveland, O. in ANTON LIN-ČEK, 501 nth Ave., So. Lorain, Ohio. Kadar imate kaj opraviti z onimi trgovci, ki imajo oglase v Amerikan-skem Slovencu, blagovolite jim omeniti naš list. Imenik podrejenih društev Kranjsko-Slovenske Katoliške Jednote. Glasom sklepa ». glavnega zbora y Jo-Ketu, 111.'priobčiti se ima v Jednotmem glasilu enkrat na mesec imenik vseh društev in n jih uradnikov t. j. naslov predsednika, tajnika m delegata. (Idej capis'nk I. pa zbora, stran 4, seja 3., predlog delegata Martina K reme see.) t Društvo sv. Stefana, Chicago, 111-Predsednik: Jacob Jorga, 645 So. Centre ave., tajnik: Fr. Banič,661 22nd street; delegat Josip Steblaj, 1048 Lincoln st. Mesečna seja vsako -prvo nedeljo v Mesecu v Narodni dvoran:, cor. 18th St. in Centre ave. a. Društvo sv. Jožefa, Joliet, 111. predsednik: Anton Fric, 1216 N. Hickory st.; lajnik: John Jerman, 1112 N. Chicago st.; delegat: Ant. Glavan, 1x19 Broadway. Mesečna seja vsako .prvo nedeljo v mesecu v dvorani stare cerkve sv. Jažefa. 3. Društvo Vitezov sv. Jurija, Joliet, 111. Predsednik: Ant. Nemanicb.iooo N. Chicago st.; tajnik: Jos. Panian, 1001 N. Chicago st.; delegat: George Flajnik, 110 N. Chicago st. Mesečna seja vsako drugo nedeljo v mesecu v dvorani stare cerkve sv. Jožefa ob 1. pop. 4. Društvo sv. Cirila in Metoda, Tower, Minn. Predsednik: Frank Žnidaršič,’bx. 804; tajnik: John Lovšin, bx. 1230; delegat: Fr. Fancig, bx. 674. Vsi v Soudan, Minn. Mesečna seja se vrši 4. nedeljo. 5. Društvo sv. Družine, La Salle, 111, Predsednik; Frank Mišjak, 342 4th st. tajnik: Matt Urbanija, 336 3d st.; delegat : Antton Zupančič, 1116 3d st. Redne seje se vrše vsako prvo nedeljo v mesecu v cerkveni divorani. 7 Društvo sv. Jožefa, Pueblo, Colo. Predsednik: Fran Bojc, 222 Messa ave ; tajnik: Math Novak, 300 Spring it C. st.; delegat: Math Mayer, 300 Spring & C. st. •. Društvo sv. Cirila, in Metoda, Joliet, 111. Predsednik: John Gregorčič, 1222 Broadway; tajnik: Matevž Bučar, 706 N. Broadway, del.: John Cimerman, 1314 Center st. Mesečna^ seja vsako tretjo nedeljo v mesecu v šolski dvorani. 10. Društvo sv. Roka, Clinton, Iowa. Predsednik: John Stefanič, Box 371, Lyons, Iowa; tajnik in delegat: John Tancik, Box 864, Lyons, Iawo. Redne seje se vrše vsako tretjo nedeljo v mesecu na 609 Pearl st. 11. Društvo sv. Janeza Krst., Auro- ra, 111. Predsednik: Louis Rudman, tajnik: Al. Javornik, Box 262; delegat: Alfons Hessler, 231 Middle ave. Mesečna seja vsako prvo nedeljo v mesecu ob 2. v Praprotnikovi dvorani. 12. Društvo sv. Jožefa, Forest City, Pa. Predsednik: Josip Kmet, Box 193; tajnik: Joseph Zallar, Jr.; delegat: Rev. Jos. Tomšič, Box 11. Mesečna seja vsako drugo nedeljo v dvorani Mart. Muhič. 13. Društvo sv. Janeza Krst.; Biwa-bik, Minn. Predsednik: Josip Eglach, Box 163; tajnik: John Stopnik, Box 64; delegat: Frank Nose, Box 77. Mer sečna seja vsako psvo nedeljo v mesecu v Westeern Hall-u ob 9 zj. 14. Društvo sv. Janeza Krst., Butte, Mont. Predsednik: Fr. Ambrošič, 110 E. Park st.; tajnik: John Kanda, Meaderville, Mont.; delegat: John W. Petritz, Box 98, Meaderville_ Mont. Seje se vrše prvi in tretji četrtek v mesecu na 110 E. Park st. 15. Društvo sv. Roka, Allegheny, Pa. Predsednik: Geo. Flajnik, 4625 Hatfield st., Pittsburg, Pa.; tajnik: Nick Klepec, 11 Prospect st.; delegat: Math. Malič,] 843 Main st. Mesečna seja vsako tretjo nedeljo v mesecu v dvorani slovenske cerkve Matere Božje na 57. cesti v Pittsburgu. 16. Društvo sv. Jožefa, Virginia, Minn. Predsednik in delegat: Fr. Trampuš, Box 306; tajnik: Jure Shalz, 195. Mesečna seja vsako prvo nedeljo v mesecu ob 10 dopoludne v Fr. Trampuš dvorani, Chestnut St. 17. Društvo Marije Pomočnice, Jenny Lind, Ark. Predsednik: Matevž Bokal, Box 13; tajnik: Fr. Planošek, Box 76; delegat: F. BZlekač. Mesečna seja vsako prvo nedeljo v mesecu po 20. 20. Društvo sv. Janeza Krst., Iron-wood, Mich. Predsednik: Fr. Šmalc, Box 464; tajnik: Još. Mavrin, 126 N. Lucmose St., delegat: Paul Mukavec, 302 Bonie St. Mesečna seja vsako tretjo nedeljo v mesecu. 21. Društvo sv. Jožefa, Federal, Pa. Predsednik: John Markovič. Box 113; tajnik: John Demšar, Box 162; delegat: John Tavčar, Box 82. Vsi v Bur-dine, Pa. Mesečna seja vsako drugo nedeljo v mesecu v dvorani John Dolenca. 23. Društvo sv. Barbare, Bridgeport, Ohio. Predsednik: Fr. Spendal, Box 235; tajnik Joseph Hočevar, Box 70; zastopnik: Mihael Hočevar, Box 70; Mesečna seja vsako tretjo nedeljo v mesecu. 24. Društvo sv. Barbare, Blocton, Ala. Presednik: Frank Dremel; tajnik in delegat: Fr. Keržič. Oba v Hargrove, Ala. Mesečna seja vsako drugo nedeljo v mesecu v Hargrove Ala. 25. Društvo sv. Vida, Cleveland, O. Predsednik; Anton Grdina, 1792 St. Clair st.; tajnik: Jos. Jarc, 1677 St. Clair st.; delegat: John Grdina, 1757 St. Clair st. Mesečna seja vsako tretjo nedeljo v mesecu v dvorani šole sv. Vida. . 29. Društvo sv. Frančiška, Sal., Joliet, 111. Predsednik: Stef. Stanfel, 1001 N. Chicago st.; tajnik: Mih. Wardjan,_ 903 N. Scott st.; delegat: Mart. Težak, 1201 N. Hickory st. Mesečna seja vsako psvo nedeljo v mesecu v šolski dvorani. 30. Društvo sv. Petra, Calumet, Mich. Predsednik: Paul Schneller; tajnik in delegat: Paul Špehar, 119 5th St. Mesečna seja vsako četrto nedeljo v me-vsecu v Wilmersovi dvorani. 32. Društvo Jezus Dober Pastir, En-umclaw. Wash. Predsednik: Pet. Ver-rovnik; tajnik in delegat: Jos. Malnarje. Mesečna seja vsako drugo nedeljo v mesecu v društveni dvorani. 33. Društvo Matere Božje, Pittsburg, Pa. Predsednik: Ignac Glač, 1141 2d ave.; tajnik: Nikolaj Gerdun, 2525 Butler st. 2d fl’r; delegat: Jos. Pav-lakovič. 70 Kitanning Pik, Sharpsburg. Pa. Mesečna seja vsako prvo nedeljo v ...esecu v dvorani slovenske cerkve Ma-ere Božje na 57. cesti. 38. Društvo sv. Petra in Pavla, Kan--;ii Gh\, Katis. Predsednik: Jos. Dragoš, 329 N. Sth st.; tajnik: Nick Guštin, 519 Sandusky Ave.; delegat: Pet. Sterk, Crown Point. Mesečna seja rsako psvo nedeljo v mesecu v sv. \ntona dvorani. 39. Društvo sv. Jožefa, Riggs. Iowa. Predsednik: Jakob Skala; tajnik: Štefan Stukel; delegat: John Skala. Seje se vrše vsako prvo nedeljo v mesecu. 40. Društvo sv. Barbare, Hibbing, Minn. Predsednik: Pet. Sterk, 120 North st.; tajnik: John Povše, 123 Pine st.; delegat: John Pakiž, Peerless Hotel. Mesečna seja vsako prvo nedeljo v mesecu ob 10 dop. v Central Hall. 41. Društvo sv. Jožefa, Pittsburg, Pa. Predsednik: J. Nachtigall; tajnik: John Jevnikar; delegat Joseph Lokar, 4828 Blackberry st. 42 Društvo sv. Alojzija, Steelton, Pa. Predsednik: Geo. Starintič, 159 Main St., tajnik: Jos. A. Pibernik, 247 S. Front St. del: A. Papič, 152 Fredr. st. Mesečna seja vsaki tretji četrtek v mesecu. 43. Društvo sv. Jožefa, Anaconda, Mont. Predsednik: Frank Petelin; tajnik in delegat: Michael J. Krakar, obeh naslov: 501 E. 3d st. Mesečna seja vsako prvo in tretjo sredo v mesecu v dvorani sv. Petra in Pavla. 44. Društvo Vitezov sv. Florijana, So. Chicago, 111. Predsednik: Josip Pouše, 9610 Ave. M., tajnik Anton Skala, 9627 Ave. M., delegat Josip Kompare, 8908 Greenbay ave., Mesečna seja vsako prvo nedeljo v mesecu. 45. Društvo sv. Cirila in Metoda,East Helena, Mont. Predsednik: John Sa-šek; tajnik: Martin Ovniček, Box 185; delegat: John I.ozar. 46. Društvo sv. Frančiška Seraf., New York, N. Y. Predsednik: Joseph Rems, 442 E. 86th st.; tajnik: Michael Zobec, 439 E. 9th st.; delegat: Alojz Avsenik, 109 Greenwich st. Mesečna seja vsako psvo nedeljo v mesecu v Hotel Vienna, na 98—2d ave. v New Yorku. 47. Društvo sv. Alojzija, Chicago, 111. Preds.: J. Vuksinič,i3i7 Trumbull ave.; tajnik J. Starc, 1223 Albany ave.; delegat: Martin Kremesec, 503 W 18th place. Mesečna seja vsako četrto nedeljo v mesecu. 49. Društvo Jezus Dober Pastir, Sharpsburg, Pa. Predsednik: Rud. Po-žek, 236—57th St., Pitsb'g tajnik: Geo. Veselič, 4808 Blackberry st., Pittsburg, Pa.; delegat: M. Jankovič, 236 57th st., Pittsburg, Pa. Meše ne seja vsako četrto nedeljo vmesecu v slovenski cerkveni dvorani. 50. Društvo Marije Sedem Žalosti, Allegheny, Pa. Predsednik: Math Muc, 1042 E. Ohio st.; tajnik: Fr. Malič, 271 High st.; delegat Marko Ostronič, 92 Villa st. Besečna seja vsako drugo nedeljo v mesecu 51. Društvo sv. Petra m Pavla, Iron-Mountain, Mich. Predsednik: Anton Podgornik, 515 Smith ave.; tajnik in delegat Math Kozan, 516 Smith ave. Mesečna seja vsako prvo nedeljo v mesecu. 52. Društvo sv. Alojzija, Indianapolis, Ind. Predsednik: John Mrak, 730 War man Ave.; tajnik in delegat: Fr. Muren, 734 Holmes Ave. Mesečna seja vsako prvo nedeljo v mesecu v Gačnikov i dvorani. 53. Društvo sv. Jožefa, Waukegan, 111. Predsednik: Jac. Grimšič, 1426 McAlister Ave., tajnik: John Dobro-volc, 1426 McAlister Ave.; delegat: Frank Opeka, Box 477. 54. Društvo sv. Srca Jezusovega, Chi- sholm, Minn. Predsednik: Vin. Jezer nik, Box 54; tajnik: Fr. Krebs, Bpx 64 delegat: Fr. Firšt, Box 147. Me- sečna seja vsako prvo nedeljo v mesecu. 55. Društvo sv. Jožefa. Crested Butte, Colo. Predsednik: Anton Golobič, Box 81; tajnik in delegat: M.Kraševec Mesečna seja vsako četrto nedeljo v mesecu v dvorani “Hrvatski dom.” 56. Društvo sv. Jožefa, Leadville, Col. Predsednik: Anton Starc; tajnik: Atj-ton Korošec, 506 W. Chestnut st.; delegat : John Keržan. 57. Društvo sv. Jožefa, Brooklyn, N. Y. Predsednik: A. Burgar, 97 St. Mark Pl.; New York, N. Y.; tajnik: Alojzij Cešark, 59 Union ave;.; Brooklyn, New York; delegat: Valentin Vav potic, 424 — Eight Street. Me- cena seja vsako psvo nedeljo v mesecu v prostorih Karla Lorenz, Cor. Harrison ave. & Garry st., Brooklyn, N. Y. 58. Društvo sv. Jožefa, Haser, Pa. Predsednik: John Tušar, R. F. D. No. Z, Irwin, Pa.; tajnik: George Bohinc, Box 28, R. F. D. No. 2, Irwin, Pa.; delegat: Math Breznik, Box 104, Irwin R. F. D. No. 2. Mesečna seja vsako drugo nedeljo v mesecu v društveni dvorani 59. Društvo sv. Cirila in Metoda, Eveleth, Minn. Predsednik: John Trampush. Box 348; tajnik: John Muvern, Box 373; delegat: Anton Erčul, Box 25. Sparta, Minn. 60. Društvo sv. Janeza Krst.. Wenn na, Til. Predsednik: John Hartel, Bx 41; tajnik: Andrej Žitka, Box 210. Mesečna seja je v šolski dvorani prvo nedeljo v mesecu. 61. Društvo Vitezov sv. Mihaela, Youngstown, Ohio. Predsednik: Nikola Gračan; tajnik in delegat: John Jerman, 619 W. Federal st. Mesečna seja vsako thetjo nedeljov mesecu v Timbiins dvorani. 62. Društvo sv. Petra in Pavla, Bradley, 111. Predsednik: Frank Drašler, Box 90; tajnik: Geo. Šuštaršič, Box 20; delegat: Mihael Smole, Box 314. Mesečna seja vsako psvo nedeljo v mesecu. 63. Društvo Vitezov sv. Lovrenca, Cleveland, Ohio. Predsednik: And. Slak, 3579 S2d st., N. E.; tajnik: John Šušteršič, 3579 82d st., E.; delegat: Ant. Marinčič, 8101 Aetna road, S. E Mesečna seja vsako drugo nedeljo v mesecu v M. Plutovi dvorani. 64 Društvo sv. Jurija, Etna, Pa. Predsednik: George Novak, 42 R.R. st.; tajnik in delegat: Mart. Radosh, 42 R. R. st. Mesečna seja vsako drugo nedeljo v mesecu v kranjski cerkveni dvorani. 65. Društvo sv. Janeza Evang., Milwaukee, Wis. Predsednik : Ignac Kuš-ljan, 156 Reed st.: tajnik: Fr. Kolenc, 283 Reed st.; delegat: Albin Glojek, 160 Reed st. Mesečna seja vsako 1. nedeljo v mesecu v slovenski dvorani. 66. Društvo sv. Frančiška, Cleveland, Ohio. Predsednik: Jos. Krek, 7163 Grand Ave.: tajnik: Jos. Perko, 38 Fil-berr st.; delegat: Ant. Sustarsich, 1 Oter ave. Mesečna seja vsako zadnjo nedeljo v mesecu v Perz dvorani. 67. Društvo sv. Nikolaja, Steelton, Pa. Predsednik: Mike Matjašič, 556 S. Third st. ‘ajnik: Mark Gornik, 210 Frederick st. 68. Društvo sv. Barbare. Irwin, Pa. Predsednik: John Mostar, Box 301; tajnik: Fr. Pervinšek, Box 713; delegat: Ant. Golobich, Box 34, Adamsburg, Pa. Mesečna seja vsako orvo nedeljo v mesecu v Češki dvorani. 69. Društvo sv. Jožefa. Great Falls, Mont. Predsednik:Mat. Urih, bx 8oi, tajnik John Ramuta, bx. 605; delegat Jac. Stariha, 1711 6th ave. N. Mesečna seja vsako 3. soboto. 70. Društvo sv. Srca Jezusovega., St. Louis, Mo. Predsednik: John Mihelčič, 2840 So. 7th St.; tajnik in delegat: Ant. Bukovec, 1100 Wyoming St. Mesečna seja vsako 3. nedeljo v mesecu. 71. Društvo sv. Anton Pad., Goff, Pa. Predsednik: John Tome. Box 94; tajnik Frank Ogrin, Box 339, New Alexandria, Pa.; delegat: Alois Hribar, New Alexandria, Pa. Mesečna seja vsako 1. nedeljo v mesecu. 72. Društvo sv. Antona Pad., Ely, Minn. Predsednik: Frank Veram, Box 4 Tajnik: John Kardel, Box 391; delegat: John Seliškar, Box 0. Mesečna seja vsako drugo nedeljo v mesecu v E. Glisnovi dvorani. 73. Društvo sv. Jurija, Toluca, 111. Predsednik: Lukas Rački, Box 319; tajnik: Jacob Cesar, Box 328; delegat: Stefan Polič, Box 280. Mesečna seja prvo nedeljo po 15. dnem vsakega meseca v Poličevih phostorih. 74. Društvo sv. Barbare, Springfield, 111. Predsednik: Bart. Romšak, 1819 Midler st.; tajnik: John Peternel, 928 S. I5th st.; delegat: John Petkovšek, S. 16th st. Mesečna seja vsako drugo nedeljo v mesecu ob. 4 pop v nemški dvorani. 75. Društvo Vitezov sv. Martina, La Salle, 111. Predsednik: P. Perušek, 80 2nd St., tajnik: John Novak, Box 173; delegat: Fr. Gregorič, 450 Sterling St. Mesečna seja vsako tretjo nedeljo v mesecu v cerkveni dvorani. 76. Društvo sv. Jožefa, La Salle, 111. Predsednik: Jos. Medic, 228 Croset st.; tajnik; Alois Banič, 1253 Sterling st; delegat: Louis Jordan, Box 26. Mesečna seja vsako psvo nedeljo v mesecu v prostorih Math. Hribernika. 77. Društvo Marije Vnebovzete, Forest City, Pa. Predsednik; Frank Končar; tajnik: Ant. Osolin, Box 492; zastopnik: John Žigon, Box 575. Mesečna seja vsako drugo nedeljo v mesecu v Prokopovi dvorani ob 2. uri pop. 78. Društvo Marije Pomagaj. Chi- cago, 111. Predsednik: Kath. Gregorič, 5 W. 22d Place; tajnica: Terezija Kočevar, 788 W. 21 st Place; delegat-inja: Ivana Perko. Mesečna seja vsako 2. nedeljo v mesecu v Narodni dvorani, 18 in Center ave. 79. Društvo Marije Pomagaj, Waukegan, 111. Predsednik: Fr. Grom, 714 Market st.; tajnik: Frank Kirn, 1400 Scheredian road; delegat; Math. Jereb. 830 10th st. Mesečna seja vsako drugo nedeljo v mesecu v Fr. Opeka-ovi dvorani. 80. Društvo Matere Božje, South Chicago, 111. Predsednica: Margar. Stanko; tajnica: Tereza Podlipec, 131 95th st.; zastopnica; Katarina Jakovčič. Mesečna seja vsako drugo nedeljo v dvorani Joseph Kraintz-a, vogel 95th st. in Ewing ave. 81. Društvo Marije Sedem Žalosti, Pittsburg, Pa. Predsednica: Mar. Flajnik, 4817 Harrison st.; tajnica in delegatinja: Jošefa Fortun, 4807 Butler st. Mesečna seja vsako 4 to nedeljo v mesecu v cerkveni dvorani. 83. Društvo sv. Alojzija, Fleming, Kans. Predsednik: Mat. Novak, Box 156; tajnik: Anton Skubic, Box 175; delegat: John Oblak, Box 87. Mesečna seja vsako drugo nedeljo v mesecu. 84. Društvo Marije Sedem Žalosti, Trimountain, Mich. Predsednik in zastopnik: John K. Grenc, 209 7th ave.; tajnik Pet. Jurkovich, 213 7th ave. Mesečna seja vsako tretjo nedeljo v mesecu. 85. Društvo Marije Čistega Spočetja, South Lorain, Ohio. Predsednica; Gertrude Virant, 500 10th avfe.; tajnica: Amalia Bombach, 412 llth st.; deleg.: Anna Vrbanek, 672 10th ave. Mesečna seja vsako prvo nedeljo v mesecu v Virantovej dvorani. 86. Društvo sv. Sera Marije, Rock Springs, Wyo. Predsednica; Marija Schmidt, Box 253; tajnica in deleg.: Ivana Ferlič, Box 399. Mesečna seja vsakdo psvo nedeljo v mesecu, 87. Društvo sv. Antona Pad., Joliet, 111. Predsednik: Anton Šraj, 1109 N. Broadway; tajnik: Fr. Turk, 208 Ross st.; delegat: Math Golobitch, 518 Summitt st. Mesečna seja vsako drugo nedeljo v mesecu v šolski dvorani cerkve sv. Jožefa 88. Društvo sv. Alojzija, Mohawk, Mich. Predsednik: Jos. O. Rožič, Box 44; tajnik: John Kraševec, Box 134; delegat: John Butala, Box 130. Mesečna seja vsako prvo nedeljo v Božičevem poslopju. 89. Društvo Petra in Pavia, Etna, j Pa Predsednik: jTohn Coholic, 4812 ! Harrison st.; tajnik: Frank Kuzmi- jak, 32 Ganster st.; delegat; Stefan 1 Maršič, 29 Ganster st. Mesečna seja vsako drugo nedeljo v mesecu v cerkveni dvorani. 90. Društvo sv. Cirila in Metoda, South Omaha, Neb. Predsednik: Mih. Frankovic, 238 W st.; tajnik: John Cepuran, 195 So. 21st st.; delegat: Mih. Papež, 25th and Jefferson sts. Mesečna seja vsako drugo nedeljo v mesecu v cerkveni dvorani. 91. Društvo sv. Petra in Palva, Rankin, Pa. Predsednik: Ma.t, Starešinič, 10 Baltimore st.; tajnik: Anton Hotujec, 231 4th ave.; relegat: Moth Kozan, 332 3rd ave., Rankin P. O. , Braddock, Pa. Mesečna seja vsako 1. nedeljo v mesecu. Rojaki Slovenci čitajte novo obširno knjigo „ZDRAVJE“ Novih 50.000 se zastonj razdeli med Slovence Knjiga „ZDRAVJE' Katera v kratkem izide o